AKTUALNO VPRAŠANJE
Grafikon proizvodnje se z večjo ali manjšo razliko malone vsako prvo tromesečje v letu giblje oziroma beleži delen padec. Delno je bila to doslej posledica kasno sprejetih družbenih planov, delno pa je na to vplivala zima oziroma pomanjkanje električne energije, pa tudi premajhne zaloge goriva in surovin v podjetjih.
Sedaj smo spet na začetku zime in je nujno misliti na te stvari. Kar se tiče preskrbe z elektriko za zdaj še
ni bilo težav, ne vemo pa, kako bo za naprej. Aktualno pa je tudi vprašanje ostalih zalog: premoga, rude itd. Ali imajo vsa podjetja zadostne zaloge za primer, če bi jih železnica zaradi vremenskih razmer ne mogla redno, normalno oskrbovati? Padec proizvodnje zaradi zaviranega železniškega prometa po enem ali nekoliko dnevih nikakor ne bi bil upravičen. Sedanji predpisi puščajo podjetjem popolnoma nroste re^o glede nabavljanja zalog. To pa nalaga podjetjem tem večjo  odgovornost za pravočasno na-
bavljanje surovin in goriva. Organi delavskega upravljanja bodo ob takih primerih, ki bi zavrli proizvodnjo, morali zahtevati utemeljitev od odgovornih ljudi v podjetjih. Boljše in koristnejše pa je, da se že pravočasno lotijo ustreznih ukrepov, kajti po toči zvoniti je prepozno. Pri novi delitvi dohodka bodo delovni kolektivi še posebno zainteresirani, da podjetja poslujejo čimbolj nemoteno.
K. M.
KTUALNO VPRAŠANJE
Sodelovanje pri higiensko tehnični zaščiti še premalo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X., ST. 94 - GENA DIN 10,
Kranj, 6. decembra 1957
Pred dvemi leti je bila pri Okr. zavodu za socialno zavarovanje v Kranju ustanovljena okrajna komisija za higiensko - tehnično zaščito. Ta komisija se ukvarja predvsem s problemi s področja varnosti dela, medtem ko se z zaščito pri delu ukvarja inšpekcija dela pri Tajništvu za delo.
Delo komisije za higiensko • tehnično zaščito je usmerjeno v varnostno vzgojo ljudi v podjetjih. V ta namen so nekatera po 1-jetja ustanovila tudi HTZ komisije, vendar še ne vsa. Te komisije uspešno delajo v tistih podjetjih, kjer kažejo uprave podjetij in organi delavskega samoupravljanja razumevanje za to službo, kjer le-ti tudi sami sodelujejo pri izboljševanju varnosti pri delu in se zavedajo, da ie proizvodnja prav tako odvisna od varnosti. Tam so se že pokazale koristi varnostne službe. Vendar j« takega sodelovanja za sedaj v podjetjih še zelo malo. Kako pomembno pa je skupno delo, lahko ugotovimo prav v tistih podjetjih, kjer so sicer te komisije delovne, vendar ni opaziti pravega uspeha prav zaradi nerazumevanja uprav podjetij. Področje dela te službe je namreč tako široko, da se ne more s tem ukvarjati samo nekaj ljudi ali morda celo samo referent higiensko - tehnične zaščite, temveč vsi ljudje, ki so odgovorni za proizvodnjo v podjetjih.
Vsa podjetja, ki imajo nad .>0 zaposlenih, bodo prav gotovo mo-
ZAMETKI SODELOVANJA NA VASI
Razpisano zvezno in republiško nagradno tekmovanje v kmetijstvu je razgibalo tudi gorenjske kmetovalce. Medtem ko je bilo tekmovanje za čum večji hektarski donos krompirja končano ob izkopu krompirja, pa tekmovanje za ureditev pašnikov, čim večjo mlečnost krav on obnovo strnjenih nasadov še traja. Za uredne v pašnikov tekmujejo v kranjskem okraju štiri skuoine, k tekmovanju za obnovo strnjen h sadraiih nasadov pa s'.a se prijavili skupim iz Kovorja in Pod-narta.
Osnovni namen tega tekmovanja Je vzpodbuditi kmetovalce, da bi dosegli na zemlji in pri živini čim večje uspehe, da bi povečali količino kmetijskih pridelkov, namenjenih za prodajo. Število udeležencev, ki se je za tekmovanje prijavilo, pa dokazuje, da je dosežen tudi drugi, nič manj važen namen razpisanega tekmovanja — vključiti čim več ljudi v to borbo za povečanje kmetijske proizvodnje.
Tekmovanja za čim večji hektarski donos krompirja se je v Sloveniji udeležilo 339 kmečkih skupin in 13 obratov družbenih posesti. Tekmovali so na 3.149,90 ha krompirjevih njiv. Rezultati kažejo razveseljive uspehe, saj je bil najmanjši povprečni pridelek skupine v Sloveniji 251 q, največji pa 450 q krompirja na ha. Povprečni pridelek krompirja vseh slovenskih tekmovalcev znaša torej 339,7 q.
V kranjskem okraju je tekmovalo 51 skupin in 2 posestvi na površini 470,06 ha. Ce ne upoštevamo dveh obratov
Tekmovanje %a čim večji hektarski donos krompirja je konce no - Gorenjski lekmo-valck so pridelali povprečno 293 q krompirja na fiektfar - Prihodnjič bo šlo za Uvali it io
družbene posesti, je sodelovalo pri tekmovanju 596 tekmovalcev. Najboljši rezultat je dosegla druga skupina iz Zaloga s povprečnimi pridelkom 333,3 q krompirja na ha, za njo pa prva skupina iz Podbrezij s 358 q, prva skupina iz Zaloga s 354 4 q, prva skupina iz Ljubnega s 343,90 q, prva skupina iz Podnarta s 341,20 q, za tem je biljp še 21 skupin, ki so dosegle pridelek o<l 300 do 340 q .in 27 skupin, ki so dosegle pridelek od 251 do 300 q.
Tako je povprečen pridelek tekmovalcev v kranjskem okraju 293 q na ha in je znatno večji od povprečja pridelka krompirja vseh kmetovalcev v kranjskem okraju, ki je določen na 210 q krompirja.
Nekateri posamezniki pa so dosegli celo take uspehe, 'ki do sedaj prav gotovo še niso bili zabeleženi. Tako je Janez Urh iz Vopovelj pridelal 500 q, Fran Potočnik te Hotavelj 470. Andrej Triler iz Naklega 462, Peter Grašič iz Strahinja in Zdravko Cankar iz Nak-lega 460 q krompirja na ha.
Tekmovanje je pekazalo, da se da pridelat«; več krompirja kot je okrajno povprečje, da je povsod moč z uporabo agrotehnike povečati kmetijsko proizvodnjo. In ne le to — tekmovanje
Je vplivalo na to, da se je poglobilo sodelovanje med posameznimi kmetovalci in sodelovanje teh s kmetijskimi Zp.H"i.,»amj. Tekmovali so skupno z eadrugo nastopali kot strnjena enota in si skupno prizadevali, da bi povečali pnidelek krompirja. Tako sodelovanje med posamezniki in zadrugo na vasi se je pokazalo predvsem v manjših, Še ne tako razvitih predelih, medtem ko v nekaterih razvitejših predelih to sodelovanje še ni bilo najboljše. Vsekakor pa so se že pokazali prvi zametki sodelovanja, ki je vplivalo na povečanje pridelka.
Seveda to tekmovanje zaradi objektivnih .pogojev ni zajelo tekmovalcev iz vseh predelov Gorenjske. Pokazalo se je, da so zvezne norme morda le malce previsoke za gorenjsko zemljo in za tukajšnje podnebje. Tako so se tekmovanja udeležili km eto val oi nekako do Ljubnega, iz zgornjega predela pa tekmovalcev ni bilo. Tekmovanja se je udeležilo skupno okoli 8 % gorenjskih kmetovalcev. Čeprav so tudi nekateri drugi pokazali voljo za sodelovanje, pa niso imeli pogojev, da bi se tekmovanja lahko udeležili. Tako so bili nekateri prav zaradi objektivnih težav prikrajšani, predvsem še tisti, ki pridelujejo semenski krompir.
Ze ob razpisu letošnjega tekmovanja so sklenili, da naj bi bilo to tekmovanje stalno, naj bi se ponavljajo vsako leto, vendar naj bi biJo vsako leto bolj obsežno in popolno, da bi bilo uspehov čim več. Zato sedaj razpravljajo o tem, da bi prihodnje leto tekmovali v pridelovanju kvalitetnega semenskega krompirja. Po tem predlogu bi tek-
movali za kakovost za najboljši A razred v skupinah, ki naj bii obsegale 5 ha semenskih površin in naj bi dale 5 vagonov semena iste vrste. Pri tem tekmovanju sicer ne bo take množične udeležbe, bo pa prav gotovo dobro vplivalo na nadaljnji cejotini pridelek krompirja. Na Gorenjskem je sedaj 380 pridelovalcev semenskega krompirja. Obseg teh nasadov pa se »talno veča.
ZA GORENJSKE TEKMOVALCE 7,5 MILIJONOV DINARJEV
Za tekmovanje je komisija razpisala tudi nagrade. Republiška tekmovalna komisija je preračunala, da bi morali vsi tekmovalci v Sloveniji dobiti za uspešno pridelovanje krompirja skupno 74 milijonov 120.000 dinarjev. V kranjskem okraju bi tekmovalci dobili 7,5 milijonov dinarjev. Te nagrade so sicer dobra vzpodbuda, niiso in ne smejo pa biti cilj tekmovanja. Cilj mora biti čim večji pridelek ob uporabi sodobne agrotehnike. Precej je namreč takih, ki ne bodo dobili nagrad, toda večji pridelek bo koristil prav vsem. Njihov trud bo povrnjen s prodajo večjih količin pridelkov, hkrati pa se bodo naučili sodobnejšega kmetovanja. Lj.
množično
rala razmišljati o tem, da bodo ustanovila HTZ komisije, ki naj bodo organi pri delavskih svetih. Potrebe pa kažejo, da bodo verjetno morala podjetja z nad 500 zaposlenimi imeti svojega varnostnega tehnika. Do sedaj imajo varnostne tehnike samo tovarne: »Iskra« in »Tiskanina« v Kranju, 2elezarna na Jesenicah in Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču. Pokazalo pa se je, da je varnostni tehnik v podjetju potreben ne le zaradi humanosti, marveč tudi iz gospodarnostnih razlogov. Lj.
ODLIKOVANJA ZA DAN REPUBLIKE
Pred prazniki Dneva republike je bila v prostorih ObLO Kranj mala svečanost. Pred. ObLO Vinko Hafner je v imenu Maršalata Jugoslavije izročil odlikovanja nekaterim javnim in zdrav, delavcem, ki so na svojih službenih mestih pokazali vso predanost, nesebičnost in vestnost. Podobna svečanost je bila tudi v bolnišnici na Golniku.
Red dela II. stopnje je dobil: dr. Božidar Fajdiga, zdravnik iz Kranja, in dr. Božidar Fortič, zdravnik v bolnišnici na Golniku.
Red dela III. stopnje pa so prejeli: Ivan Brišar TNZ Kranj; Ana Cannan, Zdravstveni dom, Kranj t Franc Kom, Golnik; Hilda Marolt, Okr. zveza prijateljev mladine — Kranj; Ana Priberšek, Golnik; Ludvik Rančigaj »Kurivo« Kranj; Franc Šimenc, Golnik in Igor dr. Veter, Porodnišnica Kranj.
Medalje dela pa so prejeli: Jul-ka Babic, porodnišnica Kranj; Ivan Balažič, Marjanca Kuhar, Martin Muršič, Jože Novak in Milka Str-lekar vsi v bolnišnici na Golniku.
Prav tako je odlikovan z Redom dela II. stopnje učitelj Osemletke v Poljanah tov. Milojko Vidmar in z Medaljo dela Emilija Ahačič na osnovni šoli v Podljubelju in Franc Snvtek, invalid pri Obč. odboru SZDL Tržič.
ZA DAN JLA NA BLEDU
Pripravljalni odbor zi proslavo Dneva JLA se ie odločil, da bodo oficirji ga m in'''e na Bohinjski Beli tudi letos predavali o razvoju in pomenu naše armade. Predavanja bodo od 5. do 10. decembra po vseh šolah blejske občine, zatem pa bodo dijaki pisali o armadi kratke sestavke. Najboljše itz vsakega oddelka bodo nagradili pred praz-nkom. V počastitev 22. decembra bodo priredili na Bledu tradicionalno patruljno tekmovanje in vrsto športnih tekmovanj med ekpami rezervnih in aktivnih oficirjev. Tekmovali bedo v streljanju z vojaško puško in pištolo, v odbojki, šahu, kegljanju in namiznem tenisu
r
K.
NAROČNIKE »GLASA GORENJSKE« OBVESCAIVTO, d?, smo jim te dni razposlali pa pošti položnice za vplačilo naročnine. Izkušnje iz prejšnjih let namreč kažejo, da želi velika večin?, naročnikov vplačati naročnino ob koncu starega oziroma ob začetku novega leta vnaprej, zato, da bi bili upoštevani pri našem vsakoletnem velikem nagradnem žrebanju. Pogoj, da se naročnik lahko udeleži nagradnega žrebanja, pa je ta, da ima vplačano vnaprej vsaj polletno naročnino (390 din). To pa seveda ne pomeni, da mora vsak naročnik vplačati vnaprej celoletno ali polletno naročnino. Kdor iz kakršnegakoli vzroka tega ne more storiti, lahko plačuje naročnino na svoj gorenjski časopis tudi četrtletno (150 din) ali mesečno (50 din). Uprava
J
Dan republike so nadvse svečano proslavili nasi najmlajši — v pionirsko organizacijo je bilo sprejetih nešteto novih pionirjev. ZGORAJ LEVO — Slovesnemu sprejemu novih članov je na osemletki »Stane Žagar« v Kranju prisostvovala predsednica Okrajne zveze prijateljev mladine tov. Smilja Go-stiša. ZGORAJ DESNO — Po slovesnosti je bila prirejena novim članom skromna zakuska. LEVO SPODAJ — S ponosom in veseljem so novi pionirji ogledovali značke in rutice, ki so jih dobili. DESNO — Pionirka Majda Fajonova iz Kranja je v nedeljo z velikim uspehom nastopila na javni radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš«. Razgovor, ki ga je Imel z njo naS sodelavec, berite v naši stalni rubriki.
Majdka je drobna, plavolasa punčka., drobne so njene gosli, še drobnejši pa so njeni prstki, ki znajo tako lahkotno drseti po strunah in izvabljati iz gosli čudovite zvoke. Tudi na nedeljski, javni oddnji Radia Ljubljana »Pokaži, kaj znaš« so njeni drobni prstki privabili iz gosli melodije, Ob katerih so onemeli vsi, kri so jim prisluhnili. In potem . . . Skupna ocena kotmis'je: 76 točk. 9-letna Majdka je prejela I. nagrado Radia Ljubljana, khrati pa priznanje, ki gre le pravim umetnikom.
Obiskal sem jo na domu. 2e na vratih so me pozdravili mehki zvoki njene violine. Prišel sem namreč ob času, ko Majdka marljivo vadi.
Ni bila v zadregi, ko sem ji stisnil ročico in ji čestital k uspehu. Skromno se mi je zahvalila in s pogledom ljubeče objela gosli, ki jih — če me spomin ne vara — ves čas razgovora ni odložila.
Na mizi sem uzrl zvezek, knjigo in črnilnik, na stolu lepo, v pisano oblačilce oblečeno lutko in tik nje stojalo z notami. Nisem vpraševal, kajti vedel
sem, da sem stopil na prag sveta, kjer preživi Majdka svoje dneve. In njen mali svet so šola in vse drobne skrbi, glasba in igračke. — Da, Majdka je še otrok, ki se po resnem delu kaj rada zateče k igračkam. Pa je, žal, preveč zaposlena, zato ji je čas za igro le skopo odmerjen.
Tako prijetno sva kramljala. Prav za<upen je bil najin pogovor. Rahlo, čisto na rahlo sem vdrl v njen svet. . .
»Majdka, kaj boš, ko boš odrasla?« sem vprašal. »Druge bi rada poučevala violino — tako kot moj očka.«
»Bi ne postala rada slavna violin is tika?«
»Na to ne mislim — le 'poučevala bi rada,« je odločno branila svojo željo.
»Koliko let že igraš violino?«
»Tri leta. Očka me uči.«
»Koliko časa pa vežbaš vsak dan?«
»Kadar sem sama, kakšno uro, z očkom pa vež-bam tudi več. Veste, tudi klavir mri vzame nekaj časa.«
»Kako ti gre v šoli?« sem vpraševal dalje. »Dobro — odlična sem,« se je nasmehnila Majdka. Za trenutek je povesila očke, kot bi prišla v zadrego. — Z uspehi se ne ponaša rada!       S. S.
1
76162416034^
T%$^*
2    Glas Gorenjske
Kranj, 6. decembra 1957
LJUDJE IN DOGODKI
A O spopadih v Mavretaniji in v območju petrolejskih vrelcev v Jnžni Alžiriji so vesti že večkrat prodrle v svet, te dni pa je javnost prvikrat zvedela, da so se razplamteli boji tudi v španskem delu Maroka.
Uporniške sile v Ifniji so prodrle 3. decembra do Atlantske obale in preprečile, da bi se izkrcalo špansko vojaštvo, ki ga je prineljalo 10 ladij iz Španije in s Kanarskih otokov. Frankistične transportno eskadre z okrepitvami so se morale umakniti na odprto morje. Svoje obkoljene garniziie preskrbujejo Spanci tako, da jim s padali dobavljajo opremo in živež.
Uporniki so začeli znova napadati Francovc postojanke tudi v Zahodi Sahari. Francovim bataljonom in letalstvu se ni posrečilo, da bi razpršili uporniške si'e, ki so obkolile gamizije v 5 centrih na jugovzhodu in severovzhodu Ifnije. Francova letala še nadaUe močno bombardirajo osvobojeno ozemlje. — Vodia Istiklala Alal el Fasi je izjavil, da bodo uporniki v Ifniji sami osvobodili ta del maroškega ozemlja in dosegli priključitev /k neodvisni maroški državi. — Zunanje ministrstvo ▼ Madridu je objavilo, da so se boji z maroškimi nacionalisti v Ifniji razširili na špansko kolonijo Rio de Oro.
A V Parizu je bil v torek zaprt sestanek Sveta Severnoatlantskcga pakta. Na sestanku so obravnavali vprašanje zahodnonemškega prispevka k oboroženim silam NATO. — Do konca leta 1958 bi morala imeti Zahodna Nemčija v sestavi sil NATO 12 divizij, kar je bilo predvideno že leta 1955. Izvedelo pa se je, da je Zahodni Nemčiji uspelo zbrati le nekaj več kakor polovico predvidenih sil.
A Britanska admiraliteta je sklenila pogodbo o graditvi podzemskih rezervoarjev na otoku Malta. Rezervoarji bodo namenjeni za preskrbo ladij Atlantskih dežel z gorivom. Gradnja tega oporišča Atlantske zveze bo veljala 6 milijonov funtov.
A Napetost z Indonezijo, ki se je zaostrila spričo atentata na predsednika Indonezijske republike Sukarna, v katerega so kakor kaže, zapleteni elementi, ki se bojujejo v politični službi Nizozemcev, traja dalje. Nizozemska plovbna služba je danes objavila, da je indonezijska vlada nizozemskim državljanom prepovedala dostop v Indonezijo. Direkcija inozemskih plovb pa je objavila, da je Indonezija prekinila radijske in telefonske zveze z Nizozemsko. Za zdaj še ni znano, ali druge brzojavne zveze z obema deželama še redno delujejo.
A Predsednik Eisenhower je imel 4. decembra v vVashingtonu razgovor z voditeljem demokratske stranke Stevensonom. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Dulles. Po razgovoru je bila konferenca kongresnih voditeljev, na kateri so govorili o ameriški zunanji politiki in obrambi. — Sestanek se zdi političnim krogom pomemben Iz več razlogov. Predvsem gre za zahtevo, naj bi se povečali vojaški izdatki za 3 milijarde dolarjev. Nadalje naj bi povečali vojaško in gospodarsko pomoč tujini za 1,1 milijarde. Za 2 milijardi naj bi se povečali izdatki za raketno orožje. Torej bi se morali skupni vojaški izdatki povečati od 38,4 na 40.4 milijarde dolarjev. Pri tem poudarjajo, da morajo ZDA prehiteti SZ. Ti izdatki so v zadnjih 5 letih dosegli skupno 211 milijard ali 42 milijard dolarjev na leto.
A Izstrelitev prvega ameriškega satelita, ki je bila napovedana za sredo, 4. decembra ob 21. uri, je bila tekom noči večkrat odložena.
A Močno deževje, ki je v zadnjih dneh povzročilo velike poplave v dolini Tarsus in Mersi, je povzročilo precejšnjo materialno škodo. Okrog 60 hiš je bilo porušenih. Na posameznih krajih je voda globoka nad 2 metra. Neki kmet je utonil.
r
o
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600   DIN,   MESEČNA   NAROČNINA   50 DIN
Zimski čas velja vedno za izrazito državniško in diplomatsko sezono, vendar mednarodno življenje ni dostikrat tako razgibano, kakor je le dni. Obilica potovanj visokih državnikov, Eisenhovvrova in Adenauer-jeva bolezen, nesoglasja med zahodnimi zavezniki, pomirjevalno potovanje generalnega sekretarja Združenih narodov na Bližnji vzhod, poleg tega pa še znameniti intervjuji prvega sekretarja KP Sovjetske zveze Ilruščcva — poročila in komentarji svetovnih časopisov ter radijskih postaj se dan za dnem ukvarjajo z njimi. Čeprav je torej mednarodni položaj osredotočil pozornost javnosti okrog dogodkov, ki so predvsem v zvezi z bližnjim zasedanjem Atlantskega pakta v Parizu, se te dni vrstijo v Združenih narodih razprave o nekaterih perečih in za mir važnih vprašanjih mednarodnega življenja. Tako Je Varnostni svet izglasoval resolucijo o Kašmiru, to je o spornem problemu med Ind;jo in Pakistanom, ki je že deset let na dnevnem redu tega organa Združenih narodov.
Kašmirski spor se je rodil leta. 1947, ko si je Indija pridobila neodvisnost. Ob tej priložnosti je Kašmir — ozemeljsko nekaj manjši od Jugoslavije in zagozden med Indijo, Pakistan in Kitajsko dobil pravico, da bi sam odločil, kam naj pristopi: ali k Indiji ali k Pakistanu. Kašmirski maharadža se je tedaj obotavljal nekaj časa, a to so takoj izrabili Pakistanci. Pakistanska obmejna plemena so vdrla na kašmirsko ozemlje. Zdaj šele se je maharadža odločil in razglasil priključitev Kašmira k Indiji ter hkrati zaprosil za vojaško pomoč. Tako jo prišlo do oboroženega spopada in indijska vojska je zasedla več kakor dve tretjini kašmir-
skega ozemlja, medtem ko so ostanek dobili Pakistanci. Indija je zadevo takoj predložila Varnostnemu svetu in obtožila Pakistan agresije. Varnostni svet je v začetku leta 1948 sklenil, da je spor treba rešiti s svobodnim in nepristranskim plebiscitom pod pogojem, da se indijske in pakistanske čete takoj umaknejo s kašmirskega ozemlja. Toda do izvedbe teh sklepov ni prišlo, le obe stranki sta prenehali s sovražnostmi.
Kašmir je od tedaj živel razdeljen na dva dela. Pred šestimi leti so v indijskem delu izvedli volitve. Veliko večino je dobila stranka, ki ima v programu dokončno priključitev k Indiji. Po volitvah je ustavodajna skupščina odstavila maha-radžo in letos januarja razglasila republiko kot sestavni del Indijske Unije. Indijski del Kašmira je v teh letih vidno napredoval zlasti v gospodarskem pogledu, medtem ko za del pod pakistansko upravo tega ni mogoče trditi.
Tak razvoj dogodkov seveda nI spravil kašmirskega spora z dnevnega reda Varnostnega sveta. Pakistan ni ustavil obdol-ŠUev, da so Indijci zasedli Kašmir protipravno, Indija pa je tudi menila, da je samo pakistanska agresija sprožila oborožen poseg indijskih čet. Vsaka izmed obeh držav še danes zahteva Kašmir zase: Pakistan zato, ker so Kašmirci v večini muslimani, Indija pa zato, ker dežela sodi zemljepisno in gospodarsko k indijskim pokrajinam. Sicer biser Azije — tako imenujejo Kašmir — glede naravnih zakladov ni posebno bogat, vendar ima dosti voda, ki so v tem delu Azije nujno potrebne za namakanje in kot vir električne energije.
Indijsko stališče v sporu je bilo od vsega začetka pomirlji-
vo, pakistansko pa je večkrat z blokovsko nestrpnostjo in trdo-vratnostjo pokvarilo nekatere ugodne trenutke za sporazum. Do tega pa je pravzaprav težko priti. V zamotanem sklopu gospodarskih vprašanj, ko sedanja kašmirska meja seče prekope za namakanje, železnice in ceste ter trga industrijo od njenih surovinskih baz. ki so važne tako za Pakistan kakor za Indijo, je težko najti hitro in pravično rešitev. To je razvidno tudi iz najnovejše odločitve Varnostnega sveta, ki je pooblast:la zastopnika Združ. narodov Graha-ma, naj bi skušal na licu mesta rešiti desetletni spor. Indijska vlada jo tokrat spet pokazala pripravljenost, da bo podprla vsakršno napore za sporazum, čeprav v načelu ni soglasna z misijami te vrste v kašmirskem sporn. Meni namreč, da se je kašmirsko ljudstvo že zdavnaj odločilo, kam se hoče priključiti.
Kašmirski spor je na videz zadeva dveh držav, Indije in Pakistana, toda v svoji osnovi nenehno ustvarja vojno napetost in nevarnost za spopad v tem delu sveta. Mir ogroža toliko bolj, ker je Pakistan članica dveh blokovskih paktov pod zahodnim varuštvom, bagdadskega in manilskega. Indijsko stališče, ki obsoja politiko blokov in vojaških paktov, stalno poudarja, da sta prav omen'eni vojaški zvezi vzrok nepomirljivosti in nestrpnosti na pakistanski strani.
Tako je tudi rešitev tega spora precej odvisna od razmerja sil na mednarodnem prizorišču. Varnostni svet je sicer sprejel resolucijo, ki bi v ugodnem ozračju lahko privedla k pogojem za sporazum, vendar pa kaže, da tega v bližnji prihodnosti še ne bomo dočakali.
JELO TURK
kratko, vendar zanimivo
MOTORNA LADJA »NIKOLA TESLA« IZ JAVORNISKE PLOČEVINE
Javorniška pločevina je vgrajena v številnih jugoslovanskih in tujih ladjah, ki plujejo po raznih morjih. Predstavniki valjarne debele pločevine z Javornika so bili pred nedavnim povabljeni na svečanost v splitsko ladjedelnico, kjor so splovili 12.800-tonski motorni tramper za Švedsko in 10.500-ton-sko motorno ladjo »Nikola Tesla« za Jugoslovansko-linijsko plovbo. Udeležba Javorničanov na tej svečanosti pomeni priznanje javorni-škim valjavcem, ki mnogo prispevajo za našo ladjedelniško industrijo. V motorni ladji »Nikola Tesla« je vgrajene 80% javorniške pločevine in tudi novi tramper za Švedsko je zgrajen skoraj izključno iz pločevine, ki so jo izvaljali na Gorenjskem. Valjarna je lani izdelala 20.000 ton ladijske pločevine, letos pa že 30.000 ton in je komaj  pokrila  40%  domačih po-
treb. Prihodnje leto bodo to količino še povečali za okrog 10.(X)0 ton. -k-DOBER ODZIV PRI CEPLJENJU PROTI POLIOMIELITISU V KAMNIKU
V Kamniku so proti otroški ohromelosti cepili 2254 otrok ali 86%. Starši so se tej zdravstveni akciji radi odzvali, saj je bila kamniška občina lani po številu obolelih med prvimi. Precej otrok zaradi bolezni niso mogli cepiti.
NOV VODOVOD
V Hrvševki, ki leži na hribu nad Tuhinjsko dolino, so pred dnevi odprli vodovod. Zbiralnik ima 25 ms prostornine, voda pa doteka v vas po 700 metrov dolgi cevi. Res so dob'i'.'ii vaščani od OLO Ljubljana 420.000 din denarne podpore, vendar so sami še več prispevali z lesom in delom, saj so opravili 7200 ur prostovoljnega dela. Ob otvoritvi je  čestital  vaščanom predsed-
VOZNIH REDIH
Povprašali smo nekatere ljudi, ki razmeroma dosti potujejo, kaj menijo o voznih redih avtobusov in v laikov.
Tone Kremžar, iz potovalne agencije »Triglav« v Kranju nam je povedal takole: »Vozni redi vlakov In avtobusov so v glavnem dobro urejeni. Pomanjkljiva je zveza z Jesenioamd, saj pelje iz Ljubljane proti Jesenicam zjutraj samo en vlak, potem pa vse dopoldne, razen ekspresnoga, ni nobenega vlaka več. Res je, da je avtobusna ziveza Ljubljane s Kranjem in Tržičem dobra, vendar avtobusna podjetja kažejo vse premalo zanimanja za zvezo z Jesenicami in Bledom. Prav golovo bi bilo, če bi bil vozni red s temi kraji dobro urejen, za to progo veliko zanimanje, saj imajo ljudje iz okoliških krajev v Kranju vedno dovolj opravkov. Kranjčani si tudi zelo želijo avtobusno zvezo z Ljubljano ob sobotah in nedeljah zvečer, tako, da bi lahko obiskovali gledališče. Avtobusi, ki pridejo ie TrLča, so namreč navadno vedno polni.«
Jože Podobnik, novinar, Jesenice: »Zveza Jesenic s Kranjem oziiroma Ljubljano je dobra, slabša pa je zveza Kranja z Jesenicami. Zdi se mi, da ni med vlaki pravega sorazmerja — zjutraj odpeljejo z
Jesenic v treh urah 4 vlaki, na Jesenice pa pripeljeta zjutraj samo dva vlaka. Dobro bi biiio, da b: zadnji večerni vlak z Jesenic imel zvezo z Ljubljano vsaj ob nedeljah. Smučarji se morajo sedaj že sredi popoldneva vračati s smučišč, ker kasneje nmajo več zveze. Tudi turistom taka zveza nič kaj ne ustreza.
Naval na sobotnih vlakih, zlasti poleti, prav gotovo ne nudi prijetne vožnje. To nič kaj ugodno ne vpliva na turiste in tujce, ki obiskujejo Go-renjftko. Morda bi bilo moč to le nekako urediti.«
Tonček Kos, Poljče: »Z voznim redom vlakov sem v glavnem zadovoljen. Le avtobusna zveza Ljubljana—Bled in Ljubljana—Bohinj ni nič kaj praktična. Oba avtobusa peljeta iz Ljubljane opoldne in se oba vračata z Bleda oziroma Bohinja zjutraj. Tako dejansko avtobusa za Bohinj za službene opravke ni moč uporabiti, ker prideš tja šele zvečer, zjutraj pa že odpelje nazaj. Morda bi. bilo bolje, če bi peljal en avtobus dopoldne in drugi popoldne v obe smieri.«
Morda bo teli nekaj misli v bodoče koristilo avtobusn:im in železniškim podjetjem pri sestavljanju voznih redov. L j.
ni k ObLO Kamnik tov. Alfred Janko.
MILIJON DINARJEV ZA RIBJI ZAROD
Kamniška ribiška družina je v zadnjih petih letih vložila v vode na območju občine 140.000 mladih postrvi in lipanov v vrednosti nad milijon dinarjev. Obnova ribjega zaroda pa le počasi napreduje, ker nekatere tovarne še niso povsem preprečile dotoka škodljivih industrijskih odplak v reke.
583.000 DIN ZA SOCIALNE PODPORE V »ISKRI«
Izvršni odbor sindikalne podružnice v tovarni »Iskra« Kranj, je letos zaprosilo za denarno pomoč okoli 300 članov kolektiva. 90% prošenj je bilo ugodno rešenih. Posamezniki so dobili podpore v višini od 2000 do 10.000 dinarjev. Do novembra so razdelili socialno šibkim iz sindikalnih sredstev skupno 583.000 dinarjev.
DUPLICA IMA SVOJ KINO
Dvorano kulturnega doma na Duplici so dogradili in domaća Svoboda je v njej slavila praznik Dneva republike z dobro uspelo akademijo. Dvorana je prostorna, saj je v njej 360 sedežev, služila pa bo odslej tudi za kino predstave. Otvoritvena predstava je bila v soboto, 30. novembra. Delavski kolektiv tovarne »Stol« je t dograditvijo doma posebno zadovoljen, saj je skozi dve leti s prostovoljnim delom zbiral prva sredstva za zidavo. Tudi za dozidavo kulturnega doma v Kamniku /e SZDL zbira sredstva, edino na Homcu se še niso zganili.
USPFL* ZDRAVSTVENA AKCIJA V PODBLICI
Na pobudo krajevne organizacije Zveze borcev v Podbl i čije zdravstvena ekipa iz Kranja v nedeljo, 24. novembra pregledala prebivalce Nemilj, Podbli-ce in Jamnika. Od pregledanih bosta morala dva v bolnico. Prebivalci so bili nadvse zadovoljni z izkazano pozornostjo in krajevni odbor ZB Podblica smatra za svojo dolžnost, da se v imenu prebivalstva javno zahvali tovarišu dr. Hriberniku in nT^nri žetii. dr. Turnovi in bol-aičarki Stambergerjevi ter tov. Tonetu Hiebcetu, ki je akcijo pripravil. Želimo, da bi nas zdravstveni delavci še kdaj obiskali.
Krajevni odbor Zveze borcev Podblica
naša
krmmkm
PROSLAVILI SMO DAN REPUBLIKE
Ves Kranj je bil že na predvečer Dneva republike okrašen s številnimi zastavami in gesli. V izložbenih oknih so bile slike naših voditeljev, tvorcev nove ljudske države.
Na glavni akademiji v Prešernovem gledališču je nastopil mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petra Li-parja. Izvajali so dela iz jugoslovanske  glasbene literature.
Baletna skupina Svobode \ Stražišču pa je priredila tudi uspel baletni večer v domu Svobode. Proslave so bile tudi v vseh večjih podjetjih, šolah, ustanovah ia terenih,
Tržičani so na predvečer Dneva republike prisostvovali dobro pripravljeni akademiji. Na sam Daa republike pa je bilo v mestu več športnih prireditev. V dopoldanskih urah je bil v Tržiču »Tek republike«, ki ga je priredil »Partizan«. Strelska družina je pripravila zanimiv patrolni tek, ki se ga je udeležilo veliko število Tržiča-nov. Veliko zanimanje je bilo tudi za prednostne vožnje z motorji, ki so bile popoldne. Na vožnji se je preizkusilo 31 motoristov.
V Skofji Loki je bila mimo glavne akademije zelo zanimiva predstava »Kotorski mornarji«, ki jo je »Svoboda« iz Kranja prikazala Skofjeločanom za Dan republike.
V prostorih gimnazije je bila pred Dnevom republike svečanost, na kateri so sprejeli v pionirske vrste veliko število cicibanov. Mladim pionirjem je čestital predsednik občine in drugi predstavniki družbenih in političnih organizacij.
V Radovljici so za Dan republike priredili v dvorani ljudskega odbora zanimivo predstavo »Lepote naše domovine«. Organizacija Ljudske tehnike je na predstavi prikazala več kot 300 barvnih slik iz raznih krajev Jugoslavije ob spremstvu značilne glasbe določenih krajev in s pojasnili posameznih slik. To predstavo bodo morali spričo zanimanja občanov te dni že tretjič ponoviti.
Mimo tega so tudi v Radovljici imeli lepo uspelo akademijo pred Dnevom republike. Nastopila je »Svoboda« iz Lesc in recitatorji društva »Anton Tomaž - Linhart« iz Radovljice. Mladinska organizacija pa je prikazala lepe vaje s puškami. Proslave so bile tudi v Begunjah, Zapužah in drugih krajih občine.
Na Jesenicah je bila svečana akademija v Mestnem gledališču, kjer je po govoru predsednika ob čine sledil dobro pripravljen kulturni program. Veliko število Jeseničanov pa se je razvedrilo ob drsalni reviji na ledu, ki je bila na predvečer in tudi na sam dan — 29. novembra popoldne. Proslave so bile po vseh terenih, vaseh, podjetjih in šolah.
K. M.
DRUŽBENI IN UPRAVNI ORGAN* onCTNE BLED IZVOLJENI
Prejžnii teden je imel Občinski ljvdski odbor Bled drugo sejo. Na dnevnem redu so bile volitve odbornisk'ih komisij in svetov ter sklepanre o predlogu statuta občine Bled.
Zbora sta se sestala na ločenrh sejah in na skupni seji. Ločeno sta izvolila mandatno-imunitetne komisije, komisije za gospodarstvo, za predpiso in organizacijska vprašanja ter skupne komisije za voilitve in imenovanja, za prošnje in pritožbe Zbor proizvajalcev pa je izvolil tudi komisijo za vprašanja de-delavskega samoupravljanja.
Sedanji občinski odbor ima devet svetov, v katerih sodeluje 77 državljanov; od teh je nad 20 odbornikov občinskega zbora in. zbora proizvajalcev. Pri volitvah je bila od več predlaganih kand'datk izvoljena samo 1 ženska, medtem ko jih je samo v svetih včlanjenih devet.. Obenski odbor jo imenoval tudi upravni odbor Zdravstvenega doma Bled, upravni odbor kreditnega sklada za zdanje stanovanjskih hiš, upravni odbor lekarne Zlatorog in podjetja Gom-merce Bled. Potrdil je hkrati še imenovanje- poslovodja v gostišču Hoim in imenoval 11 različnih upravnih komisij.
Za podpredsednika občine so odborniki izbrali Janeza Kocjan-6iča iz Gorij.
87
2382
34
Še k ht leski
KAKO BO
„Birokracija v delu šolskega odbora" *
V »Glasu Gorenjske« z dne 15. 11. t. 1. smo priobčili sestavek dopisnika z naslovom »Birokracija v delu šolskega odbora«. Šolski odbor Glasbeno šolo na Jesenicah nam je v zvezi s
tem poslal naslednje pojasnilo:
»Drži, da ima Glasbena šola na Jesenicah že več kot lO-leino dobo in se je organizacijsko že utrdila, Prav tako drži, da je bila prva seja Šolskega odbora sklicana iiz objektivnih razlogov sele v začetku oktobra, in da so se na seji obravnavali tekoči problemi. V smislu tozadevnih predpisov sklicuje seje predsednik šolskega odbora tki so bile v šolskem lotu 1956/57 širi seje šolskega odbora, na kater h so se reševal;! gopo-darski in strokovni problemi šole. Nikakor pa ne drži, da šolski odbor rešuje na sejah le prošnje za brezplačno šolanje. Sejni zapisniki nudijo zelo krepak dekaz o tem, kaj se je na sejah šolskega odbora razpravljalo. Rešujejo pa «se na seji tudi prošnje staršev za znižanje uko-vtae, kolikor so pravilno kolkovane in priporočene od terenskih odborov SZDL. Da se rešujejo na sejah le prošnje za brezplačno šolanje, smatramo kot natolcevanje neodgovornih ljudi.
Tudi ni ros, da bi bil neki član odbora klican na privatni razgovor na iniciativo vodstva šole ali koga drugega, da bi se ga prepričalo, oziroma se mu vzelo pogum za sodelovanje pri reševanju raznih problemov. Člani šolskega odbora so na svoji se i 21. novembra 1957 to podtikanje soglasno obsodili.
Spomladi letošnjega leta je bila na jeseniški glasbeni šoli honorarno angažirana učiteljica za sol. petje. Bel o učn/e 16 gojencev. Ker nima zadostne kvalifikacije in je zaposlena le honorarno, prejema za poučevanje honorar po uredbi. Kakor za ostale predmete, je bil tudi za solo-petje pouk s SolsfkKi) letom zaključen. Na željo nekaterih pa je imela učiitelj.ica solopetja med počitnicami privatne učne ure. za katere so it plačevali gojenci mesečno po 2000 dinarjev. Za privatno poučevanje učiteljice šola ni smela potrditi legitimacije za kupovanje mesečne voćne karte, ker je to v nasprotju s predpisi.
Glasbena šola se skupno s šolskim odborom trudi utrditi stike s kulturno-prosvetnimi društvi in jim 5-omara'* z g'asben:im k d om. V ta namen je tud"' o uvedbi solopetja obvestila vsa društva, da izberejo in prijavijo kandidate za pouk. Razpisu se je odzvalo 16 gojencev. Prav talko je pomagala jesenski Svobodi in ji ponudila brezplačen pouk za učence godbe na pihala. Poslala je več tozadevnih dopisov, na katere pa ni bilo odgovora. Prav tako je šolski odbor povabil na eno 6vojih sej takratnega predsedn'ka godbe na pihala jeseniške Svobode z želo, da se uredi med;eb'.jno sodelovanje in ure1«1 p"uk učencev godbe na pihala. Sestanek želenih us;ehov ni rodil.
Navedene trditve lahko Glasbena šola vsak čas utemelji s potrebno dokumentacijo.
Zeljo po sodelovanju Glasbene šole z društvi utemeljuje tudi seja, na katero je povabil šolski odbor zastopnike vseh političnih organizacij, Občinskega ljudskega odbora in delavsko-prosvet-n'h društev. Vabilu se je odzval od vseh le zasitopnik MSS. Tako šolskemu odboru ni uspelo prikazati šoiskih uspehov in problemov šole javnosti.
V šolskem letu 1956/57 je imela jeseniška glasbena šola skupno 218 gojencev, čeprav ima zelo neprimerne učne prostore. Delo šole utemeljujemo tudi s tem, da je imela v šolskem letu 1955/57 jes;n'ška glasbena šola 9 internih in 7 javnih nastoipov na Jesenicah ter v okolici. Na teh prireditvah so nastopali le gojenci Glasbene šole. Prav tako ima šola svoj mladinski pevski zbor in mladinski orkester, s katerim nastopa na prireditvah. Na pobudo šolskega od-
bora in vodstva šole pa je bil lansko leto ustanovljen tudi veliki simfonični orkester, v katerem de'u'ejo g. jenci, absolventi in nastavniki glasbene šole ter svobedaši.
Strokovno delo šo'e je večkrat letno kontroliramo po inspekciji SPK LRS. Vse inspekcije po priznanih strokovnjakih so bile uspešne, kar dokazujejo inšpekcij sika poročila.
Glasbena šola se trudi, da bi vzgojila čimveč kvalitetnega kadra z glasbeno izobrazbo, ki naj bi bili' v pomoč vsem kulturno-prosvetnim društvom. Kulturno-prosvetna društva naj bi se v bodoče tesneje povezala z jeseniško glasbeno šolo, mobilizirala mlade kadre za glasbeno vzgojo, ki jo nudi šola.
Ob koncu pripominjamo, da pisec članka ne pozna razmer in problemov, ki jih rešuje vodstvo giasbene šole skupno s šolskim odborom. Z našim popravkom želimo seznaniti javnost z resnčr.iim stanjem in delovanjem Glasbene šole na Jesenicah.
Predsednik šolskega odbora: Zaje Jože
Hkrati pa je uredništvo prejelo tudi pojasnilo člana šolskega odbora jeseniške Glasbene šole tov. Ivana 2ena. Le-ta med drugim pravi, da je avtor prispevka »Birokracija v delu šolskega
odbora« črpal podatke iz gradiva seje Sveta Svodob in prosvetnih društev občine Jesenice. Res je, pravi tov. Zen, da šolski odbor pred pričetkom šolskega leta ni skiacal seje. Tov. Zen pripominja, da je na seji izjavil, da šolski odbor na sejah rešuje samo prošnje. To je res toliko, da je na prvi seja, ki je bila brez dnevnega reda, žoiski upravitelj poročal o tem, koliko ima šola gojencev in pa o finančnem stanju ter kaj je bi'o s'O'jenega. Nao so bite (na tej sej) predložene nekatere prošn'e za znižanje ukovine, vendar so bie te prošnje zavrnjene s pripombo, da jih morajo potrditi terenski odbori. Ko so smatrali, da je dnevni red seje izčrpan, je tov. 2en opozoril še na nekatere naloge šole: na učenje godbenikov za godbe in pa na ustanovitev tečaja za vzgjjo vodilnega glasbenega kadra. Upravitelj šole je odgovoril, da v ta namen -ni denarnih sredstev. Odbor pa je predloge tov. Z ena sprejel.
Odgovor šolskega odbora trdi, da noben član odbora ni bil klican na privatni razgovor, »da bi se ga prepričalo oziroma se mu vzelo pogum za sodelovanje pri- reševanju raznih problemov . . .« Tov. Zen pa izjavlja, da ga je pred-sednk šolskega odbora ob neki priliki povabil v šolsko pisarno. Tedaj je šolski upravitelj rekel tov. 2enu, glede na njegov predlog za ustanovitev tečaja za vzgojo glasbenega kadra, da tudi v Kranju ni tega in da ima šola svoj program, po katerem se mora ravnati itd. To pre-pr čevanje se je nadaljevalo tako dolgo, da se je tov. Zenu zdelo, kot da je na zatožni klopi.
V torek popoldne je v Klubu gospodarstvenikov predaval podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak o vplivu turizma na ostale panoge na Gorenjskem. Za tem so razpravljali o reorganizaciji Gorenjskega sejma, ki je postal v Kranju že tradicionalna prireditev. V razpravi so se pokazala razna mnenja, najbolj pa je prišla do veljave misel, da bi morda to prireditev reorganizirali tako, da bi postala to nekakšna razstava obrti v republiškem merilu, kjer bi obi^ skovale i lahko tudi kupovali v času razstave razne drobne predmete. Hkrati pa bi dali na tej razstavi več poudarka turizmu in bi podjetja razstavljala in morda tudi prodajala izdelke, ki so zanimivi za turista. Razprave o reorganizaciji Gorenjskega sejma se bodo še nadaljevale. Na torkovi razpravi je sodeloval tudi predsednik Republiške obrtne zbornice Leopold Krese.
Te izjave tov. Zcna smo uporabili zato, da bi prikazali problem z obeh plati, kajti enostranskost ne more pripeljati do želenih rezultatov. Sodeč po izjavi tov. Zena je naš dopisnik v svoji beležki, na osnovi razprave na seji Sveta Svobod in prosvetnih dručtev jeseniške občine, problem pnvilno orisal. Po podatkih, s katerimi dolej razpoaga uredništvo, pa je ta javna kritika že rodila koristne posledice v delu jeseniške Glasbene šole: razpis natečajev za vzgojo glasbenega krdra v Svobodah: sklep, da bo šola ob koncu leta skuala gojence usmeriti v društva itd. To pa kaže, da je bila kritika umestna, Uredništvo
IZ KLUBA
GOSPODARSTVENIKOV
Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse člane, da bo v sredo, dne 11. decembra 1.1. ob 16. uri popoldan v klubskih prostorih Zbornice predavanje o temi:
»GOSPODARSKA PUBLICITETAc
Predaval bo ing. Franc Debevc.
Predavanje bo predvsem zanimivo za vodilno osebje v gospodarskih podjetjih in ustanovah ter za ljudi, ki se bavijo s publiciteto.
Uprava kluba vabi vse zainteresirane k čimvečji udeležbi. Vstop s klubsko izkaznico. UPRAVA KLUBA
Neupravičen zaslužek
Zakaj meso živali, zaklanih v sili, ni cenejše?
Pogosto p'a&ujejo nekatera mesarska podjetja živali, ki morajo v zakol zaradi bolezni aM nesreče, zelo poceni. Mesarji se pri odkupu sklicujejo na to. da meso od takih žvali prodajajo v posebnih prodajalnab^mesa po nižji ceni. Vendar — če hočemo ku7iti tako meso, ga ni moč dobiti, čeprav gre vsak dan v zakol več taki.h živali. Nekctera mesarska podjetja pa se izgovarjajo, da prodajajo tako meso drugim podjetjem  za  predelavo.   Po veterinarsko-sanitarnih
Prihodnja številka lista »KOMUNIST« bo izšla v soboto 7. decembra in bo vsem naročnikom razposlana iz Ljubljane. Odslej bo slovensko izdanje glasila ZKJ tiskala tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Zaradi tega obveščamo vse politične organizacije, ustanove in pod'etja, kakor tudi naročnike listov »KOMUNIST« in »NASA SKUPNOST«, da je v Ljubljani, Tomšičeva 1 ustanovljena posebna uprava teh listov, ki bo skrbela za redno dostavo listov, reševala reklamacije in naročila starih in novih naročnikov ter po-birrfa naročnino za alovenski izdaji omenjenih listov.
»Komunist« in »Naša skupnost« Uredništvo in uprava
predpisih pa predelava takega mesa ni dovoljena, ker mora biti meso v sili zaklanih živali pohabljeno sveže in prekuhano, medtem ko se me ni izdelki uporabljajo tudi surovi. Oba primera vsiljujeta misel, da se tako meso prodaja z ostalim mesom po isti ceni kot polnovredno meso.
Vse'rakor je pri taki prodaji oškodovan predvsem potrošnik pa tudi živinorejec. Mesarska podjetja so prav gotovo najmanj upravičena., da se okoriščajo na račun teh dveh.
D > je vse to res, potrjujejo tudi nekateri primeri.
Janez Cuznar iz Podkorena je moral dati v zakol kravo, ker je imela poškodovan požiralnik. Žival je imela 178 kg mesa, od tega 9 kg neuporabnega za prehrano ljudi. Živo težo so veterinarji ocsnili na 400.kg. Klavnica in mesarija Kranjska gora je odkupila 169 kg uporabnega mesa po 70 din za kg, kar znese 11.830 din. Mevo je b lo po veterinaru ocenjeno kot polnovredno. 2ival je bila zaklana v klavnici in jo je podjetje prevzelo s kožo vred, plačalo pa je samo meso. Ce upoš evamo, da večina podjetij plača la'-'O meso po 149 din, gre tu za razliko nad 11 000 cinarev. In če vzamemo še vrednost kože. ki tehta približno 25 kg, znaša ta razlika priblično 15.003 dinarjev. Prodajna cena za to me>o je b la 230 dinarjev in k temu moramo prišteti že vrednost kožo — zaključek tega polaže, da je imel) mesarsko podjetje nd 30.000 dnarjev neupravičenega »aslužka, medtem ko
je latnik živali, iztržil 11 630 dinarjev, čeprav pri tem še ni vračunana uporabna drobovina.
Mesnica iz Škofije Loke je plačala Janezu Jenku iz Trate 137 kg me;a 4-letne, 400 kg težke krave po 83 din za kg — to je 10.960 dinarjev. Kožo je podjetje plačalo posebej. Veterinar je ugot vil, da je bita žival vredna 65 000 dinarjev. Vsekakor je tudi v tem primeru cena mesa, ki je bilo ocenjeno kot polnovredno, premajhna.
Jakob Meglic je moral dati v zakol 4-letnega vo'a, ker si je na paši odlomil rog in poškodoval lobanjo. Ponudil ga je najprej mesarskemu podjetju na Brezjah, ki je bilo pripravljeno pla-čai'd 120 din za kg, vendar s pogojem, da mora lastnik z volom še teden dni počakati, ker ima mesarija trenutno preveč mesa. Ker pa je po veterinarski odredbi morala žival takoj v zakol, je vola ponudil mesarskemu podjetju v Tržiču. Podjetje mu je prvotno ponudilo 100 din za kg, ker pa je lastnik zahteval 120 dinarjev, so mu plačati vola po 80 din za kg, češ da mu bo zavarovalnica plačala ostalo. Verjetno v podjetju ne vedo, cd kod denar v zavarovalnici.
Morda ponekod odkupljeno meso v sili zaklanih živali, res prodajajo po nižji ceni, vendar prav go'ovo to ne velja povsod. Menim, da je vprašanje potrošnikov in kmetovalcev, kje prodajajo meso, ki je bifio odkupljeno na opisani način, povsem upravičeno. Upoštevati moramo, da gre vsak dan v zakol več takih živali in da gre tu za precejšnje vsote.
T. T.
r
Pred dnevi je imel novo izvoljeni Občinski ljudski odbor v Cerkljah že drugo sejo. Ta seja je bila plodna. Odborniki so prispevali vrsto pred'ogov izvoljenim komisijam in svetom. Mod dn-gim so govorili o gradnji oziroma adaptaciji zdravstvenega doma, ki se zavlačuje že več let. Opozorili so tudi na to, da je treba poskrbeti, da se ne bo pokvaril instrumentarij v skladišču zadružnega doma, ki ga je občina kupila pred petimi leti za 1,800.000 dinarjev za splošno in zobozdravstveno ambulanto. V zvezi s tem so odborniki tudi poudarili, da bi bilo treba začei.: graditi nov stanovanjski blok, šele potem bi lahko sprazn.li stavbo, ki je namenjena za zdravstveni dom, a so sedaj v njej stranke in frizerski salon.
Glede kmetijskega posestva v Cerkljah so od';orniki smatrali, da ga je treba urediti. Treba bo misliti na gradnjo hleva, na stroje in stanovanja za deiavee, ker so sedaj zaradi neurejenih stanovanjskih razmer na posestvu zapo-•leni večinoma le dninarji. To nedvomno otež-koča normalno delo na posestvu. Hkrati so odborniki smatrali, da je potrebno izdatnejše sodelovanje med kmetijskimi zadrugami. Dedno so se zadruge že lotile urejanja nasadov, ribozina, malin in jagodičevja, ker so tu vsi pogoji za pridelovanje iteh kultur. KZ Velesovo in Cerklje «ta že po a lili po 10 ha teh k.ilt'r. Brniki pa nekoliko manjšo povišano. Odborniki so govorili tudi o ureditvi javne razsvetljave, kar je nujno zaradi turističnega razvoja Cerkelj. Tudi ceste bo treba v bodoče bolje vzdrževati.
-an
OB 9-L*TNTfri OBRATOVANJA IZPOLNILI LETNI PT AN 34 DNI PRED ROKOM
Dne 26. novembra ob 21. uri so v valjarni debele pločevine na ,Tavorn:ku dosegli letni proizvodni plan: izva'ljali so 60 000 ton pločevine. Naslednji dan so imeli v obratu prisrčno slovesnost, na kateri so proslavili razen delovne zmage tudi devetletnico obratovanja.
Letošnji uspeh valjarne je toliko pomembnejši, ker so ga dosegli v izrednih pogojih (zastoji zaradi remonta in okvare na valjčnem stojalu). Z javorniško pločevino krijejo okrog 40 % potreb naše ladjedelniške industrije in do konca leta je bodo dali na trg še okrog 7.000 ton. Ta uspeh je plod prizadevanj celotnega kolektiva valjarne, kajti kljub 46 dnevnem zastoju ep dosegli prvič tako veliko proizvodnjo.
Letos so uvedli tudi nov postopek avtogenskega čiščenja bram — vložkov — na površini. Na ta način so povečali proiz-
vodnjo kakovostne pločevine in zmanjšali izmeček za okrog 10 % v primeru z lanskim letom, Produktivnost posameznika, ki je bila lani 116 kg na uro, se je letos povečala na 150 kg.
-k-
GOBOVCE SO  DOBILE VODOVOD
Prebivalci vasice Gobovce pri Podbrezjah so proslavili Dan republike z otvoritvijo novega vodovoda. Se na praznik dopoldne so lopate pele udarniško pesem pri zaključnih delih ob novem zajetju in cevovodih. Pred popoldansko slovesnostjo pa so bila vsa dela končana. Vsem vaščanom je končno pritekla voda v htlo. Gradbeno vrednost objekta cenijo na 900.000 dinarjev. Vaščani <<> vsa nestrokovna dela — izkopavanje, betoniranje, zasipavanje opravili sami. Tako so prispevali nad 3000 delovnih ur in precej denarnih sredstev — skupno 57 odstotkov vrednosti novega objekta. Občinski odbor Rdečega križa in občinska komisija za asanacije pa sta prispevala 390.000 dinarjev.
-ell-
NOVA KONJEDERNICA V CERKLJAH
Pred dnevi so opravili zadnja dela na zgradbi konjedernice v gramozni jami med Cerkljami in Pšato. Do sedaj so konje odirali v Poženku, njihovo odpadno meso pa zakopavali v zemljo. Voda je to nesnago odnašala v potok Pšato, ki je bil zato okužen. Sedaj pa bodo to meso uničevali v posebnih betonskih bazenih. Finančna sredstva za gradnjo sta prispevala ObLO Cerklje in OLO Kranj.
-an
KMETIJSKA ZADRUGA MAVČIČE  SE JE PRESELILA V NOVE PROSTORE
Pred nekaj dnevi se je Kmetijska zadruga Mavčiče preselila v nove prostore zadružnega doma. Sedaj ima zadruga zelo moderno urejeno trgovsko poslovalnico z vsemi potrebnimi skladišči in pri-tiklinami. V teh dneh pa dokončujejo tudi zadnja dela v prostorih tega doma, kjer bodo odprli splošno in zobozdravstveno ambulanto ter posvetovalnico za matere in otroke. Ta ambulanta, ki bo v kratkem odprta, bo za celotni okoliš velikega pomena. V zadružnem domu bo tudi kulturnopro-svetna dvorana, prostori za gasilce, stanovanje in drugo. Tamkajšnja kmetijska zadruga in Socialistična zveza, ki vodita to grad-
njo, sta prvotno predvidevali, da bo dom že letos jeseni dokončno sezidan, ker pa je nastalo več objektivnih težav, se je gradnja nekoliko zavlekla. Sedaj tečejo zadnja dela. Otvoritev celotnega doma pa bo predvidoma spomladi.
-an
V MEDVODAH BI  RADI LEKARNO
Občinski ljudski odbor v Medvodah si že nekaj časa prizadeva, da bi tudi v Medvodah dobili svojo lekarno, kajti sedaj je vseh 7000 občanov vezanih na ljubljansko, oziroma šentviško in škofjeloško lekarno. Prostore zanjo so namenili v Zdravstvenem domu, ki pa jih sedaj zaseda neka stranka. Kljub vsestranskemu prizadevanju, saj je občina tej stranki že dvakrat nakazala drugo stanovanje, se le-ta noće izseliti. To njeno namerno zavlačevanje preselitve so kritizirali tudi na zborih volivcev, kar je povsem razumljivo, saj je lekarna več kot potrebna, posluževali pa bi se je lahko tudi prebivalci spodnjega dela škofjeloške in kranjske občine, ki bi imeli do Medvod mnogo bliže.
48
4   Glas Gorenjske
Kran.1. G. decembra 1957
ZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kran), Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Privatnikom malih oglasov ne objavljamo   pred   vplačilom. —
Cena malih oglasov Je s Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190.
Izgubila sem denarnico od Pše-va preko Javornika do Jošta dne 29. novembra. Najditelja naprošam naj denarnico in dokumente proti nagradi vrne na naslov v denarnici ali v oglasni oddelek, denar pa lahko obdrži.
Zastavo, ki jo je odnesel veter in jo je potem nekdo odnesel prosim, naj jo vrne na Klane 63.
Elektro-motor v odličnem stanju 7,5 KM naprodaj. Pušavc Janko, Šenčur 146.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj opozarja vse, ki so bili zaposleni v CSR nad eno leto, da prijavijo tako zaposlitev pri tukajšnjem zavodu, soba št. 13 ali v pokojninskem odseku podružnice Jesenice.
Prodam 3 prašiče 25—30 kg težke. Sp. Brniki 11, Cerklje.
Prodam posestvo v Poreču se-stoječe se iz: 5 ha vinograda, 5 ha gozda, hišo in vse gospodarsko poslopje. Cena 3 milijone dinarjev. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Prodam parcelo 826 kvadratnih metrov v Čirčah pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam zimski moški plašč iz krombija za srednjo postavo. — Podbrezje 67.
Sprejmemo v službo takoj nekaj pekovskih pomočnikov, ter zunanje delavce, mlajše moške moči za razna zunanja dela. — Pekarna Kranj.
Kupim ženski šivalni stroj v dobrem stanju. — Brejc, Begunje 105.
Kupim hišo z 1 ha zemlje v Kranju ali okolici. — Ploj Stanko, Breg ob Savi 35, Kranj.
Trgovsko pomočnico, mlajšo moč, lahko tudi učenko tretjega letnika, sprejme špecerijska trgovina v Kranju. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe oddati v ogl. oddelek lista.
Nudim stanovanje za pomoč v gospodinjstvu, tovarišici, ki dela samo v popoldanski izmeni. — Informacije dobite na Planini 34, v popoldanskih urah.
Podpisani prekllcujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel na seji Kmet. zadruge Ljubno dne 18. julija 1957 in izjavljam, da nimam družini Kovačič Anice ničesar očitati.
Opozarjam vsakogar, ki bi kaj žaljivega govoril o meni, da ga bom sodnijsko preganjal. Izjavljam, da so vse govorice izrečene o meni neresnične. — Blažič Alojz, Jesenice.
Prodam novo rezilno glavo za »kobelni stroj. Naslov v oglasnem oddelku.
Izgubila sem denarnico z dokumenti dne 3. decembra 1957 v Kranju. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek.
Prodam motorno kolo Puch 250 ccm. — Sivec, Preska 58, Medvode.
Stanovanje dam tovarišici, ki bi
pazila na 2 leti starega otroka od 7. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku.
ZAHVALA Podpisana  se  zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za
takojšnje izplačilo zavarovalnine za pogorelo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, kakor tudi tovarni »Color« v Medvodah za podarjeno začasno streho pa tudi vsem darovalcem lesa in delavcem ter ostalim prebivalcem Smlednika in okolice, ki so mi na kakršenkoli način pomagali. — Grabeč Ana, vojna vdova iz NOV, Smlednik.
VESELI VEČER
Zabavni ansambel Celjskega akademskega kluba — študentov iz Ljubljane, priredi v prostorih »Prešernovega gledališča« v Kranju v nedeljo 8. decembra ob 16. in 20. uri.
VESELI VEČER
s pestrim sporedom glasbenih in zabavnih točk. Sodelujejo: Celjski instrumentalni kvintet — solisti, humorist Matevž ter absolvent. AIU Branko.
PLESNE VAJE
TVD »Partizan« Stražišče obvešča, da bodo od 8. decembra t. I. dalje vsako nedeljo ob 16. uri v domu »Partizana« Stražišče plesne vaje pod strokovnim vodstvom. Plesne vaje bodo kombinirane za začetnike  in ostale.  — Vabljeni!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega ljubljenega moža Meglica Jožeta (po domače Lenart) Iz Doline se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste. mu med boleznijo lajšali trpljenje, v prvi vrsti zdravniku dr. Martin-čiču, vsem darovalcem vencev, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Gregorčiču za ganljivi govor in ostali duhovščini za spremstvo.
Prav vsem še enkrat prisrčna zahvala.
Meglic Elizabeta
»STORZlC« KRANJ: 6. in 7. decembra amer. barvni cinema-scope film »PIKNIK« ob 16., 18. in 20. uri. 8. decembra ob 10. uri amer. barvni film »SKARA-MUS«, ob 14. uri franc. film »STOPNICE ZA SLU2lNCAD<, ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni cinemaseope film »PIKNIK«.
»TRIGLAV« PRIMSKOVO: 7. decembra ob 19. uri amer. premiera franc. filma »STOPNICE ZA
SLUZINCAD«. 8. decembra ob 16.30. in 19. uri amer. barvni film »SKARAMUS«.
»SVOBODA« STRAZlšCE: 7. decembra amer. barvni film »SKARAMUS« ob 18. in 20. uri. — 8. decembra franc. film »STOPNICE ZA SLUZINCAD« ob 15., 17. in 19. uri.
NAKLO: 7. in 8. decembra amer. film »KAPETAN KERY« ob 19. uri.
BLED: od 6. do 9. decembra franc. pustolovski film »JUNAKI jO UTRUJENI«. V petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri in v nedeljo ob 14., 16., 18 ter 20. uri — ob 10. uri dopoldan matineja.
RADOVLJICA: 5. decembra ob 20. uri jug. barvni film »POP ClR\ IN POP SPIRA«.
6. decembra ob 20. uri am:n\ barvni film »ZADNJI IZ PLF-MENA KOMANCl«.
7. decembra ob 20. uri jug. film »POP CIRA IN POP SPIRA«. —•
8. decembra ob 10., 14. in 18. uri Jug. film »POP ClRA IN POP SPIRA« ter ob 16. in 20. uri •mer. barvni film »ZADNJI IZ PLEMENA KOMANCl«.
LJUBNO: 7. in 8. decembra amer. film »LETEČA VRAGA«. V soboto ob 19.30. uri in v nedeljo ob 16. in 18. uri..
»SORA« SKOFJA LOKA: od 6. do 8. decembra amer. barvni film »UPOR NA CAINU«.
»KRVAVC« CERKLJE: 7. in 8. decembra amer. pustolovski film »KLIC DIVJINE«. — V soboto ob 19.30. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri.
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« i KRANJ
V soboto 7. decembra ob 16. in 20. uri A. P. Cehov »STRlCEK VANJA« — drama v 4 dejanjih — izven. Gostovanje Mestnega gledališča Iz Ljubljane. Vstopnice so na razpolago v običajnih urah pri blagajni Prešernovega gledališča.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
V soboto 7. decombra in v nedo-
Ijo 8. decembra ob 19.30. uri G. AxeIrod »SEDEM LET SKOMIN«. Romantična komedija v 3 dejanjih. Režija Marjan Stare Scena: Bojan Cebulj. — Zveze z vlaki ugodne.
Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55. url ter Radijski dnevnik ob 19.30. url, ob nedeljah pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55. url ter radijski dnevnik ob 19.30. url.
PETEK. 6. DECEMBRA 6.40 Naš jedilnik.
10.10 Pester spored solističnih skladb.
11.30 Za dom in žene.
12.30 Kmetijski nasveti — ing. Anton Petriček: Kdaj in kako bomo gnojili .italijanskim sortam pšenice.
13.15 Od arije do arije.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Poj te z nami. . .
Izvajanje zaščite avtorskih malih pravic
Dne 28. 11. 1957 je stopil v veljavo novi zakon o avtorski pravici, ki je objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 36 dne 28. 8. 1957.
Po določbah novega zakona uživajo avtorji glasbenih in književnih del zaščito svojih imovinskih in osebnih (moralnih) pravic (čl. 25 in 26 navedenega zakona).
Osebne (moralne) avtorske pravice so v tem, da je treba ob uporabi avtorjevega dela priznati in označiti avtorja kot avtorja: da ima avtor pravico, da se upre vsakršnemu popačen ju, okrnjen ju ali druqačnemu spreminjanju svojega dela in vsakršni nedostojni uporabi, ki bi žalila njegovo čast ali ugled (čl. 26).
Avtorska imovinska pravica je v njegovi pravici izkoriščanja, uporabljanja dela v vseh ozirih, oz. v pravici do povračila (honorarja), če njeefovo delo izkorišča druga oseba (čl. 25).
Avtorsko delo smejo drugi, razen avtorja samega, izkoriščati, uporabljati samo z njegovim dovoljenjem (čl. 25).
Dovo'jenja za koriščenje avtorskih del v FLRJ pri javnem izvajanju glasbenih in književnih del
(male avtorske pravice) daje po čl. 69 in 71 omenjenega zakona Zavod za zaščito avtorskih malih pravic — ZAMP, ki je edini po zakonu pooblaščen, da na področju FLRJ vanije avtorske male pravice po svojih poslovalnicah, izpostavah in zastopnikih.
Koriščenje avtorskih del se vrši ali na živi način, ali z mehaničnimi sredstvi najpogostejše na: radijskih in televizijskih postajah, na raznih prireditvah (koncertih, kulturnoumetniških prireditvah, plesih, zabavah, družabnih večerih, akademijah, književnih večerih, javnih šolskih prireditvah, fizkulturnih prireditvah, plesnih šolah, silvestrovanjih, revijah, razstavah, varietejskih in artističnih prireditvah itd.) i v gostinskih, trgovskih in obrtnih prostorih; v kinematografih; na prevoznih sredstvih, sejmih, kopališčih, zabavnih parkih in drugih javnih prostorih.
Po določbah novega zakona so vsi koristnikl avtorskih del zavezani :
1. da si preskrbijo dovoljenje za koriščenje  takšnih  del. Dovolje-
nje daje za domače in inozemska avtorje ZAMP po svojih pooblaščenih organih, republiških poslovalnicah, izpostavah in zastopni-k • li ki so na vseh sedežih ljudskih občinskih odborov. Za dovoljenje je treba prositi vsaj 3 dni prej;
2. da pravilno plačajo ustrezni znesek avtorskega honorarja po Uirifi in
3. da redno dostavljajo organom ZAMP pravilno izpolnjene programe izvajanih del (čl. 25, 71 in 75).
Zoper koristnike, ki ne bodo pravilno izpolnili obveznosti, ki jih določa novi zakon oz. zoper tiste, ki bodo kršili predpise zakona, določa zakon zelo stroge in občutne kazni (zapor, denarne kazni do 1,000.000 din in obveznosti povračila škode — čl. 55 do 66). Poleg tega določa zakon, da morajo organi za notranje zadeve na zahtevo ZAMP prepovedati koriščenje avtorskih del v primerih, kadar koristniki ne izpolnijo svojih obveznosti. (Cl. 75.)
ZAMP ne bo dal dovoljenja tistim, ki za prejšnje primere niso pravilno izpolnili vseh obveznosti.
KNJIGOVODJE! Ustanovna skupščina Združenja knjigovodij Slovenije bo dne 12. decembra 1957 v kinodvorani Litostroja v Ljubljani s pričetkom ob 10. uri.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev ustanovne skupščine
2. Izvolitev  delovnega predsedstva
3. Izvolitev zapisnikarjev
4. Izvolitev   overovatel|ev zapisnika
5. Izvolitev kandidacijske komisije
6. Izvolitev volilne komisije
7. Referati
8. Diskusija o referatih
9. Potrditev pravil združenja 10. Volitve upravnega odbora,
nadzornega odbora in častnega
razsodišča. K udeležbi vabimo vse uslužbence knjigovodstev. Udeležence, ki se še niso prijavili, prosimo, da pošljejo čimpreje prijave na naslov: Iniciativni odbor za ustanovitev Združenja knjigovodij LRS LJubljana, poštni predal št. 29.
Iniciativni odbor za ustanovitev Združenja knjigovodij LRS
§§§ S SODIŠČA
15.40 Iiz svetovne književnosti — Antorvie de Saint Ewupe-ry: Moj 'tovariš Guillom-met.
18 00 Iz naših kolektivov.
18.30 Poie   pevski:   zbor »Jože
Moškrič« p. v. Slavika Mi-
helčiča. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski aunanje-politični
pregled.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 7. DECEMBRA
6.40 Naš jedilnik. 8.05 Lepe melodije — znani na-pevi.
8.35 Skladbe   Ivana   Zajca igra pihalna godba JLA pod vodstvom Jožeta Bruna. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami.
10.10 Dopoldanski koncert.
11.00 Pionirski tednik.
12.00 Opoldanski operni spored.
12.30 Kmečka univerza — ing.
Raoul Jenčič: Ekonomičnost strojnega pridelovanja krompirja.
13.15 Non stopi
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Glasbene uganke.
18.00 Okno v svet: Pet dni po Ce-hoslovaški.
18.15 Slovenske zborovske skladbe in samospevi.
18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori.
20.00 Veseli večer.
22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 8. DECEMBRA 7.35 Glasbene   slike   in zabavne
popevke. 8.00 Športna reportaža. 8.45 Mladinska radijska igra —i a) Medved Pu najde Sivčkov rep, b) V gozd prideta Kongu in Ru. 9.15 Kar radi poslušate.
10.00 Se pomnite tovariši ... — Iztok Lipar: Golčaj.
12.00 Pogovor s poslušalci.
12.10 Želimo — dober teki (spored zabavne glasbe).
13.30 Za našo vas.
16.00 Matija Maležič: Ljudje pod Snežnikom (reportaža).
16.30 Glasbeni mozaik.
17.30 Radijska igra — Luigi Si-lori: Barake.
18.-30 Slovenska pesem od romantiko do danes — IX. Skladbe Benjamina Ipavca (2. del).
22.15 Igramo za plesi
DVOBOJ PIONIRJEV
V počastitev Dneva republike se je v Gorenji vasi preizkusilo na šahovskih deskah 65 pionirjev in pionirk. Zastopniki pionirskih odredov pa so se hkrati srečali z zračno puško. Med šahisti so se najbolj izkazali pionirji iz Lesko-vice, najboljši strelci pa so bili med pionirji iz Gorenje vasi. Po tekmovanju je bil svečani sprejem novih članov v pionirsko organizacijo. Starejši pionirji so mladim članom pripravili lepe programe, starešinski sveti pa so jih po sprejemu lepo in prisrčno pogostili.
SAH
V Kamniku je v proslavo Dneva republike Občinski šahovski odbor organiziral moštveni bizotur-nir, ki se ga je udeležilo šest moštev. Zmagala je z 21,5 točkami Solidarnost pred Podgorjem 17,5 točk. Sledili sta moštvi gimnazije in Invalidnega doma. Prireditev je lepo uspela.
ZA UBOJ DEKLETA 10 LET STROGEGA ZAPORA
Dne 28. avgusta tega leta sta po 20. uri odjeknila pred hišo št. 20 na Smartinski cesti v Ljubljani dva zaporedna strela. Hkrati ]e obupen krik dekleta opozoril ljudi, da gre za življenje. Bilo je prepozno. Strela, ki ju je oddal 23-letni klepar Janeš Anton iz Ljubljane, sta smrtno zadela 19-Ietno Marijo H., ki je na pragu svojega doma v nekaj trenutkih izkrvavela. Zadeta je bila v srce.
Za to usodno odločitev, da konča dekletu življenje, se je moral te dni zagovarjati Janeš pred senatom petorice okrožnega sodišča v Ljubljani. Obravnava je razkrita ljubezensko razmerje, ki je bilo vse prej kakor urejeno in srečno.
Spoznala sta se že v letu 1954, ko je imela ona komaj 16 let. Kmalu je bil na poti tudi nezakonski otrok. Janeš je moral k vojakom. Tam pa je izvedel, da se mu je dekle izneverila. Uprl se je zato priznanju očetovstva do otroka, a je bil le obsojen. Po vrnitvi iz vojske se je z Marijo, na katero se je le preveč navezal, spet poravnal in se začel brigati tudi za otroka. Marija pa se ga ni mogla več okleniti in se je podala večkrat tudi v družbe, ki Janešu niso bile po godu. Zato je prišlo do očitkov in prepirov, ki jih je Janeš stopnjeval včasih do fizičnih izpadov proti njej.
Vendar se ji pa kljub temu ni mogel odreči ter jo je v aprilu letos skušal celo pripraviti do po-
BANJE PREBIVALSTV
NA JESENICAH Rodile so: Vida Sedevčič, gospodinja — dečka,- Alojzija Stare, uslužbenka — deklico; Maruška Zrimec, natakarica — deklico; Marija Lužnik, trg. pomočnica — deklico; Marija Potočnik, gospodinja
— deklico; Marica Leskovec, delavka — deklico; Mihaela Sku-mavc, gospodinja —; dečka; Tinca Zvegelj, gospodinja — deklico; Cecilija Jeram, gospodinja — dečka,- Ivanka Jan, gospodinja — dečka; Albina Stefur, delavka — deklico; Pavla Trplan, gospodinja
— dečka; Ivanka Klockl, gospodinja — deklico; Judita Treven, uslužbenka — deklico.
Poročili so se: Franc Tomažin, ključavničar in Ana Noč, tov. delavka; Anton Noč, električar in Bernardina Vosper, tov. delavka; Tomaž Kavčič, tov. delavec in Zofija-Terezija Lagoja.
Umrli so: Ivana Kavčič rojena 2ust, gospodinja; Marija Kunčič, osebna upokojenka; Stanislava Vovk, otrok.
V SKOFJI LOKI Rodile so: Angela Sifrer — dečka; Izidora Sest — dečka; Marija Remškar — dečka; Breda Pleško
— dečka; Alojzija Stanonik — deklico; Marija Jaušovec — dečka; Magdalena Peklaj — deklico.
Poročili so se: Ivan Kožuh, poljski delavec in Ana Kavčič, gosp. pomočnica; Janez šubic, uslužbenec in Ljudmila Kožuh, gosp. pomočnica Jožef Lešnjak, nvtomeha-nik in Marija Kešpret, prešivalka; Leopold Naglic, delavec v kamnolomu in Frančiška Bernik, snažilka; Franc Tavčar, šofer in Vida Malovrh, predilka; Janez Seljak, čevljar in Alojzija Lah, ind. delavka; Jožef Volčjak, kovač in Vida Bergant, šivilja; Franc Oblak, strojni ključavničar in Gabrijela Alič, inštrumentarka; Jožef Arhar, mizar in Štefanija Kržišnik, predilka.
Umrli so: Marija Konstantin, Kristina Krek, Julijana Petan.
V TRZlCU
Rojen: Srečko Bitežnik.
Poročili so se: Radovan Mirič, skladiščnik in Antonija Thaler, tkalka; Jožef Poljanec, čevljarski pomočnik in Roza Demšar, šiviljska pomočnica.
Umrli so: Jožef Meglic, posestnik in Franc Cadež, mizarski pomočnik.
V KRANJU
Ponedeljkov tržni dan zaradi mraza nI bil tako živahen kot običajno. Prodajalci so vztrajali pri visokih cenah. Posebno draga so bila jabolka po 90 din kg. Ostale cene: kislo zelje 45, kisla repa 25, zelje v glavah 10, surovo maslo 480, endivija 60, krompir 10, korenje 30 din kg, ajdova moka 70 dinarjev liter, koruzni zdrob 45 din liter, kaša 40 din liter, kurja piča 35 in 40 din liter, jajca 25 din komad.
roke. Temu se je odločno uprla njena mati, ki so se ji fantov« grobosti preveč zamerile. Marija pa se je med tem začela družiti z nekim Ivanom. Dne 24. avgusta letos ju je Janeš prvič zalotil na . sestanku. Ko je Marijo zaradi tega prijel, mu je zatrdila, da ni vse skupaj nič »resnega«. Janeš ji poslej ni več zaupal in je začel obia trdovratno zasledovati. 2e naslednjega dne ju je spet zalotil na stopnišču njenega stanovanja. V ljubosumju je dekleta takoj p» odhodu tekmeca grobo vštel in tudi udaril. Vendar jo je drugega dne spet obiskal. Tedaj mu je šele Marija sporočila, da nasprotuje njena mati vsakim nadaljnjim stikom med njima. Janeš pa o tem ni hotel ničesar slišati. Ves iz sebe je bil v navalu ljubosumja in j« dne 28. 8. doma vzel pištolo ter šel pred dekletovo hišo, kjer je hotel, kakor vse kaže, z njo obračunati zaradi nezvestobe. Res j* je ob 20. uri tudi dočakal — oblečeno v moški dežni plašč. Marija mu je povedala, da je plašč Ivanov in da ji ga je dal na sestanku, ker je začelo deževati. Zahteval je, da gresta oba k tekmecu, da razčistijo skupaj njene nove od-nošaje. Temu se je ona uprla. Janeš je potegnil pištolo in dvakrat zapored sprožil proti njej iz neposredne bližine. 2e prva krogla je je zadela v srce.
šele sedaj se je obdolženec, kakor se je zagovarjal, zavedel, kaj je storil. Hotel si je sam pognati kroglo v glavo, pa se m« pištola ni sprožila. Počakal je varnostne organe in se jim predal. Janeš ni zanikal krivde. Zagovarjal se je, da ga je mučilo ljubo-jumje v taki meri, da se ni mogel več obvladati. Priče ga niso slabo opisale, čeprav je že kaznovan zaradi tatvine. Veljal pa je za preveč vase zaprtega in grobega.
Sodišče je upoštevalo, da je ravnal v afektu in da ga je razdvajala negotovost glede dekleta. Ker mu je pa vzel življenje, ki je vendar največja človekova dobrina in ker je vzel tudi otroku mater, mu je sodišče prisodilo 10 let strogena zapora in mu omejilo državljanske pravice za 3 leta.
Ce bi bilo med obema več iskrenosti in bi Mariia manj oklevala, on pa skušal obvladati svoja čustva, do tragedije bržčas ne bi prišlo.
NESREČE
OPOZORILO STARŠEM
Prebivalci v Orehku in tudi v Kranju še danes govore o veliki nesreči, ki se je pripetila prejšnjo sredo na glavni cesti blizu Servisne postaje. Direktor tovarne Inteks lz Kranja je namreč povozil 6-letnega dečka Tomislava Pro-sena, ki je hudim poškodbam kasneje podlegel. Do nesreče je prišlo zato, ker je imenovani Tomislav nenadoma skočil preko ceste in se vozač, kljub temu, da je takoj pritisnil na zavore, ni mogel izogniti nesreči. Ta primer kričeče opozarja ne samo vozače, marveč predvsem prebivalce oz. starše ob glavnih prometnih cestah, da bolj skrbijo za svoje otroke. Mnogi vozači namreč vedo povedati, da so na tem mestu ob cesti često-krat videli otroke pri igranju, dasi to ne velja za malega Tomislava, ki je tisti nesrečni dan slučajno zašel na cesto.
NAD 2 MILIJONA ŠKODI V RODINAH
Pretekli četrtek, 28. novembra je na gospodarskem poslopju Ivana Copa v Rodinah pri Žirovnici nenadoma zaplapolal ogenj. Na pomoč so prišli gasilci iz okolice pa tudi iz Kranja in Jesenic. Uspeli so preprečiti, da se orrenj ni razširil po vasi. Vendar skupne škodo, ki je nastala ocenjujejo na približno 2,400.000 dinarjev.
AVTO OBVTSFL NA ROBU MOSTA
Izredno srečo je imel v svoji nesreči prejšnji teden vozač pol-tovornena avtomobila Miha Obrez na mostu čez Sušico med Skofjo Loko in Trato. Zaradi poledenele ceste in v izogibanju vprežnega voza ga je nenadoma zaneslo ▼ orrraio, ki jo je podrl. Avto je čudežno obvlsel na robu mosta in sama sreča je bila, da ni zdrknil v 15 metrov globok prepad.
NEPRIJETNO SRT^ANTE DVEH MOTORISTOV
V nedeljo zvečer, 1. decembra sta se na cesti Kranl—Golnik trčila motorista Rozman FTanc in Rutar Franc. Kot so unotovUi ta-kol no nesreči je rdavna krivda na Rutariu, ki le bale vozil preveč po levi strani. On ie tudi odnesel naitežip noš^odbo na rt'airl, medtem ko je Rozman zlomil rok*.
Razmišljanje o amaterski dejavnosti
Čemu mrtvilo in nedelavnost?
Dosedanje ::'izfcuišnje so pokazale, da «e pri kulturno-prosvetni dejavnosti ni mogoče več omejevati zgolj na amatersko dejavnost, na pevske zbore in majhne knjižnice, ampak je treba tekati vedno nove oblike dela z mno-ticami. S spremembo družbenih odnosov na vasi se nenehno spreminja tudi človekova zavest, khrati pa, zlasti spričo močnega vpiliva filma, tiska in radia, rastejo tudi kulturne potrebe našega človeka. Te nove okoliščine, ki so iz dneva v dan bolj očitne, pa terjajo od naših prosvetnih društev in Svobod precej .iznajdljivosti in sposobnosti prilagoditi se novim razmeram in potrebam.
Kljub temu pa se marsikje, zlasti na podeželju, omejujejo nekatera dru-6tva največ na amatersko iigrakko dejavnost, ki jo gojijo z večjim ali manjšim uspehom. — Medtem ko v mestih močneje krojijo duhov, pod b> prebivalstva tisk film in radio, imajo nastopi »mater, skupin na podože'ju dokaj večji odmev in marsikje priznano tradicijo. V bistvu so delovne skupine te vrste po svoji igralski aktivnosti, metodah in kvaliteti tako raznolike, kolikor jih pač je. (Prav zaradi tega je tij.ihovo delo precej mmegostransko in pestro. K tej raznolikosti jih silijo okolje, v katerem delajo, in pa — sami nosilci kulturno-prosvetnega prizadevanja.
Večja društva v bolj razvitih krajih ae bodo zavzemala za zahtevnejši repertoar in ga tudi bolj dosledna in bvalitetneje izvedla, če ne bodo hotela Izgubiti stika s sorazmerno zahtevnejšim občinstvom.
Zal pa je ponekod dejavnost društev precej borna ali pa je sploh ni,. V zadnjem času smo brali v »Glasu Gorenjske« sestavek o kultumoprosvetni dejavnosti gornjevaške občine z naslovom »Osebna nasprotja duše kulturno dejavnost« (18. okt. 1957). Prav zanimive so piščeve ugotovitve, posebej pa dejstvo, da se zlasti v Poljanah kulturno-prosvetno delo društva ne more pov-rpeti na nekdanjo raven prav zaradi
osebnih nasprotij, ki seveda razkrajajo vsako d;bro namero in pobrdo posameznikov. To dejstvo je tamkaj že precej stara stvar in se vleče že skozi vsa leta.
Ker so mi bile razmere ondi še pred nedavnimi dobro znane in ker imenovana druištva le niso edina te vrste, bi k omenjenemu pristavil še nekaj besed.
Nemalokrat ugotavljamo, <zakaj je to ali ono društvo nedelavno: bralci ne morejo do zaželenih knjig, ki j.iih sicer hrani društvena knjižnica, ljudska univerza molči, prav tako mrtvilo vlada tudi med igralci. Tako sicer izgleda od daleč. Če pa stvar nekoliko natančneje promotrimo In nekoliko pobrskamo za vzroki, ki so povzročili tako stanje, bomo odkrili marsikaj zanimivega. Pogosto se nahajajo v vodstvih društev ljudje, ki smatrajo, da so edino oni poklicani voditi in usmerjati presveto in kulturo v kraju, pa sami nimajo niti pogojev niti resnične vneme iza to. Smatrajo pač, da morajo ravno o vsem odločati, in čutijo, da jih že od nekdaj veže neka dolžnost do tega dela, ker so z društvi na ta ali oni način povezani: gospodarji inventarja, upravniki prosvetnih domov in podobno. Z resničnim kulturnoprosvet-nim delom pa jin ne druiži tista notranja vez in potreba, prav tako jim manjka tudi veselja in sposobnosti. Kljub temu pa se skušajo uveljaviti, ker se pač morajo. Izkušnja pa seveda pokaže drugače. — Taki ljudje lahko postanejo morda dobra opora pri raznih organizacijah in tehničnih opravilih, če je njihovo pripravljenost in voljo moč pravilno usmeriti. Nikakor pa ne morejo ostati vodilni usmerjevalci kulturnega življenja v nekem kraju, kajti čim nastopijo prve težave, se s tem pojavijo zanje tudi nepremostljive ovire, ki jim niso kos. Prav zaradi tega odpovedo in vsa stvar zaspi. In takih primerov ni malo.
Seveda so vzroki za tako mrtvilo in nedelavnost lahko zelo različni. Navedel sem le enega.
Se vedno pa je najti primere, da aktivni kulturni delavci niso dozoreli kulturnim zahtevam občinstva. Režiserji na primer s svoj.imi nazori o igralstvu še pneoej zaostajajo in niso sposobni prilagoditi se zahtevam časa, zato pa životarijo in se izživljajo v skrajnem diletantizmu. Prav taki odg o vorni ljudje društvom in občinstvu veliko škodujejo, ker so .zaverovani v svoje zastarele in neuporabne metode dramskega dela. Še teže pa je, če ti ljudje menijo, da je kulturnoprosvetno delo njihov monopol. Vsakogar, ki se vtika vanj, ljubosumno gledajo in ga na tihem z vsemi štirimi odrivajo. Sami se namreč smatrajo za edino zveličavne nosilce kulturnega življenja, ker so se s prosveto pač že od nekdaj ukvarjali. Marsikcd pride s takimi ljudmi navskriž že pri izbiri, dela za uprizoritev. Ce ni hudik, najdejo v svoji iropotarnici kakšno zaprašeno »solzavo romantično zgodbo«, ki' so jo staknili fcdove kod. — Druga težava pa nastopi pri pripravah za uprizoritev. V mnogočem je odvisno Tavno od režiserjev, kako bo uspela celota. Seveda od njihove sposobnosti, iznajdljivosti in vneme. Vsakdo, ki je že reži-ral ali igral pri. kateremkoli amaterskem društvu, ve, da ta dolžnost ni lahfka in da zahteva celega človeka. Se bolj težavna pa je vloga režiserja v takih igralskih skupinah, kjer mora opravljati malone vse dolžnosti od dramaturga, scenarista do tehničnega vodje. Razen tega pa mora biti dober organizator in misliti pri tem na vse malenkosti. Z igralstvom ga mora seveda diružiti veselje in vnema za stvar ter delovna ambicija. V mnogih primerih mora suvereno in odločno ukrepati, če se hoče izogniti zmedi in kolebanju, tako pri izbiri dramskega teksta, pni razdelitvi vlog kakor tudi pri vajah. Tako pa seveda lahko rarvna samo tisti, ki si s svojimi uspehi in delom pridobi zaupanje in ugled.
JOŽE BOHINC
LJUBO RAVNIKAR: DVORIŠČE — SREDNJI VRH (akvarel)
Koncert mladih umetnikov v Kranju
Koncertna poslovalnica v Kranju bo priredila v torek, 10. decembra ob 20. uri. v Prešernovem gledališču v Kranju »Koncert mladih umetnikov«.
Na tem glasbenem večeru bodo nastopili mezosopranistka M. Bitenčeva, ki je na mednarodnem pevskem tekmovanju v Londonu letos spomladi prejela prvo nagrado, dalje član ljubljanske Opere, tenorist Mitja Gregorač in pianist Borut Les jak. Le-ta ni zgolj pianist, njegova glasbena iistvacrjalnost sega še dlje. Uqpešno se udejstvuje tudi kot komponist. Napisal je namreč glasbo za slovenski igrani film »Ne čakaj na maj«. Pri klavirju bo dirigent Ciril Cvetko.
Bogat program pesmi in opernih arij iz popularne glasbene literature ter renomirana imena sodelujočih jamčijo, da se obeta ljubiteljem koncertov lepo umetniško doživetje.
S.
filmi. kA'jih qttdaAMo
PIKNIK
Ameriški filmski producent »Co-lumbia« je v režiji Joshue Logana posnela v kinemaskopu in barvah odrsko delo ameriškega dramatika Williama Ingea »Piknik«, ki je bilo nagrajeno s Pullitzerjevo nagrado. Ze samo dramsko delo je na svoji poti po ameriških in evropskih odrih doživelo prodoren uspeh, nič manjšega uspeha pa ni zabeležil film.
Da je iz dramskega teksta, ki pomeni umetnino, nastala nova, še večja umetnina — film, ima nedvomno največ zaslug režiser Joshua Logan. Vsakdanji zgodbi, o kateri bi se zdelo človeku komajda vredno razmišljati, je vdahnil pravo mero optimizma, sproščenosti, humorja, grenkobe In zanesen] aške vere v mladost, tako da zgodba zaživi pred očmi gledalca v vsej svoji neposrednosti in prepričljivosti. Vsekakor pa so predvsem filmska izrazna sredstva pripomogla, da se je dramski tekst otresel tesnega okvirja prizorišč, ki jih narekuje oder; spričo tega pa Je postala vsa zgodba širša, zgovornejša, bol| dinamična — torej po dramaturški plati brezhibna.
Logan je zaupal glavne vloge VVilliamu Holdenu, ljubki igralki Kim Novak in Rosalindi Russel. Svoje naloge so brezhibno opravili.
Kinematografski sistem in barve — nove pridobitve filmske tehnike — umetniškega jezika zgodbe ne mrtvičijo. Morda bi kazalo grajati barve, ki jim ni bila posvečena tolikšna pozornost, kakor to vidimo pri pogostih filmskih spek-taklih, pa čeprav le-tl nimajo nobene umetniške vrednosti. Nekateri prizori zažare od časa do časa v vijoličasti ali rdeči svetlobi, nekatere slike pa so medle.
LOV NA VOHUNE
je ameriški pustolovski film v črno-beli tehniki. Tej zgodbi v prid ne bi mogli pripisati drugega kot to, da je, kot vsi tovrstni filmi, grajen zelo spretno in da je pripoved zelo domiselna. Risanje konfliktov je površinsko, nikjer ni opaziti poglabljanja v značaje nastopajočih. Kljub temu, da je film še kar dober, ne presega povprečja med filmi tovrstnega žanra. Film je režiral George Sher-man, v glavnih vlogah pa nastopajo Martha Toren, Hovvard Duff in Philip Friend. aa
LJUBO RAVNIKAR:  POD  SREDNJIM VRHOM (akvarel)
r
Miloš Mikein
LAŽNI PSIHOLOŠKI FILM
Vsa umetnost je bila v vseh časih usmerjena v človekovo notranjost, v njegovo psihično življenje; v neki dobi manj, v drugi bolj. V zadnjih dve sto letih je ta usmerjenost umetnosti v človeško notranjost vzporedno z naglim razvojem znanosti in zlasti še psihologije postala še očitnejša in večkrat celo sama sebi namen. Tudi filmska umetnost se je kmalu potem, ko je premagala začetne otroške bolezni, po vzoru svojih starejših sester, zlasti dramske književnosti, usmerila v raziskovanje in prikazovanje človekove duševnosti. S tom je filmska umetnost, ki so jo v začetku smatrali za navadno sejmarsko atrakcijo, postala enakovredna drugim umetnostim, da lahko danes ustvarja umetniške podobe človekovega življenja z enako silo, kot n. pr. dva tisoč let starejša dramatska književnost.
Ampak, kot se je iz romantičnega romana rodil meščanski solzavi roman, kot je vsak resnično umetniški pojav, vsaka zvrst umetnosti rodila svojo popačeno podobo, ki ji z neslovensko, a zelo jasno besedo običajno pravimo »šund«, tako je tudi psihološki film kaj kmalu dobil svojega popačenega dvojčka, lažni psihološki film, ki jih velike in male filmske produkcije po svetu izdelujejo prav toliko kot kriminalnih, pustolovskh ali revijskih filmov.
Lažni psihološki film je nastal iz iste potrebe, istega duha dobe kot resnično umetniški psihološki film: iz težnje po čim globljem posegu v človeško duševnost, težnje po slikanju ne le zunanje, temveč tudi notranje podobe, notranje resničnosti človeka. Producent, ki je tak film izdelal, ga s svojim reklamnim aparatom razglasi za »precizno analizo duševnosti takega in
takega junaka«, da bi s tem zadostil težnji gledalca po podobah človeških duševnosti, po notranjih konfliktih in notranjem, psihičnem dogajanju.
Medtem ko umetniški psihološki film slika življenje s poudarkom na notrtMijem, psihičnem dogajanju in psihičnih značilnostih ljudi, pa lažni psihološki film običajno vzame za svojo vsebinsko  osnovo  neko   nenormalno psihično
istnost glavnega junaka filma in potem okrog te lastnosti in iz nje izvirajočih (ali pa po sili
.odanih) zapletov naniza bolj ali manj (po navadi manj) verne podobe resničnega življenja. Toda na tej pravkar imenovani značilnosti prav-.aprav še ni nič slabega, nič takega, kar bi te vrste filme označilo kot umetniške, laži - psihološke. Lažni psihološki film Jemlje svoje snovi iz življenja in slika življenje s poudarkom na notranjih, psihičnih zapletih. Ves življenjski ambient in vse resnično življenje pa mu je samo kulisa, pred katero kaže nenormalne lastnosti svojega junaka. To ni nikdar verna, temveč vedno le skonstruirana, po sili sestavljena podoba resničnosti in tudi tiste človeške duševnosti, ki jo analizira. Torej: ne slikanje življenja in nenormalnih duševnih pojavov v njem, temveč .slikanje nenormalnih duševnih pojavov in včasih še življenja okrog njih. To je glavna značilnost lažnega psihološkega filma.
V naših kinematografih teče mnogo filmov, za katere trdijo reklamne agencije filmskih družb, da so psihološki, dušeslovni filmi. S temi reklamnimi gesli hočejo privabiti čimveč gledalcev, kajti marsikateri sodobni obiskovalec kina se ne zadovolji več samo s prikazovanjem zunanjih dogodkov, temveč hoče, da mu film, ki ga gleda, nudi tudi vpogled v človeško du-
ševnost. Toda ker ti filmi niso nastali kot umetniški odraz življenja, temveč kot v neki baje-psihološki okvir posiljeno življenje, tudi niso umetnine. Prva značilnost takih filmov je, da so navadno zgrajeni na znani formuli za izdelovanje osladnih zgodb s happv - endom. Po tej lastnosti jih bomo tudi najlaže spoznali. Poskusite si odmisliti vso psihološko navlako, ki kiti tak film (na primer »Ne poj mi žalostnih pusmi«, številne mehiške in druge filme), pa boste videli, da ostane samo še osladna storija, sestavljena po stokrat preizkušenem receptu, ki naj zadovolji estetsko neizobraženo občinstvo.
\ / enem izmed prejšnjih naših člankov o fil-V mu smo zapisali, da vidimo vsako leto morda le deset dobrih, umetniških filmov, vsi drugi pa so plaža ali kvečjemu samo zabavi namenjeni industrijski proizvod. Danes bomo to neštetokrat dokazano trditev dopolnili: će odštejemo od tistih 95 odstotkov povprečnih in slabih zabavnih filmov vse filme raznih serijsko produciranih zvrsti, to je vrestern, gangstrske, revijske, glasbene in pustolovske filme, so večina teh, ki nam še ostanejo, lažni psihološki filmi. Zaradi tega je lažni psihološki film neiz-brušenemu okusu filmskega občinstva še posebej nevaren. Ce gledamo glasbeno revijo, jo gledamo pač samo zaradi zabave, zaradi živih barv in zaradi živahne glasbe tega ali onega jazzovskega zvezdnika na trobenti. Toda psihološki film se nam hoče vsiliti kot resnična podoba življenja in marsikdo takim spačkom marsikdaj nasede. V dvorani se pojavijo žepni robci vseh oblik in velikosti, ki služijo ginjenim gledalcem za brisanje posledic trpljenja »njega« ali »nje«. Ko gredo gledalci domov, so vsaj še pol ure zamorjeni. Posledic takega filma se znebijo šele, ko film trezno premislijo in spoznajo, da so nasedli slepariji (kar se pa pri današnjem tempu življenja le redkokdaj zgodi, saj nihče nima časa premišljati o tem, kar je videl v kinu). (Nadaljevanje prihodnjič)
J
OBISK RAZSTAVE AKVARELOV AKAD. SLIKARJA LJUBE RAVNIKARJA PRESENETIL
Nadvse zanimiva in vsebinsko pestra razstava akvarelov akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja v Mestnem muzeju v Kranju je pritegnila veliko število ljubiteljev likovne umetnosti. Do včeraj je namreč razstava zabeležila 4.372 obiskovalcev. Ta nadpovprečno visoki obisk lahko služi tudi kot dokaz, da so umetnostna stremljenja in osebnostna nota razstavljavca ljudem zelo blizu. S.
Z »MAČEHO IN PASTORKO« SO GOSTOVALI V PODNARTU
V nedeljo je mladin?ka dramska sekcija KUD Storžič s Koknioe uprizorila v Kulturnem domu v Podnartu mladinsko igro Kristine Brenkove »Mačeha >in pastorka«. Igro je uiapešno zrežiral učitelj tov. S.'cherl s Kokrice. Ker so mladinoi s to igro nastopili že na domačem odru, je nedeljska predstava zelo dobro izpadla. Številni gledalci so bili z ligro mladih igralcev zelo zadovoljni; izraizili so željo, da bi jih še večkrat obiskali. -an
Z razstave t Mestnem muzeju v Kranju GORENJSKO STAVBARSTVO V BAROČNI DOBI
29. novembra Je bila v Mestnem muzeju odprta razstava pod imenom »Gorenjsko stavbarstvo ▼ baročni dobi«. Razstava skuša s fotografijami in z arhitektonskimi načrti prikazati celotno spomeniško posest, ki jo je pri nas ustvarila baročna doba v 17. in 18. stoletju. Zastopana je profana in sakralna arhitektura (gradovi, cerkve, kmečke hiše itd.). Razstavi so priključeni kot dekorativni elementi v zadnjem času najdeni kipi in slike ter makete nekaterih stavbarskih spomenikov. Tokratna razstava je prvi poizkus prikazati spomeniško posest določenega področja in določene dobe v razstavni obliki.
Pri pripravi razstave s« sodelovali Okrajna spomeniška komisija v Kranju. Odsek za spomeniško varstvo OLO Ljubljana, Narodni muzej v Ljubljani in Muzej t Škof ji Loki. Razstava bo odprta do 31. decembra. s.
6    G lm * G vrenj ske
Kranj, 6. decembra l88t
Analizo družbene prehrane ▼ kranjskem okraju pripravljajo
Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju )e opravil letos že nekaj pomembnih nalog. V izčrpni anketi je skupno z Odborom iena zadružnic pri Okrajni zadružni zvezi obdelal 200 kmečkih gospodinjstev iz vseh predelov okraja. Na ta način mu je uspelo zbrati zanimive podatke o zaposlenosti kmečkih žena, kakor tudi o načinu prehrane na kmetih.
V preteklem mesecu je Zavod začel tudi s splošnimi 6-tedenski-mi gospodinjskimi tečaji na podeželju. Kranjske žene obiskujejo zdaj v prostorih Zavoda tri tečaje, ki potekajo vzporedno. Med obiskovalkami je precej tovarišic iz delovnih kolektivov, zlasti iz »Tiskanine« in »Pletenine«. V kratkem bo priredil Zavod tečaj za internalske kuharice ter seminar za tiste učiteljice, ki poučujejo gospodinjstvo na osemletkah. Kuharice se zelo zanimajo za tečaj, ki ga ima Zavod v načrtu zanje po Novem letu, saj bodo   ob koncu
RECEPTI
Jopico pletemo s sivo in rumeno volno, hlačke pa samo s sivo volno. Potrebujemo igle štev. 2 in 2,5. 20 zank meri 6 cm in 6 mm, 20 vrst pa 5 cm. Za komplet kupimo 300 gramov sive in 50 gramov rumene volne.
JOPICA
Desno stran prednjega dela začnemo na 40 zank z iglami štev. 2. Pletemo 4 cm elastičnega vboda (ena leva ena desna) s sivo volno. Nato nadaljujemo gladek vzorec (na pravi strani same desne) z iglami štev. 2,5 ter pletemo izmenoma dve vrsti z rumeno in šest vrst s sivo volno. Na 12 cm višine odvzamemo za rokavni izrez 3, nato 2 in 4 krat po eno zanko. Na 23 cm višine (po tretji vrsti desete sive proge) odvzamemo 31 zank v petih zaporedjih za ramo. Prav tako pletemo levo stran.
Hrbet: Nasnujemo 100 zank s sivo volno in iglami štev. 2 ter pletemo 4 cm elastičnega vboda. Nato nadaljujemo gladek vzorec s sivo volno in iglami štev. 2,5 brez rumenih prog. Na 12 cm višine odvzamemo na obeh straneh za rokavni izrez na vsaki dve vrsti tri, dve in dvakrat po eno zanko ter na vsake 4 vrste dvakrat po I zanko. Na 23 cm višine odvzamemo v petih presledkih 30 zank na vsaki rami, ostale pa zaključimo naenkrat.
tečaja lahko opravile izpit za priznanje kvalifikacije.
Med važne naloge, ki se Jih bo Zavod v najkrajšem času lotil, sodi analiza družbene prehrane v kranjskem okraju. Zavod bo zbral podatke o prehrani in strokovnosti uslužbencev v menzah, domovih, internatih in bolnišnicah ter ocenil kvaliteto toplih in mrzlih malic, ki jih nudijo delavcem v posameznih podjetjih.
-ey
Rokav: Nasnujemo 40 zank s sivo volno in pletemo 3,5 cm elastičnega vboda z iglami štev. 2. Nadaljujemo gladek vzorec z iglami štev. 2,5 in v prvi vrsti dodamo 14 zank, nadalje ob straneh na vsake 3 cm šestkrat po 1 zanko. Na 24 cm višine odvzamemo za okroglino 3, trikrat 2, sedemkrat 1, dvakrat 2 in trikrat 3 zanke. Preostale zaključimo naenkrat. Vse dele jopice lepo zlikamo in sešijemo, nato pa z iglami štev.. 2 spletemo z elastičnim vbodom 62 cm dolgo in 22 pentelj široko progo. Na levi strani izdelamo š ti -likrat po 2 gumbnici.
Hlačke: Prednji in zadnji del sta enaka. Pletenje začnemo s triko tom med nogami, in sicer nasnujemo na igle štev. 2,5 24 zank. S sivo volno pletemo 4 vrste gladkega vboda. Nato dodamo z vsake
strani 12 - krat 4 in dvakrat 5 zank. Istočasno odvzamemo po 1 zanko z vsake strani srednjih 20 zank samo na pravi strani pletenja ter vse zanke postopoma snemamo. Ko končamo z dodajanjem, mora biti na iglah 117 zank. Potem pletemo ravno 18 cm po 2 in 2 zanki skupaj. Ostane nam 50 zank. Z iglami štev. 2 spletemo še 4 cm elastičnega vboda ter vse skupaj zaključimo.
Za naramnice spletemo cva traka s sivo volno in iglami štev 2. Nasnujemo 10 zank in pleten: , elastični vbod do 48 cm dolžine. Potem vse skupaj zlikamo. Ob vsaki hlačnici naberemo 84 zank in pletemo z iglami štev. 2 1,5 cm elastičnega vboda. Naramnice pri-šijemo spredaj v medseboini oddaljenosti 8 cm, zadaj pa se križajo v razdalji 5 cm.
Mamice, poskusite same napraviti sinčku topel komplet, kakršnega vidite na skici!
JEDILNIK Pljučka v papriki Kruhovi cmoki Mešana solata
Pijučka v papriki: */« kg telečjih pljućk, slana «Kj«S 5 dlkig slanine, 3 dkg surovega masla, čebula, pol žličke paprike, sol, kumina, juha; lU 1 smetane, 1 dkg meke. 1 rumenjak, limo.ni.in sok.
Pljučka ricuhamo v slani vedi, jih »hladimo ..u zrežemc na rezance. iNa s?o,n.i.ni zrezani na koščke, in maslu pi©pražimo sesekljano čebulo, ji dodamo p.-pr'.ko ',n ikumd.no ter pljučka. Vse zalijemo z juho, solimo ter pokrito dužimo. V kisli ©metani raizžvrk ljarno moko in rumenjake. Ko so pljučka mehka, jim primešamo v kisli smetani razžvrklja-no moko in rumenjak, vse še enkrat prevremo (medtem stalno mešamo). Okisamo še z limono.
Kruhovi cmoki: 5 žemelj ali lU kg kruha, pol čebule, 3 dkg masti ali 4-dkg prekajene slanine; 1,5 dJ mlčka, 1 jajce, sol, zelen peteršilj, 4 dkg moke, 5 dkg masti za zabelo.
Zemlje ali kruh zrežemo na kocke, ki jih prepravimo s sesekljano čebulo na masti ali slanini. Posebej raizžvrkljamo v lončku jajca z mlekom in soljo; s tem polijemo kruh in ga pustimo, da se enakomerno napoji; nato prOmešamo temu še moko in sesekljan zelen peteršilj ter naredimo cmoke, ki jih kuhamo v slanem kropu 10 minut. Kuhane cmoke prepražimo in zabelimo.
PRAKTIČNI NASVETI
Vse priprave za čiščenje čevljev hranimo skupaj v primerni, omarici, zabojčku ali škatli. Za čevlje različnih barv ne uporabljamo istih krtač in krp. Krtače čistimo sem in tja s toplo milnico, prav tako tudi krpe. Z blatnih čevljev najprej odstranimo blato, toda ne z ostrim, koničastim predmetom. Pasto tanko namažemo d!n usnje osvetlimo z mehko volneno krpo. Predebelo namazan čevelj se ne da lepo osvetliti.
Čevlje posebno lepo zloščimo s krtačo, ovito s staro volneno nogavico.
Vsakdo, ki se mu potijo noge, mora obutev čim večkrat menjati. Soli, ki jiih 'vsebuje znoj, škodujejo podlogi in gornjemu uisnju. Notranjost prepotenih čevljev večkrat umijemo z lahno raztopino hipermangana, ki vzame tudi duh. Razen čevljev menjujmo tudi nogavice. Noge si umijemo vsak dan, jih dobro osušimo in med prste nasujmo smukca.
Rokavice iz svinjskega usnja očistimo, Če niso preveč umazane, z dobro brezbarvno pasto za usnje. Osvetlimo jih s čisto krpo. Madeže odstranimo s čistim bencinom.
_ I
od£aW''
'--->,
TJonetk ft bolan.
Danes Tonček se ne smeje, ves dan se na peči greje, pust je kot jesenski dan, prav gotovo je bolan.
Kašlja, kiha, težko diha
in trebušček ga boli. da več jed mu prav nobena že od včeraj ne diši. Mamo prav zares skrbi. ,
Smo poslali po zdravnika, da zdravila mu bo dal, bolni srček preiskal.
Spet bo Tonček zdrav skakljal, se s tovariši igral.
TONČKA PERClC
J
Nekoč je stala na gričku lepa, trdno zidana hišica. Mož, ki jo je sezidal je dejal: »Te hiše ne smejo nikoli prodati niti za zlato niti za srebro. Tukaj naj stoji in naši otroci in vnuki in pravnuki in pra-pra-pravnuki naj se je vesele.« Hišica je bala tega zelo vesela. Stala je na virhu grička in se veselila prelepega razgleda. Sleherno jutro, ko je sonce vzšlo, jo je v pozdrav pcCjubilo s svojimi zlatimi žarki in ko se je znočilo., ji je večerna zarja voščila lahko noč. Minevali so dnevi, vsak je bil malce drugačen od prejšnjega, hišica pa je stala, se veselila prelepega raagleda in ostala vedno enaka. Ponoči je gledala nebo in mesec in polno luno in zadnji in prvi krajec, kadar pa je bil mlaj je gledala zvezdice in se jih veselila. Tam daleč pa so bleščale in migljale lučice iz bližnjega mosta. Hišica je bila zelo radovedna, kakšno je to mesto.
čas je hitro mineval in minevali so dnevi in meseci. Prišla je pomlad, sonce je sijalo topleje in hišica je pričakovala prve lastovke.
Trava je ozelenela in drevesa so se
NETOPIR
Dandanes leta netopir v mraku in ponoči, nekdaj pa je letal tudi podnevi.
Ko in nekega dne letal po zraku, mu priieti nasproti jastreb. »Dobro, da sem te srečal,« zakriči jastreb. »Ze tri leta te iščem zaman!«
»Zakaj me pa iščeš?« vpraša netopir ves v strahu.
»Vse ptice so že zdavnaj plačale svoj krvni davek, ti si edini, ki mi ga dolguje«,« odvrne jastreb.
»Jaz,« se začudi netopir, »jaz vendar nisem ptica.« Spusti se na zemljo in zbeži v najbližjo luknjo.
»Res je,« si misli jastreb, »to ni ptica, temveč štirinožna žival.«
Kmalu nato sreča netopir lisico.
»Dober dan, dragi prijatelj,« ga hinavsko nagovori botra lisica. »Ze sedem let te iščem.«
»A čemu me iščete, tetka?« jo začuden vpraša netopir.
Lisica odgovori: »Vse štirinožne živali so mi že plačale krvni davek, le od tebe ga še nisem prejela!«
»Od mene,« se začudi netopir. »Jaz sem vendar ptič!« Raizpne krila in se dvigne v zračno* višave.
»Res je,« pomisli lisica, »on je ptica.«
Od takrat netopir ne teka več ro zemlji, ker se boji lisice, podnevi pa se ne upa več letati, ker ga je strah pred jastrebom.
Altajska bajka FA
razcvetela. Hišica je gledala otroke, ki so se igrali in tekali okoli nje. Potem je prišlo poletje, v sadovnjakih so zorela jabolka, Otroci so skakali v ribnik in se igrali z ribicami.
Potem pa so dnevi postali zopet krajši, listje na drevesih je postajalo rumeno in rdeče in otroci so začeli hoditi v šolo.
In ko so postale noči najdaljše in dnevi najkrajši in ko je z direves odpadlo že vse   listje,   je padel sneg.
l5ICđ
iilliliSI
Otroci so imeli zopet svoje veselje. Smučali in sankali in drsali so se rdečih lic in veselih oči.
Minevala so leta. Otroci so odrasli in odšli v mesto. Luči iz mesta so se pomaknile bližje in postale so večja.
Nekega dne se je pripeljal voz brez konj in hišica je bila zelo presenečena. Na vozu so bili ljudje. Za njimi so pripeljali konji še .mnogo voz, pripeljali so žerjav, ki je odnašal zemljo in prinašal kamenje. Potem so pripeljali velikanski valjar, ki je zmlel kamenje v #esek; cesta je bila narejena.
Po cesti se je sem in tja vozilo mnogo voz in konj in ljudi in ob cesti so rasle hiše. Napravili so še več cest in še več hiš, velikih in visokih. Ljudje se niso hoteli več naseliti v mali hišici, niti je niso mogli prodati ne za zlato, ne za srebro. Taka je stala tam, majhna in zapuščena med velikimi visokimi hišami. Ponoči ni bilo več tistega miru, ki ga je bila vajena; ob cesti so stale svetilke na gosto, gorele so vso noč in ob njih so mesec in zvezde zbledele. »To je najbrž mesto, si je mislila hišica.
Nad cestami so napeljali žice, po cestah so vozili trolejbusi, tramvaji, avtomobili kar naprej ponoči in podnevi. Mimo hišice so hiteli ljudje in vsi so bili videti strašno zaposleni in vsem se je mudilo. V zraku je bilo polno dima in prahu, tako, da še skoraj dihati ni bilo mogoče.
Hišica ni več vedela ne za pomlad
ne za lastovke, ne za ribnik, ne za poletje in jesen. 'Na Obeh straneh hišice so zgradili dva velika velikanska nebotičnika. Prvi je imel petindvajset nadstropij, drugi pa dvaimtrideset. Sonce je posijalo na hišico samo opoldne in še to zelo kratek čas. Hišica je za-hrepenela po deželi in po prelepem razgledu, po soncu in po cvetočih jablanah.
Nekega jutra pa je prišla pra-pra-pra-vnuk.inja tistega moža, ki je hišico sezidal. Postala je pred njo in jo ogledovala. Potem je rekla svojemu možu: »Tale hišica je prav taka kakor tista, v kateri je živela moja pra-pra-praba-bica.« In čez nekaj dni se je pra-pra-pra^vnukinja vrnila z velikim tovornim avtomobilom. Ustavili so za več ur ves promet, naložili hišico na avtomobil in jo odpeljali daleč proč od mesta na deželo. Postavili so jo na griček s prekrasnim razgledom. Bila je pomlad in vsenaokoH nje tišina. Samo na nebu so migljale zvezdice in se ji prijazno smehljale.
M. S.
SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK
Sprejmite lepe pozdrave preddvor-skih pionirjev. Čeprav smo blizu Vas in vsak teden preberemo vse od prve do zadnje črke, kar je na strani Mlade rasti, Vam letos še nismo pisali. Za nami sta dva meseca šolskega dela. Dober začetek, vse dobro, tako pravijo in mi smo se res potrudili, kar se je dalo, da bo uspeh prve konference dober. Marsikaj bi Vam lahko povedali in naipisalii hz življenja.v šoli, polagoma Vam bodo sporočali dopisniki. Povedati Vam namreč moramo, da imamo svojo pionirsko organizacijo in to zelo deiavno. Vsi se prav kosamo in trudimo, da bi v posameznih krožkih čimveč ustvarili za- šolo, za nas In za domovino. Ustanovili smo poleg drugih krožkov tudi dopisnega in mišim, da ste zadovoljni, ko smo Vam poslali toliko dopisov. Upam, da boste nekaj le priobčili in tudi Vi nam kaj napisali.
Prav lepo Vas pozdravljajo in tudi ostale sodelavce, preddvorski pionirji.
Judež Anica
5. a raizred
ZA BISTRE GLAVICE
BESEDNICA
običaj A A A V D M
pojedina A A E L T V
zver A E N T P R
kovina G E  I N S V
nova stvar N O O V S T
časopis E I  D N KI
umetnik ALI K R S
Crke v okviru tvorijo ime m priimek slovenskega pesnika.
>(pjpoA uiuiajp/v
UB^ns   '^[UpOJ   'JSOAOU \>,taiAt>
■ie}upd "ejopsA 'epe/vmi :a»]is»j(
POSETNICA
SITAR
Kaj je ta mož po pokliem — ugani!
.tPTfSii .AaHse>t
PREGOVOR
Jablana — volk — lonec — ae-pad — redar — leča — oddelek — revica — mesar.
Vzemi iz vsake besede tri zaporedne črke in dobil boš znani progovori
BS3A3JP P«
oopjp oped ou 05Uoqpp lAaiisaj
REBUS
0=E
3U
43
45
245
3
34
Uove« rdeče rute
Tifc'^a počrneli:mi, starimi stavbami javorniške ftelezarne se stiskajo druga oib drugi male hiše Koroške Be'Le. Delavci po cestah, govore o problemih Železarne, o novih jeklih, o jeklenih ploščah za ladje... Govore o delavskem svetu, o zadnji seji sklepih. . .
Njihovi otroci — šolarji? Prav tako! Kadar konta Šola in se po hodnikih velike osemletke usujejo na cesto, imajo prav dosti povedati. Tudi oni imajo kup težav in problemov. »Premalo je denarja. Električna motor se je pokvaril. Potrebno je novo ercidje. Kdaj bomo dobili bakreno žioo, svinčeno pločevino. . .«
Da, vise to jih tare, jim dela skrbi', prav tako kot njihovim očetom v Železarni. Prav tako imajo tudi oni pri svojem upravljanju mnogo problemov.
To je njihova pionirska organizacija. Vsi, kar Jih hcdii skozi široka vrata osemletke, 636, vsi so •lani pionirskega odreda »Jožeta Zupana - Ježka«. Kdor ne hi bil v vrstah odreda, ne hi imel čast ■ositi rdeče rute in imeti na plaščku značke, tega v njihovi šoli ne bi trpeli. Vendar, sama rdeča ruta jim ni dovolj. Vsi sodelujejo tudi v drugih organizacijah na vasi. Kadar se sestane štab odreda in »avzaime besedo načelnik Matevž Kalan, kadar se »berejo na sestanke po razredih, je največ govora « delu zunaj te organizacije — v društvih. O nj.i-kovem delu in resnosti pa vedo veliko povedati pri »Partizanu«, kamor hodi k telovadbi kakih 160 piio-enirjev in pionirk in celo 60 cicibanov. Tamburaški in pevski Zbor, šahovski krožek, godba in oder domače »Svobode'« so .oživeli' z mladimi igralci in pevci. Živahno je prav tako v Glasbeni šoli, v gasilski organizaciji, v »Redu jeklarjev«, v »Triglavu« . .. Nad 750 pionirjev in cicibanov je v teh društvih. Nihče ne drži križem rok ob prostih mrah.
Pa tudi sam v svoje zadoščenje si je izdelal marsikaj. Doma so bili zelo iznenađeni nekega dne. Vojko je utrdil nad vrati električni zvonec. V hiš:: je nastal nemir. Sprva je to bila radovednosti Vrsta mladih obiskovalcev in sosedov se je 'hotela prepričati, Če 'je to res. Če je Vojko ros ..''delal zvonec, kakšen je, kako zvoni, kako se pritiska. .. Radovednost je kmalu popustila. Zlasti med pionirji odreda to ni bilo nekaj novega. O tem bi vedel povedati marsikdo. V delavnici so izdelali transformatorje, električne motorje raznih vrst, ki, čeprav majhni, vendar pravilno obratujejo. Vsa šola je opremljena z električnimi zvonci, ki SO jih izdelali pionirji Prav tako so popravili malti parni
KO UTIHNEJO ZVONCI
Šolski svet ima tudi na Koroški Beli kup težav. Cesto se sestaja, Vedno novi problemi! Vendar, eni niso zadnja organizacija, ki ima besedo: Za njim! je ves odred, vsa šola, organizirana v čete po razredih. Kadar je kaj važnega, se pomenijo. Nekomu ne gre peštevanka, drugemu, v višjem razredu, se zapleta nemščina. Vsak dan so taki primeri. Pionirji si znajo pomagati. Organizirajo posebne krožke in prosijo pionirje iz višjih razredov, ali, če je potrebno, tudi učitelje in profesorje. Kdor pa nti v šoli poslušen, miren, nosi zavihane robove zvezkov in ima črne nohte! Ne! Takega pionirji nočejo in nihče ni in ne sme biti tak! Kdor ima rdečo ruifco, značko!
»Včasih so preveč enotni,« pravijo o njih učitelji. »Nočejo izdati posameznika, celo branijo ga.« Da! Tudi taki priimeri so. Res, niso lepi, morda tudi nepravilni. Ali, kadar so pionirji sami: brez staršev, brej učiteljev . . . Takrat sami znajo kritizirati, popraviti, pomagati in če je potrebno tudi kaznovati. To čisto na tihem., sami med seboj. Kadar utihnejo zvonci in se začne pouk, se vedno pionirji sami zanimajo za red in uspehe pni učenju.
DENAR, DENAR!
SE BOLJ PRIDNI
Pred nekaj dnevi so se vrste odreda spet po-annožiile. Za Dan republike so sprejela 196 cicibanov. Slovesen je bil ta trenutek. V dvorani je šumelo. »Sedaj moramo biti še bolj pridni,« je dejala mala pionirka. »Nismo več cicibani — brezsikrbneži!« Da, •edaj so pionirji, pravi pionirji. Lepo so si. zaive-eali rdeče rute okoli vratu in trdno pripeli značke., da jih ne zgubijo.
Slovesnost je kmalu končala. Čestitali so jam dlani starešinskega sveta, člani Zveze borcev, učitelji.. . Sedaj bodo sprejeti tudi v druge organizacije, v krožke. Nove članice v vrstah odreda se bedo učile vezenja, čipkanja, pionirji bodo izdelovali aviončke... Kaj to! Turbine iz pravega kositra! Transformatorje! Gledali in ,potem tudi pre-tekusili bodo z ostalimi, večjimi pionirji električne motorje, stroje in jih poskušali izdelovati.
Folklorna skupina cicibanov iz Koroške Bele — Danes imajo že skoraj vsi rdeče pionirske rute
stroj, preizkusili obratovanje. Sposobnost mladih kovinarjev, elektrotehnikov, se širi navzven iz šole v male stanovanjske hiše, ob poteke ... Mladi rod se pripravlja na novo življenje.
Kaj vse pa imajo pionirke! Koliko je še lepih reči prti rezbarjih, fotoamaterjlh, mizarjih in drugih. Pionirji - prometniki vedo ob vsakem prihodu v šolo povedati kopico prekrškov na cesti. Poznajo vsa pravila vozil, prometne znake dh komentirajo pomanjkljivo opremljena vozila in neurejeno cestišče.
OBOROŽENI DO ZOB
NEMIR V HlSl
Petnajstletni pionir Vojko Anderle dela v krožku elektrotehnikov. Ni bil v zadregi, ko smo ga vprašali, kaj so tam naredili. Naštel je vrsto reči, prav tako kot bi lahko našteli njegovi sovrstniki, člani tluba kovinarjev in drugi. Skupaj delajo načrte, konstruirajo, preizkušajo . . .
Skoraj vsi ti uspehi pionirjev Koroške Bele pa niso znani izven domače vasi. Priredili so celo bogato razstavo. Pokazali so stroje in motorje, daljnovode, čipke, slike . . . Vendar! Ko so pospravili razstavo, je bilo spet vse tiho. Le njihovo dsJo se je znova začelo še z večjim elanom, še z večjo voljo in še z večjim prepričanjem na boljši uspeh.
To pa ne velja za njihove ostrostrelce. Na mnogih republiških in celo državnih tekmovanjih so se vedno dobro odrezali. Redka so tekmeci, ki so jim kos. Malone povsod so odnesli prve ali druge nagrade. Tako so se oborožili do zob. Danes imajo n;č manj kot 15 pušk — zračnih seveda. Redki so taki strelski, krožki. Janez Otrin in drugi pionirji -strelci — vedo povedati o mnogih srečanjih. Toda vedno, skoraj vedno so se. vračali domov z dobrimi uspehi, z novimi puškami.
Pogovor z načelnikom štaba. Zdi se prav tak kot pogovor s predsednikom delavskega sveta v nekem podjetju, s predsednikom občine.. . Matevž Kalan ima prav podobne težave in skrbi. Manjka orodja, surovin za nove stroje dn motorje. Res, njihovi krožki hočejo žice, pločevine, kartona...
Lani, kot pravi Danilo Svetlin (prejšnji načelni*) so se znašli. Zbirali so lapuh in razna zdravilna zelišča. Tako so prišli do denarja. Toda, kot upa Kalan, jim bo letos tudi Železarna pomagala. Vsakovrstni odpadki pnidejo za njih v poštev. Sicer pa oni skrbijo za vsako porabo materijala, na vsak dinar. Rutke in značke za novo sprejete pionirje pred dnevi bodo tudi sami plačali. To se jiim zdi enostavno in logično. Zato morajo paziti na streške Čut za varčevanje, za gospodarjenje, za koristno porabo denarja, je močan. Tako raste in dela, se uči in vzgaja rod mladih upravljavcev.
Zadnje dni je bilo sprejetih na tisoče cicibanov v nove vrste pionirjev. Slavili so pionirji na Prirn-skevem, v Sorici, v Železnikih, v Bohinju — povsod. Slavje pa je bilo toliko radestnejše, čim večji so uspehi njihovega dosedanjega dela. A v tem pionirji na Koroški Belii res niso med zadnjimi!,
K. Makuc
Čeprav sem prejšnji teden po dolgem in počez prečesal Medvode, je bil moj bodičarski lov kaj kumern. S tem ne mislim reči, da so Medvode brez grehov. Grem so, le jaz sem bil menda tisti dan »leveč slep in raztresen. In vendar — tudi slepa kura zrno najde- .*az sicer nisem našel zrnu, pač pa na hiši št. 48 napisno tablo: Gostilna in pekarija. Presneta reč, tista tabla! Tako sem jo bil vesel, saj sem so nadejal, da bom tam dobil kaj za pod zob in po-žirek kapljice. Močno sem bil namreč lačen, da o žeji ne govorim. Pa sem zaman prešnofal vso bajto — o gostilni in pekariji niti sledu. Cas bi bil, da bi tisto pisanje vrgli z zidu, saj ne visi tam gori zavoljo drugega, kot da vleče poštene nevedneže za nos. Menda se je od osvoboditve pa do danes nabralo precej takšnih potegavščin.
/\ Ko sem tistikrat pribrenčal do gramoznice pri smledniškem mostu, sem se tako narežal, da imam še danes težave s prebavo. V gramoznici sem namreč ugledal delavce, ki so se praskali po buticah in bu-tjili v vojaški bunker. Pobaral sem jih, kaj je na tistem bunkerji tako fittnega. Povedali so mi, da b; radi tisto železobetonsko nadlogo spravili iz gramoznice, pa ne \olo kako. — »Sment,« sem jih podučil. »Kai na isto sorto ga zdriblajto iz gramoznice, kakor ste ga noter fridriblali.« Koj so me potolažili, da z mojim načrtom ne bo nič. Bunker je prej stal na robu gramoznice, ker pa so pod njim kopali gramoz, so ga počasi spoii kopali in lepega dne je izguL>;l ravnotežje in se je zakotalil v dobno. Rajtam, da ne bo nič drugega pomagalo, kot razstrelivo. Se bolje pa bi bilo, če bi bunker pro-
dali eni od držav, ki zganja militarizem, z izkupičkom pa bi lahko oc'pilj v Smledniku vsaj eno stari jo. Pred leti so imeli dve, zda; pa nimajo nooene. /\ Pa tudi na Bregu pri Kranju niso od mah. Kar pomislite — piometni znak so kar v sadovn;ufc prestavili. Menda upajo, da bo tamkaj pognal korenine in spomladi zbrstel, pognal cvet in sad. No, :;eme bodo posejali, iz njeja bodo pognala nova prometna /namenja, ki jih bodo potlej po mili volji postavljali vzdolž cest in poti. — Jaz bi dal to zamisel patentirati!
A 2e nekaj časa gruntam, kda: se bo naša mladina sprijaznila z mislijo, da je treba na vlakih in avtobusih odstopiti mesto starejšim ljudem. — Tudi v torek pred Dnevom republike sem se »razveselil« nad takim dogodkom. Bilo je namreč v jutranjem potniškem vlaku, ki pelje z Jesenic proti Ljubljani. V Besnici je vstopila stara ženica. Odstopil sem ji svoj sedež. Kot odgovor na moje dejanje, se je eden izmed dijakov pobalinsko zarezal:
»Jaz že ne bi vstal. Prav tako sem plačal karto kot ona. Ce pa že hoče sedeti, pa naj prej pride!«
Dru/.hica se je razposajeno za-krohotala. - Kako naj revica stara prej pride, če pa ima vlak na tej postaji komaj eno minuto postanka, sedeži so pa tako in tako zasedeni.
A Sem res firbčen, koliko časa se bom moral še zaletavati ob avtomatsko tehtnico, ki dela napoto na železniški postaji na Jesenicah. Cas bi bil, da bi tistega po-
kvarjenega šmenta, ali popravili, ali pa prodali Odpadu. Ce pa so si že nekateri vtepli v glavo, da mora tehtnica ostati tam kjer je, pa naj nanjo vsaj napišejo, v kakšne namene gre denar, ki ga zmečejo vanj ljudje v dobri veri, da se bodo stehtali.
A Kaj mislite, kdaj se bo Go-ronjevaščanom »posvetilo«, da bodo postavili tudi v Gorenji vasi cestno razsvetljavo? Čudno res, da imajo povsod drugje, pa tudi v Poljanah ulične svetilke, medtem ko jih v Gorenji vasi, pa čeprav je tam sedež komune, še vedno nimajo.
A Za dober konec se bom pa spotaknil še ob vrata, ki vodijo v oddelek za potrošniške kredite Komunalne banke v Kranju. V »farovžu« so tista vrata. Pravzaprav ni nič posebnega na njih, imajo pa odliko, ki je ne gre za-molčati. Tista vrata namreč govorijo, jočejo in stočejo, pa cvilijo, šk i i pijejo, rezgečejo (zaenkrat še ne brcajo) — česa ne spravijo iz sebe! Glejte, pa sem grunta! in gruntal, na koncu sem pa le po-gruntal: vrata morajo biti usmiljenega srca! Takole nekako za-jodlajo, če pritisne potrošnik —-kandidat za puf — na kljuko: >0-jooj! Kaaj bo .. . Kaaaj bo . . . reeeveeež — šlek, šlek zzz . . . rrrf« Na koncu pa pravi, posebno če vrata bolj trdo zapreš: »Puf!« — Prav zares, tisti glasovi so tako grozni, da še danes nisem čisto pri sebi. Če vrat medtem še niso namazali, bi svetoval, naj to čimprej store, da ne bo kaj narobe. Vas pozdravlja
vaš Bodičarl
SD »TRIGLAV« KRAN J -PENIS SEKCIJA - VABI VSE LJUBITELJE IN PRIJATELJE BELE ŽOGICE NA .
LETNI   OBČNI ZBOR KI BO  V  SOBOTO 7. DECEMBRA  1957  OB  17. URI V   SEJNI   DVORANI OLO KRANJ ODBOR
PLANIKA : SKOPJA LOKA 1:1 (1:0)
V prijateljski nogometni tekmi sta se enajstorici Planike iz Kranja in Škofje Loke po borbeni tekmi razšli z neodločenim rezultatom.
M.
Nogomet
GRAFIČAR  : TRZlČ 4:0 (2:0)
V Ljubljani je. bila v nedeljo odigrana zadnja tekma jesenskega dela tekmovanja v Ljubljansko -primorski ligi. Enajstorica Tržiča-nov se je že tretjič srečala z Ljubljanskim Grafičarjem in tokrat izgubila z visokim rezultatom, ki pa bi po prikazani igri bil lahko nekoliko manjši. Tržičani so s to zmago obtičali na predzadnjem mestu, medtem ko je Grafičar prehitel Jesenice, ki so sedaj pete.
Mali rokomet
IKS ISKRA : STOR2IČ GOLNIK 20:13
S tekmo IKS Iskra : Storžič je bilo zaključeno tekmovanje v moški ligi prvenstva Gorenjske v malem rokometu. Prvo mesto je osvojila Planika z enakim številom točk kot tržiški Partizan.
Lestvica:
Planika 5 4 0 1 119:76 «
Partizan Tržič 5 4 0 1 94:78 8
Storžič Golnik 5 2 0 3 79:75 4
Mladost B 5 2 0 3 76:79 4
Sava 5 2 0 3 56:78 4
IKS Iskra 5 1 0 4 54:95 2
V Mojstrani se je po vojni marsikaj spremenilo. Zgradil se je toliko zaželeni vodovod, popravljajo se ceste ln mostovi, gradi se nov transformator, tudi Zadružni dom služi delno že svojemu na-
menu. Bivša občina Mojstrana je /gradila preko Bistrice novo brr ob kateri je speljana tudi vodovodna cev. Ker to brv uporabljajo razen domačinov tudi mnogi turisti in tujci, bi bilo nujno, da se dostop na to brv zavaruje, še posebno zaradi tega, ker je prva cestna svetiljka oddaljena od brvi več kot 80 metrov. Prav lahko se zgodi, da tujec ponoči zgreši brr in se znajde tri metre globoko v strugi precej mrzle Bistrice, ki je na tem mestu regulirana z betonskim zidom. Z malo dobre volje bi bilo moč brez večjih stroškov odpraviti tudi to pomanjkljivost.
Z. J., Mojstrana.
POD KOŠEM
Prireitve oh Dnevu republike
GORENJSKA : ŠTAJERSKA 9.3
Kranjski judoisti so kot reprezentanca Gorenjske premagali reprezentanco Štajerske z 9:3. Tekmovanje je gledalo nad 200 gledalcev, ki so navdušeno bodrili domače borce. Veliko zanimanje za to srečanje je pokazalo, da je v prihodnosti temu športu dati vse pogoje za uspešen razvoj.
Rezultati: I. kolo: Sorli : Turk 0.5:0.5, Kavčič F. : Oboha 1:0, Mubi : Leskovar 0:1, Maček : Štajmec 1:0, Črnivec : Znidaršič 1:0, Kavčič H. : Iiežič 1:0.
II. kolo: Kavčič F. : Turk 1:0, Sorli : Oboha 1:0, Molan : Leskovar 1:0, Črnivec : Štajmec 0:1, Maček : Znidaršič 1:0, Pogačnik Iiežič 0.5:0.5. Prvoimenovani borci so reprezentanti Gorenjske.
TRIGLAV OSVOJIL POKAL »GLASU GORENJSKE«
Za pokal našega lista je bil v telovadnici kranjsko gimnazije košarkarski turnir s sodelovanjem štirih moštev. Tekmovali so po novih pravilih, ki so v marsičem spremenila način igranja. Posledica teh novih pravil so visoki rezultati. Najboljši, je bil Triglav, ki je vse svoje nasprotnike odpravil z več kot sto koši.
Rezultati: Triglav Svoboda 103:95 (55:40), Triglav : Medvode 101:76 (52:28), Triglav : Skofja Loka 121:115 (64:57), Svoboda : Medvode 99:90 (41:41), Svoboda : Sk. Loka 84:78 (47:43), Medvode : Sk. Loka 89:83 (33:35).
Pokal Glasu Gorenjske je osvojila ekipa Triglava s šestimi točkami pred Svobodo 4, Medvodami 2 in Škofjo Loko brez točke.
GORENJSKA : LJUBLJANA 4:1 (3:0)
Za praznik Dneva republike je bila na Jesenicah odigrana prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Gorenjske in Ljubljane. Z mnogo boljšo in zrelejšo igro v obeh polčasih je visoko zmagala enajstorica Gorenjske. Nekaj sto gledalcev je bilo s prikazano igro zelo zadovoljnih, srečanje pa je dobro vodil sodnik Erlih iz Ljubljane.
10 EKIP NA KEGLJIŠČU TRIGLAVA
Na kegljišču Triglava se je dva dni borilo deset ekip v mednarodnem slogu 6 krat 200 lučajev. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, še posebno razveseljiva pa je množičnost, saj tolikega števila ekip že dolgo ni bilo na kegljišču Triglava. Najboljši med posamezniki je bil Kranjčan Mart'i-lanc z 914 podrtimi keglji.
Ekipni rezultati: Triglav 4989 kegljev, Jesenice 4990, Kranjska Gora 4795, Bled 4662, Gradiš (Jesenice) 4635, Ljubelj 4574, KAP (Kranj) 4216, JLA (Kranj) 4200 kegljev.
Takoj po maši je vzel Dominik v župnišče dokumente ki začeli so se odpravljati k poroki. Ana, ki je skrivaj sanjarila o slovesni poroki v domači župni cerkvi, o zavisti, ki jo bo zbudila med tržani in o veselem s vato vanju, se je morala vsemu temu odreči. Zbudila bi preveč posmeha, če bi hrupno svatovali, za.to je sama dejala, da bodi poroka čisto na tihem, pri frančiškanih na Brezjah. Ni povabila sosedov in sorodnikov, razen prič, ki jih je preskrbel Dominik. Za poročni priči je naprosil brata Štefana in Voltrešča.
Samotna je odhajala iz hiše, nikogar ni bilo, da hi se poslovila od njega. Aleš je ležal v svoji kamri in ni hotel vstati. Ko ga je šla Urša klicat, ji je surovo dejal, da mu takale poroka nič mar in naj ga pustijo v miru. Stric Miklavž je že prejšnji večer odšel izdoma Ln se še ni vrnil, Ana je vedela, da spet nekje popiva. Odkar je prepisala premoženje Dominiku, je pogosto ponavljal, da je zdaj Dominikov hlapec in da Gašperinova hiša ni več njegov dom. Sorodnikov niso povabili, sicer pa se je bilo bati, da bi jih le mialo prišlo in še tiste ibi prignala gola radovednost. Dominik je dejal, da jih poj deta obiskat po poroki, če se Ani zdi potrebno, sicer pa da drži pregovor, da je žlahta strgana plahta. Tako se Ana ni mogla posloviti od drugega kot od stare Urše, ki j 2 zajokala, ko ji je gospodinja stisnila roko in od Tilde, ki je vprašala za slovo, ali naj deli otrokom „šruito" ali ne.
Dominik je pomagal nevesti v koleselj in posadil Voltrešča zraven nje, sam pa je sedel k Štefanu, ki je takoj pognal. Ana je zajokala in se z dolgim, obupanim pogledom ozrla na domačo hišo. Potem so se odpeljali.
Na Brerajah so hitro opravili. Iz cerkve so odšli v najbližjo gostilno in naročili malico. Dominik je bil prijazen, večkrat se je obrnil k Ani in ji prigovarjal, naj je in pije. Ni mogla, slabost ji je silila v grlo ko je samo gledala, kako se oni trije bašejo s pečenko, celo z vsakim' požirkom vina se je morala siliti. Ko so spet sedli v koleselj, se je Dominik spustil zraven nje, ji položil roko okrog ramen in rekel:
„Viš, Ana, pa si postala Zgončeva, čeprav si se že bala, da ne boš."
Ana je trdo stisnila ustnice in se premagovala, da ni bruhnila v jok.
Vso pot jo je mučilo Dominikovo govorjenje, zdel se ji je bolj brezobziren in surov kot kdaj pprej. Prizadevala si je, da bi ga ne poslušala in vendar je morala slišati, kako je prigovarjal bratu Štefanu, naj gleda, da se bo kam priženil, ker bo sicer moral predolgo čakati, predeči mu bo oče izročil. Potem je lopnil VoltrešČa po rami in mu rekel:
„Star si že, ampak podjetniku pa še nisi šel za poročno pričo! Ko bom na konju, boš lahko ponosen na to!"
Ani se je zdelo, kot da se Dominik baha z dobro kupčijo...
V Podnartu so se ustavili in izpila *v obcestni gostilni liter v:ina, potem so za Lipnico pognali domov.
Ko so se pripeljali v trg, je bilo mnogo ljudi pred hišami. Otroci (so kotalikali pirhe, fantje so gonili svinjko. Ani je bilo neprijetno, ko je opazila, da vedno več ljudi prihaja na trg in da si ogledujejo novoporočenca. S tulila se je vase, Dominik pa je visoko vzdignil glavo, kakor bi ne videl njiihovih vrta-jočih, posmehljivih pogledov. Ko je opazil pred Rogovilčevo hišo gručo kovačev, jim je celo za klical:
„Pridite aaplečevat!"
Končno so le zavili na domače dvorišče in šli v hišo. Počasi se je nabralo nekaj gostov, večinoma Dominikovih delavcev. Prišel je tudi stari Pubič s harmoniko in V veži so nekoliko plesali.
Še pred polnočjo je bila svatba pri kraju in ljudje so se razšli. Ana in Dominik sta skupaj šla v prvo nadstropje, kjer je bila prej Anina sobica. Zdaj so jo preuredili v zakonsko spalnico. Ana se je trudno naslonila na podboj in olajšano vzdihnila:
„Hvala Bogu, da je ta dan minil."
Dominik jo je začudeno pogledal. Ni je razumel.
• • •
IZ AMERIKE V ZAHODNO NEMČIJO — STRAH NEMŠKIH BANČNIKOV PRED »UVOZOM« LOPOVOV V NJIHOVO DEŽELO — PRVI PODVIGI NEZAŽELENIH GOSTOV — POLICIJA ZA ZDAJ SE BREZ PRAVE MOCl — ZAVZETOST ZA ZVIŠANJE KAZNI
Mnogi nemški časniki pišejo: »Zahod nonemške banke se boje gangster-jev ln nemška policija ima polne roke dela.« »Ali bo postala Zahodna Nemčija gnezdo evropskega gangsterizma?« — vprašujejo nemški časniki.
Policijska centrala zvezne republike je v težkem položaju in tam je nenehno alarm. Iz vseh krajev in delov Zahodne Nemčije prihajajo poročila o velikih tatvinah in drugih podvigih. V tem času so zlikovci ukradli na sto tisoče mark, vedno pa so v takih primerih zlikovci pretili z orožjem. Nemški policij siki predstavniki pravijo, da bo leto 1957 zapisano v njihovih analih kot leto največjih tatvin in vlomov v banke.
Ni dolgo tega, ko so gangsterjl oropali banko v Mannheimu, pri čemer je bil neki policaj  ubit. Policija še ni
/»a^vv/v/v/v/v/v/v/v^va/v/v^
povsem začela reševati ta primer, že so gangsterjl vlomili v djrugo banko. Sledila so še druga mesta: Koln, Eifl in vrsta drugih. Zahodnonemška policija je doslej zapisala že 29 težkih tatvin in podvigov. Zlikovci so najraje v Stuttgartu, kjer so vdrli že v štiri banke. V Ccppenbruiggu je biiio ukradeno nad 44.000 mark, v Frankfurtu pa sta bila dva poskusa, vendar roparjem ni uspelo odnesti niti marke. Največji lov so imeli gangsterj,i v Essenu, kjer so na en mah ukradli 105.000 mark.
Doslej je zahodnonemišiki policiji uspelo pojasniti eno samo krajo. V Mannheimu so ujeli poglavarja gangsterske skupine, ki je vdrla v banko. To je človek angleške narodnosti. Za-hodnonemško časopisje piše, da bi ta človek zelo verjetno v Angliji dobil vezala, zato je tembolj nevarno, da v Zahodni Nemčiji doslej za taka dejanja niso izrekli še najstrožjih kazni.
ZA RAZVEDRILO
— Nočem teh, ki se jih ne da razbiti.. . potrebujem krožnike, ki jih bom metala na brata; kadar se bova igrala »ale in mame!«
Že njegov oče je bil v tem poklicu, zato se je sinček kaj kmalu navadil očetovih veščin. Za p iskal je na svojo flavto in kače so se Fz košar preselile na njegov vrat. Takih prizorov je t Indiji še precej, počasi pa bodo zginili, kajti Indija si prizadeva odstraniti zapuščino žalostne preteklosti.
Dejal je ...
. . . obupan kemik svojemu šefu: »Ta sestava je nemogoča! Notri imamo zdaj trilium, chlorofil, irium, fosfat in X 29, toda za zobno ipasto pa zdaj ni nobenega prostora več.«
... nevesta ženinu takoj po poroki: »Na, saj končno pa le ni bilo tako hudo!«
... tajnica v telefon: »Ravnokar je šel h kosilu, pride pa res prav kmalu spet
nazaj, ker ga ... ni nil.ča povabil na kosilo.«
... razkačena žena svojemu možu: »Prav zares ne začenjam novega prepira... ta je še vedno stari.«
... pacijent svojemu zdravniku: »In kdaj mislite, da bom spet mogel jesti vse, kar ni zame?«
. . . zastopnik neke firme gospodinji pred veznimi vrati: »Morali bi bili videti, kaj sem ravnokar videl pri vaši sosedi 1 Ali naj grem noter ln vam povem?«
Zanimivosti
MOST CEZ BOSPOR Ameriški strokovnjaki so začeli z izdelavo načrtov za izgradnja mostu čez Bospor. Ta most bo, razen mostov v ZDA, največji na svetu. Gradnja mosta bo trajala 4 leta, potrebnih pa bo 50 milijonov dolarjev. Most bo dolg 675 metrov in bo 50 metrov nad morsko površino.
V VODAH ANTARKTIKE Sovjetska motorna ladja »Ob« plove v teh dnevih v antarktičnih vodah. Pred nekaj dnevi pa je pristala v bazi Miruij, kjer se je izkrcala nova ekipa raziskovalcev z razno opremo, prevoznimi sredstvi in zalogami hrane. V neposredni bližini te baze, pa je e letalom pristala še ena sovjetska kontinentalna ekspedicija.
PRVI »VINOVOD« V Svicl se je zelo dobro izkazala prva naprava za pretakanje vina v podzemeljskih ceveh iz kleti da obrata, v katerem z vinom polnlja steklenice. Prvi »vinovod« je izdelan iz plastičnega materiala in skozi cev steče liter vina v eni sekundi. »Vinovod« Je vkopaa meter pod zemljo.
Do sedaj se je pokazalo, da je takšno transportiranje vina zel* poceni in da nima nobenega vpliva na kvaliteto in okus vina. Zamisel »vinovoda« je menda posledica tega, ker v Švici že 2 leti i uspehom uporabljajo »mlekovod«.
892.000 TRAKTORJEV Znano je, da Je poljedelstvo t SZ močno mehanizirano. Sovjetsko poljedelstvo namreč razpolaga z 892 tisoč traktorji, 385 tiso* kombanji za žito, 15 tisoč komba-nji za puljenje in obdelavo sladkorne pese, z 2 tisoč kombanji za krompir in prav tdliko kombanji za nabiranje bombaža.
KITAJSKA IN PREBIVALSTVO Strokovnjaki pravijo, da bo Kitajska čez 50 let imela toliko prebivalcev, kot Jih šteje sedaj ves svet. Do tega zaključka |e pnrt prišel kitajski univerzitetni profesor Ma Ying Ču, ki Je rekel, da bo ob sedanjem tempu naraščanja prebivalstva Kitajska čez 50 let štela že nad 2 milijardi 600 milijonov prebivalcev, kar Je le za okoli sto tisoč manj, kot je sedaj ljudi na svetu. Zato ni nič čudnega, če se na Kitaiskem tudi na najvišjih mestih močno zavzemaj« za kontrolo nad rojstvi.
BRE7 BESED
DOKLER SMO ZDRAVI
nikdar ne pomislimo na nesreča. In če se ta vendarle pripeti?
Za take primere je »Glas Gorenjske«  zavaroval vse svoje naročnike, ki imajo vsaj za mesec dai vnaprej poravnano naročnino. Zavarovalnina znaša: za primer 100 % invalidnosti
40.000 dinarjev za primer smrtne nezgode
20.000 dinarjev
Letos je DOZ izplačal zavarovalnino 10 našim naročnikom.
♦ REDAKCIJA
□ Vsakdo ve, da se bolnika, ki je več ali manj prikovan na posteljo, poloti tudi tista neprijetna bolezen, ki se imenuje »dolgčas« in za katero današnja medicina ne najde lahko vedno zdravila. Tudi v bolnišnici na Jesenicah je več takih bolnikov. Zato prosimo uredništvo in upravo vašega lista, da nam brezplačno pošilja po on izvod »Glasa Gorenjske«.
A. D., S. Z., C. In S.
Bolnišnica Jesenice
Da Je »dolgčas« zelo neprijetna bolezen, ram zelo radi verjamemo. Zato vam kot recept za zdravljenje te bolezni priporočamo, da se obrnete s prošnjo na upravo bolnišnice, ki naj vas preskrbi s potrebnim številom dnevnega ali tedenskega časopisja. Prav gotovo prošnja ne bo zaman. Letna naročnina sa »Glas Gorenjske« je 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, posamezna številka pa le 10 dinarjev.
□ »Če je še tako prijetna stavbica, ne db&utimo nobene lepote, če nima zelenila razstrtega po zemljišču okoli stavbe. Prazni so bloki in druge večje stav-
be, ki nimajo urejenih parkov ali vsaj vrti&kov med bloki. Upravno poslopje Gozdnega gospodarstva ni samo mična stavbica, ampak ima že hortikulturno urejen . . .« in tako naprej, je vsebina vašega dopisa, ki ste nam ga poslali.
Ing. M. S.
Vse je lepo ln tudi naslov »Mal ali lep doprinos k lepotnemu razvoju mesta«, nam je bil všeč. Na žalost pa nam niste nikjer povedali, kje je to mesto in vašega dopisa ne moremo objaviti, sicer bi se bralci spraševali kje je ta »dežela ringaraja«, da je ne moremo povedati.
V ZADNJEM ČASU SO BILE V SPLITSKI LADJEDELNICI POGOSTE SVEČANOSTI, KO SO SPUSTILI V MORJE IN IZROČILI PROMETU VRSTO NOVIH LADIJ ZA DOMAČO TRGOVSKO MORNARICO IN KUPCEM V INOZEMSTVU. ENA OD VEČJIH NOVOZGRAJENIH LADIJ JE TRGOVSKA LADJA »NIKOLA TESLA«, KI JO VIDITE NA SLIKI. IMA 10.500 TON NOSILNOSTI IN JE SELE PRED NEKAJ DNEVI ODPLULA NA SVOJO PRVO VOŽNJO.