i 1 J 1 n ^ T A f. V i h SLOVENSKI TEDNIK L*to (Año) IV., Štev. (Num.)165 «EL SEMANARIO ESLOVENO'* Cena 15 cent Uredništvo in upravništvo °«Ue CORRIENTES 633, fescr. 43, U.. T. 31 Retiro 3834 Sprejemanje strank vsak dan od 16 Naročnina za pol leta $ arg. 4.— celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno MINISTER IVAN ŠVEGEL POSTAVLJEN BRZOJAVNO NA RAZPOLOŽENJE Nekateri tukajšnji listi so Glas SLOVENSKEGA TEDNIK A ni bi! glas vpijočega ! slovenskega izseljenstva v Preteklo sredo objavili krat- V pUŠČavi: Jlfigoslóvénsl&a vlada je Upoštevala upra- Južni Ameriki. Zavedal so je, ^ ve„t, ki ,jo je sporočila v » ÍWÍH» JlritO/fie i%«wXjeilSUra vJuŽlli AllierfKÍ. - da boj ne bo lahek in da zna- svet francoska, službena agensa "Havas", da je jugoslo-vanski poslanik v Buenos Ai-res« postavljen na razpoloženje. Pozneje smo doznali, da potrditev te vesti prišla tini ena izmed najbolj zapu- stva, ker se nikoli niso briga- vseh zrle v prihajajočega biti tvega nadaljnji obstoj li- ščenih in zanemarjenih. Več li, da bi prišli v stike z iz- predstavnika domovine kot v^sta; a ta pomislek ga ni mo- razlegov je povzročilo to ža- seljenci, da bi proučevali nji- človeka, ki bo s svojim zani- £el odvrniti cd poti, ki si jo lostno stanje. Pred vojno Ju-1 hove potrebe, da bi te potre- manjem in razumevanjem to je bil začrtal. Ko bi bil dru- goslovani še nismo imeli mo- be pravilno tolmačili v Beo- razveseljivo aktivnost okre- gače postopal, bi se bil goto- čne in ujedinjenje države, ki gradu — skratka: da bi se pli in ji dal nevih pobud, ži- jvo izognil marsikateri nepri- tudi «a tukajšnje poslaništvo j bi se bila lahko brigala za zanimali za izseljensko vpra- va priča tega pričakovanja í litó, in bi bil morda celo do- v kratkobesedni uradni brzo- svoje sinove, razstresene po šanje Javlcj iz Beograda. Spričo poslanikovanja I je bil veličasten sprejem, ki segel kakšno materialno ko- 8'- svetu. Tudi moramo upošte- o nalogah in dolžnostih na- ga je g. Šveglu priredila na- i list, kot so jo nekateri "ne-vati, da se je dotok jugoslo- Lih narodnih predstavnikov viga naselbina. i sebični'' Šveglovi "prijatelji", švegla, o katerem smo venskih priseljencev v Južno deželah, kjer žive jugoslovan- pa kako kmalu je sledilo ki so gospodu ministru kadili, žal, večkrat primorani'; Ameriko ojačil posebno v po- ski priseljenci, smo že opeto- razočaranje! li in ga slikanega ovekoveča Javno spregovoriti na tem vojnem času, ko so žalostne i Vano razpravljali v našem li-1 že po par tednih je g. šve- vali v svojih listih. ""Mfu. nas ta novica ni pre- gospodarske prilike v Evro- stu. Zato ni treba, da bi to j gel s svojim postopanjem do- Konzorcij SLOVENSKE-Sftfcetila, saj drugega nismo pi, posebno pa tudi prega-[ponavljali. Uporabljamo pa : kazal, da ni mož, kakršnega; GA TEDNIKA ni omagal, ni »»ogli pričakovati. Vedeli njanje Jugoslovc^iov, ki so priliko, da apeliramo na od- ! so jugoslovanski rojaki v Ar- se uklonil. Zavest v končno 8m°> da bo jugoslovenska vla-1 jih mirovne pogodbe spravile ]0čilne kroge v domovini, naj gentini pričakovali in potre-j amago njegovih nesebičnih in t,a Prej ali slej ukrenila tako, i pod Italijo, prisilile mnogo bi pri bodočih izberah neko- bcvali, marveč da je mož,, pravičnih prizadevanj in za-^akor je, ker so takšno odio- i sinov našega naroda, da so j lilco bolj pretresali zmožnosti i kakršnega se je resnično ba- j vest, da stoji za njim vsa po-čit®v zahtevali interesi naro- sli v svet iskat dela in miru funkcijonarjev, ki jih poši-' la ona peščica zavednih lju- stena slovenska javnost v Ju ^ in njegov ugled. Razumljivo je tudi, da v pr-! ijaj0 na tako važne položaje, di, kateri se imamo plavža- žni Ameriki, njej na čelu na-»* vih letih po ujedinjenju ju- Oslaiijajoč se na dosedanje prav zahvaliti za vse, kar se 1 še vrle organizacije, mu je Zavest da smo na pravi po ' g°slovenske vlade niso m0£le i žalostne izkušnje, so nekate- je javnega dela napravilo v bila v oporo. Bil je prepri- posvečati posebne pažnje iz- ri izmed naših tukajšnjih ro- korist našega izseljenstva. ti zavest, ki spremlja zme- ;' - * " , , i"-------------- " " I rom človeka ko se bori za | seljenskemu vprašanju; delo jakov že večkrat izrazili sum, | - Da bi danes spet navajali čan, da glas SLOVENSKEGA TEDNIKA ne more biti _ . , .. za notranjo ureditev države, da se v Beogradu morda ne nekatere izmed nerodnih ko- v domovini glas vpijočega v v.o dobrega in pravične- ; v..,,.,. ^ nas je spremljala vedno ki Preživl3ala sv°j° detin- zavedajo važnosti jugoslover. rakov g. švegla, s katerimi ¡ puščavi, glas, ki udarja na 110 smo se v teh stolpcih bo- sko dobo' in razne Politi5ne skega izseljenstva v Argenti- je ne samo izseljenstvu ško- neprilike so povzročale, da so ;rii> a gotovo je pretirano, kar dil, marveč tudi ugledu na- «li Proti usodi, ki je zanesla našo naselbino g.4 švegla. ato nismo klonili, dasi smo ^ radi načel, katerim smo sle-• nakopali marsikatero te bila domača vprašanja ved- nam je nekdo pred nedav- no v ospredju. I nim zatrdil, da je namreč še domovine, nima nobenega gluha ušesa. In ni se varal! Jugoslovenska vlada je sto- smisla. Saj smo itak morali, ! rila svojo dolžnost in upoš na žalost, v poslednjih mese- j tevala upravičene zahteve oih premnogokrat nastopiti 'svojih izseljencev v Južni Ta detinska doba pa je že buenosaireško poslaništvp ne- v - «aKopaii marsiKatero te-1 za nami' l2sel3ensk° vPraša" j *ak "refi^um" za rodoljube, .... ... „ . ^ aavo Jjí e večkrat o ízala tudi v t,omovini zače" ki jim v domovini ne more- proti njegovim, včasih celo Ameriki, uospocl svegei je Cel° nadar ^obstanek'^na lo siliti v 0SPredje' Raztie iz" jo najti primernega mesta. nelepim, gestam, dasi smo i nn«tn.vlif.n na. m.^nlnŽMiie šega lagüa' ' " seljenske konference posled- ** marsikaj zamolčali, in t.o iz • Ye, njih let so opozorile naše vla- Ustanovitev nekaterih li s w Sm°' da S° sredstva' de na potrebo, da se posve- i stov je dala šele pred par le katerimi smo razpolagali Tf&l ijt ¡;Í i- r0Rin . i ti skrb tudi Jugoslovanom v ti pobudo, da se je naša na- »t j, slab°tna v tujini. O tem nam priča usta- selfcina začela gibati. Ustano- P11 J. ime v flovitev raznih izseljenskih u- vila so se prosvetna društva, žat0 m V ZepU 8'. Svese ' stanov v domovini, ter komi- ;ki so začela zbirati okrog se- nas niso presenetila nje- ,, . sarjatov v inozemstvu. : be jugoslovensko misleče ro- ka^tijih11,ZadeVanja" P" ^h Pa tUdi tedaj' k° Se jC d°" -i5*1*6, ustanovil se Je Sokol• 0klaatvihPOlÍtÍ6nÍh ^ P°Štn! movinska javpost začela za društvene prireditve so pri- nipnv,, ' m na> Prosene 1 0 i nimati za izseljenske proble- vabljale v velike buenosaire-* 6^>vo Dosredovanie" nri tvrdkah ki SI me' SG položa'' juS'oslovenske^ ške dvorane večja števila na- ¿etn UsUl 30 asae v n. I Z nedeljske društvene doma- I če zabave Preteklo nedeljo se je vr- ! silil v društvenih prostorih SPI) I napovedan» domača I zabava, katere se je udeležili« Veliko število ilruštvenikov in prijateljev naše prosvete. Program, ki je obsegal dekla liutei je in pelje, je bil dobro podali, pa tudi prost a zabava, ki je trajala d(rlQ. ure zvečer. je potekla v najlepšem redu in v popolno zado-voJjnosl navzočih, ki so se razšli z največjo željo, da bi društvo večkrat priredilo sli-čne zabave. Predavanje v SPD I Kakor smo že napovedali. ! se bo vršilo v nedeljo, 19. t. ¡ m., ob Ki. uri, v prostorih ! SPD I na Paterinilu, Trelles ' y Aliasen, predavanje o so-eialueiu vprašanju. Predavol bo tov. Peter f'ebokli. Vstop prost. Zapustil nas je 'Blagajnik našega društva lov. -Josip Kodrič je te dni vzel slovo; odpravil se je v notranjost dežele, kjer bo delal zá svoj račun razna mizarska dela. Dragemu^tovarišu. ki je vedno s požrtvovalnostjo delal za naše prosvetno društvo, želimo, da bi mu sreča bila mila. Tem željam se pridružuje/tudi ..Sloveuski tednik'-. znanje za njihovo požrtvovalno delo. Podrobnosti o sporedu, Ivi. bo bogat in skrbno izbran, bomo objavili v prihodnji številki. obisk. Kljub slabim prilikam Delovanje ÍS1SÍ-in brezposelnosti je bila dvo- ¡ stoVSkega tl*ÍI>lira na dobro zasedena. Zaliva- j líala la gre posebno onim, ki- so prišli iz oddaljenih krajev. Hvala, bratje, za vaše zve- | stobo do društva. Nasvide- n je Za odbor SPD lil : A. Mozetič, mesto tajnika PRIJATELJEM V COR-DOBI! SLOVENSKI TEDNIK, ki se le s težavo bori za obstoj, se obrača tudi do vas, da mu Iio svoji moči pomagate vzdržati v teh hudih časih, priporočajoč ga vsem svojim znaneem in znankam. Naročite si in razširjajte to edino glasilo primorskih Slovencev, bratje in sestre! ŠE O PRIREDITVI Malagueño, 6. junija. — Rojaki, tudi jaz se želim javiti s par vrsticami. Kolikokrat sem si bil želel obiskati kako prireditev našega SPD 111, a komaj v nedeljo 5. t.m., mi je bila uslišana ta želja. Z nekaterimi rojaki, ki bivajo v Malagueñu. 6mo jo udarili v nedeljo v Cordobo in nikakor nam ni bilo žal. da smo se udeležili nedeljske Veselice, ki nam je nudila toliko zdravega" in lepega razvedrila. Prav mojsterski so igralci podali zanimivo igro in nebeško lepo je bilo čuti našo ♦ ; t ZOBOZRAVNIK ♦ * J Dr. N. Perclch I I Priporoča ¿Se vsem roja-1 ♦ * ♦ kom Jugoslovenom J 1 t Edo. ele IRIGOYEN 362 \ ♦ * Fašistovski tribuna! «á zaščito režima je imel pretekle dni mnogo posla, j. V četrtek se je vršila raz-: J praVa proti skupini komuni- Í stov- ki •iib bi,«/>olieij« Zí!" t Buenos Aires t' I sačila, ko so imeli neki sesta- j ^ * nek v Milanu; enajst obt<>- žencev je bil« obsojenih na . I"' Ki let. obtoženec (iiunti pft od 2 do (i let. • 15 '»-t ječe. Pretekli torek se je priee-DoiningU jeeo Naslednjega dne so pritira CORDOBA S PRIREDITVE V OORDOBI Cordoba, 6. junija. Slovensko prosvetno društvo je imelo dne f>. t. m. svojo lepo prireditev, ki bo ostala v neizbrisnem spominu vsakega udeleženca, ki se je potrudil in prišel posetiti naše vrle igralce in igralke. Celoten program je bil izvrstno podan. Posebno lepo je bila podana deklamacija Aškerčeve "Svetinija"; dekla mator je žel veliko priznanja. Isto dvospev ''Železna cesta". Ploskanja pa ni hotelo biti konca po deklamaciji "Primorskim Slovencem", ki jo je deklamirala deklica Vida Gre goričeva. Tudi prizor "Slovo od doma" je bil lep. Spominjal je marsikoga, kako te«-! prelepo pesem. Prireditelji .. , „ .. , . . ., , - 1 la razprava proti h pred tašistovske sodnike . . ¿v , , Bovone.in m tuvarisem, obto-obtozeneev, katere je polici- , . , , !ženim. da so bili v zvezi s ja ovadila., da so rovarili pro- j .„ v. , • , protitasistieno zvezo, ki deti, režimu. Devet ih je bilo: . ,, . , . , ... lu)e v Parizu, ter da so, z nje- obsojenih na jeco od enega , ,o , , , - , . no pomočjo, izvršili v pretc- do 13 let: neko žensko so ob- 1 1 sodili na šest let in K) mese- klem letu celo vrsto bombnih «V ponedeljek je tribunal izrekel svojo razsodbo v proee- v su proti skupini obtožencev, ki so baje hoteli pognati v zrak železniški most v bližini postaje Gallarate, pri Milanu. Obtoženca Balbo in Pu-sterla sta dobila vsak po 30 let, Scapin in Nardini vsak cev .ječe, njeno tovarisicy pa : atentatov v raznih mestih I-na eno leto. Italije; O obtožencih Belloni- ¡ ju, Melonijn, Deli'iniju in Ger-nianiju pravi ovadba, da so pripravljali tudi atentat proti Mussoliniju, ter da so v to svrho prejeli denar in orožje od italijanskih političnih u-bežnikov, naseljenih v Franciji. ká je bila ločitev, s kakšno bolečino v srcu sirio se podali v tujino. Veseloigra je bila čedno podana, posebno so se odlikovali brata Kurin-čie in tovarišica Lucija Ge-cova. pa tudi ostali igralci so storili svojo dolžnost:. Med odmori in prosto zabavo je sviral okrester (Vskoslovaš-kegfi kluba. Med udeleženci je bilo u-! I paziti tudi več Čehov in Bu- j zaslužijo mnogo hvale za posrečeno nedeljsko zabavo, ki je potekla v najlepšem redu in v popolno zadovoljstvo vseh. Le tako naprej! Drugič se bomo vabilu odzvali se v večjem številu, samo dobro bi bilo, da se voditelji društva še več pobrigajo za nas in pravočasno javijo dan zabave. Pozdrav vsem čitateljem Ivan Ivančič Proslava 4. obletnice ustano-1sov- P« tudi naših rojakov vitve SPD I |ix province je bilo precejšnje ... . . ... , število, dočim smo pogrešali \ nedeljo, dne .i. julija 1. , , , v, , . iivv prav mnogo rojakov iz me-I., se bo vršila v dvorani aa Setiembre". Alsina 2832, prireditev, s katero hoče proslaviti SPD 1 četrto obletnico svoje ustanovitve. Vse naše rojake opozarjamo že sedaj na to veliko prireditev, za katero se člani našega paternal-skega društva vneto pripravljajo, ker hočejo pokazati, koliko so v tem razdobju, kljub slabim časom, napredovali. Prepričani smo. da se bodo Slovenci iz Buenos Airesa v velikem številu udeležili te proslave in da bodo s tem pokazali našim vrlim druš- sta kar je vsekakor čudno. Veselo razpoloženje je trajalo do polnoči, nakar smo se razšli z nado, da nas bodo prireditelji, katerim kličemo/ naprej z našo prosveto v svobodni Argentini v čast in ponos celokupni naši naselbini, prav kmalu razveselili s kakšno novo, še lepšo v™— šno novo, še lepšo prireditvijo. Udeleženec ZAHVALA SPD lil v Cordobi se zahvaljuje vsem rojakom in ro- tveriikom zanimanje in pri- jakinja,m za lep in časten I ZQ3QZ0BAVNICA Centralnega Zavoda A. P. Dra. Dora Samoilovicb Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Ordinira dnevno od 15. do 20. ure. - HOTEL -Restaurant SLOVANSKI DOM Máximo S. Av. L. N. Alem 1044 Buenos' Aires Prava domača kuhinja -Pivo . Pilsen in Quilines ■ Ciste - Postelje za $ 0.80. Najboljši način lečenja BLENORAGIJE V INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL Leeenje brez pranja in brez hole,éiii VENERIČNE BOLEZNI Sifilis in krvne bolezni g INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL a BRASIL 923 SPRI.IE5I \ SE: od 10 do 12 in od 15 do 21 stran 3 DELAVCEM VSEH DEŽEL! LABOKAÍOKIJ ZA ANALIZE Dr. German Schwartz Nove davčne na-retlfoe nemške ferenci mednarodne strokovne zveze vlade poročilo mednarodnega urada dela o kon- Gospodarske in finančna nesposoben, da bi odstranil ! težave- so prtmorale tudi Yon \ Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, -krizo, postaja izvedba od de- j Papenovo vlado, da se je za- j | liltromikioskopu lavstva vsega sveta postav- tekla k izrednim fiskalnim 11- . calle pozos 170 krepom. Hindenburg je pod- i I, koncem aprila se je vršila v ženevi konferenca, katero J<' bila sklicala Mednarodna Vseh vrst cepljenja buenos aires pisat pretekli torek dekret, s TEI milijone je odne- i pred porotnim sodiščem sei- st,'okovna zveza z oziram na 1 jenih in zahtevanih sredstev stilll"> naraščanje svetovne za rešitev krize vedno nnjnej- Wspodarske krizo. ki divja šal I katerim se uvajajo nekateri j sel • neukega departomenta. danes v vseli drŽavah na sve- Izmed vseli od konference I novtda^jd. drujri se povišajo, ; y0<|S(vo genovske podruž- anglija in irska •u> 1,1 vsi cd katere je najbolj j zahtevanih izhodov iz krize j /.nižajo pa se podpore brezpo- n¡(,e jt|¡janKkega denarnega j Med Anglijo in svobodno ,flžko udarjeno delavstvó. ! treba še posebej ililudariti: j solnim ter pokojnine vojnim | zaV(„in «'Banco di Ohiavari" državo Irsko je nastal spor, je naznanilo policiji, da je , katerega je povzročila od loči- Kon1>rcne,a ni imela le name-i skrajšanje delovnega časa na : invalidom in sirotam. Vlada "a ugotoviti stališča delav- 40 ur tedensko, ohranitev ne- \ upa, da bo" s temi ukrepi re-stva napram grozečim probie- okrnjenih delavskih plač in i šila državno bilanco ogrom-ni°ni, ki jih postavlja svetov-; povečanje kupne'moči širc j nega primanjkljaja. Samo na "a gospodarska depresija, j kih slojev. | podpojrah brezposelnim bo njen blagajnik pobegnil; -od- ley irske vlade, da se odpra nesel je banki tri milijone lir. vi prisega zvestobe angleško-plačilo mu kralju, ter da se ukini Mussolioi je poklical k sebi : nadaljne plačevanje neke let- "larveč je imela predvsem na- Na prvem mestu ukrepov, ¡ država prihranila 500 nulijo- j policijskega agenta Pavleta j ne odškodnine, ki .jo, glasom 'nen poudariti odločno voljo ki jih je treba najnujnejše iz- j nov mark na leto. Da se bo VSf'h strokovnih organizacij : vesti, pa mora stati obsežen ! radi tega položaj stradajoči!) *« združitev v skupni akciji internacionalni delovni;goépo-1 m»s 1(1 se bolj poslabšal, je x-a skupne cilje. Ojačati je hO- darski program, ki bo zamo-; razumljivo. Opozicijski tisk tela, /. drugo besedo povoda- gel zaposliti milijonske arma- i očita aristokratski vladi, da n<>, boj za obrambo splošnih do brezposelnih. Konferenca j j že začela izvajati svojo delavskih pravic. jo pokazala in poudarila ehb- ¡ peotisocialno politiko. , Na konferenci je sodolova- , dušnost vseh tudi v borbi za . Govorice o možnosti po-1(> 82 predstavnikov strokov-j izvedbo ukrepov za zaščito I vratka Iloheneollerniev na »ih organizacij iz 20 držav iz delavskih mas ter za olajša- i nemški prestol so doslej nika vseh delov sveta. V razgovorih kot v sprejetih zaključkih jo bila izražena mogočna "lanifesfaei.ja enotnosti, ki obstoja v hotenju, željah in akcijskih sredstvih pri vseh "a konferenci prisotnih organizacijah. Konferenca ni sanio soglasno usvojila zahteve 1,1 akcijski program Mednarodne strokovne zveze, mar !k ior niso polegle. Notranji mi- Oianciolinija, da se mu zaliva- I pogodb, dolguje Irska Angli-li. ker je aretiral anarhista ji. Zastopniki obeh prizade Šbardellotta, ki je hotel iz-¡tih držav so so zbrali to dni vršiti atentat na fašistoVske-j na konferenci. ki še je vr-ga voditelja. Agentu je izro-Jšila v Londonu, z namenom, čil (i .000 lir kot nagrado, obe- da bi so rešila sporna vpra nem pa ga je tudi povišal, šanj». Konferenca ni obrodi Kbardellotto jo pri zasliše- la uspeha, pa grozi radi tega vanjili ponovno priznal, da je i angleškp' vlada z gospoda r-hotel umoriti Mussolinija. Iz- sk|mi represalijami. v javil je. da je anarhist, ter je letalska nesreča i nister je sicer pretekli teden j ba.j(, |)0]¡,.iji povedal tudi i-j puli Dne I7i julija: , «javil. da vlada sedaj lie mi-1 )n(l)ia oni]l italijanskih poli- j V Puli so s,, ubili trije lo-VELIKA LJUDS- sli na ¡zpremembe v tem po-'tiinih ub«žnikov, ki sóí mu hi-• talci, člani posadke nekega KA VESELICA SLOVENSKEGA TEDNIKA jgledu, zatrdil pa je obenem. . V| preskrbeli orožje in denar, j da so skoro vsi ministri I»''-; Te dni ga bo sodil fašistovski sta si monarhije. vojaškega letala, ki je iz znatno višine padlo v vodo, ker Več j,» še posebej podčrtala nje položaja žrtev krize, j 1,jonskih razmer Brezposelni morajo povsod in ¡ raz reda. brez izjeme uživati brezposel- i Konferenca se, kakor vidi- j 110 zavarovanje. Vsak napad ¡ 1110, popolnoma zaveda težko ; na socialno zakonodajo treba j odgovornosti ter opozarja de- 1 energično odbiti. No sme se I lavstvo vsega sveta, da je da- ... j ovirati delavskih organizacij j nos bolj ko kda.j prej glavna pri izvedbi njihovih nastopov j dolžnost vseh strokovnih orza obrambo in zaščito prole- j ganizaci.j. da se nacionalno in vo vsega sveta apel. naj! tarjata T() vdja zlastj Zil . internacionalno bore za iz- koalicijsko svobodo in svobo vedbo navedenih zahtev, ne I (»orgulov se bo moral za godo govora, ki »ta glavni sre.tl-i oziraje so na kake posebne j varjati radi premišljenega in stvi za dosego resničnega ! ali trenutne interese enega ali j prostovoljnega ubojstva. Pro-zboljšanja delovnih in živ- drugega. oes se bo vršil 7. in rt. julija fopblno medsebojno soglasje "'mednarodno solidarnost s 1(,'n. da je pooblastila konferenčni urad, da naslovi v i-"lenu vseh udeležencev na de-htvst Se močneje koncentrira svo- j •!*' organizirane sile v svrho ,-linprejšnje i;»vedbe delavcih zahtev, ki so izražene v j t"*ograiiiu Mednarodne strokovne zveze. ^ ozirom na pogubonosnost ! krize in stalno naraščanje brezposelnosti' ter z ozirom "a dejstvo, da je kapitalizem 1 tribunal. Fašistični tisk zah-jse je bilo nekaj pokvarilo pri -------------------' reva. naj se obtoženec obsodi j motorju. delavskega | «» smrt. sreča v nesreči obtožnica proti mo- Poljskega letalca Hausner-rilcu predsednika hi je bil zapustil v letalu doumera "Rosa Alaria" New York, z Sodnik, katereniu je bila | namenom, da poleti do Varša-poverjena preiskava proti ve. je sredi Atlantiškega oeesrf Rusu Gorgulovu, ki je bil iz-j na doletela nesreča; motor? vršil atentat na predsednika»; m« je. hi I odpovedal, pa .je. francoske republike Doume- j moral radi tega pristati na ra. je že sestavil obtožnico, ¡odprtem morju. Po par dneh ga je rešil parnik "Ciree-shelV". DENARNA NAKAZILA Fotografía hA MODERNA Mojim cenjenim odjemal- tein jal sporočam, da bom da-tekom zimske sezone V!S(!1|i čitateljem SLOVEN-TEDNIKA, ki se bo-1'fedstavil z listom, velike do P0PUste. Daroval bom tudi '^ izdelane povečave. Pri-^"'acarn se cen j. čitateljem ; ŽENSKEGA TEDNIKA. S, Saslavsky u T. 45 - 1720 n S.an Míirtín 1679, Bue-lle . es- Podružnica, ca-" igrano 3135. svojcem v Domovino izvršujemo hitro, poceni in sigurno. JUGOSLO VENSKEM ODDELKU Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. N. Aleni 150 - Buenos Aires ODPRTO DO 7 URE ZVEČER. Av Sns€*!*íf»ase al Empréstito Patriótico Goljufije na račun jetike V zadnjem času so v Trstu, kakor tudi drugod, razvili veliko propagando za pobijanje jetike. V mestu so celo organizirali velik sreoolí.yv. Sam italijanski dvor je zanj nakazal posebna darila. Med tem pa so se v javnosti pojavili ljudje, ki so kot zastopniki neko nacionalne u-stanove za p rot i t uber kulozno propagando pobijali visoko prispevke, najemali znatna posojila in celo zbirala naročnike za list „La Rassegna". Oblasti pa so zdaj ugotovile, da takšne organizacije sploh | ni in da je Rassegna že davno prenehala izhajati. Opozo še niso pod ključem. PRIMORSKE VESTI Poitalijančevanje priimkov lin sredi decembri je bil ano-•Tržaški prefekt je podpisal 1 V« aretiran. Tržaško sodišče novih 97 dekretov za spre- j fi» J«' obsodilo na 15 mesecev membo priimkov,- kakor jej'" 1<>00 lir denarne kazni, določena po zakonu. Večina | v zaporu se mu je slabo ljudi, ki so jim bili spreme- godilo. <"ez tri mesece je za-11 j eni priimki, so iz Trsta in j radi poškodb na trebuhu "o-ujihove neposredne Okolice, j h"'«'!. Hiral je skoraj me-Med drugime so bili spVeme-j«ec dni v ječi. Ker se nje-njeni tudi znani slovenski ROvo stanje ni izboljšalo, «a Dno 17. julija: VELIKA LJUDSKA VESELICA SLOVENSKEGA TEDNMKA Aretacije v Gorici Ker se niso prijavili k vo- ze decembra m. 1. Dasi je ta vest nekoliko zakasnela, jo jaškemu naboru, so bili tire- prinašamo. priimki Korošec v Corsini, Turk v Turco, Velikonja v Veficogna, Vidmar v Vidari, mu je urno sledil še Tavčar. Tod;( že naslednje jutro so prijeli oba in ju odvedli v Trsi. Na procesu se je TaVČar branil, češ da se v Ilruševici ni pečal z divjim lovom in da je bil usodnega večera pijan. Dvanajst prič pa ga je zelo na je uprava zaporov odpremi-la v tržaško bolnico. Zdravniki so takoj prepoznali, da je Višnjevec v Višini. Natlačen [ «ujuo potrebna operacija, še I obremenilo. Sodišče ga j< istega večera so ga operirali, j prjter¿j,itev porote obhodilo na toda operacija se je ponesre- |H 3 |ota „adzorstva. 1500 lir kazni in povrnitev vseli stroškov. Pavlica pa je ¡ T ker je še vedno tirani in odvedeni v goriške I zelo zanimiva in važna. V Koza pore: Viktor Lauro iz Kr- staboni je bil 27. decembra mina. Ignacij Godrič iz Kom- | n». I. pravi sodni dan. Ubit je na. Alojzij Bizjak iz Vipave, < bil nek fašistični prvak. Fa-Alojzij Blaško iz Ajdovšči- «isti so prigrmeli v vas v kane. Josip Bizjak iz Kihenber- ! zenslu ekspedieiji. Streljali so ga. Poslednji je že odsedel I P« vasi. zažgali 11a sredi va-tri mesece zapora zaradi po- j «i veliko kopo sena. pretepali bega v Jugoslavijo. ubogo ljudstvo in mnoge od- Zakasnela vest o nasilju v j v<'(lli v zapore. Prav tako. ka- pred leti v Kobaridu, ko kor v Natali. Divji lovci v Istri Pomanjkanje in stiska v Istri tira ljudi v obup. Gladile kiuete ne ¡ja drž i več noben zakon pred prestopki, tatvinami in ropi. tihotapstvom, divjim lovom in beračenjem. V Liburniji, kjer je bila za gospodarsko zaščito Reke ustanovljena svobodna cona, se je razvilo tihotapstvo v taki meri, da ima reško sodišče polne roke dela. Pred kratkim pa je pulj-sko sodišče sodilo celo vrsto ljudi iz južne Istre zaradi divjega lova. Obsojenih je bilo 12 ljudi na skupno denarno kazen 9505 lir. je strehi uničila na Krnu nji Kostaboni (Istra) Ljubljanski ..Slovenec" prinaša z Reke vest. v kateri se ¡ »^spomenik. a so po nedolž-govori o dogodkih v KOstalio- obdolžili uboge Gorjam», ni v Istri, ki so se odigrali'ki so preživeli tistikrat par čila in nekaj ur nato je izdihnil. Bil je jeklen značaj, ki se kljjib bedi in pomanjka- ► ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ «-«-»«< bil oproščen. Pri procesu so nju ni prodal lujen za -lude- r;tbiJi si0venskega tolmača, ževe groše. — Naj mu bo lah slovenski duhovnik aretiran ka svetokrižka zemlja! Xa veliko noč zjutraj ob 7 Trst umira.. so v Marežigah pri Kopru a- Velika spedicijska drujítííi jrptirali župniku Antona Po-..Adriatica" je nedavno od- |ž«vja ml. Svojcčasno smo po- slovila nad 101) uradnikov, vmes tudi take. ki so že leta in leta služili pri tvrdki. Delo je omejeno na minimum. Razdeljevanje kosila brezposelnim so fašisti podaljšali ročali. da je bil postavljen pod posebno policijsko nadzorstvo. ker ni ubogal faši-stovske nasvete, da bi vpeljal 1 pridigo v laškem jeziku. Moral je imeti potem vsakikrat dovoljenje, če je hotel kam tega, ker so izgledi za polaj- ¡ iz 0b,".¡iH>. Proti tej omejitvi preko zadnjega marea vsled 1 sanje krize več ko slabi. V konkurz je prišla v Trstu velika lekarna Mizzan. raztegnila Izpred goriškega sodišča Lojze Peternelj iz Gorice j ^ & j(> k,.izi, je bil obsojen na dva meseca md¡ ny lekarne. ječe, ker se ni prijavil k vo-j UmQr gozdnega čuvaja pred tržaško poroto Pred tržaško poroto se j< jaškemu naboru. V sodne za- j pore pa je bil iz istega raz- I loga pripeljan Štefan Loba» yakljuži, ve]ik potn« zal.ad[ .z Lokaviee pri Ajdovščini. ^mora „0./Am¡ga f.uvaja Kili-Andrej Uric iz Dornberga je |>fl 0rmek¿ Hrufevipe pri bil obsojen na šest mesecev zapora, ker se je spri z občinskim čuvajem-fašistom v svoji vasi. t Nazarij Košuta Koncem aprila je podlegel ponesrečeni operaciji v tržaški bolnici Nazarij Košuta, 19 letni mladenič iz Sv. Križa nad Trstom. Prepeljali so Štanjelu na Krasu. Obložena stá bila nekdanja lovska pri-ganjača France Tavčar radi umora in Polde Pavlica zaradi sokrivde. Lani 5. januarja sta obtoženca, ki sta se vračala domov in med potjo popila dobro mero vina, srečala v goz- du blizu Njive pri Ilruševici ga domov, kjer so ga v ne- 1 starega Grmeka. Tavčarja, ki deljo ob veliki udeležbi ljud-je včasih nastavljal pasti stva pokopali na domačem gozdni zverjadi, je Grmek pokopališču. i precej napadel, češ da je tu- Pred letom dni je bežal di takrat v bližnji dolini lo-čez mejo. Iskal je posla kot vil kraške zajec. Tavčar je trgovski pomočnik, pa ga ni spočetka oporekal in nazad-našel. Iskal je dela drugod za nje so vsi trije odšli v doli-vsak denar, da bi se le pre- n0, kjer so res našli past, ki živel. Pa je bilo vse zaman. j0 je Grmek malo prej odkril. Usoda mu ni prinesla sreče Prišlo je do prepira. Grmek svobodnega gibanja se .i«' baje pregrešil, ko je v postu šel nekam drugam spovedo-vat. Strašni zločin je bil primerno kaznovan z aretacijo: župniku grozijo, da ga pošljejo y konfinacijo. — Ta slučaj je posebno zanimiv s psihološkega stališča. Imenovani gospod je preprost in pohleven duhovnik. Bilo je upati, da se bo alia don Abbon-dio mehanično vdal ukazom gospoda Rodriga in njegovih bravo v- Tako bi se ustvaril povsem preeedeiičen slučaj. i - 1 Ker se to ni zgodilo, je na ¡..upornika padel meč pravice". Kakor doznavamo. je bil župnik Požar v torek po veliki noči zopet izpuščen 11a svobodo. Za nakazila in izplačila v angliških funtih na vsa mesta in kraje Jugoslavije, češkoslovaške in Julijske Krajine ter na vse države celega sveta, obrnite se na BANCO DE LONDRES Y AMERICA DEL Sli» Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že { VARNOST in RESNOST t Osrednji zavod: G, 7 in 8. Tokenhouse Tard, London ■ ■ ♦ Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq., Reconquista ; Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, l Tres Arroyos, Tucumán in Asunción. j Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 ♦ Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia. Córdoba CENENA POSVETOVANJA PREGLEDA $ 2,— ZDRAVNMKM Pljuča — Srce — želodec — Jetra — Ledice — Venereas. OENTMSTI Izdiranje zob in vsa ostala zobna dela. CASEROS 2893 i in zato se je odločil, da se vrne nazaj. Koncem septembra lanskega leta je spet prekoračil mejo, pa so ga miličniki zasačili in prijeli. Tri dni je bil v postojnskem zaporu, a so ga nato izpustili. Prijavili pa so njegov beg čez mejo je udaril Tavčarja, temu pa je použito vino zagnalo kri v glavo, pobral je kamen in ga zagnal proti staremu čuvaju. Prebil mu je čepiujo, tako da je kmalu nato izdihnil. Mladi Pavlica je že med prepirom zbežal, po zločinu IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES DE BUjIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniSJtili vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi nose£c v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvežer. LIMA 1217, I. nadstr. TJ. T. 23 Buen Ordon 3389 Buenos Aires GOSPE: Neredno perilo ali zastoj istega, neprijetnosti nosečnosti in spolnih organov, sozdravljeni po-zdravnikih specialistih od 10 — 12 in od 15 — 21 INSTITUTO MEDICO INTER NA CIO N A L BRASIL 923 Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE RILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, MOŠKE : BOLEZNI: GONOREJA. ANALIZA KRVI IN ORINE. BLENORAGIJE PROSTA-TA — SIFILIS — KRVNE BOLEZNI" Tucumán 2729. esq. Pueyrredón , U. T. 47 Cuyo 7601 : Sprejema od 3 do 8 zvečer.Ob nedeljah od 9—11. :NIZKE CENE strašnih dni, ki bodo ostali "«šcinii ljudstvu v trajnem sP,oniinu. Kevtrjetno nizke cene vinu v Istri t'ene vina v Istri so v polnjeni času katastrofalno !mcll<'- Maja je bilo vino po ■ • 50 jn fí() centesimov li-Pa še po teh cenah je bi-1(1 nemogoče prodati. Pod ta-^»i pogoji bo moral ubogi Jstp8kj kmet popolnoma prosti, ali pa bežati z doma v ,uji«o. Ampak kam, v teh 'fžkih časih? Nič boljša uso-aža naznanila Antona Fur-iz st. Vida pri Vipavi. Ogovarjati1 se bo moral ",('ri goriškim sodiščem, ker njegov sin bil ulovljen, ko losi I žganje, ki se'jc taj-n° kuhalo. ín 0rsiranje političnih procesov Trsta nam pišejo, da je il koncem aprila t. 1. raz-proti Ferdinandu Ko-*Uti> rodom iz Sv. Križa, pri ki je bil obtožen, da Je i O marca m. 1. streljal s j*S*o v bivšega miličnika lil(linanda Tenceja. Navedene J ščem, kjer je sam Tence izjavil, da je zdaj prepričan, da ni streljal nanj osumljeni Košuta, kateri se je izvrstno branil obtožbe. Izjavil je, da je res Slovenec, ampak lojalen državljan, in da mu niti na misel ni prišlo, da bi streljal nanj, marveč da so letele mimo njega le krogi je iz pušk fašistov samih, ki včasih kar za kratek čas streljajo na vasi, nadlegujoč miroljubno ljudstvo." In spričo vsega tega je imel državni tožilec vseeno toliko ko-rajže, da je zahteval za Košuto 13 let zapora.. . Porotniki, ki so to pot vendar imeli več pameti od dr? žavnega tožilca, so uvideli, da ne morejo nobene krivde za napad dokazati obtožencu, vsled česar je bil ta pomilo-ščen. Leto nepopisnih muk, ki jih je moral ubogi Košuta po nedolžnem pretrpeti v preiskovalnem zaporu, pa mu ne bo nihče poplačal.. . Protifašizem je v Italiji aktiven Da je protifašizem v Italiji aktiven, da je celo iz dneva v dan vse aktivniji, se vidi po tem, da ima Posebni tribunal polne roke dela v poslednjem času. da ga niti Je sproti reševati več ne more. In sedaj čujemo tudi s službene strani glas, ki to potrjuje. Podtajnik notranjega ministrstva Arpinati je pred kratkim pri razpravi o proračunu izjavil, da so neprija-telji fašizma, izkoriščajoč kri zo, pričeli potom tajnega tiska širiti med ljudstvo nezadovoljstvo jn poostriti protifašistično propaganda. Da pa policija vodi strogo kontrolo o vsem tem in energično za-tre'že 'v'bali vsak poizkus. Zanimivo, da je bilo s službene strani toliko priznano o protifašistični borbi v notranjosti Italije. Priznavajo tudi, da se ljudstvo močno pro-tivi novim davkom in da to svoje nezadovoljstvo kar že javno kaže. Ni nobenega dvoma več : fašizem se polagoma in neprestano ruši! Kakor mora vsakega zla biti prej ko slej konec, tako tudi fašizem ne bo ušel zasluženemu poginu. Rimski pozdrav in tuberkuloza Mussolini je pričel novo bitko: proti tuberkulozi se je vrgel to pot. Kampanija je velikanska. Ves tisk prinaša dolge članke. V njih opozarja na to veliko socialno zlo. dne se je vračal proti J*«eru Tence iz Tržiča do-lov ■ v^. i ni ko se je bližal vasi je m*mo nJeSa par kro-l ? puške. Vrgel se je ta-(|0,) lla zemljo in se prikradel j^J^jega doma. Prijavil je UTi^'1 ^arahinjerjem in osu-.ie T rdinanda Košuto. Ker 8t. l('»ee bil miličnik, so obla-<ÍU tilko'' videle v tem napa- Političen atentat in predale Tr -bili. 0suto rimskemu tri- sdi ' U ^''dteni pa niso mo- bf 11 °benih dokazov, ki . kompromitirali Košuto. ^Pak vseeno Košuta ni bil Jftfe l0.ma regen in zagovar-lu t moral koncem apri-■ Pred tržaškim sodi- ČE IMATE DENAR DOMA 1 Vam ga lahko kdo ukrade ČE GA NOSITE S SEBOJ ga lahko potrosite li izgubite ULOŽITE GA VARNO IN K0RIST0N0SN0 5 % ol)resti Pečamo za denar ulo-žen na uložne knjižice, ki se vsake tri. mesece pripišejo kapitalu kateri Vam je vsak trenotek na razpolago. POŠILJAMO DENAR na vse strani sveta vedno po najnižjem tečaju ter z najmanjšim stroškom Najcenejše Potne Karte (Šif karte) za vse ladje, kupite le pri nas Banco Holandés de la América del Sud SLOVENSKI ODDELEK Bmé MITRE 234, Buenos Aires Uradu jemo vsak delavnik od Sy2 pa do 19. ure Veliki zavod 'RAMOS MEJI A' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno v svrho dognanja, če je triper ozdravljen. Analize krvi. i'oplno, hitro, moderno zdrav-ljcsn.ji: tudi v kroničnih slučajih. SIFILIS: v »veh razvoji. Popolno ozdravljenje na podlagi infekcijske stopnje, dognane s krvno analizo (914). — KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. ULTRA VIOLETNI ŽARKI. — HEMOROJI DI: brez operacije in liolcčin. - SEKSUALNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po metodi prof. ('icarellija. ŽIVČNE BOLEZNI: Nespanje, neurastenia, izguba spomina in šibkost. - REUMATIZEM: kila gota, naduha, katar se zdra vijo po novem nemškem načinu, — SRCE: ŠIBKOST, težave in neredno utripanje. - PLJUČA: kašelj, šibka pljuča. — ŽELODEC: upadel, razširjenje, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: razširjenje, colitis, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA: vnetja, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE: BOLEZNI MATERNICE, OVARIJA, NEREDNO ČIŠČENJE. - Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI JE EDIN TE VRSTE V ARGENTINI — OZDRAVLJENJE ZAJAMČENO — CENENI ABONEMA — PLAČILNE OLAJŠAVE. GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rlvadavia 3070 Kežinrje izdal tudi neke manifeste, kjer govori o nevarnosti tuberkuloze. V enem takem manifestu pravi paragraf prvi, da mora rimski pozdrav popolnoma nadomestiti rokovanje, ki je nevarno zdravju, ker širi bacile tuberkuloze. V tem slučaju pa zares tudi mi kar najiskreneje želimo Duceju. tla bi imel v borbi proti Kochovini bacilom več sreče, nego jo je imel v vseli svojih kampanjah. Aretiranci iz Zgonika po večini izpuščeni V zvezi z dogodki v Zgo-niku, o katerih smo svoj čas poročali v našem listu, da je bilo izruvano drevesce, posvečeno Arnaldu jMussolini-ju. pa je vsled tega bilo nmo- j ljudi aretiranih, nam javljajo te dni, da so bili skoro vsi aretiranci že izpuščeni iz zaporov, ker jim niso mogli ničesar dokazati. K umoru na Cerkljanskem O zagonetnem umoru davčnega izterjevalca Kumarja pri šentviški gori prinašajo tržaški listi tudi naslednje podrobnosti : .,Kumarja so že lani napadli, da bi ga oropali, toda odyzeli so mu takrat le 100 lir. Ko so ga pa koncem aprila t. I. ustrelili, so storilci posuli njegovo truplo s poprom, da bi lahko onemogočili zasledovanje s pomočjo policijskih psov. Po tleh so vrh tega natresli kopico listkov s slovenskimi napisi „Svo hoda ali smrt" in sličnimi, da bi oblasti prepričali o političnem ozadju zločina. „11 Popólo di Trieste" poroča, da si je Kumar, čeprav je bil tujerodec. doma i/. Št. Vida nad Vipavo, pridobil velike zasluge za fašizem na Goriškem. Bil je med ustanovitelji fašistične organizacije v Cerknem in se je splošno pričakovalo, da ga bodo v krat kem imenovali za poveljnika tainošnje fašistične čete. Komarjev spremljevalec Kranje še vedno noče dati ni-kakih izjav o napadalcih. V cerkljanski kotlini so medtem aretirali mnogo ljudi, vendar so večino že izpustili; obdržali so jib v zaporu samo sedem. Vodstvo preiskave je prevzel goriški lcvestor Mo-desti. pomaga mu tudi 1'ašt-stični pokrajinski tajnik konzul Avenanti. Sežanski fašistični direktorij konferira o gladu Pod predsedstvom tajnika Graziolija se je sestal na seji sežanski fašistični direktorij. Razpravljalo se je o veliki revščini, ki v teh krajih vlada in ki zavzema vse večji obseg. Kako bo direktorij rešil prebivalstvo tega zla in gorja, ki jn prinaša revščina, poročilo ne pove. | Diplomirana i liohina babica ANA CHARPOVA i Iv Pragi in Buenos Airesu t jima dolgoletno prakso v o I porodnišnici v Pragi in v | ? bolnici Rawson v Buenos ! Airesu. 5 Sprejemajo se penzijoni- Jf | stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za | $ 30.— I calle COLOMBRES 178 ÍU. T. 62 Mitre 3755 | (1 kvadra od Rivadavia) I GOSPODARSKI POLOŽAJ BENEŠKIH SLOVENCEV vencev so mali kmetje, ki so ¡ "•«♦♦♦•' v sedanjih razmerah povsem pasivni. Pred vojno so izva- (»ospOdarski položaj benes- ..... , . . .. , i zali sadje (sedaj ostaja do- kih Slovencev postaja od dne , . ... • ,. nia!) 111 socivje; pomagali so do dne bolj kritičen. Sploš- ¡ . ,. i si tudi s tem, da so hodili v na svetovna kriza in neureje- ' ... svet za zasluzkom. ne razmere so zadale tudi te- C I T A T E L JT P 0 ZOR! I mu našemu živ!ju hud udarec. Zavedali so se. da ga bodo tako najlažje štrli v kulturnem in nacionalnem oziru. Doneska Slovenija je ena sama velika razvalina, brez modernih naprav, prometnih zvez in sploh vsega, kar bi bi' lo nujno, da bi si ljudstvo pomoglo iz bede. Ves način produkcije se vrši po zastarelih gospodarskih sistemih, nikogar ni ki bi Mlekarne, ki bi dale lahko j dohodek, obrtujejo po starem sistemu, ki upropašča Ijud-| stvo in edino možnost gospodarskih podjetij v teh krajih. Mlekarne izdelujejo sir in maslo. Dnevni izdelki pa pripadajo vsa dan drugemu članu, ki pride na.vrsto, ko ima večjo količino mleka. Vsakdo razprodaja mleko sam in po lastni ceni. Ta slab sistem 30.000 lir dolga). Da je ljudstvo res pripuščeno samemu "ŠIFKARTE" do Zagreba, Beograda, Ljubljane in vse kraje Jugoslavije prodajamo za SAMO! 325-m$n. latpf nt (nuqpolafo jnrtwflrijj iMt p&rnikov s posebnimi kabinami za tretji tucred. Siente y notrajnosti postrežemo pismeno. Cía* General de Vapores (USTANOVLJENA LETA 1890) Reconquista 1090 V-T. 31 - 4065 Buenos Aires > ♦♦ ♦ ♦♦ < ljudstvu pokazal pot k no vejšemu in racionalnejšemu ]sebi in Opuščeno, dokazuje sistemu za pridobivanje. O- i ,U(ü dejstvo, «Panskem, francoskem t(Ji«n i * jeziku- Dopise, ka-«natnko ba Prožiti 1 peso in povite'* 10 °ent' za "^ovsr, Hočevar Tucu: man 586, Bs. Aires traj v garaži pregledoval in urejeval tovorni avtomobil. Med napornim delom je postal žejen in v naglici je segel po steklenici, ki je stala v kotu garaže in o kateri je mislil, da je napolnjena % vodo. Po nesrečnem naključju pa je zgrabil napačno steklenico. Komaj je napravil po žirek, je že začutil bolečine v ustit in grlu. Takoj je steskel v svoje stanovanje, kjer je srečal mlekarico, ki je baš tedaj prinesla mleko. Na dušek je izpil vse mleko, potem pa začel bljuvati. Upravnik lesne industrije, g. Zemljak, ki je videl, da se je šoferju v garaži nekaj pripetilo, je kmalu nato prihitel za njim v stanovanje in odpeljal ponesrečenca s svojim avtomobilom v bolnišnico, kjer so šoferju takoj očistili želodec ter ugotovili, da jf napravil izdaten požirek žveplene kisline. Fajdiga je sedaj že izven vsake nevarnosti za življenje. Žveplena kislina je silno jedka tekočina, ki bi bila nesrečnemu šoferju prejedla želodce in prešla med drobovje. Mleko pa je najboljše sredstvo pri zastrupljenju z vsemi kislinami in strupi, razen pri fosforju. Z MRTVECEM SE JE OMO-žila Mlada Parižanka Arman-dina se je hotela omožiti, toda samo z mladeničem, ki ne bi imel na grbi še nobene ljubavne pustolovščine. Toda usoda ji je podtaknila mladega uradnika Jeana Baa-ra, ki se je dal ločiti od svoje žene in je prisegel, da se ne bo nikoli več oženil. Arman-dina je pa lepa in njena lepota je Baam kmalu pregnala spomine na prisego. Arman-dina je svojemu zaljubljenemu Jeanu takoj povedala, da je pripravljena poročiti se samo s fantom, ki še ni imel opraviti z nobenim dekletom. Baar je spoznal, da bi prišla resnica na dan takoj, čim bi hotel skleniti z lepo Arman-dino zakonsko zvezo, saj je bil povsod zabeležen kot ože- Fotogr afija "La Favorita" Novoporočenci bodo našli pri nas prav gotovo najboljšo postrežbo po neverjetno nizkih cenah za umetniške slike. Elegantne poročne obleke z vencem, tulom in vsemi pritiklinami brezplačno na razpolago. Darujemo povečavo. Naročnikom ,.Tednika" poseben popust. Ugodne zveze s tramvajem 49 in 83; om-nibusi „Flores", .,Plaza Italia" štev, 13, 15, 43, 54, 70, 10.1 vozijo mimo. 12 slik za $ 4,— PAULINA BRUSI-LOVSKA. calle Varela 1201. U. T. 63 Volta 1551. , i 1 P0' ujeti. Bil je ves obupan, na-I posled lrtu je pa šinila v gla-I vo srečna misel. Imel je bratranca istega imena, ki je v začetku vojne padel na bo-¡ jišču. Nihče se ga ni več spo-Iminjal. Zaljubljeni uradnik se je odpeljal v njegovo rojstno vas in dobil njegov krstni list. Tako se je oženil in vse je šlo gladko od rok. Ar-mandina je pa bila ljubosumna in je kmalu po poroki začela stikati po tajnih moževih predalčkih, kjer je našla dokaze, da je bil Jean že poročen. Takoj je zahtevala lo-citev'in sodišče je njeni želji ugodilo. ' VAŽNO! Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki „Astra", Córdoba 883. vdo. bite z druge roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrno nakite; umetniške slike, kipe, porcelane, kristale i. t. d. Moške in ženslce o-bleke, svilene in iz blaga, večerne in promenadne o. bleke, kožuhe, suknje in garniture i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica. Velika ---- —- novost V barvarni (tintoreriji) „Belga", Córdoba 905, sem otvoril krojaški , oddele, katerega vodi dolgoleten v Evropi in Sev. Ameriki izkušen strokovnjak pri-krojevalec g. Anton Faze-kas, ki izdeluje po najmo. dernejšem kroju obleko In sukhje iz najboljšega angleškega blaga. v tej moderni barvarni morete pre. barvati in očistiti obleke sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-nove. Obiščite na vsak način podjetjo, kar vam bo gotovo v veliko korist. LASTNIK OBEH PODJETIJ: toškovi6 jo van ostoič KNJIŽNICA SOVRAŽNIKA ŽENSK Ameriški odvetnik Zing, ki je pred kratkim umrl, je slovel kot velik sovražnik žensk. Svoje imetje v zneskju vec milijonov dolarjev je zapustil raznim dobrodelnim usta novam, meti drugim pa tudi za osnovanje knjižnice, ki naj bi imela na pročelju ogromen napis: „Ženska.m vstop prepovedan ! V knjižnici morajo biti zastopana samo dela, ki so jih napisali moški, iz revij in listov morajo iztrgati strani, ki vsebujejo prispevke in slike žensk|. Posebno pažnjo naj knjižnica posveča delom avtorjev, ki so bili sovražniki žensk. Njih kipi pridejo v slavnostno dvorano, med njimi zlasti ¡áehopenhanerje* kij). Zing je tega filozoffa zelo vneto prebiral. V slavnostni dvorani se bodo vršila pre- davanja, ki bodo bičala ženske. Sam o ob sebi je umevno, da ne bo imela ženskih nastavljencev. V oporoki je čudaški odvetnik določil tudi po 2000 dolarjev nagrade tistima dvema pisateljema, ki bosta v naslednjih petih letih napisa la najboljša romana s proti -žensko tendenco: številjke govo/íe ,,Telegraaf" objavlja statistiko žrtev 8 velikih vojn. Sedemletna vojna je zahtevala 554.000 žrtev, francoske revo-lucijske prekucije 1,400.000 mož, napoleonske vojne 1 milijon 700,000 mož, krimska vojna 785.000 žrtev, ameriška osvobodilna vojna 700.000 mož, rusko-japonska vojna 624.000 Žrtev, balkanske vojne 108.000 žrtev, svetovna vojna v letih 1914jl8 pa 23 milijonov mož. /POLNE BOLEZNI (OLIKO 339 Kc INSTITUTO MEDICO f "CALLAO" OD 10 D012IN0D15D021 UGOD-MI AB0NAMENTI ORGANO DE LA C 0 L E C T 1 V I D A » YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) CORRIENTES 633 - ESCR. 43 Año (V fiiúm. 165 U. T. 31 RETIRO 3834 GLASILO SLOVEN^ SKECA IZSELJg NISTVA V JII Z NI AMERIKI NESPORAZUMLJENJA V ČILSKI VLADI VLADA JE SKLENILA ZAPLENITI ZLATO IN TUJE VALUTE — PROTESTI ZASTOPNIKOV TUJIH DRŽAV — DAVILA, EDEN IZMED VODITELJEV VSTAJE, JE ODSTOPIL Radi stroge cenzure, ki jo je uvedla revolucionarna čilska vlada, prihajajo i/, bližnje republike le bolj redke vesti, na podlagi katerih si ni mogoče ustvariti zmeroiu jasno sliko o razvoju novega političnega položaja, ki ga je Ustvarila poslednja socialistična revolucija. Kol onega izmed najvažnejših dosedanjih ukrepov čilske vlade je smatrali njeno naredbo, s katero je hotela preprečiti nepovoljne v-plive špekulacije na vrednost državnega denarja. Ker se je v zadnjem času finančni položaj dežele slabšal, so mnogi kapitalisti menjali svoj denar v tuje valute; pospešili so s tem padanje peša ter o-slabili položaj Osrednje banke. Vlada je proglasila vse vloge, ki se glase na tujo valuto. za državno lastnino; bankam je naložila, da morajo te vloge nakazati fislui, za kar bodo prejele odgovarjajočo vrednost v čilskem denarju. ' Ker so se nekateri zavodi obotavljali, so karabinerji, sledeč vladni nare.dbi, obkolili pretekli petek razne banke, menjalnice denarja, trgovine nakupovalcev zlata ter trgovinsko borzo; zaplenili so tuje. valute in denar v zlatu ter izročili lastnikom potrdila. Ta korak čilske revolucionarne vlade je nekoliko razburil vlade nekaterih držav, katerih banke in druga podjetja delujejo v Čileju. Š po- i sebno odločnostjo sta protestirala radi omenjene naredile zastopnika ameriške in angleške vlade; izjavila sta, da brido Združene države in Anglija zahtevale odškodnino zn škodo, ki bi jo,mogli utrpeti njih državljani. Anglija je celo, za vsak slučaj, poslala v čilske vode neko svojo vojno ladjo. Medtem s» se pa pojavila med voditelji novega gibanja nekatera nesporazumi jenja. ki so povzročila odstop člana revoluciona niega odbora (-ariosa Dávile ter nekaterih vojaških osebnosti, ki so bile dejanski sodelovale pri vsfca- Ameriška policija je bila pretekli teden že prepričana, da .je našla sled, ki ji bo o-mogočila aretirati /ugrabitelje Ijindbergliovega sina. Povod za to domnevo je dalo dejstvo, da se je neka Violet Sharpe, služkinja v hiši Lind-berghove tašče, vdove po pokojnem senatorju Morrowu, zastrupila pretekli petek, ko so policijske oblasti prišle v hišo. da jo ponovno zaslišijo. Policija je namreč že delj časa sumila, da je služkinja bila v zvezi z zločinci, ki so ugrabili dete, ker se je bilo izkazalo, da je imela na večer tistega dne, ko se je izvršil zločin, -sestanek z nekim moškim. Violet ni hotela povedati. kdo je bil njen spremljevalec, kar je policijo le še bolj ntrjalo v njenih sum-njali. Ko se je bilo končno po- Otvoritev reparacijske konference VAŽNOST IN IZGLEDI LAUSANNESKIH POGAJANJ V četrtek, Hi. t. m., so se i la zašla v tako slab položaj' zbrali v Lausannei zastopniki I d t) so ji celo njene normalni desetoriee držav na takozva- j mednarodne obveznosti zače-liii reparacijski konferenci, j ie delati hude preglavice, kaj ji. Ti krogi so zahtevali, naj bi se revolucionarni odbor ! «<,pil° i(il>,,tiñeiv,,ti moža' ki preosnoval tako, da bi ga > bil s «lužk»'->0' si tvorili samo vojaški dostojanstveniki. Polkovnik Marma- duke G rove, ki je, kakor izgleda, gospodar položaja, pa je bil drugačnega mnenja; njegov nastop je bil nekoliko preveč odločen, pa je povzročil razne zam erice. katerim so sledile ostavke. Pooblaščeni člani vlade so te dni ponovno zagotovili, da stremi revolucija po uveljav-Ijeuju socialističnega režima v čilski republiki. Zanikali so govorice, glasom katerih N bi bilo sedanje gibanje komunističnega značaja. Na mesto Davile je bil imenovan za člana vladnega odbora notranji minister To-lando Merino, notranje državne posle pa je prevzel Arturo Ruiz, bivši pomorski guverner v San Antoniju. ; je dekle vzelo življenje. Oblasti, ki vodijo preiskavo in ki so bile že uverjene. da se bo zagonetna' ugrabitev sedaj pojasnilu, so doživele bridko razočaranje. Izkazalo se je namreč, da služkinja ni bila v zvezi z ugrabitelji; VZro.k sestanka, radi katerega so oblasti začele sumiti nanjo, so bile srčne zadeve. Dekle se je zastrupilo, ker ni moglo več prenašati mučnih i z p ra še va n j policije. Razširjajte slovenski tednik nih razgovorih podlago za sporazum- <~V bodo privatna pogajanja úpela kakšen u-speh, bo Henderson spet sklical delegate, v nasprotnem slučaju pa poloma ženevske katere, namen je končnove-1 javna. ureditev vprašanja vojnih dajatev, ki jih je Nem-čjji naložila mirovna pogodba. Finančni strokovnjaki, zbrani' v novembru pr leta na posvetovanju v Baslu, so v svojem poročilu izjavili, da je rešitev tega vprašanja glavni pogoj za ohranitev političnega miru in za gospodarsko ter finančno obnovitev sveta. Proučili so položaj Nemčije ter ugotovili, da ne bo mogla izpolniti obveznosti, katere so ji bile naložile zavezniške države. Nemčija sama jé, potom svojih odgovornih ministrov, tudi pozneje že večkrat izjavila, da reparacij ne more več plačevati. Upoštevajoč, da iz dolžnika še mnogo časa ne bo mogoče ničesar iztisniti ter da ovira zamotano reparacijsko vprašanje vse poskuse za rešitev svetovne krize, je angleška vlada pripravljena brisati ta nemški dolg; in tudi Italija bi sledila zgledu Velike Britanije. Francija in Belgija pa nista do sedaj hoteli ničesar slišati o odpravi nemških vojnih dajatev; ti državi sta radi nemškega vpada najbolj trpeli in zato jima pripada tudi največji del «reparacij ; Francija sama ima prejeti 54 od sto od celokupne odškodnine, ki bi jo plačati Nemčija. Na drugi strani pa šele vojne dajatve! Ameriški predsednik Iloover j* skušal najti začasno rešitev iz grozeče zmede z moratorijem za vse vojne dolgove: njegov predlog so prizadete države sprejele. To .je bil" približno pred enim letom-Moratorij bi sedaj zapadel. A od julija lanskega leta splošni gospodarski položaj ni prav nič izboljšal: le pf'" prav if slabšal se je. in še sebno v Nemčiji. Ključ za rešitev vprašanj" reparacij in vojnih dolgov j1' v rokah Združenih držav; če bi te države brisale vojne dolgove, bi tudi reparacije t>e povzročale več preglavic. N". kaj takega pa za enkrat tU mogoee misliti, že zavoljo tega ne, ker stoje Združene d'"'i zave pred predsedniškimi v«1' litvami. Radi pasivnega zadr žanja ameriške vlade bodo sey veda imeli zastopniki evrof skih držav v Lausannei zvezane roke. pa se zavoljo teg» od nove konference sine pričakovati kvečjemu kakšn" novo podaljšanje Hooverje-vega moratorija. -------------------konference najbrž ne bo tre- RAZOROŽITVENA KONFERENCA ba še im,dno p<#diti na jav" ODGOOENA Nadaljevali se bodo zasebni razgovori med zastopniki posameznih vlad Prizadevanja, da bi se vsaj meseci. v glavnih točkah dosegel sporazum na ženevski razoroži-tveni konferenci, niso doslej obrodila nobenega uspeha. Pogajanja, so obtičala na mrtvi točki in vprašanja razorožitve je še zmerom tako nerešeno, kakor je bilo pred 16 tu se,p. (ilede vprašanja napadalnosti vojnih sredstev, so v poslednjem Času začele složno nastopati Rusija, Nemčija in DON STURZO IN FAŠIZE^1 Voditelju bivše italijanske popularne stranke duhov»1' kn Sturzu so te dni, na Mu»' morala ! solinijevo zahtevo, raz velja' j vili nekatera odlikovanja pa so -se 'da italijanske krone, ki jih .i1' Francija, Anglija in Belgija bil dobil v časih, ko je bil obvezale, da bodo v 56 letih j važna osebnost v italijanske"1 odplačale dolgove, ki so jih \ političnem življenju, bile naredile tekom svetovne i Don Sturzo si je bil že t" vojne v Združenih državah.: koj spočetka -nakopal M"*' Ko so prevzele to obvezo, so solinijevo nemilost, ker se j' Radi tega so ženevski zbo- Italija. Predlagale so, naj bi rovalci sklenili v torek, da se se kot, napadalna prepoveda- javna pogajanja odgodijo za la vsa ona vojna sredstva, ka- nedoloeeu Čas. Henderson. terih uporabo predsednik konference, upa, da bo razorožitev imela morda kaj več sreče, če bodo delegati skušali najti v zaseb- zabranjuje Nemčiji versuilleska mirovna pogodba. Vendar pa je tudi ta rešitev naletela na odpor pri drugih državah. seveda računale, da bodo re-1 s dno prejemale odškodnino s strani Nemčije, kakor jo določa Youngov načrt. Komisija, ki ji je načeloval mož, po katerem je reparacijski načrt dobil ime, je svoje sklepe oslanjala n a domne vo, dá bo svetovni gospodarski položaj lepo procvital. Ta optimistična pričakovanja pa se niso uresničila; pričela se je kriza, iz katere še ni videti nobenega izhoda, Nemčija je bi- svojo stranko upiral l'af' zraii; ko se je pa "dučoju' '' posrečilo, da je utrdil sV'''' položaj, je moral voditelj l"r polarov bežati v inozemstv°' kjer še vedno, po svojih čeh, vodi vojsko proti fa8' zmn. 250 HIŠ ZGORELO V Manili, na Filipih» otokih, je izbruhnil v sob" velik požar, ki je upepeli hiš.