**********;
1

cilja!

NARODNI VESTNIK

NATIONAL HERALD.

<< Največji slovenski dvots ~ =
v Zedinjenih država! \  ~

The Largest Semi-Weekl; 3
the United States of Amei x  <


%

DULUTH, MINN., THURSDAV, JUNE 5, 1913. — ČETRTEK, 5. JUNIJA 1913.

Volume II. — Letr..«. ±i.

0o  se laže?

rfOU®

»» DUHOVNIK KRANJEC ALI PRIPROSTI

lajik brozich?

da

.j. <■ Brozich mani-

eC Jedn otininl denar; ’ era y
stu o korist.”

jažso porok blagajnik
' •[• Jednote kakor tudi
,r a' nima tajnik niti ene-
jednotinega denarja v

jec'pravi: “Brozich je
‘ , lo  zmešnjavo pri za¬
bada glede Medosha.”

to laž spricujejo pravila
e  ki jasno povejo pod ka-
iradnikov področje pripa-
. s icer pa ni tukaj zakri-
%  nič kakor Kranjec
bode jasno pokazalo na

j mestu.

' c pravi: “Brozich laže
J. d a  noče Kranjec odgovo-
, nobeno pismo’'.
f  to laž spričuje:
dokaz: V glavnem uradu
ni kopija pisma ki je bilo
ij f no na Kranjca dne 17.
412 , na katero ni Kranjec
, eS  odgovoril.

mgi dokaz: Predsednik

, ie ga odbora Jednote, g.
t-Kostelic, piše v glavni urad
7. maja 1913, sledeče:
Imujjam Vam tudi, da sem
vakrat pisal Rev. John

—i—

OREGONSKI SENATOR

POKAŽE LOBIJISTA.

Komisija preiskuje lobijizem. Ve¬
lekapital deluje na to, da bi
tarifna predloga propadla.

Kranjcu glede Medosha. pa ne do¬
bim nobenega odgovora.”

Tretji dokaz: Sedanji zaupnik
Jednote g. Alois Virant piše v
glavni urad Jednote z dne 22. ma¬
ja ’13: "Tudi jaz sem mu (Kranj¬
cu) pisal lepo pismo še v začetku
marca 1913, ali tudi ne dobim nič
odgovora”.

Kranjec pravi: “Jaz nisem do¬
bil nobenega pojasnila od Pro -
batnega sodnika o Medoshevi za¬
devi”.

Da je to laž, spričuje kores¬
pondenca v glavnem uradu Jed¬
note, pri advokatu v Chieagi in
pri predsedniku nadzornega od¬
bora Jednote. Če ni sodnik direk¬
tno obvestil Kranjca je pa obve¬
stil njegovega advokata, kar je
vse eno.

Taki in enaki dokazi bodejo
treskali po glavi Kranjca dokler
se mu ista ne zbistri ali pa še bolj
stemni kakor je sedaj, sicer se pa
ne bodo uradniki J. S. K. J. spove¬
dovali pred Kranjcem, zato bodo
imeli treznejše in pametnejše ro -
jake.

To je toraj “stvaren” odgovor,
A. S. Sramota.

Sodbo prepustimo cenjenim ro¬
jakom in članom J. S. K. J. sa¬
mim.

ŽIVLJENSKE POTREBŠČINE
BODO PROSTE COLNINE.

Simmons in Wilson y pogovoru ra¬
di tarife. Pšenica,- moka, živi¬
na in meso bocšMhiajbrže
colnine presti.

m  PRIZNANJE
t ilflRJENO PRED SMRTJO.

ANKA'

nasvete

d se

guvernerja Montane in 3
ngih. meneč, da umira, pri-
ia kriminalno dejanje.

Obme se ms na bo! je
in zanika vse.

■»ula. llont., 4. junija. Frank
•MČ kateri je priznal več ir
r  »a smrtni postelji, je zani -
n« vso izpoved, ker se mu
zdravje na bolje, in neee
1  'K' odgovoriti,
c®« je v občinskem zaporu
c  preiskave priznanih hudo-

NADZORNIK HEETTER

SPOZNAN KRIVIM.

Meščanski dbor proglasi superin-
tendenta šol, da se je nepra¬
vilno vedel napram žan-
■ - skam. Odstavljen. <~

lP

0

t*

iPf

, ert«

10.


tu3 ‘ 1
r M e '

10'V

p*,.

e v>

ki

nnai je najprvo umor ge -
biomasa F. Meagher, ki je
'umer ozemlja Montane v

, ■ ,t ‘' da  je ubil guvernerja
. e ™ Izmiku na reki Mis -
ln ea je vrgel truplo pri oto-
' reko. Za to dejanje do -
od Meagherjevih na -

je priznal umor, ko je
* 0  umrl, in je prosil pri-
ne izda i° dokler ne
V t -' as uikar je izvedel za
.1 111  ga je naznanil obla -
Ij ® a ta koj zaprle.

0  odelstev, katerih se je
povedal, so že pozablje-
^ r ’ ZUfd  je, da je umoril
;  adas , Ore., dva moža
. j ’ m v  letu 1883 zopet
ior a  ,0 ' ada l je, da je bil ra-
/a,i iijega moža v letu
L v Ue *' Indijanec z ime -
1  Qi,io J**  ^ eor 8e, ki pa ni
. ^ (  o>n nikake stike.

U , mora  guvernerja
Padel v '’, Kil vržen ali
Nla ^o s parnika. Nje

e '^li se

Pittsburg, Pa., 3. jun. Meščan¬
ski odbor, ki je preiskoval Ileeter-
jeve zadeve glede obdolženja, da
je zapeljeval ženske, je poročal za
uk, da je dognano, da se je
Ileeter nespodobno vedel napram
trem ženskam, in da jih je za¬
peljeval.

Odbor za uk je odstavil nadzor¬
nika začasno, in dal mu je priliko
zagovora, ee se hoče zagovarjati.
Preiskovalni meščanski odbor je
enoglasno obdolžil Heeterja nen¬
ravnosti.

Heeter-jeva zadeva pričela se je
že pred tremi meseci, ko je prišla
neka njegova mlada vslužbenka v
bolnišnico. Zdravniki! ki so zdra¬
vili dekle radi kriminalne opera -
cije, so se bali, da bo umrla; in
pri izpovedi je dekle obdolžilo
Heeter-ja krivem. Pri sodnijski
preiskavi je bil Heeter spoznan
nekrivim. Šolski otroci so šli vsled-
tega odloka na štrajk.

Odbor za uk in šolstvo je izbyal.
potem izmed meščanov odbor, ki
je preiskal Heeter - jevo zadevo, in
po zaslišanju več žensk s katerimi
je prišel Heeter v dotiko, se je h e
'kel, da je Heeter kriv nemoralno¬
sti,'slabega vedenja in zapeljeva¬
nja žensk.

Washington, D. C., 4. junija. —
Veliko število lobijistov (lobijist
je človek, ki lovi v zbornici v
Wasbington senatorje in poslan¬
ce in jih skuša pridobiti s podku¬
povanjem največkrat za velekapi¬
tal) se bojuje v zveznem senatu
zoper Underivoodovo tarifno pred¬
logo.

To dejstvo se je pokazalo šele
sedaj v pravi luči, ker preiskuje
lo.bijsko vprašanje posebna komi¬
sija vsled obdolženja predsednika
Wilson, da delujejo agenti vele -
kapitala na majhno demokratsko
večino, da bi tarifni predlog v se¬
natu propadel.

Senator Hughes iz Nevv Vorka
se je izrekel, da je našel nekega
jutra, ko se je zbudil, sedeti na
njegovi postelji lobijanta nekega
tvorničarja kovin.

Danes se je zvedelo, da je več
lobijistov v senatski zbornici in si¬
cer so zastopniki sladkornega tru-
sta in patentiranih medicin naj -
bolj vsiljivi.

Poklicanih je bilo več lobijistov
pred senatsko komisijo, ki razisku¬
je moč in vpliv teli mešetarjev. Iz¬
med senatorjev je bil poklican pi¬
vi senator Lane iz države Oregon.
Pri izpraševanju je Lane pokazal
s prstom na S. MeClureja, tajni -
ka pridelovalcev volne (VVool
Gro\ver’s Assoeiation), kot lobi -
jista. ki se je zglasil pri njemu.

”Ta je eden tistih,” pokazal je
Lane na MeClureja. “Kaj je ven¬
dar vaše ime?” vpraša ga Lane.

Volnar je vstal, postal je rudeč
in je jeeljaje povedal svoje ime.

Velekapital bo razmetal mnogo
denarja, da bi tarifna predloga

da bo vse zastonj in colnina bo od¬
pravljena vzlic hudemu pritisku.

AVashingt-pn, D. V. 3. junija.
Predsednik Simmom!'- senatnega fi¬
nančnega odbora iti predsednik
\Voodrow AVilson sij^se ssešla, in
Simmons je razložim jilsonu, da
deluje senatni odboi| ni ia to, da se
pšenica, moka, živinjčgfi meso po
polnoma oprostijo c<|!

Kmetijski odbor j
da bi ne bila meso iiti
carine, a po mnenju.|
luje večina sehata)
oprošeenje.

loval na to
oka prosta
mons-a de
popolno

ONEČAŠČEN OFICIR

KONČA ŽIVLJENJE.

Avstrijski polkovnik je obdolžen
prodaje avstrijskih vojaških
tajnosti Rusiji. Se ustreli
na namig prejšnjih
tovarišev.

RUSKI NADVOJVODA

VZNEMIRI RUSKI DVOR.

NIKOLAJ

CARJA

Dunaj, 1. junija. Polkovnik ge -1
neralnega štaba osmega kora, AL j
bert Riedl, je storil samomor, raj- i
še kot hi prišel v preiskavo obdal- j
žen izdajstva vsled prodaje važ¬
nih vojaških tajnosti Rusiji.

A r  avstrijski armadi je navada, |

MIHAJLOVIČ SPIŠE KNJIGO O ŽIVLJENJU
ALEKSANDRA VELIKEGA. — RAZKRIJE
NERESNIČNO SMRT. NADVOJVODA JE NA¬
DARJEN IN DEMOKRATIČEN.

St. Petersburg, 1. junija. Vnuk
carja Nikotaja, nadvojvoda Niko¬
laj Mihajlovič, kateri je bil nedav-

da se da višjim častnikom, ki so! 1 . 10  imenovan generalom infanteri

BIK NABODE

IN UMORI FARMERJA.

Fond du Lac, AVisBJ. junija.,—
Bik je nabodel svoj®») gospodar¬
ja, 83 let starega faaajfcia Henri¬
ka Gertli.

Kmet je šel podolju, ko st
razdivjan bik zažengiLinj, ga 111 -
sadi na roge in toliko) časa mečka
po tleh, dokler ni bil fel sinov fai-
merja odgnan od mrtvega trupla.

degradirani vsled hudodelstva, j
prilika samomora. \ r sled te na
vade obiskali so degradiranega
polkovnika Riedla štiri častniki,
in pustili so na mizi nabasan samo

je, je spisal knjigo “Premišljeva-
) i nje Aleksandra Velikega”, ki je
! razburila višje kroge Rusije.

Nadvojvoda pravi, da Alek -
| sander ni bil “velik” za Rusijo.

par minutah so slišali v hiši strel,
s kojim se je Riedl usmrtil.

MEJA DRŽAVE ALBANIJEDDOLOGENA,

ITALIJA DOVOLILA GRČIJI TURSKO OBREŽJE,

GRŠKA IN SRBIJA SE ZDRUŽITA ZOPER BULGARIJO.
VAŽEN KORAK ZA MIR NAZNANJEN Z RIMA. MI
NISTRSKI PREDSEDNIKI VSEH BALKANSKIH
DRŽAV BODO SESTALI. DANEFF
f ^OKLICAN DOMOV.

kres. Počakali so zunaj hiše in v j ^ mirnih besedah dolži Aleksair

! dra, da je vedel o zaroti, katera je
j pahnila carja Pavla raz prestola,
I in posadila njemu na glavo krono,
j Nikolaj Mihajlovič razkriva v
asuT'/’* a 1  er j fo.)igo da je imel car ^Vleksander

UREDNIK METCALFE ; jako težko vest zaradi umora svo-

GUVERNER PANAME, jega očeta, carja Pavla. Nadvojvo

! da razpravlja kako je najslavnej-
| ši ruski monarh iskal zaman miru
v eitanju svetega pisma.

V nevstrašenih besedah opisuje
Mihajlovič, da je bila smrt Ale-
I ksandra simulirana, in da se je
j vsled nemirne vesti sam prognal v
| Sibirijo., kjer je umrl kot progna-
aep  in siromak 40 let po njegovi u-
I ra dno naznanjeni smrti v letu
j 1825. Pisatelj namiguje, da bi pri¬
šlo mnogo dvorskih tajnosti na
} dan, če bi Aleksandrov brat, Niko-
_ 1  laj L, ne sežgal vseli spisov Ale-

AVashington, D. C., 3. junija.
Richard Metcalfe, Urednik Brvan-1
ovega lista “Commoner,” ki iz-:
baja v Lincoln, je imenovan go-
vernerjem ozeiplja Panama.

ksandra in njegove matere takoj
po njiju smrti.

Knjiga priča, da se je Rusija
malo spremenila v zadnjem sto¬
letju. Pred 100 leti kot danes je
ista zaspanost na ruskem dvoru,
isti tajni škandali, intrige in med¬
sebojne jeze, iste skrivnosti carje¬
vega dolgočasnega življenja, iste
ostre kazni za liberalne misli.

Mihajlovič napada carja Ale -
ksandra, ker je preziral svojo že -
no, nemško princezinjo Elizabeto,
in se vlačil s Poljakinjo Narvcki-
ne. On oporeka govorici, da je
pristopil car Aleksander tajno k
rimsko katoliški veri, prizna pa,
da so bili njegovi predniki, in da
so še sedanji ruski dvorjaniki ne¬
kaki verski norci. Priznava tudi,
da je Aleksandru mati zabranila,
da ni šel v Rim k papežu.

Nikolaj Mihajlovič je najbolj
nadarjen član rodbine Romauoff.
On je tudi strasten hazardni igra¬
lec in je večkrat igral za visoke
svote v Monte Carlo, vendar še ni
nikdar zgubil. Nadvojvoda je ja
ko demokratičen in dovoli svojim
strežniku, da govori ž njim s d
gareto v ustih in z rokama v žepu.

ŽENA VSTRELI MOŽA

VSLED NEZVESTOBE.

St. Louis, Mo., 3. junija. Mrs.
Hallie Martin je vstrelila in usmr¬
tila njenega soprga, trgovca z av¬
tomobili.

Žena ga je obdolžila intimnega
prijateljstva z drugimi ženskami,
in v prepiru ga je vstrelila, ker
je šel on z nožem nad njo.

Pred letom dni rešil je Mr. Martin
svojo ženo smrti. Bila je v plame¬
nu vsled eksplozije plina.

Po umoru moža je Mrs. Martin
telefonirala policiji in padla je v
nezavest.

mso  ^kdar našli, in

i rt j'" 111 dalo > kako je

P 1 ’!'


Se  obra

ca na bolje, in

v  ztiipa’ C 3 ni res > kar je
A e ^ ostl  zadnjih ur
Ogovoriti nikake-

«1 AG0

T ° 2 GLEDALIŠČI.

m.

3.

junija. V

'•■ifS*' 76  novih gleda
; re(5stav lj a jo igre.

,,! >a v,j !e v  Chieagi 827,

1«, so

•m  a. .

Vedno natli

SE SMEJE 16 UR

BO NAJBRŽE UMRL.

Mihvaukee, A V is., 3. junija. Ju
livis J e siv e in bil je pn gledališki
predstavi in se je pričel smejati
neki govorici, in ker ni zarnogel
vstaviti smeha, prenehati so mora¬
li z igro.

Ker pa Jesvein vzlic temu ni
prenehal s smehom, spravili so
f» a  v bolnišnico, kjer so zdra\niki
poskusili vse, da bi vstavili smeh.
Brizgali so vanj morfij, da je za
spal, a tudi v spanju se je smejal.
Smejal se je celih 16 ur neprene
borna, in ker so zdravniki vbrizga
li vanj mnogo strupa, kakor tudi
od vednega smeha postal je toliko
slab, da bo najbrže umrl.

•< r *L - -

Rim, 2. junija. Važni korak štor
jen za mir na Balkanu j‘e nazna¬
njen z Rima. Laška je dovolila
Grčiji obrežje prejšne turške pro¬
vince Epirus. Francija, ki je pre¬
je podpirala Grčijo, je zato,, da pa¬
de južni del Albanije k novi drža¬
vi Albanija.

Ta rešitev obmejnega vpraša¬
nja se smatra kot konec težkoe
glede mej samostojne države AI
bani j e.

Solun, 2. junija. Neko zaneslji¬
vo poročilo javlja, da ste Grčija
in Srbija sklenile gospodarsko in
politično zvezo napram Bulgariji.

Bulgarski vojskovodja je naz¬
nanil grškemu vojskovodju, da ne
bode bulgarsko vojaštvo sililo na¬
prej proti grškim postojankam, in


OSEM OSEB V ZAPORU ŽELEZNICE KAZNOVANE
VSLED POSKUSA LINČANJA!RADI TRPINČENJA ŽIVALI.

i < 'ojmsil Bluffs, la.. 3. junija. -— j St. Paul, Mimi., 4. junija. Grefj
u ie hotela linčati Italija-1 Northern in Northern Ps

L — i...  _; . l-i

1 1»foic 5* TO n dVi F 'flMce'^a')ieZii itiic dimžhv -so-4)il e- kS zi t*  J

da nima premikanje bulgarskih j Amerikanea je razgnana, in po-
vojaških oddelkov sovražnega na-1 licija je zaprla osem oseb.

mena proti Grčiji.

Gnidice je prijel šerif in ga je

T>  , •• o • •• o, , ; gnal v zapor: med potjo je zahte-

Sofija, Bulganja, 2. junija. Srb-: ° J  .. ,

vala razkačena množica, da ji se¬

ski in bulgarski ministerski pred¬
sednik sta sklenila pri sestanku v
Oaribrodu, na bulgarskosrbski

meji, da se bodo v kratkem sesta-1 P° K1 J a
li ministerski predsedniki Bulga-
rije, Srbije, Črnegore in Grčije,
da razmotrijo razna mnenja glede I
balkanske situvacije.

! rif izroči morilca, in vnel se je
j boj zanj, kateremu je napravila
konec.

balkanskih prepirov.

London, 2. junija. Dr. S. Da-
nieff, glavni bulgarski mirovni po¬
slanec, je bil nenadoma poklican
iz Londona v Sofijo.

ŠAFT V MAJNI

JE V PLAMENU.

Winnipeg, Man., Can., 2. junija.
Brzojavka z Nelson. B. ('.. poro¬
ča, da je šaft War Egle srebrnem
rudniku blizu mesteca Rossi and v
plamenu.

Zgorelo je nekaj poslopij in
strehe nad šaftom, ne ve se pa če
so rudarji v nevarnosti.

RAK OZDRAVLJIV
NI NALEZLJIVA BOLEZEN.

Koeln, Nemčija, 3. junija. Dr.
Otto Schmidt, specijalist za zdrav
ljenje raka, je oznail, da je ozdra¬
vil več slučajev te bolezni, kate¬
ro razširja neka ujeda ali parasit.

Iznašel je neki serum ter z
vcepljenjem zdravi bolne na raku.

MNOŽINE KOBILIC

V JUŽNIH DRŽAVAH.

Washington, D. (!., 3. junija. —
Kmetijstvo bo trpelo mogoče
mnogo škode letos po kobilicah.
V severnih okrajih države Califor-
nija delujejo kmetje in država
proti tem škodlivcem, ki so se pri¬
kazali v velikih množinah.

Zadnje čase pa prihaja mnogo
poročil iz držav Kansas in New
Mehika, da je tam toliko kobilic
po krajih, da bodo vse vničile.
Vladni kmetijski zastopnik je od¬
potoval v te države, da se prične
z vničevanjem teli škdljivcev.

1500 MESARJEV

ZASTAVKALO.

Sioux City, Io\va, 3. junija. —
Štrajk v klavnicah Cudahy Co.,
se je razširil, in danes je zastav-
kalo 500 delavcev v klavnicah Ar-
mour Co. Delo pri obeh podjetjih
je vstavljeno, in vseh delavcev
na stavki je 1500.

Mesarji zahtevajo 30 centov na
uro.

TATJE VKRADEJO VOZ
IN OPLENIJO BARV ARIJO.

Minneapolis, Mimi., 3. junija.
Tat j e so ukradli voz in konje iz
hleva tvrdke Hageman, ki proda¬
ja drva in premog, zapeljali so voz
za neko bar vari jo, v katero so
vlomili skozi okno in jo popolno¬
ma oplenili.

Pokradli so 50 finih možkih ob¬
lek in več ženske obleke,- nekaj
svilene. Plen se ceni na $2000. —
Tatovi so pustili konje in prazni
voz na neki ulici na severnem de¬
lu mesta.

DVA MRTVA.

DVA RANJENA.

Pri zborovanju bodo ministri; Robinsdale, Mimi., 3. junija,
skušali doseči odstranjenje vseli Veter, ki je odnesel klobuk Verne

Perkins-u je vzrok dveh smrti in
dveh ranjencev.

V avtomobilu, ki je vozil od tu¬
kaj sedele so 4 osebe. Perkinsu
odnesel je veter klobuk in zato je
šofer hotel avtomobil nagloma
i vstaviti s zavorom. Pri tej priliki

VLAK ODTRGA GLAVO j P°, čil ta -> e " in avto l mob ; 1  , se  f

v«« ODER/JUT T | zvrnil v jarek na osebe. Dva sta

ZLLI!.Z<1\. rlvItlVlIiVAl/U. Bila. vsmrčena in dva težko ranje-

St. Paul, Minn., 3. junija, To ! na.
variši našli so Edvarda Burte zad-1
njo noč mrtvega visečega na to-j
vornem vozu, in njegova odtrgana |
glava je visela med dvema kole-!
soma,

Nikdo ne ve kako se je nesreča j
pripetila. Zlomleno ima tudi roko
in nogo.

$1400, ker so imele živino . vago¬
nih predolgo.

Postava dovoljuje drž; i živino
v vagonih 28 ur; železnice pa so jo
držale 36 ur.

OBRAVNAVA COX-A

BO DANES KONČANA.

Cincinnati, O., 4. junija. Vse ka¬
že, da bo danes konec obravnave
George Coxa, prejšnjega republi¬
kanskega voditelja in štirih prej -
šnjih direktorjev Cincinnati Trust
Company.

Cox in njegovi sodrugi so obto -
ženi, da so okradli noto, glasečo se
na $352,500 trust kompaniji.

STRELA UBIJE

FARMERJA REILING.

Boivden, N. D. 3. junija. Strela
je ubila fannerja Reiling, ki je
šel k bližnjem studencu po vodo.

Strela je razklala njegovo gla¬
vo, strgala je obleko raz njega, in
podplati so bili • odtrgani od čev¬
ljev.

TAT ZGINE

S $50,000 DRAGULJI.

Ne\v York, 3. junija. Draguljar
Isak Theiss naznanil je policiji
tatvino draguljev v vrednosti od
$40,000. — do $50,000. —

Po govorici trgovca je šel on
k južini in v njegovi odsotnosti je
hekdo pokradel draguljad in je
zginil.

OMEDLI — IN SE ZAŽGE.

Ean Claire, Wis., 3. junija. Miss
Jessy Brooks hotela je zapreti
okno. Med hojo po sobi omedli,
in s padcem prevrnila je svetilko,
ki je vžgala njeno obleko.

Mimoidoči vdrli so v sobo in jo
našli tako obžgano, da bo najbrže
umrla.

POLJAK USMRČEN
RADI UMORA POLICAJA.

Auburn, N. Y., 4. junija. Mi¬
hael Dolinski, 22 let star, je bil
usmrčen na električnem stolu v
Auburn kaznilnici rano danes zju
traj.

Golinski je ves čas molil dok mu
je elektrika pretrgala nit življe¬
nja. Golinski je bil Poljak in je
umoril policaja Claus v Buffalo,
N. Y. v tepežu na ulici.

NOVI NAPAD

NA ŽELEZNICE.

Red Wing, Minil., 3. junija,
Sodnik Anderson je našel postavo
katero ni nihče vporabljal, in ka¬
tera določuje, da ne sme nobena
železnica računiti več kot 2 centa
na miljo od osebe.

Prelomek te postave je liudo-
deljstvo, ki se kaznuje z $5000. —
globe in s zaporom 5 let. V Minne¬
soti se računi 3c od milje sedaj.

KRALJ ITALIJANOV
SKUŠA ZRAČNE BOMBE.

Rim, 4. junija. Kralj Viktor
Emanuel je bil v zraku eno uro v
vojaškem zrakoplovu.

Dvignil se je do 1200 čevljev vi¬
soko in spuščal je bombe na deske,
ki so predstavljale vojaštvo.

SLADOLED SMRTONOSEN.

Chicago, IIP, 4. junija Clande
Taylor, 21 let star je pojedel za
stavo 2 kvarta ajskrima. Taylor
bo umrl.

BITKA V MEHIKI.

Brownsville, Tex., 4. junija, Po
12 urni hudi bitki vzeli so vstaši
garnizijo Matamoras.

Poročilo javlja v velikih zgubah
na obeh straneh.

Med bitko so frčale krogle čez
reko Grande na ameriško stran,
in ena je ranila ameriškega v.oja.
ka.

Dallas, Tex., 3. junija. Po poro¬
čilih Westrn Union Telegrapli Co.
so se sprijeli vladni vojaki in vsta
ši pri Matamoras, Mehika.

GILBERT.

— Skoro 2000 šolskih otrok je
i bilo v paradi na “Memorial day”,
katere se je udeležilo tudi mnogo
občinstva, veterani in uradniki na¬
selbine.

duluth.

(za prvo polovico leta 1912, in kler

— Fred Eugen, delavec, se je
vlekel j>o Superior ulici m kri je
lila z njegove noge, — Policija je
spravila moža k policijskemu
zdravniku, kateri je vstavil kri.
Počila mu je krčna žila na nogi.

_ Osebni promet med Duluth-

om, New Duluthom in Fon Du Lac
ki je bil vstavljen vsled zadnjega
neurja, je zopet obnovljen. Okoli
200 čevljev na daleč je voda raz -
trgala železnični tir.

_ Olaus Kirkpatrik, železniški

uslužbenec je umrl vsled zastrup-
ljenja. Imel je bolečine v želodcu
in vzel je laudanum, da bi olajšal
bolečine; vendar vzel je preveč te¬
ga strupa, in je vsled tega umrl.

— John Kotti toži Great North¬
ern železnico za $1500 radi po -
škodb. katere je baje zadobil v te¬
lesu, ker ga je neki uslužbenec po¬
rinil proti izhodu osebnega voza
tako. da je padel iz vagona.

Zglasili so se v našem uredni -
štvu: John Teran, krojač iz Ely,
Minn.; Tonv Zakrajšek, farmer iz
Silverdale, Milin.; Mrs. Oswald iz
Wakefield, Mic,h.; Leopold in John j
Podgornik iz Chisholm, Minn.

— Miss Irene Le Plane, 19 let
stara, strežnica v St. Mary’s bol¬
nišnici je umrla vsled zastruplje-
nja krvi radi opeklin, katere je I
zadohila pred petimi tedni.

Miss Blanc je grela olje za neko
operacijo, ki se je vnelo, in poso¬
da je eksplodirala in vnela 'se je
tudi obleka strežnice.

— Tony Schvveiger iz Calumeta,
Mich., je sedel oni dan žalosten na
Union postaji, čakaje svojo sestro,
Mrs. Mary Richarda, roj. Schvvgi-
ger. -— Zgubil je naslov sestre, in
tudi ni vedel prvo ime njenega
moža, in ker je mnogo oseb z ime¬
nom Richards v mestnem direkto-
riju, bilo bi preveč, da bi vse ob -
iskal, in zato sedel je na postaji in
premišljeval in čakal in čakal. ...
Svojo smolo je obelodanil v li -

[ ki imeli so polne roke dela.

V čekih se je vplačalo $1,945,668
in tri cente; največji ček bil je od
Oliver Iron Mining Co., ki je zna¬
šal $996,278.40 samo od rudnikov,
ki delujejo. Drugi čeki iste konr
panije, ki je podružnica United
States Steel korporacije, so zna -
šali $543,809.70, od rudnikov, ki
niso v operaciji, in od Steel Planta
je znašal davek $5,148.66.

AURORA.

— Dne L junija prepeljali so od
tukaj v bolnišnico na Bhvabik g.

J. Petrušiča, kateri boleha pribli -
žno že dva meseca. J. Petrušič je
član društva sv. Jožefa št. 30, J. S.

K. J., v Chisholmu. od katerega

društva predsednik, g. Anton Ma¬
hne, potrudil se je osebno na Au -
roro, da je spremil bolnega brata
na Bhvabik ter ukrenil vse potreb¬
no za preskrbo svojega društvene¬
ga brata. t

Čast takemu predsedniku, ki se
toliko zanima za svoje društvene
brate in jim gre na roke v slučaju
potrebe,

CHISHOLM.

s&h, iij| pričakuje,^da bo, na ta na¬
čin zanj zvedela sestra

•— V soboto bil je dan snažen j a
na Chisholm. Ženski klub je spod¬
budil otroke, da so tudi ti poma¬
gali pri čiščenju vasi. Vaščanom
se je naznanilo že pred delj časom,
da je treba mesto osnažiti, in mno¬
gi so se odzvali temu ukazu. Kdor
pa še ni osnažil okoli svoje hiše,
naj stori to čim preje', ker zdrav¬
stveni zastop se bo zavzel za sna¬
go, in vsi. ki imajo nečedno okoli
svoje hiše, bodo kaznovani.

V splošnem so oblasti zadovolj¬
ne s snaženjem in pravijo, da so
vaščani smeti in šaro spravili v
kraj, tako pred hišami kot za hi¬
šami.

— Antonia Petruzzi toži Stran-
non Liverv Co. za $5.000 o.dškod -

HIBBING.

— Občinski odbor je prepove -
dal prodajo eksplozivnega strelji
va za slavnost 4. julija.

— Hibbinška godba bo pove -
čana od 22 na 35 godcev. Godba
igrala bo dvakrat na teden v par¬
ku, in dobila bo občinska podporo.

— Z dnem 1. junijem podražil
se je ves premog za 50c do $1.00 za
tono. Stvar nima velikega pomena
poleti, a ko pride zima igra to pre¬
cejšnjo vlogo, in najbrže, da ne bo
ostalo pri tem povišanju, marveč
bo cena še poskočila.

— Po vasici Aliče kroži peticija
zoper priklopljen j e vasice k vasi
llibbing. Peticija predlaga, da se
naj priklopljenje le zvrši potom
glasovanja prebivalstva. Podpisa¬
nih je baje dovolj (25 odst.) A r olil-
cev, da se bo odločilo prikloplje¬
nje potom volitve.

— Slavnosti povodom “Memo¬
rial day” so uspele nad vse pri¬
čakovanje dobro. Večina vaščanov
se je udeležila parade, ali so jo pa
gledali iz obcestnih hodnikov. Go¬
vori so bili navdušeno sprejeti, in
program v Armory je sijajno
vspel.

: —Socijalisti okolice llibbing
nameravajo napraviti izlet ali pik¬
nik dne 15. junija. Nastopilo bo
več govornikov v raznih jezikih, in
ker je socialistična stranka poli -
tična moč, bilo bi popolnoma ume¬
stno, da se pripravi in prijavi za
govor tudi ta ali oni slovenski so
eijalist.

Piknik bo najbrže v Bennett
parku, ki leži južno od pokopali -
šča. —

Želeli bi, da nam kedo obširneje
poroča o izidu izleta, o govorih,
in drugem,

— Shod hibbinških vaščanov,
ki je bil obdržali vsled namerava¬
nega priklopljenja vasice Aliče k
vasi Llibbing, se je izjavil v prilog
priklopljenja. Občinska dvorana
je bila natlačeno pioJna vaščanov

de ta mesec. Tvrdka Butler Brotli
ers odkriva La Rue rudnik, in
novi Quin rudnik, ki bo mogoče
že letos odpošiljal rudo. V Nash
\vauk in okolici je vposlenih do
1000 mož.

Gradi se tudi več novih hiš in s
prizidkom k High school, ki bo ve
ljal okoli $100,000 se prične v
kratkem.

— Adolf Kvenes. elektrikar,
uslužben v Havvkins rudniku, je
bil ubit 31. maja dopoldne. Pri
šel je v dotiko z živo žico pri delu.
Kvenes je 1  il uslužben pri tej dru
žbi komaj lil dni in je prišel iz
Ilibbinga.

— Slavnost 4. julija bo najbrže
velikanska, v kolikor se more so¬
diti po prispevkih iz prostovolj
nih doneskov, ki znašajo že čez
$ 1000 .

zanj zvedela sestra ali njegov
soprog in ga bodo rešili čakanja.

— Delavec Frve, 20 let star, je
v zaporu, ker je odpeljal iz StilL
water, Minn., lSletno dekle, in sta
stanovala v nekem hotelu tukaj.
Frye pravi, da je šlo dekle prosto¬
voljno in po sili ž njim, in da on
ni imel ž njo nikakih slabih stvari.

— Detektiv Irvine je prišel na
sled stvarem, ki so bile pokrade¬
ne iz hiše dr. lunra na Park Point
Plen je bil najden v stanovanju
Charlesa Jacques, kuharja na
3822 Lake Ave. South.

Tat ni bil zaprt, zato, ker dr.
Lum ni proti njemu nastopil.

— Profesor Morris Knovvles, na¬
čelnik zdravstvenega stavbnega
oddelka univerze v Pittsburg, Pa.
m George Dean, arhitekt iz Chi-
cage, sta ogledala prostor nove
naselbine United States Steel kor¬
poracije pri jeklarni v New Du -
JutJi v svrho načrtov za novo na-
s lbjno.

‘-— George Dunlap je v svojem
salunu na 519 West Superior ulici
vsekal z roko po čeljustih gosta
John Nvstroma in mu prebil nosno
kost. Nystrom toži salunarja za
$500 vsled zadobljenih poškodb.
Dunlap bo najbrže zgubil ‘licence’
ker mestna uprava ima itak v na¬
črtu število salunov znižati.

— “Dr.’ Jos. Arnold, znan po¬
liciji pod mnogimi imeni, je bil a-
rctiran radi sumničenja tatvine.
Arnold je imel pri sebi več stekle-
ničic kokeina in drugih omotic.

Policija je mnenja, da je Arnold
eden najpremetenejšib “krukov”.
Njegovo delovanje po različnih
mestih se raztega na 10 let. On je
65 let star. On se predstavlja za
zdravnika, naroči večjo množino
zdravil, jih proda in izgine.

— Časnik Duluth Herald izdal
je 26. maja posebno industrijsko
izdajo na 56 straneh. Prinesel je
časnik mnogo industrijskih in
kmetijskih slik.

— Zlato, srebro, nikel, baker,
bankovci in čeki so leteli v blagaj¬
no St. Louis Oounty zadnjih 10
dni. Plačeval se je namreč davek
(tax) od posestev, v pismih do -
speli so neznanski čeki, ki so bili
vredni skoro milijon dolarjev. —
Med njimi bili so pa tudi manjši,
po $2.00, $3.00 in več. Pred pla -
čilno mizo je bil tak drenj, kot v
trgovini, če razglasi trgovec po -
sebno razprodajo kakošne šare. po
nikel ali dva. Davek se je pobiral

nine, ker gaje avjoi^ol^ dru - j različnih slojev. Razni govorniki
žbe lansko leto prevrnil, ko je šel]so razložili pomen priklopljenja za

čez cesto in poškodoval na nogi.

— Takozvani “fair” 'katoliške
cerkve so tudi Slovenci pridno po-
setili, in vspel je povsem povoljno.
Zanimale so se zanj vse narodno -
sti, tudi drugoverniki.

— Chisholm in Llibbing name -
ravata obhajati praznik 4. julija
skupno, oziroma tako, da se' bo
slavnost vršila v Llibbing en dan in
v Chisholm drugi, in si bodo vasi
medsebojno pomagale.

— L T pravnik Doric Theatre nam
javlja, da se v njegovem gledali¬
šču predstavljajo najbolj izbrane
premikajoče slike in druge pred -
stave, katere so podučne in za -
bavne. Zatorej se priporoča cenj.
Slovencem v obilen poset. Obilo
zabave po trudapolnem delu je
vsakemu priporočljivo.

CUYUNA RANGE.

— V Crosby zgradili bodo veli -
ko ljudsko šolo. ki bo imela 12 raz¬
redov. Šola stala bo na block med
First in Second Ave. East, in Se-
cond St.,' in je proraeunjena na
$60,000. Vsaj osem razredov bo
gotovih do meseca septembra.

ELY.

— Kontraktor K. S. Johnson je
v škripcih za delavce. Pravi, da ne
moro dobiti delavcev, ker se vsi
držijo njih stalnega starega posla
v jamah, četudi obeta dobro plačo.

— Carrol C. Carpenter, M. D.,
zdravnik. — Grad: Vail Bldg. —
Telefone, po dnevu in po noči 141.
Elv, Minn.

GREANEY.

— Fritz llirš, homesteder blizu
Lindford, ki se je zgubil 9. maja
kakor smo svoječasno poročali, ie
bil najden v ledenomrzlem moč-
cirju *>.<(, 1 i štiri milje zapadno od
iuttlefork. .Mož je zmeden in fa¬
vni .jo po mrzli vodi oblečen le v
sraj”i in i.a glavi je imel klobuk.
Mož .ie žvižgal, drugače bi ga par¬
tija. ki ga .je iskala že več dni, i.o
našla, in bil je vesel, vzlic temu.
da je bil <.»-ez jedi in obleke več
dni. Ko so ga našli, imel je dol go
hribolazko palico, mandral je po
blatni vodi in žvižgal. Ilirša spra¬
vili so k njegovemu sosedu Fred
Lindvall, kjer se je otajal in spa¬
metoval.

Hibbing in Aliče in zborovalci so
se po ogromni večini izrekli, da
naj se združenje izvrši čim preje
mogoče.

— Homesteder Ed Pejlon pri¬
vlekel je pred Countv klerka kožo
velikega gozdnega volka in štiri
mladiče. Countv klerk mu je iz -
plačal $15 za kožo volka, in za vsa¬
kega mladiča $4.00.

•— Električna železnica se ne bo
podaljšala letos na Grand Rapids,
kakor je bilo namenjeno. Tudi se
ne bo podaljšala proga v sosedno
vasico Aliče. Tako se je izjavil
manager Newton. Železnica se mo¬
goče podaljša v letu 1914.

— Tom Fotopoulos, spremljeva¬
lec James Karas a ob času, ko sta
bila napadena po dveh roparjih in
je bil Karaš ustreljen, je še vedno
v preiskovalnem zaporu, in se še
vedno drži prvega izpovedanja.

Pomožni občinski pravdnik z
Virginije, Edward Bovle, bo na -
vzoč pri zaslišanju, in Mr. Arnold
bo zagovornik Fotopoulosa.

— Alderman George Harvey z
Virginia je vložil tožbo zoper New
York State Steel Co., za $8915.82
za les, katerega je prodal družbi.

— Okolica llibbing še vedno
skriva divjačino in tudi zverjad.
Mr. Bernard Smith, homesteder
na jezeru Sturgeon, je bil na poti
domov iz Ilibbinga, in kakih osem
milj od vasi videl je velikega nnr
sa na paši. Nekoliko dalje naprej
bil je iznenaden od pokanja suhih
vej v gošči. Vstavi konja in zagle-
daje črnega medveda, ki je ste
kel čez cesto in zginil v gozd - . Še
pozneje zagledal j» dve srni, in
med vso potjo videl je več zajcev.
Ob Sturgeon cesti je baje mnogo
vsakovrstne zverjadi.

NASHWAUK.

— Alfred Makki je obdolžim, da
je ponaredil ček za $10.85 pod ime¬
nom Chirst Dailv. “State Bank”
! na Nashvvauk ni sprejela 'čeka in
je naznanila stvar policiji, ki je
prijela Makkija na Pool lokešn.

— Industrija v vasi Naslnvauk
;.je jako živahna. V okolici deluje
j šest rudnikov, in Butler Brothers
razkriva dva. Ha\vkins rudnik
■j odpošlje okoli 100 kar na dan. La
Rue odpošlje vso rudo kolikor je
j more nakopati sproti. Crosby rud-
| nik je odpošlje do 1500 ton dnev-
| no, in Pearson do 800 ton. Plett
i rudnik bo Sipal večje količine ru-

%

IRGINIA.

— Izsfo^Jl je iz službe superin-
tendent-*' M. S. Hawkins po 14
letnem službovanju pri Oliver
Iron Mining Co. Mr. Havvkins obi
skal bo n^Jbrvo svoj rojstni kraj
v državi (io, potem se bo podal
v KanadiRm se bo posvetil živi-
norejstvu na debelo.

— Obeežbani in priljubljeni ro¬
jak Frfujk" Trampuš bil je pred
dnevi v opasnem položaju radi
operacije. Prestal je pa vse sreč¬
no in je sedaj iz nevarnosti.

— Društvo “Elks” je uradno
odprlo svoje poslopje 31. maja.
Poslopje jjeS stalo $35,000. — Stoti¬
ne Elk-ov je je zbralo k slavnosti
iz vseli m/jgnesotskih mest.

— Vsitjakozvani “road house,’
kjer so se držale prostitutke, bodo
v par d njih zaprti okoli Virginie
in po vsem železnem okrožju. Po
stava zoper prostitucijo je stopila
v pravoinoč o polnoči 31. maja.

— Praznik “Memorial dav” se
je slavil veličastno. A 7  paradi bilo
je do 3000 šolskih otrok v raznih
nošah. Parade vdeležilo se je urad’
ništvo in več društev.

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

M

Umrl®-
I- »l'C

il v premogovniku v
Black "' Ke, \iond. AA T ash., Jos. Galle
Podsul&M, .je, kamenje in bil je
takoj mrtLP. Ožčnjen bil je le ne¬
kaj mesecev. Bil je član 3 društev

Vbit je bil v premogovniku v
Marianna, Pa., naš rojak M. Mal¬
gaj. Zasulo ga je 'kamenje, ki se
je vtrgalo. Pokojnik je bil 31 let
star in član treli društev. Rojen
je bil v Grižeh na Spodnjem Šta¬
jerskem. Tukaj zapušča vdovo in
štiri nepreskrbljene otroke.

Ponesrečil je a’  tovarni v Lorain
O., Frank .Mejak. Izgubil je vid
na desnem očesu.

Umrl je v Lorain, O., st a rišem
Zrimc triletni sinček.

Poročil se je v Piper, Ala., rojak
Alojz Auguštin z gospodično Ka¬
rolino Tolar. Oba sta doma iz Gor¬
njih Sušic pri Toplicah.

Cleveland, O., 30. maja. Avto-
mobilna nesreča, ki bi lahko pri¬
nesla smrt v pet sloenskib dru¬
žin,se je pripetila v nedeljo okoli
pete ure popoldne na stop 117 v
Collimvodu, O., Vendar so posledi¬
ce nesreče akutne, ker 3 osebe so
nevarno ranjene, šest pa jili je
dobilo majhne poškodbe.

A” nedeljo popoldne so sklenili
napraviti izlet A r  avtomobilu slede¬
či Slovenci: Mrs. Franees Lavše
Josip Milavec,, njen brat, Anton
Jerina slovenski slikar, njegova
žena z malim otrokom. Viljem Si¬
tar, glavni tajnik SDPZ. ki je baš
končala v Clevelandu konvencijo.
Jakob Kocjan, delegat iste Zveze,
Fr Svete, sin John Sveteta. Naje¬
li so veliki avtomobil, last A. Gr¬
dine ter se odpeljali proti Collin-
Avoodu in Euc.lid Beac-h. Okoli
pete ure popoldne so sklenili se
vrniti domov. Vozil je Frank Bi¬
zjak. Na Park ave. in Lake Shore
BouleA’ard je voznik zavil za karo,
ki je vozila proti zapadu, pri tem
pa ni opazil kare, ki je prihajala
iz A-zhodne strani. Prepozno je bi¬
lo, da se avtomobil vstavi. Tudi
kara, ki je vozila proti vzhodni
strani, ni zvonila, niti dala kake¬
ga znamenja. Treščila je ob strani
ob avtomobil, katerega je razbilo.
Vse osebe, ki so bile v avtomobilu
so bile A r ržene na zemljo, in kdor
ni dobil rane radi padca, se je
poškodoval od razbitega stekla,
budi kara je bila precej polomlje¬
na, in motorman je le s čudežem
odtegnil večji poškodbi. Mrs. Jeri¬
na je dobila nevarne poškodbe in
poreže na glavb, njen enoletni sin
cek Anton je enako hudo porezan
od stekla na vrhu glave in po licu
Hudo je poškodovan tudi Viljem

Sitter, gl. tajnik SDPZ. ki je do -
bil notranje poškodbe. Manjše,
skoro neznatne poškodbe pa imajo
Jak Kocjan, Jos. Milavec in Fran
ces Lavsche. Tudi voznik je nekaj
poškodovan. Ponesrečence so naj'
prvo prepeljali a t  grocerijo Ben-
tleya na Stop 117, na kar je bil po¬
klican dr. Burnkam, ki je ranjen¬
cem dal prvo pomoč. Mr. Grdina
je potem družbo prepeljal z dru¬
gim SA T ojim avtomobilom na dom.

V pondeljek zjutraj se nam spo¬
roča, da je stanje Viljem Sittarja
opasno. Hotel se je podati a 7  nede
Ijo zvečer proti domu v ( one
maugli, toda bo moral ostati tu
več časa, dokler bo mogel na noge.

— Moeno se je pošodoval Frank
Pintar, slovenski dirkač na motor¬
nem kolesu v Luna parku v Cleve¬
land, O., Kakih 3000 gledalcev je
gledalo dirko, ki je drvela 45 milj
na uro po motordromu, ko je na¬
enkrat zadel Pintar motorn kolo
AVilliam AVhiterspoona. Pinterja
so prepeljali v bolnišnico sv. Lu-
keža, kjer je zdravnik dognal, da
k sreči ni zlomljena nobena kost
in da bo kmalo dober. Nekaj tre¬
nutkov po kolizije se je vsakdo
bal da sta oba dirkača ubita. Ko-
nečno sta pa oba vstala in si brisa¬
la praske z obraza. Prepeljali so
ju v ambulanco, toda AVhiterspoon
je skočil z voza in rekel, da bo še
naprej vozil. Vendar je bila dirka
odpovedana. C. A.

— Pueblo, Colo., 30. maja po¬
poldne so bili A’ District sodišču
zaslišani Anton Perme, John Pe¬
trič, John Ančnik in John Garvos,
A r si doma iz Šentjurske fare. Ka¬
kor smo zadnjič poročali, so ome¬
njeni v šali polagali kamenje na
tračnice C & S. železnice. Vsi ome¬
njeni so bili vposleni \ r  stari to¬
pilnici ter so delali po noči. Dne
20. majapopoldne so se sprehaja¬
li na prostem izvan mesta. Prišli
so do železniškega mosta črez re¬
ko Arkansas,kjer so se vsedli v
neko senco. John Petrič je zapazil
“hand karo”, ki se je bližala in
prav po otročje položil nekaj ma¬
lih kamnov lia tračnice. Ko je ka¬
ra šla mimo, so na kari nahajajo¬
či so svarili Petrca, da naj ne uga¬
nja takih burk. A ker je kara te
male kamenčke tako imenino po¬
brisala iz tračnic, se to zadevna če
tvoriča ni zmenila zd svamo. 'Bli¬
žal se je nek “switch engine.” Za¬
prisežene priče so trdile, da so se¬
daj vsi štirje nalagali kamenje pre
cejšne A 7 elikosti. Omenjeni stroj je
vozil 15 do 18 milj na uro. Stroje¬
vodja je opazil kamne ter \ r stavil
stroj, toda ne ob času, tako da je
zadel več kamnov, ktere so pa po¬
zneje rabili kot dokaze pri zasli¬
šanju. Ob tem času sta Perme in
Ančnik šla pod most med tem ko
sta se druga dva spustila v beg
Da se stroj ni zvrnil A r  mimo teko¬
čo reko, je pa pripisovati največ
temu, da je bil stroj bolj majhen
in na njemu je bilo le malo vode
in premoga. Drugače bi ga ne bi¬
lo moč pravočasno A-staviti in
strojevodja ter kurjač bi se bila
gotovo ponesrečila. Dvajset minut
po tem dogodku je imel dospeti iz
juga brzovlak s 4. vozovi. Proga
je navzdol za daljave več milj.
Vlak tukaj vozi z brzino od 25 do
35 milj na uro. Kaj bi se pripetilo
temu vlaku, ako bi bil kamen na
tračnicah, ni nobenemu uganka
Priče so trdile da bi strojevodja
ne mogel pravočasno Andeti kame¬
nja, da bi vstavil vlak.

Sodnik Essex je obtožencem po¬
vedal, da je njihovo hudodelstvo
smatrano od postave kot eno izmed
naj večjih ter pride takoj za umo¬
rom, za katero pa zakon določa
kazen in namreč zapor od 10 let
do smrti. Obsodil je toraj Anton
Permeta od 10 do 20 let. Ker je
Perne polnoleten, se ne more ogi¬
bati kazni.V slučaju dobrega ob¬
našanja, bode lahko izvršil svojo
kazen v 7 in pol letih. Ostali obto¬
ženci so pa vsi mladoletni in sod¬
nik jih je nameraval kaznovati z
enako strogostjo, kot je Permeta,
a District odvetnik se ni strinjal s
sodnikom in v dolgi debati nave -
del, da se mladoletni ne mor jo ta¬
ko kaznovati kot polnoleten, to
je se ne smejo poslati v državni
zapor temveč v kaznilno šolo. Sod¬
nik je odvetniku koneeno dovolil
odlog za časa enega tedna, da po¬
išče dokaze, da postava v takem
slučaju doAmli mladoletne poslati
v kaznilno šolo. Sodba za ostale tri
toraj še ni bila izrečena pač pa bo
de koncem tega tedna. Prav lahko
je, da bodo ravmo tako kaznovani,
kot je bil Perme, a zgotovost.jo
smemo trditi, da bodo pomilošče-
ni po preteku enega leta zapora.

Na prodaj je

I (Nadaljevanje na 7. strani.)

i2o akrov zemljišča, dve milje odda¬
ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče
se nahaja v Section 18, Town 57, R 22
in sicer: Lot 3, N. E. 14 of S, W. 14
in N. W. 14 of S. E. 14.

Dalje 160 akrov zemljišča severno
od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27,
Town 59, Rang 91 in sicer: N. W. 14
of S. E. 14, S. E. 14 of S. W. 14, N.
- ' of S. W. M

Za cene in podrobnosti obrnite se
na lastnika

JACOB STUBLER,

108 East Second St., Duluth, Minn.

PRIPOROČILO.

Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v
Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se
pripeljete od daleč po novi poulični že¬
leznici semkaj, vstavite in zglasite se
v moji na novo otvorjeni edini sloven¬
ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬
vi ravno pred mojim podjetjem. Točim
vedno sveže pivo in vsakovrstne druge
fine pijače. V zalogi imam tudi dobre
smodke. Potujočim je na razpolago pri
meni čedno in ceno prenočišče. — Za
obilen poset se vljudno priporoča Fran
Arko, po domače Cvarin, lastnik go -
stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta).

NA PRODAJ

je nova hiša in dva lota v najlep¬
šem kraju Dulutha. Zelo ugodna
prilika za kupca. Proda se pe ceni.

WM. MARX,

400 Columbia Bldg.
Duluth, Minn.

ZEMLJIŠČE NA PRODAJ.

21/2 of N. 2)4 in S. E. 4, sekcija
25, ToAvn 59, Range 17.
Osem milj južno od Eveletha, na
reki St. Louis, je na prodaj 240
akroA- zemljišča s praA-ico do %
rude, po $16.00 aker.
Natančneje se poizve pri

JAKOB STUBLER,

407 Chestnut St., Virginia, Minn.

Prepričajte se o istinitcsti!

Poskusite enkrat sodček mojega naj¬
boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬
dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko
rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina
imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar-
rel. Postrežba točna in v popolno zado¬
voljnost.

Za obilna naročila se priporoča

Louis Lah,

trgovec z vinom

1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O.

'c, V*«*,„1

TOMMbjpSS ‘
vah  ležečih,! 1 ^:,

Mr. A. E,V d f «

° Vme - Rojak c  '
priporočamo.

Krajevne

zastom

da mu blagovolijo k
ce ola jšati delo pri  .
rojakov.

Upravnih,

NARODNI VESDt
405 W. Michigan £;. •

je > m '

ti. j e (

vjal v
Post
rjava

'a biti

Village Llvery konjušnica

CHISHOLM, MINN.
Phone 60.

Math. Boriin, lastnik

VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE
SLUČAJE.

PRIPOROČAMO SE ZA
POGREBE!

Naročite si Narodni Vestnik,
ako želite dobro čtivo.

Paul C. Oman

TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM

Prodajem zemljišča za farme,
lote za hiše v mestu, vse pod
jako ugodnimi pogoji.

Kam boš šel M *
štvo?— Ne vem. -
dobiš najboljše L-j
hinjsko posodo. —

JAVNI NOTAR.

Moja pisarna se nahaja nad

First National Bank

soba št. 8

Paul C. Oman

CHISHOLM, MINN.

American Exciiange
Bank

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mesta.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne iiste.

3°| 0  obresti od Ylog.

norn

civili

__ ‘Ua-

Li, tri do

Kadar si žejen, ali «» ?
maček, oglasi se v ■J::- :

Itler, pos'

. škerjan

, _ Pavlii
n  delavci

Kadar prideš s poAtE Matko, t
oglasi se na 311-.- <*-• - Vink
dobro pokrepčilo ah t,.  J

“Pri maši

(Anchor Bar,

ge posle, kjer boi veda
postrežen.

na 311-3 Ave
HIBBING, m

JOHN POUSHA.

ČE Sl ŽALOSTEN lil

poseti Daš

EIy Opera H

kjer bodeš videl tn«
novejše premika; :
obsegajoče črtice il
sveta. Slike so jako v
in tudi zabavne. - •
mo jih vsak dan. -
len poset se pripc

VODSt

Se:

^nta tuji

je prai
®ein poli
efektna,
ivr iena sa

:  Wnka je

-

Juretu M«*

c *

ki trguje že 16 let

1  Policij
kovanj)
'sodnijo,
®ern° po
Ull iski v,
j, ,® a Rims
L lka v ečl
„ t # li nil
Rediti j
r ■' 1  °i.
v a

- d en a
► ° Va( tiIo
^Podar

Rojaki in rojak’),
pri trgovcih, k' 0?
listu, in povejte. ‘
in da citate b ar ‘

L

' lža h

■“■SJSP..

potu*' L - I. -

Nizke ? ene ' il,

Električna V*  — J,

kuhinja." .,f .‘Met

V 11 «

i» Jk  H,i>i

KAP.THA ^

, se <r« v S

Na ladjah se


Družbini

KAISER

Novi

i/ stare domovine.

vitez

kranjsko.

ie g.  Bogumil
.,čil SC J  toinega slovenske-
> C vite,. Gorn-

>Vtto J Mathi»“. Werk0 c ’
^ založnika cesar
■ Jv ° ,?lv Mathiana.

' et ']ega učite 1  j a  na IH. de-

H e & . ^onnvan od


iko r 4

"'is;;


šoli je

šolskega

imenovan
sveta absolvi'

Karol Po-

n apravo delavskih
,tv° gežjo-radom ho praz
meseca junija svojo

s P r

>i za

er i bi

vabljen 8

cefetsi

gosfc.

:kiT

lično b

rd An i
za vse k
:dno m

let0S  Smerno slavnostjo,
a  delavska koloni-
Kolonija šteje 10
■ ., travniki. V hišah
'Tdružin. ki štejejo 400

t društvenih pravilih ima

• P0 - iioee, ki plačuje sko-
stanovanje v hiši, do
F‘iti brezplačno stanova;
Kih delavskih partij, ki
* 7  l, mlačno stanovanje, je
^35 torej 43 odstotkov.

--j gobe. Danes so bde na tr
- ptošuje gobe (jurčki), m
f  J po številu. Ženska je pa

Lodnje jur

f nimrec vsnlveg'^1 po
vt razgrajač iz Sp. Šiške, s
' ' j e  imela državna polier
^ -aviti, je delavec Ivan K., ka-
’ p divjal v svojem stanovanju
*i eno .Postava sicer pravi, da
r. ;  gi s va družine in da mu
9 ra biti pokorna, po drugi
pa mora ta “glava biti
in civilizirana, sicer ga iz-
volicija... Tudi Ivanu K. je
| a  tri dni zapora, če bo kaj

u-čke tudi drago pro-
32 vin.

pregledal, je našel v žepu razna
Pisma in takoj sklepal, da je suk¬
njič ukraden. Ko začne Kraškovič
delavca povpraševati, kje je suk¬
njič dobil in izrazil dvom, je ta
suknjič pustil in zbežal proti Sta¬
rem trgu.Kraškovič je skočil za
njim, ga ujel in izročil stražniku.
Dognalo se je, da je bil suknjič
ukraden v šentjakobskem župni¬
šču cerkovniku.

Na ulici umrl. 16. m. m. dopol¬
dne se je v Tomanovi ulici nenado¬
ma zgrudil in umrl ftografski po¬
močnik Fran Matko, sin vratarja
ua Rudolfovem kolodvoru, roj.
1895. leta., stanujoč v Gajevi ulici
št. 2. Oblast je odredila, da so nje¬
govo truplo prepeljali v mrtvašni
co k sv. Krištofu. Kaj je bilo
vzrok naglo smrti, bode dognala
sodnijslca obdukcija.

Graščino Volavče na Dolenj ( -
skem je kupil bivši župan v Mav¬
čičah g. Kurat ter se je tja prese¬
lil.

Napaden. Martina Prešerna iz
Rečice pri Radovljici in njegove¬
ga 21 letnega sina Milana sta po
noči pred neko gostilno v Rečici
brez vzroka napadla dva fanta in
ju z nožem in gorjačo nevarno
ranila.

Vožnje s tovornimi avtomobili.

Antimonska družba, ki ima premo
gokop v Šemeniku, antimonski
rudnik v občini Trojana in anti-
monsko tovarno v Izlakah, je za¬
čela voziti s tovornim avtomobi-

ta, ko noben njegov član ni v šol¬
ski občini Novi Kot, bo vsekako
zanimivo. Slišimo, da noben izmed
voljenih noče sedaj prevzeti pred¬
sedstva. Pa naj še pišejo nemški
listi, da smo mi Slovenci vladože-
l.jni in preziramo Nemce! Res pa
je. da smo veliko, veliko preveč
ponižni.

ga naznanili sodišču, a se je nje¬
gov oče raje z lepo poravnal, in
dobi “Slovenska Straža” 10 kron,
naše izobraževalno društvo 5 kron
ter je še moral poravnati sodne
stroške, kateri so bili tudi precej
visoki. Mi pa sedaj kličemo “ži¬
veli metalci gnilih jajc”!

Pri volitvah odbora kolektivne

° d ,. “ G1 ™ Posojilnice” v obrtniške 2adrU ge za celjski okraj

jjjli so v Ljubljani: Franci -
Brigler, postrežnica, 64 let. —
brio Škerjanec, mestni ubožec,
".•-Pavlina Jarc, liči tovar¬
na delavca, 16 mesecev. —
bn Matko, fotografsi vajenec,
(i /- Vinko Marolt, delavec,

Božjast je vrgla dne 7. m. m. ob
i. i popoldne na Blehveisovi
--.Franceta Rapuša, krojaške-
i Močnika v jubilejski ubož¬
ci Japljevi cesti. Nabralo, se
takoj mnogo občinstva in pokli-
rešilm voz. Prodno je pa
roz prišel, je prišel Rapuš
: moči, da je odšel s poli-
stražnikom sam domov,
ši zenska mu je šla namreč lur
tv 1-karno konjaka in ga s tem
Kpčala.

frarua tuji lastnini. Marija
i e  P rava  nadloga doma¬
čnem policije. Nekoliko dir
‘•e defektna, a ne slaboumna,
[Nužena samo slabim lastno-
1 'janka je in delomrzna, za-
.''dl tuja lastnina diši. Zad-
■ P zopet nekaj izmaknila in
P Policija preselila iz n j e -
stanovanja v Hradeckega
ca  sodnijo, kjer ji bodo biva-
Punerno podaljšali.

Tatinski vajenec. Vrtnarju
Rimski cesti št. 5 je iz
j a Ve čkrat nekdo dvig-
_ ar a H nikdar ni mogel ni-
lr 2as e diti iu nikogar osumi-

Ljubljani. Cenitev Karel Floria-
novili posestev v- Kranju z  žirom

300.000 K. je te dni končana. Vsa
posestva so cenjena na okroglo

160.000 K. V kratkem se bo vršila
še sodna cenitev gospej Hel. Pav
šlarjevi spadajočih posestev.

Načrti za novo slovensko šolo
na Jesenicah so potrjeni in oddaja
del razpisana. Nekateri, ki so cel
dolgi čas napol večnih obravnav
prespali, so se sedaj vzbudili in
pravijo, da bodo še protestirali.
Ker so dosedanji rogovileži vtilr
nili, dvigajo glave drugi — pa pre¬
pozno ! Devetnajstletne obravnave
so enkrat končane. Sicer se pa v
zadevi, po kateri rešitvi vse pa¬
metno ljudstvo tako hrepeni, tež¬
ko da kaj mešati — brez svoje las¬
tne škode.

so vsled malomarnosti Slovencev
takrat Nemci in nemškutarji zma¬
gali. Slovenci bi to zadrugo z lah¬
koto v roke dobili, pa so ostali
zaradi nekaterih mlačnikov obrt¬
nikov, ki sicer vedno trkajo na
geslo “Svoji k svojim!”, v manj¬
šini.

Zasmehovanje slovenskih nabor
nikov v Račjem. Preiskovalni pol¬
kovni zdravnik naborne komisije
se je napram nekemu slabostoječe-
mu slovenskemu naborniku izrazil
“Als Kanonenfutter fvir den Bal¬
kan sind Sie langst gut! Taug-
licb’!’ Navzoči vojaški dostojan¬
stveniki in zastopn£yj.pol itične ob¬
lasti pa so se k temu seveda —
smejali. L

. .Umrl je 6. m. m. v Ormožu
| trgovec Salomon Sehonfeld židov-
Gasilske podpore. Deželni odbor j ske vere Pred  kakima dvema le¬
je J SV0 J' zadnji seji dovolil sle"; toma j e  zblaznil ter^od tiste dobe
deče gasilske podpore: Občini Živ

, je vedno na uinu l^febal. Pogreb
Ženberk za tamošnje gasilno druš-1 se je vrgil v  Gjonjosi^la Ogerskem
tvo 1200 K. ki se izplačajo na roke !
županstva; gasilnemu društvu na
Verdu 1000 K. novo vstanovljene-
rau gasilnemu društvu na Rašici
400 K. gasilnemu društvu na Blo¬
kah na račun podpore, ki se bo
svoječasno končno odmerila. 500
K.

ŠTAJERSKO.

Smrtna kosa 16. m. m. popoldne

PRIMORSKO.

Velika nesreča na morju. 15. m.

m. popoldne je priplul iz Bomba-
ya v Trst preko Benetk Lloydov
parnik “Gablonz”. Še predno je
prišel do pristana, je zaplul njemu
nasproti mal parnik, ki opravlja
službo v pristanišč in s parnika
je šlo na “Gabloima” malone 60

lom. Ker je cesta za tako vožnjo J je umrla gospa Terezija Pavšič, policijskih agentovUji stražnikov,

• t. m.

na večer pa je za-

u e :

iž -°l e ® a va .jenca Vincencija
Vj j e de “ar izmikal. Vajen-
. „ °' a dilo sodišču, vendar
h; ' ,,s P°dar zopet vzel v uk

...... U |°. v  Ljubljani : Viktorija

'" ''laik. 1 Ze ^ ezn iškega nadspre
»tov m'.  ^ mesecev. — Ana
»o Beb, JZaF3eva h či, 42 let. —

s “;r ? oik - 44  iet -

.Josip p ’ amnanca, 60  let.

\, a ' u- k ’ ^ 0 ^ s hi učentec,
"U,;{| ; ’ 1  hlciduik, bivša bra-
14 kw,' ~7 Frančiška Žorž,
Hatip T . a 111  kovača, 42 let.
,. ^ zanc, mestni ubožec,

Kožuh ’ užitkari-
- arija Hribar, re -
' Jožefa Urbanc, hči

> ' "mri -ir' 7~ ^ deželni bob
^ ‘ ataja Češnovar.

CKV bp etirana v  Gradcu.

'Olipj• U ’ le  ijnbljanske dr-
la  2oiJ e bila v  Gradcu
ihli,, v  na  Ivana Ravni

J a ’ 16  let
■ "mrl

^jica

radi i'! Kra nju. Zasledu-

v  1 za 4yin e .

hit; 110  j® Schwentner-
Pi, ' izlož
“Sl,

zn em oknu sli-
"ovenska ireden-

F 1  hel j m ' m.
delavec

' J  >’ e  ta ^ a ’l at  I. e P> črn suk
Su knjig natančno

dpoldne je
starinarju

malo primerna, se je vršil od de¬
želnega odbora ogled ki so se ga
udeležili zastopniki litijskega in
brdskega cestnega okraja in tro¬
janski župan. Antominska družba
je nekatere mostove že na lastne
stroške ojačila ter nosilne kon -
štrukelj e nadomestila z novimi.
Tudi je cesto mestoma razširila
ter tam, kjer je bilo zlasti v de -
ževnem vremenu zelo mehka, z de¬
belim kamenjem tlakovala. To je
deželni odbor naknadno odobril
in dovolil družbi, da nadomesti
vse dosedanje koritnice s kanali
iz cementnih cevi pod cestiščem
ter da sme cesto tam, kjer je po¬
sebno ozka, primerno razširiti.
Stroške dela in vsega potrebnega
materijala hoče družba nositi, ka¬
kor tudi za razširjenje ceste po -
trebni svet na svoje stroške odku¬
piti. O preložitvi zadnjega dela o-
krajne ceste čez Št. Gotard na
Čemšenik, kakor tudi za korektu¬
ro in razširjatev ostale cestne pro¬
ge TrojanaZagorje.

V ženski bolnici v Novem mestu
je dne 15. t. m. zvečer umrla usmi¬
ljenka č. sestra Roza Jaklič, doma
iz Bušne vasi pri Novem mestu.
Bila je pobožna in pridna v svojem
poklicu; navadno je stregla bol¬
nicam v izoliranem paviljonu; po
zimi se je pri tej priliki prehladila,
dobila pljučnico in nazadnje jeti¬
ko. N. v in. p.!

Sirotišnica v Kranju. Poleg že
sedaj obstoječe sirotišnice koplje¬
jo pravkar temelj za prizidek še
enkrat večjega poslopja. Nova
vzgoje val niča bo dosedanjo še
nadkriljevala po praktični uredbi.
K celi vrsti higijenienih naprav se
pridruži še centralna kurjava. V
malo letih, odkar obstoji sirotišni¬
ca, se je izkazala , kot eminentno
važna humanitarna naprava. Novo
poslopje bo še letošnje poletje do¬
grajeno in se izroči prihodnjo po¬
mlad svojemu plemenitemu name¬
nu.

Razširjenje postajališča Žirov¬
nica. Železniško ministerstvo je
projekt za razširjenje postajališča
Žirovnica na progi Trbiž Ljub
ljana v nakladišču s strokovnega
stališča pregledalo ter načeloma
odobrilo.

Kap je zadela kmeta Andreja
Perčiča iz Rupe pri Kranju na
potu, ko je 16. m. m. peljal gnoj
na polje. Sesedel se je in bil kina-
lo nato mrtev.

Draga. Vas Novi Kot tvori sa
rnostojno šolsko občino z lastnim
krajnim šolskim svetom. Praktici¬
ralo se je doslej vedno tako, da je
bil od občine izvoljen vsaj en za¬
stopnik vasi v krajni šolski svet ;
Sedaj gospodujoči Nemei Kočevci
so pa ukinili to prakso in letos iz¬
volili same svoje pnstase, katerih
pa nobeden ni iz Novega Kota.
marveč Nemci izmed poldrugo uro
oddaljenih vasi, četudi sta v ob¬
činskem odboru dva zastopnika

rojena Kolenc, soproga bivšega
lastnika kavarne na trgu Starega
sv. Antona v Gorici, ki je umrl
pred petemi meseci.

Nov odvetnik v Celju. Ivoneipi-
jent in hmeljar dr. Ernest Kalan
odpre v Celju svojo odvetniško pi¬
sarno.

Iz poštne službe. Poštni nadofi-
cia'1 Karol Doberšek v Zidanem
mostu e premeščen na lastno pro¬
šnjo v Ljubljano.

Iz šolske službe. Razpisano je
mesto nadučitelja v Selah pri Ptu¬
ju. Prošnje do dne 31. maja.

Podružnica, nemško nacional¬
nega rokodelskega pomočniškega
društva v Celju se je razpustila

vsled pomanjfoujjtt članov. Ista
vsoda še čaka druga nemškuter-
ska bojna društva v Celju.

ki so vneto preiskav ali potnike,
njih prtljago in posadko, nato pa
zaprli osem kurjačev in pomoršča¬
kov, katere dolže velikanske tat¬
vine. Zgodba je ta le: V Bombavu
se je vkrcal bogat perzijski trgo¬
vec, ki pa je tako skop, da si ni
privoščil kabine, ampak je ostal
s svojima velikima kovčegema kar
na krovu. Ko je plul “Gablonz”
proti Benetkam, je našel Porz, da
mu je nekdo vlomil v eden kovčeg
ter ukradel iz njega za blizu
30.000 K. angleškega denarja ter
biserov in draguljev za 5000 kron.
Javil je tatvino poveljniku in v
Benetkah so preiskali vse potnike,
ki so hoteli izstopati! a brez vspe -
La, Ko ;je krenila fJ-d-ja v Trst. je.
bila tukajšnja policija že davno
obveščena in je pripravila parni-

Poročil se je g. Riko Pestevšek. jka redki sprejem, ki so si ga ljud-
učitelj na Vranskem, z gdčno. Pol-1 je po svoje tolmačili. Aretiranci
cH Plesniger-jevo ravnotam. I so Istrani, med njimi pa je eden

Cestni rop. Posestnik Franc Zu-' Goričan iz Dornberga
pančič iz IVebiža pri Brežicah jej Nesrečna smrt 16 letnega ru-
prodal nedavno na sejmu v Kapeli j dar j a  \ 7  Jial>lja na Koroškem po-
par volov za 500 kron. 5 trenutku j r0 g a j 0j da  j e v  četrtek 15. m. m. v
ko je hotel Zupančič desetkronski j R a p>lju. v rudniku grofa Engelna

podsulo delavca Ivana Kenda. Hi-

omenjene vasi

Kako bo ta odbor

vodil posle krajnega šolskega sve-

bankovec menjati in ostali denar
v žep vtakniti, stopi neki nezna¬
nec k njemu in ga naprosi, naj mu
pri kupčevanju pomaga. Zupančič
je to seveda rad storil, nakar ga je
neznani mož nekam ven iz sejmi¬
šča odvedel in opozoril, naj mu'
pokaže denar, če je znabiti pona¬
rejen. V trenutku, ko je potegnil
Zupančič 490 kron iz žepa, ga je
neznanec z vso močjo po glavi uda
ril, denar vzel in všel, predno se je
zamogel Zupančič oddahniti in na
pomoč klicati. Roparja zasleclu-
jejo.

Tatvina dinamita. Rudar Anton
Pašalt iz Trebovelj je nedavno
kar natiboma iz delavnega prosto¬
ra izginil in strelnemu mojstru
Antonu Jordan ukradel več dina-
mitnih patron in smodnika. Tatvi¬
ni je prišel takoj nasled. Ker je
bil Panšak znan kot anarhist in
je med delom večkrat grozil, so ga
orožniki zasledovali. Orožniki iz
Litije so ga že aretirali.

Vlomilci na delu. Kakor smo
poročali, je izvršila večja tatinska
družba pri trgovcu Andreju Kosu
v Drenovcu drzen vlom v trgovino
ter pokradla mnogo sukna, plat¬
na, špecerijskega blaga, žganja in
500 kron v gotovini. Skupna vred¬
nost, ukradenih stvari znaša 2000
K. V isti noči so vlomili pri č. g.
župniku Rudolfu Raktelj v Bizelj¬
skem v shrambo mesa in odnesli
vso zalogo prekajenega svinjske¬
ga mesa, slanino jajca in mast.
Tudi tukaj so našli sledove, ki pe¬
ljejo na Hrvaško in je oba vloma
izvršila ena tatinska družba. Kljub
marljivemu zasledovanju se še do-
sedaj ni posrečilo storilcev pri¬
jeti.

Gnila jajca — nemška kultura,
a poleg tega drag špas. Iz Ormo¬
ža se nam piše: Kakor poroča

metal je Ivrallev sin gnila jajca
v slovensko trobojnico za kar smo

tro je došlo mnogo delavcev in v
teku pol ure so reveža dobili mrt¬
vega med kamenjem. Star je bil
šele 16 let. Doma je bil iz Dvora
pri Bovcu.

121etni fant utonil. Iz Baške do¬
line poročajo: Na binkoštni pom
deljek je hotel iti 12 letni Janez
Štucin, sin Luka, v Zakojci nad
Hudojužno čez potok. Predno je
stopil na brv, je postal poleg na
skali. Ker jo je bila pa voda izpod-
jedla, se je nagnila, fant je izgu¬
bil ravnotežje ter je omahnil v vo¬
do, a ponesreči ravno s sencem na
oster kamen a-  vodi. Za njim se je
nato zvalila v vodo tudi skala ter
ga potisnila ob kamen v vodi, da
se ni mogel niti ganiti in je tako
končal mlado življenje. Mlajši
brat, ki je bil poleg, je tekel pre¬
strašen povedat očetu, ki ga je na¬
to zvlekel s težavo izmed skal iz
vode. Nesrečni družini naše soža-
le. ponesrečenemu pa daj Bog več¬
ni mir.!

Aretiran zločinec. Dne 10. m. m.

je aretiral orožnik iz Podbrda v
Zaralcovcu pri Grahovem zelo ne¬
varnega tička Jakoba Čelik iz
Žabč na Cerkljanskem. Na vesti
ima menda več reči. Zelo se je
trudil g. orožnik, da ga je dobil
v roke, ker so mu vse poti in steze
znane po celi okolici. Pred enim
letom je bil že aretiran, roka pra-
vice ga je takrat iskala dve leti.
Kaznovan je bil 3 mesece, ker mu
niso mogli več dokazati. Tedaj se
je znal dolgo skrivati pred orož¬
niki. Vsa okolica je trepetala pred
tem nevarnim človekom. Nastale
so o njem cele bajke. Sedaj bo
menda dobil zasluženo kazen, po¬
tem bode pa moral iti k vojakom.

Na nekem parobrodu je med
vožnjo ubila vrv delavca Antona
Galošiča, doma iz Zadra. Ponesre-

eencevo truplo so na Lušinju iz¬
krcali.

Rešitelj življenja. Srebrni kri¬
žec za zasluge je dobil ognjegasec
Bentivoglio Riolfati v Trstu, ki
je lansko leto z nevarnostjo za
lastno življenje v Bazovici rešil
nekega enoletnega prostovoljca
iz skalnega prepada, kamor je bil
po nesreči zdrknil pri vajih.

Oproščena je bila na rovinj¬
skem sodišču kmetica Antonija
Lanza, ki je SA r ojega izvoljenca
Petra Zaninič, ker jo je zapustil,
ranila z nožem, nato mu pa še vr¬
gla v obraz stekleničico vitriola,
tako da je Zaninič na poškodbah
umrl.

KOROŠKO.

Svojo svakinjo je umoril. Na

Italijanski cesti v Beljaku stanu¬
joči mizarski mojster Gotard Ur¬
ban je priznal, da je leta 1877 v
Beljaku rojeno svakinjo Julijano
Palese, posestnico v Beljaku A r
Bismarckovi ulici 7 njeni kuhi¬
nji ustrelil Urban je bil svoji sva¬
kinji dolžan precejšno vsoto. Dr.
Miihbock je konštatiral, da je kro¬
gla prodrla imat, izstopila na hrb¬
tišču in ranila nežne dele telesa.
Revolver si je Urban skrivaj izpo¬
sodil od neke stranke in ga po iz¬
vršenem umoru položil zopet na
svoje mesto. Urban je oče štirih
nepreskrbljenih otrok. Izročili so
ga sodišču.

. .Samomor. Dne 11. majnika
ob devetih dopoldne So našli leta
1861. rojenega pri Neunerjevi
tvrdki v Celovcu uslužbenega knji
govodjo Konrada Solatka na skla¬
dišču tovarnarja umetnega kame¬
nja Baudiša s prestreljeno glavo.
Iz nekega na Rudolf Baudiša na¬
slovljenega pisma je poA r zeti, da
je izvršil samomor \ r sled hude ner
A-oznosti in otožnosti.

Ponesrečil se je ključavničarski
pomočnik Avgust Tavčer iz Bistri¬
ce pri Mariboru. Delal je v tovar i
ni Maksa Vošnjaka v Limerčah
pri Celovcu in pri tem padel s
stavbenega odra tako nesrečno, da
si je zlomil vrat. Živel je samo še
kake četrt ure.

Ljudski tabor v št. Rupertu pri

Velikovcu se je obnesel lepo, da
je lehko “Zi^eza” ponosna na to
prireditev. Udeležba lepa, da je
bilo veselje za govornike, pa tudi
govori tako dopoldne pridigarja
g. Poljanca kakor tudi popoldne
gg. Grafenauerja, dr. Erlicha. Do¬
brovca in Čarfa so bili, da je bilo
\ 7 eselje za nas poslušalce. Tako je
prav.Kadar se zberejo množice, se
jim mora znati tudi kaj povedati
da vedo, zakaj so prišli skupaj.
Tako naj bi bilo zmirom. — Eden
gospodov je omenil, da se je men¬
da vlada izpodtikovala nad bese¬
do tabor. Ravno ta beseda je pra-
A-a. Shodi so bolj cerkvenega po¬
mena . Tako se “žegnanja” ime¬
nujejo shodi. Tabor naj ostane. In
ravno šentrupertski tabor naj
ostane. Zdaj se je že nekako udo¬
mačil. Ljudstvo že naprej ve: Na
binkoštni pondeljek je tabor v Št.
Rupertu. Ta dan je sicer tudi
“shod” (cerkveni) na Lisni, pa
težko je izbrati pripravnejši dan.
In zato naj ostane ta.

Velikovec. (Poroka.) Naš živi¬
norejski inštruktor g. Fr. Mavhler
je peljal dne 5. maja pred oltar
svojo mmljeno nevesto, gdč. Al
Melcher, kjer sta si podala roke
v zakonsko zvestobo. Bilo srečno.!

Velikovec. (Našim nasprotni¬
kom) nič ni bil povolji naš sijajni
mladeniški tabor v Št. Rupertu.
Radi bi ga bili preprečili, pa ni
šlo, ker imamo Slovenci vendar
še nekaj “angelcev varuhov . O
prizadevanju preprečiti mladeniš¬
ki shod in blagoslovljenje druš¬
tvene zastave se marsikaj govori
po mestu, toda prihodnjič več. G.
državnemu poslancu J. Nageletu
pa že danes kličemo: “čez sedem
let vse prav pride ! ?  ’

Libuče pri Pliberku. (Občin¬
ske volitve) so končane iu sicer
— neugodno. Saj ni bilo drugače
mogoče: dan je bil 13., leto 1913.
in volilcev 313. Nesrečna številka
13! Pa tokrat si pravo pot našla
k onim, ki še v tvojo hudomušnost
verujejo . Občutili so te naši nenr
čurji vsi od svojega poglavarja do
zadnjega petelinčka. Vse sile so
napeli, vse vrvi nategnili, pa vse
je popokalo. V vseh treli razredih
je z veliko večino zopet prodrla
lista naših vrlih slo Atenskih mož.
Hvala in čast zavednim volilcem!
Vendar hočejo nasprotniki volitev
razveljaviti. Naj le poskusijo! Bo
pa še enkrat namesto golaža
številka 13, pa ne brez prikuhe.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek In nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

0 Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

I

A. M. MURNIK

Crant Avenue Eveleth, JVIinn.

Največja zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANI« E, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬
GIH DOMAŽIH POTREBauIN.

i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!

Ji) PRIDITE IN SI OGLEJTE NAGO ZALOGO TER PRE-
gj PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. Jj|

«

I

1

$

S33

*

»

*

*

>4< T

HHS

JOSIP SCHARABON,

BLIZU UNION POSTAJE.

415 West Michigan St., DULUTH, Minn.

KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE
ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO PO-
: : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : :

Pošiljam denar y staro domovino

PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH,

: ; : NACHOD & KUEHNE. : : ;

Prodajam parobrodne in železniške listke.

*

*


HE<

*.g. &

*

4«


6

\\

Kdor želi kupiti za svoi denar dobro blaeo. ki
prekaša v kakovosti vsako drugo, naj se obrne na
nas. Mi imamo vedno veliko zalogo hišne oprave,
peči, štedilnikov, postelj, omar itd. Dalje imamo
vedno v zalogi različne barve, poljedelsko ter ro¬
kodelsko orodje po nizki ceni. Postrežba solidna.

Za obilen obisk se najvljudneje priporoča

ANDREW ROINE

TRGOVEC Z ŽELEZNINO
(Nasproti poštnega urada) CH1SH0LM, MINN.

i


m

s

s

bR

S

£

ifi

S

m

£

K

ifi

hR

Hi

\£

!ft

Svoji k svojim!

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬
jeno in bogato založeno

grocerijsko trgovino. »

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi
daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo ifi
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA!

Za mnogobrolen posel ln naklonjenost se uljudno priporočat

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

MVVABIK, MINN.

Ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi

Telefon 63.

ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifiifi ifi ifi ifilfi

Duluth Brewing & Mailing Co.

Duluth, Minn.

Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah pod imenom „REX“ kakor
:: tudi pivo v sodčkih. ::

FRANK TRAMPUSH,

upravitelj za Mesaba Range. Virginia,

Minn

99

“Narodni Vestnik

National Herald.

Siovenic Sami-WeeKly.

Cwr.et anS puMished by the

Slovcnian Prtnting &  Publishlng Company

3 Corporation.

Joseph Koshak, Treasurer
«!cce ot Business: Culutti, Minnesota. 405 W. Michigan Street.

National Herald

Issued every Monday and Thursday; subscripticn year!y $2.00

Tbe best idverllsing medlimi among Slovenlans in the Northwest.
Rates on apptication

„tntered as second-class matter May 11.1911 at the post ottice
Ouluth, Minn., under the Act March 3,1879."

»NARODNI VESTNIK"

izdaja

Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn.
zttafa vsak ponedeljek in Četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stane:

Za Ameriko in Canado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto . .

$ 2.00

$ 1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa Ih osebnosti se ne sprejemajo.

Deoarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Veslnik”, 405 VV. Michigan Street

Duluth, Minn.

PROGRAM DELAVSTVA IN ČLO¬
VEŠTVA.

(Dalje.)

Noben človek, če tudi živi 1000 let, ne mo¬
re zgraditi niti ene moderne palače, ki praska
n  svojim vrhom nebo. On bi ne mogel dvigniti
in postaviti na mesto, deset in dvajset nad -
stropij visoko, težkih železnili traverz. Bil bi
brez moči, četudi bi imel pri rokah ves potreb¬
ni materijah A človeštvo se organizira, člo¬
veštvo se združi, človeštvo kooperira ali sode¬
luje in postavi, takorekoč čez noč, ne le eno
palačo, ampak dvigne iz peska in železa in
stekla proti nebu cela mesta, prepreže reke in
veletoke .z železnimi mostovi, podre-gore in
zveže morja in predre zemljo pod vodo in
zgradi železne predore. Organizirana človeška
družba je zgradila stroje, ki dvignejo 100 in
več ljudi miljo visoko v minuti;, izumila je
elektriko, katero napelje po drobni žici in jo
vporablja za svetlobo in kurjavo, kot gonilno
moč za cele vlake, za prenos govora, za petje
fonografov, za usmrčenje hudodelcev — da,
s kooperacijo, z združeno akcijo so se dosegli
čudeži pred katerimi sam stvarnik strini.

Ta je izumil to, oni je iznašel ono. Zdru¬
ženi) človeštvo, medsebojna pomoč'in medse¬
bojna prizadevanja vsega človeštva tega in
preteklega časa so pa omogočili človeštvu, dh
je prodrlo in odkrilo skrivnosti tisoče in tisoče
milj oddaljenih planetov, katere je nekdaj
človek molil za boga, omogočile so človeštvo,
da zamore slišati govor oddaljen stotine milj,
in da zamore naobratno biti slišan stotine milj
daleč in stoletja po njegovi smrti. Človeški
sistem današnji, ki temelji na organizaciji in
kooperaciji naših kanibalskih pradedov iz ka-
menite dobe. in mogoče še iz daljše preteklo¬
sti, dal je našim očem, našim ušesam, našemu
jeziku, našemu telesu moč, koji se pokori, iz¬
ven malih izjem, vsa narava.

In kar se je doseglo na polju industrije,
trgovstva in prometa, to doseglo se je tudi na
kmetijskem polju, katerega prvotni človek
iti njegov naslednik mnogo tisočletij pozneje
ni poznal.

Razvoj, evolucija, napredek v kmetijstvu
je bil tako hipen, da živijo še danes med člo¬
veštvom najprimitivnejša orodja te vrste, ka¬
mere moderni stroji še niso spodrinili. Kolik¬
šna razlika je med žensko s srpom, ki žanje
rez za rezom, rumeno žitno polje in med naj -
liovodobnejšim strojem za žetev, ki je v pre-
skušnji tam v državah Kansas in AVasliing-
ton, katerega vleče lokomotiva, in kateri žai,
nje in mlati in čisti in melje in peče okusno
pecivo, ki je pripravljeno za človeško, jed!

In čitatelji in čitateljice, to je dejstvo, to
.;<■ resnica, to ni časnikarska raca, to ni No¬
vakova milijonska dedščina, to ni šala, ka¬
tero je stresel urednik Brunšmid iz rokava.
Kmetijstvo je napredovalo, kot je napredoval
ves svet, in danes ni več bolečin v križu za
kosca in žanjico in mlatiča. Danes dela člo¬
veški um, danes naRomestu je jo stroji člove¬
ško fizično moč, isti stroji, ki so izum in stvor
kooperativne in organizatoričue ideje vsega
človeštva, vseh časov.

[n kooperativnih, organizatorienih sadov
deležni so le oni, ki se zavedajo kooperativne,
organizatoričue moči. Ves kapital je organi¬
ziran. ves kapital kooperira v boju za pozem-
sko bogastvo, v boju za človeške udobnosti,
za človeško srečo, za človeški blagor.. Pripro-
si« ljudstvo, delavsko, pa ne uvidi kooperativ¬
ne moči, ne zaveda se organizatorične sile, in
zatorej trpi glad in pomanjkanje in strah, kot
je Irpel glad in pomanjkanje in strah jamski
prebivalec kainenite dobe, dokler se ni združil,
dokler ni složno nastopil proti orjaškemu
• slonu.

Podajmo sc danes, v dvajsetem stoletju
blažene kristjanske zgodovine po kristjanski
deželi in našli bomo ob rudnikih in premo -
govnikih in tvornieah umazane revne koče,
kjer prebiva delavec v isti bedi, v isti revščini,
v istem pomanjkanju in strahu pred orjaško
močjo kapitala, trusta in monopola, kot je ži¬
vel neorganiziran, nezdružen in nesložen jam¬
ski antropoid pred orjaškim slonom. In tudi

oni, ki živijo v mestnih fletih, in se oblačijo
malo boljše, in se štejejo nekim višjim bitjem,
trpijo krivico vsled njih nadutosti in ošabno¬
sti,' ki jim zavežeta oči, in jih delata previsoke
za organizacijo in kooperacijo. Vsi ti, vse de¬
lavstvo sveta te ali one stroke, tega in onega
poklica, tega in onega naroda, te in pne dr ¬
žave, tega in onega kontinenta vidi orjaškčgh'
slona, kako brezskrbno gre mimo njih in uživa
vse boljše sadove sveta skoro nemoteno, a to
delavstvo, ti pridelovalci in izdelovalci in mi¬
sleci in učenjaki, ti duševni in fizični delavci
niso združeni, niso organizrani, in zategadelj
ne morejo storiti ničesar orjaškemu slonu —
kapitalu, t.rustu, monopolu. Organiziran in
združen velekapital hodi gori in doli po deželi
kot je hodil orjaški slon po dolini pred stano¬
vanji antropoida, zato ker manjka organizira¬
nih sil, ker manjka združenih moči med prole¬
tariatom, ki bi mu skopale jamo, v katero bi
se vjel, kar bi človeštvo omogočilo, da bi raz¬
delilo ogromni kos mesa tako, da bi ne bilo
treba stradati nikomur kdor bi delal z rokama
ali z glavo.

Današnji velekapital, današnji trusti, da -
r.ašnji monopol je orjaški slon, kojega se bo¬
jimo in vsled kojega trpimo in vsled kojega
bomo trpeli, dokler ne uvidimo potrebo in moč
združenja in složnega nastopa, dokler ne uvi¬
dimo potrebo in moč kooperacije in organiza¬
cije.

Trpeči posamezniki kopljejo rudo in pre¬
mog in ju spravljajo na površje; potem pride
višje izobraženi orjaški slon, vzame vse pod¬
zemsko. bogastfo,' ki stane trplenje in samoza-
tajevanje, ki je stalo že toliko človeških bitij,
in za vse žrtvovanje da delavcem komaj do¬
volj za život aren je, sam pa razkošno uživa vse
vdobnosti sveta in trosi v razuzdanju mili -
jone, nezasluženega profita, za katerega se
je znojilo delavstvo.

Delavci in pridelovalci na polju se mu¬
čijo in trudijo in bojujejo z naravo, da ji iz¬
trgajo življenske potrebščine. V mestih se mu¬
či industrijelni, trgovski, prometni in znan¬
stveni delavec v prid vsega človeštva.

Vsi ti delajo, pridelujejo, proizvajajo, iz¬
delujejo, razpečujejo, prevažajo, mislijo, iz-
najdujejo. poučujejo, zdravijo, načrtujejo,
razkrinkujejo; vsi ti garajo, se mučijo — zra¬
ven tega pa trpijo tiho in potrpežljivo razme¬
re, katere smatrajo krivičnim.

Človeštvo se je združilo, da je zgradilo ba¬
bilonski stolp; človeštvo se je združilo, da je
zgradilo egiptovske piramide; človeštvo se
druži, da gradi kapitalu najudobnejše palače;
človeštvo se druži, da postilja najmehkejše
svojim nasprotnikom — človeštvo se pa neče
združiti, da bi zasedlo ono kar igra najveejc
vlogo na zemlji, da bi vzelo v svoje roke po-
zemsko bogastvo, in bi se veselilo sreče in
vdobnosti, katere nudi ta svet, ne oni svet,
vsem zemskim prebivalcem.

DUALIZEM. TRIAUZEM ALI?

Pod zgorajšnjim naslovom je nedavno raz-
motrival koroški poslanec Dobernik v listu
F rele Stiminen’ ’ naše notranje politično
vprašanje, ki se suče okoli bodočega preustro-
ja avstro-ogrske monarhije. Dobernik prizna¬
va, da so zahteve po državnopravni preosno-
vi sihie in opozarja radi tega Nemce, da je
njih dolžnost kot “združujoči in posredujo¬
či element” v Avstriji resno baviti se s tem
problemom. Toda kako? Predvsem je treba
razumeti sedanje poldcno stanje, t. j. duali ¬
zem. in njegov pomen za Nemce in Madjarc.
kajti šele na tej spoznavi je mogoča času pri¬
merna državnopravna prcosnova.

Dobernik razvija v glavnem sledeče misli:
Dualizem je provzročil v monarhiji vekko
Kriz; toda kljub vsem vi 1 '.ujem še stoji in rav¬
no v sedanji m času se pri nas, kakor na Ogr¬
skem širi tendenc ,i j >-< zbližan ju. Glecn
‘proč od Avstrije” in “proč od Ogrske” r"
It majo, i usprotno pa se vedno bolj povdarja
vzajemnost- interesov [v nemških madjarskiV.
N;:jnovejši'dogodki kažejo, da more monarhi¬
ja samo kot dualistični faktor ostati v zvezi
z Nemčijo in Italijo in da, edino (?) kot dir
alistiena država s skupno armado in mornari¬
co v evropskem koncertu kaj velja. Nato na¬
vaja znana štajerska poslanca Kaiserfelda
m ('arnegija, ki sta. bila goreča zagovornika
dualizma, videč v njem edino oporo proti ten¬
dencam slovanskih federalistom

S tega stališča se morajo Nemci in Madja-
ri lotiti perečega vprašanja: je li dualizem
zmožen času primernega razvoja, ki naj hi
zadovoljil ostale narode. Hegemonija obeh
vladajočih narodov, ki je pogoj obstoja clu-
alističe vladne oblike, se kruši, vsled česar se
mora dualistična stavba postaviti na nove te¬
melje. Prializem, ki hoče združiti avstrijske
•Jugoslovane, ni sicer nič novega, vendar mu
daje današnje stanje Bosne stvarno podlago,
dogodki na Balkanu pa silnejši razmah.

Dobernik ve, da so Madjari malo dovzetni
/.a take “krivoverske” nauke, pa jih zato pla¬
ši s panslavizmom, ki mu morejo uiti le v zve¬
zi z Nemci. Madjari morajo svojo politiko na-
pram Hrvatom kmalu premeniti, kajti seda¬
nji nevarni položaj na jugu, zlasti v Dalmaci¬
ji. so oni zakrivili. Zato je naloga Nemcev, po¬
jasniti Madjarom, da je obstoj dualizma sicer
predpogoj monarhije kot velesile, da ga pa v
sedanji obliki ni mogoče vzdržati, marveč ga
ho treba preosnovati.

Dobernik toraj jasno . 'priznava, da je
sedanji vladni sistem, ki so ga mordi nemški
liberalci v zvezi z Madjari skovali le za to, da
hi potlačili Slovane, zlasti pa Jugoslovane, za

naprej nemogoč. Po 46 letih so se tedaj začeli
Nemci zavedati večine in da Avstroogrska ne
more voditi protislovenske politike, ker jejo
proti čutilom večine njenih državljanov, be-
veda je pa Dobrnikovo politično zdravilo le
polovičarsko, kajti zanj je reformirani duali¬
zem, ki bo tudi vnaprej zagotovil nemško in
madjarslco hegemonijo nad Slovani, aksiom.
Še več! On celo trdi, da se more monarhija le
kot dualistični faktor z enotno armado obdr¬
žati veljavo v Evropi (sedanja balkanska kri¬
za priča ravno o nasprotnem!) in da J e  trialr
zem proti interesom monarhije in distanije,
ker bi bilo težko vse tri dele monarhije držati
skupaj.

Najlažji in najenostavnejši argument, da
se nasprotnika -pobije, je pač ta, da se ga pro¬
glasi za nevarnega, sovražnega državi in dina¬
stiji. To delajo posebno gotovi ljudje. Proti
interesom monarhije in krone je potemtakem,
č-e se priznajo vsem njenim narodom enake
pravice, kajti potem se jih bo lotila taka neir
tešljiva centrifugalna sila, da bo v nevarnosti
obstoj države. Zato srnejb uživati vse pravice
in privilegije le Nemci i$ Madjari. To pa je
seveda v kprist monarhe! Država so potem
takem le Nemci in Madjari, vsi drugi smo he-
loti, pare. Dokler bodo vladali v gotovem delu
avstrijske javnosti taki “turški” nazori o dr¬
žavi in bodo celo ugledni nemški politiki jav¬
no zastopali načelo, da t>.  “Avstrija dolžna
preprečiti razvitek svojin Jugoslovanov, ker
to zahtevajo interesi nemškega nacionalizma
in njegovega bodočega gospostva ob Adriji,
dotlej je notranji mir v monarhiji izključen.
Iz tega se lahko vidi, kje so pravi sovražniki
Avstrije — zveze različnih narodov. Monarhi¬
ji ni treba nobenega umetnega “lepa” ki bi
držal njene raznojeziene narode skupaj, kajti
ti sami, predvsem pa mi katoliški Jugoslovani,
jo občutimo kot svojo’>|^]jenjsko potrebo in
poroštvo za svobodni narodni razvoj poleg ve¬
likih izključno narodnih A-elesil. Najmanj spo¬
sobna snov za takšen “lep” so pa ravno Nem¬
ci, čeravno Dobrnik z vso strogostjo trdi; saj
je znana dogma vseh nemških nacionalnih
strank, tudi tistih, ki še niso pozabile na svoje
avstrijstvo, ki se glasi: “Oesterreich iv ir d

deutsch sein oder es vir d nicht sein” — Av¬
strija bo nemška ali pa je ne bo!”

“Slovenec”.

ČE NE MORE¬
TE DOBITI
PRAVEGA
RICHTERJE¬
VEGA PAIN
expeller-ja
PIŠITE NA

F. A. RICHTER
& CO.,

74-80 WASH- 1
INGTON ST.,

NEW YORK,
N. Y.

I

NE ZAMENJAJTE! jg*

PRODA SE LOTA

poleg- poulične železnice, na lepem
krauj in s krasnim razgledom. —
Cena $200. — Za podrobnosti se je
obrniti na lastnika

AVGUST GREGORIČ,

38 Adams Ave., Eveleth, Minn.

DA JE

Mestna hranilnica li

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA o ^

* 6  (Kr

največja m najvarnejša slovenska hr ■ ^ I
Prometa koncem- leta 1911 fi M c

Stanje hranilnih vlog ££ milijonov £ V  ^
Rezervni zaklad hranilnice

obrestuje po 4 1 | 2  °lo’brez'ejl. :

Za vloge jamči rezervni zaklad hranili,- .
stna občina ljubljanska z vsem svojih in  %
njem in z vso davčno močjo v vrednostu^^'
jonov kron. Poslovanje nadzoruje c u i, 0
vlada kranjska. '

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki Z an • i -
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam rJu- W

na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubr •
kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam' na n ‘‘V’
po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj n a  , 3 J Pie.
site razločno in natančno. J aslov  Ban,

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vi -

denarja. ° 2£ N;

r

EVROPSKE ARMADE IN DVOBOJ.

Žalosten dvoboj med avstro-ogrskima čast
nikoma stotnikom Zborovskim in nadporočni¬
kom Weissom, ki je bil, ustreljen, je zopet
povzročil živahno načelno razpravo o dvobo¬
ju. Zanimivo je, kakšno stališče zavzemajo
glede na dvobojno vprašanje razne evropske
države. Predvsem se moe> pribiti, da -glede na
dvoboj zavzema avstrorolgrska armada naj -
bolj nazadnjaško stališče, ker se v drugih ev¬
ropskih državah dvoboj zelo omejuje. Pred¬
vsem angleška armada ! Dvobojev, ni. Častnik,
ki bi pozval sotovariša na dvoboj in častnik,
ki dvoboj sprejme, se takoj iz službe odpusti
in ga ojstro kaznujejo. Nemški cesar. Viljem
H-, vojak skozi in skozi, je izdal 1. januarja
1897 odlok proti dvobojevanju. O tem odloku
je izjavil državni kancler knez Ilohenlohe v
seji nemškega državnega zbora 17. novembra
1896, da namerava spore in razžalitve med
častniki podvreči eastnosodnemu postopanju
m odločitvi tako, da se ne sme nihče siliti k
dvoboju. Ta obljuba se-je izpolnila z najviš¬
jim odlokom 1. januarja 1897, ki bo gotovo
vzgojno vplival na častniški zbor in omejil
dvoboje. Vsak častnik je dolžan, da se v čast¬
nih zadevah obrača na častni sod, ki mora ko-
manderju svoje predloge staviti, da se ali uve
de častno sodno postopanje ali da se zadeba
sploh reši. Na Francoskem je 29. majnika
1907 takratni vojni minister general Piquart
zbornim po vel jništvom odposlal okrožnico, v
kateri izjavlja, da nimajo pravice za spore
med vojaki in višjimi dovoljevati dvoboje in
da na dvoboje ne smejo pritiskati. Ge se vna¬
me spor med službo in ee gre zgolj za zasebno
zadevo, sme vsakdo postopati tako, kakor mu
vest in nazor o časti veleva, a za svoje posto¬
panje ostane odgovoren postavi in vojaškim
predpisom. V nekem pismu, ki ga je pisal laš¬
ki vojni minister general Bigano marcliesu
(Tispoliju, voditelju protiduelnega gibanja 12
decembra 1907, je navedeno: Mislim, da bo

dvoboj iz vojaških krogov bolj izginil zato,
ker ho izginil iz meščanskih krogov, kakor pa
radi mojega prizadevanja. Na Španskem je
pa kralj Alfonz XHJ. od leta 1906. protek-
tor španske protidvobojne lige, ki ji smejo
tudi aktivni častniki pristopiti. Visoke redove
dobe tisti višji častniki, ki se za namene pro-
tidvobojne lige zavzemajo. Kar se tiče nazo¬
ra o dvoboju v avstrijskem pravosodstvu, do¬
loča novi avstrijski zakonski načrt o kazen¬
skem zakonu, ki seveda nima za armado no¬
bene veljave: Kdor pozove na dvoboj ali sprej
me poziv no dvoboj, bo kaznovan z zaporom
od enega tedna do enega leta in se mu tudi
naloži lahko globa do 10.000 kron. Kdor je v
dvoboju, ki traja toliko časa, da postane en
dvobojnik za dvoboj nesposoben, se kaznuje
z zaporom od treh mesecev do pet let; kdor
se pa udeleži takega dvoboja, za kateri je do¬
govorjeno, da en dvobojnik izgubi življenje,
se kaznuje z zaporom do 10 let in se mu lahko
še naloži denarna kazen do 20.000K. Kdor ko¬
mu grozi z zaničevanjem, da bi ga izval na
dvoboj ali Če kdo koga zaničuje, ker ni po¬
zval na dvoboj ali ker se ni hotel dvobojevati,
•e kaznuje z zaporom od enega tedna do ene¬
ga leta in se mu lahko poleg zaporne kazn-
še naloži globa do 10.000 K.

"N

a e e

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBI


405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.

Izdaja največji slovenski dvotednik

NARODNI VESTNIM”

99

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto.£2.00

za pol leta -------  i.0,

Za Evropo in Canado:

Za celo leto. «3.00

za poFieta -------  t.so

V.

3 E E B E





Frank  Saks© 1 *

Glavni urad : 82 Cortlandt St., $ Podružnica: 6104 St. Clair A*”
NEW YGRK, N. Y. CLEVELAND, O.

Pošilja

DENARJE
v staro domovino (

K

Prodaja

| PAR

*

OBRODI

listke

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro
in ceno.

| za vse prekmorsk e

|j parobrodne družbe p° lZ
$ cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to sta
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izg« 1


Čas pride v življenju vsake ženske, ko mora rabiti kako za
nesljivo toniko in zdravilo. Mnogo pisem smo prejeli oc
žensk, ki hvalijo

REGULATOR

m pravijo, da je zanesljiva tonika in zdravilo za ozdravljenje
ženskih bolezni. Okrepča slabotne ženske, vredi vse nered-
nosti m olajša bolečine. :::::::::

NE TRPITE

Ako ste onemogli, ako se ne počutite dobro, ter ste nadlego
vam s kako nerednostjo, bi morali rabiti to zanesljivo zdra
vilo. Pomagalo je drugim, pomagalo bo tudi vam. Cena $1.0(
v lekarnah ali naročeno naravnost od nas.

Naša knjižica “Zdravje za ženske” opisuje veliko
ženskih bolezni in njihovo zdravljenje z rabo naših
zanesljivih zdravil. Ovita je okoli vsakega Severo-
vega Regulatorja ah pa jo pošljemo zastonj na ka¬
terikoli naslov.

in gospodinjstvo.

M  mlekaric za

ir 1  »leme.

i lastnosti se pne

l J st " r "1 prenesejo samo
> * mlekaric, marveč

«* *U”« goto r po

: od dobre krave
^ !i ne kaže samo te-
K Le mlekarice re-
1^'rndi junčke. Koliko-

»f J r0  mlekarico proda m

f  mlečne lastnost 1  zopet vce

' i nipniakm

l 'T . wlad ih telic lahko
na  poznejšo mlec-
; ^je priporni v mla;
« se vsi organ, ki
^ pozneje prebavo kr
in močneje razvijejo.
“'Traio imeti dobro ra/.vr
organe, ako hočejo
prebaviti v pnd mle-
t, krava molze pri gobcu,
Vpada tudi želodec.

A da se mlade telice pre-
" debele, kar lahko škoduje
■  mlečnosti.

r  m  teletu se mlečnost
,1  pokaže še v polni meri.
.mlečnost pride šele po sto-
; rUge ga ali tretjega teleta
,; jVe  in sicer le tedaj, ako se
L, p0  prvem teletu pravil-
Aii' To se pravi, da se je
' , av i pokladalo dosti tečne
i vpliva na mlečnost ter,
vedno do zadnje kaplje
Xa ta način se vcepljajo

• 0  m  ® m  e' samosesajoče krave.

Mnogokrat se pripeti pri mla¬
dih kravah, da se same sesajo,
ali da sesajo druge krave ua paši.
Pogostokrat še druge krave dobi
jo to navado. Partnerji navadno
take krave prodajo mesarju: ven-
-dar. če je krava dobra za pleme,
© €# © oziroma, če kaže dobre lastnosti za
molžo, je skušati, da se odvadi ta
ko kravo sesanja.

Najložje je to doseči, ako se de¬
ne kravi v smrček železni obroček
vrini, o k kot vidimo Jo večkrat pri
bikih. Predno se pa ta obroček
vtakne v nos, obesita naj se nanj

pili dobre mlekarice, in to je veči"
ua slovenskih fanuerskih ' rekru¬
tov, da skušajo dobre mlekarice
polagoma vzgojiti doma. Za to ku¬
piti je lepe krave, zdrave, četudi

niso čistokrvne, po kacih $40.
do $70. -— . In e e se jih naseli več I ^ eden ali d\a majhna obi-oeka
skup, kupijo naj skupno kolikor! kot  i ih  imamo, pri konjski opravi.

mogoče boljšega in čistokrvnega
bika: in bik, če je potomec dob¬
rih mlekarskih starišev, bo v nekaj
letih novo čredo dobrih mlekaric
povzročil.

REJA PIŠČANCEV.

Kedor ima valilnik imeti mora
tudi vzrejalnik za piščance (broo-
der, reci brudrj. Kadar se izva¬
lijo piščanci v valilniku treba jih
je nekam djati, kjer so na toplem.
Če imamo koklje, ki že ležijo vsaj
nekaj dni. je najboljše, da dene-

da bosta benglala na večjem obro
čku. Kakor hitro bo skušala krava
.■.ene ali drugo kravo sesati, padla
ji bosta ta majhna obročka v go¬
bce, in ji bosta zabranila sesanje.
V teku 14 dni se bo krava povsem
odvadila sesanju.

SVINJSKI PAŠNIKI.

Svinjski pašniki se dobro izpla¬
čajo, če spustimo na nje lepe,
zdrave svinje, ki niso bile zapu¬
ščene v mladosti. Pašniki morajo
pa zasejani s takimi rastlina-

biti

mo piščance po noči pbd kokljo,; mi, da bodo imele svinje dovolj
in sicer zamoremo dati eni koklji j paše za vse poletje. In vrhu paše
do 25 piščet. tako se koklja gol j ir I treba ,jč svinje tudi nekoliko krmi¬
ta in bo vodila piščance. ti s tečno hrano.

Ce pa ni kokelj, ali če imamo

mnogo piščancev, vzgajati jih mo¬
ramo s pomočjo “hrooderja, ” ki
se kupi tam kjer se kupi valilnik.
“Brooder” pa tudi lahko, vsak
sam napravi; če zna le rabiti
orodje, in če vidi en ‘‘brooder”
kako je narejen. Piščance ni pre¬
več tlačiti v “brooder”, -ampak,
imeti morajo dovolj prostora za

Pašniki naj bodo blizu svinjskih
hlevov, in majhen pašnik zasejan
z redilnimi rastlinami je mnogo
boljši kot velik pašnik poln pleve¬
la. Detelja je izvrstna paša za
svinje. Lucerna ali alfalfa je še
boljša; ne sme se pa pasti na lu¬
cerni svinj prvo leto. Rež, ali me¬
šanica rži in grahurja je tudi ja¬
ko dobra paša za svinje. Tudi oves

močjo premikjijočih ograj se izra¬
bi ves pašnik ekonomično in svinje
se bolj zredijo, kot če se jim do¬
voli na enkrat velik kos zemljišča,
koder divjajo in vse pohodijo. Ta¬
ko premikajočo, oziroma prestav-j
ljujočo o,grajo zgradi in zbije \
vsak farmer sam.

....

Prasce in mlade svinje, ki hitro j
rastejo, treba je poleg paše krmiti
še z žitom ali kakim drugim redil¬
nim krmilom, če se jih namerava
debeliti. Na ta način bodo mnogo
težji, kot če jih imamo vse leto na
paši. brez da bi jih krmili z žitom. |
v jeseni jih pa zapremo in jih j
skušamo hitro zdebeliti. Sama pa- j
ša ne da mnogo teže svinjam, za¬
to jim je vsaki dan polagati koli- J
kor toliko žita, najboljše turšice. j
ali pa tudi kake druge redilne j
snovi. Kdor bo,če imeti na zimo le- j
pe, težke prešiče, polaga naj vsaki
dan okoli 2 furita žitne ali druge
tečne hrane na 100 funtov žive te¬
že svinje. Če je žitna hrana dra¬
ga mora svinjerejec sfat preračir
niti, če bi bilo morda vmestneje
polagati svinjam manj žitne hra¬
ne. Vsekakor se jim naj pa da ko¬
likor toliko tečne hrane na dan,
in gledati je, da imajo,.svinje tudi
dobro pašo. Umni svinjerejec ra¬
čuni na vse strani, in gleda naj,
da ne bo hrana več vredna kot bo
vreden prešič koncem leta. Čez 20
centov za funt teže naj brana s
pašo vred nikakor ne znese.

pregibanje. Najboljše je kupiti j in poljski grah sta izvrstna pasa
“brooder, ki je za 75 do 100 pi- j za svinje. Poljski grah je jako re-

. „ , , . .ščancev; zmanjšim je preveč dela dilen. in tak pašnik je najboljši v

i Jnhrp mlečne lastnosti • . -j - 1  '

moore uueiiic^ ^ m v večjem je prevee drenja.

V “brooder” treba napraviti

trav dobro posreči poseb
j. ako mlada krava izvira
nih starišev.

iveden način se mlečna
tudi izboljšuje ali celo vz-
|a le tedaj, kadar ima kr;r
no zmožnost prirojeno, pa
lanemarjeno. Ako te last"
ava nima prirojene, potem
D vam in ušMtaa '.vzgoja nje
«a»a. Takšne krave se samo
skrbni vzgoji in pra-
n krmljenju, mleka pa ne da-
. Lahko zadržuje mlečnost
kina bolezen.

Ib ali gobe na sencih niso
prikazen, ovirajo molžo in
same izginejo bi-ez vsa-
'avljenja. Ako so gobe ze-
in onemogučujejo molžo,
m kadar stoje krave suhe.
0 s  svilnatim trakom, da
‘Me odpadejo.

‘je sescev, ki izvira od
bolezni na vimenu, se
tikanjem strun, ki na-
1  Pred molžo odstranijo,
P a  se zopet vtaknejo v
J  toliko časa, da je bole-
‘ ‘lena. Pri tem se mora-
'se priprave za to zdrav
n ° sproti razkužiti,
je bolezni odvračati
zato je dolžnost vsa-
E™Podarja in

j jeseni, kadar svinje debelimo.

:  Svinjam ni nikdar dovoliti cel

gn jezdo iz mehke slame ali krme j V elik pašnik, zato ker ga stratijo
iii sicer tam, kjer gre toplota not j j n ne  izkoristijo pravilno. Svinj-
ri. Piščanci se navadno sami stis ske  pašnike je ograditi, oziroma
ka : i° TJei  Kjer je, toplo; vendar je i razdeliti s premikajočo ograjo, in
priporočljivo, da se jim prve dva , g  p 0m0 £j 0  te, dovoliti je svinjam
ali (ri dne prid ene nekoliko sla j e  toliko pašnika na enkrat koli-
rejša piščeta, katera vedo za naj- j kor je neobhodno potrebno. S po-

boljši prostor za prenočenje in bo-! _

do mlade piščance-iMtueili k afro . i fte-b  - &  _ - - i§=. -

v “brooder ju” ravnati.

Piščance ni jemati z inkjubetoi-
j ja dokler niso vsaj 36 ur stari, in
med tem časom je dobro obesiti čez
steklena vrata cunjo, da so v temi
in ležijo in se počjjejo. Savnovmev-

REJA FREŠIČEV.

Kdor hoče imeti le5>e prešiče,

' w

imeti mora lepega mrjasca. io je
prvi in najimenitnejši pogoj v
svinjereji, kakor je najimenitnej¬
ši pogoj v živinoreji lep bik.

Odvisno je tudi od presic kako-
šen bo zarod; in kdor hoče priti
hitro k lepi čredi svinj, kupiti mo¬
ra tudi lepe prašiče.

Držati slabe svinje se ne splača
ker več požrejo kot so nazadnje
vredne. Zato naj vsak svinjerejec
vpelje čistokrvne svinje, četudi
stane nekaj več kot zmešani pre-
šiči.

SLAVNOSTNI OBHOD
CIRKUSA OKLAHOMA
WILD WEST V DULUTH.

V ponedeljek, dne 9. t. m., ob
10. uri dopoldne, priredi cirkus
no, da jim je dajati dovolj duška. 0klahoma Ralleh W ild West velik

slavnosten obhod po mestu Du-
luth, na katerega s§ opozarja po -
sebno občinstvo iz okolice.

Basiramo s nekateri takozvani
divji cirkusi v preteklih letih izja¬
vili, da obhod ali parada cirkusa
ulicah mesta nima. več velik


“Brooder” je tretja zagreti pre¬
dno se denejo' piščanci vanj, in
treba je držati toploto okoli 80
stopinj. V brooder in dati je treba
piščancem nekaj žitnega zdroba,
peska in zdrobljenega oglja; in
vodo naj imajo vedno na razpola¬
go in sicer tako, da ne bodo po nji
brodili. Preveč mrzle votle ni da¬
jati piščancem.

Piščanci naj dobijo prve tri ali
štiri dni trdo kuhana jajca sese-
kana z lupinami vred in pomešana
s kruhom kojega smo namočili v
mleko in potem posušili v peči
predno ga zdrobimo.

Pozneje paj se da piščancem,
gospodinje, j “ 0 at meal,” zdrobljena pšenica,
J« v njegove j in njeni j ; u  g ez  nekaj dni vsak žitni zdrob.

Piti naj se jim da prve dni sladko
mleko po enkrat na dan, boljše j«
pa še da namočimo v mleko kruh
in jim damo kruha. Pesek in drob¬
no oglje naj bo piščancem vedno
na razpolago. In kadar so 4 ali o
dni stari, da se jim naj še na raz¬
polago pšenične otrobe. Za slučaj
da bi piščanci dobili drisko prene¬
haj jim krmiti otrobe
a.

Nekateri krmijo, piščance
uzno moko iz katere napravijo
lekake žgance. Ta stvar m dobra
bodo dobili drisko

po

godcev. Eden oddelek godcev se¬
stoji iz samih cowboyev. Parada
pomikala se bode po glavni ulici
našega mesta točno ob 10:30 do -
poldne.

Ob 2:15 popoldne vrši se prva
zanimiva predstava v velikem šo¬
toru. Polkovnik Jack Mulhall, zna
meniti živinorejec iz Oklahome, in
njegove dve hčerke, Lucija in Ju¬
lija, bodo predstavljali divje in za¬
nimivo jahanje ter streljanje. Ne
kosljivi strelec, ki hode predstav¬
ljal prerijskega strelca, Mi-. Kear
ney. razočaral bode ljudstvo s svo-

—vrača s pravilno m
' zo > suho nastiljo, melr
fln ; varuje krave pred
K??*  ' n  P rek lajenjem
t ° Mev enkrat pobeli.

‘"‘‘nima le dosti, aur
V S . tn ° mleko. Tista kra-
|L Jsa ’ da dosti mleka,
J' ampak tj sta; ki ga da

i,,; “ ! ko man -i> a 1)ol i še ‘
» r( , A tu di po razmerah,
g,— pot P . Z . a  P r °dajo svežega
A 6  ' sta krava  boljša
*\stn ri  ' l ° ravuo  morda malo
k ah PUter

oziroma, ce

cream

^metana ali

j ltvil °.'P ora blj a  doma v
s- n ' ! n . Se  doma posne-
‘ašf. ob  83e  mleko po od-
e kr av  ’ P ° tem so za fa i"
ti rtu,,.? Ua i v eč vredne, ki
-D ayn  nega  mleka. Kra-
Da Pake na sencih

A;' °menil,

C( 1 dobre

se ne sme
J Je v t,  mlekarice.

tloP>lie  mlekari-
rietj iu' a - V ° Se re dno vsa-
M • 111  l^olna na vime-
12  hl ev  c  °l )r ° mlekarico
'' la ( len a ',! leSar -i l b akorav-
M, ^potrebuje. Pro-

'p h »J«.

z * n i“ *'P'
L bl a v U(; e nihče ne

H' 2ato  ne t ^ popol_
% 0 r1  ' aze  druzega

J dec ^'a, da bi ku¬

ža nekaj ca-
s ku-

Vratolomna vožnja “Auto Polo’

privlačnosti med ljudstvom, na
iiicva vodstvo cirkusa Oklahoma
Wild West. pokazari ljudstvu ene
ga največjih in najzanimivejših
<>l-hodov, kar se jih je še kedaj vi-
| delo v našem mestu. Kakor se po¬
roča, potrošilo je vodstvo za ra -

za piscance m
od nje.

če se opazuje ^jo^mmulm |zne vozove, ki predstavljajo histo
stem se vid,  ® pobira j ()  j ,-iene dogodke iz življenja na za

tam b rose a, odtrgajo tra- padu, ogromno svoto sto tisoč do-

pvsek, *»» “”»• * " .oTo  « U »c-d d.ugim videlo . bode
S,t s°e“ eS Z  pregibajo. Za; Uesno konje in veliko dr» e ib

to treba je sdresti k^^jrza^r j  Po »lid bodo korakali lndijan-

mo, da bodo p , • - bali . |ci, mehjkanski co\vboy, cov girls,

njeni, m da se > 1  e žejo enkrat Kozaki in veliko drugih različnih

1 tedne ^ o st an e jo že bolj trdni, in , ljudstev, ki bodo oblečeni v kras-

prnnešati jim je k hram nekaj tur
ščinega zdroba, vsakojake mešam
zdroba, zelenjave

nih narodnih nošah.

Eden najbolj zanimivih voz ho

ce žitnega
•la hitro rastejo, m
pripravni za trg.

Zelenjadno hrano

* na kratke, da

j° spretnostjo v streljanju. Na če¬
lu cowboyev jahal bode Mr. Otto
Kliner.

Med drugim videla se bo tudi
čreda dolgorogih volov iz Texasa.
Predstavljala se bode tudi slika,
kako se je svoječasno. kaznovalo
konjske tatove na zapadli. Videla
se bode tudi krvava bitka med In¬
dijanci in pijonirji zapada za po¬
sest hiš, kakor tudi napad mehi -
kanskih tolovajev v puščavi ter
veliko drugih zanimivih iger ka -
kor mehiltanska bikoborba, divje
jezdenje ruskih kozakov, ki bode
vsakemu posetniku v-posebno raz¬
vedrilo. Uradniki cirkusa poroča¬
jo, da bodo kot posebnost uvrstili
v program za ta dan vratolomno
igro Auto Polo. katera se še ni

sesekati

vi jo.
ia roso,
črevne

itd. j gotovo voz, katerega ge je Vpo

da so čim prej rahljalo v starodavni dobi za pre- predstavljala v tem mestu. Po po-

važanje skozi puščavo. Ta voz bo- ročilih soditi, bo predstava nekaj

je | do vlekli voli, ravno tako vpreže- izvanrednega, in komur dopušča

da- ni, kot so bili v istini v dobi, ko so : čas, naj ne zamudi lepe prilike o-

j i m  piscance puščati se pričeli belokožei naseljevati na \  gledati si te zanimivosti. Druga,

'• ]ll l5 er ino trota povzroča : zapadu. Na čelu velikanske para- oziroma večerna predstava, vrši se

bolezni. I

treba
se ne

POZOR, ROJAKI!

Dobil sem iz
WasMngtona za
svoja zdravila se-
rialno številko, ki
jamči, da so zdra¬
vila prava in. ko¬
ristna.

Po dolgem ca -
su se mi je posre¬
čilo iznajti pravo
Alpen tinkturo in
Pomado proti iz¬
padanju in za
rast las, kakoršne
še dosedaj ni bi¬
lo na svetu, od
katere moškim in
ženskam gosti in
dolgi lasje resni¬
čno popolno zra¬
stejo, ne bodo več
izpadali in ne osi¬
veli. — Ravno ta¬
ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni
brki popolnoma. Revmatizem v rokah
in nogah tor križieah v 8. dneh popol¬
noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬
ce, potne noge in ozebline se popolno¬
ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬
čim s $500. Pišite po cenik, katerega
pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.

Mioers National Bank,

EVELETH, MIIVN.

s- a a

Kapital, preostanek tn delniška
odgovornost

§ 74 . 000.00

«■  a -a

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi »as zavarujemo»zanesljivih družbah.

Poselite nas.

Naznanilo in priporočilo.

Cenjenim 1-ojakom naznanjamo,
da je

MR. LOUIS VESSEL

opravičen pobirati naročnino in
oglase za “Narodni Vestnik” ter
ga cenjenim rojakom toplo pripo¬
ročamo.

Upravništvo in uredništvo

“NARODNEGA VESTNIKA”

igralo bode deset, oddelkov ob 8.15 zvečer.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V|
ZEDINJENIH DRSAVaH

klavirji

so po nizki ceni, dobro konstruirani in najpripr a v -
nejši klavirji za dom, ki ljubi lepo godbo in neče
mnogo izdati za klavir.

$225.00 do $250.00

na lahke mesečne obroke plača klavir, ki krasi
dom in na kojega ste lahko ponosni.

Cena za vsakega enaka.

Vabimo V 8 s v našo prodajalno, da pregledate
naše blago.

&

| Steinv/ay Pianos (Q. (Q)  Pianola Pianos
—i Talking Machines i _ =

309-11 WEST FIRST ST., DULUTH, MINN.
ELKS BUILDING.

MELROSE 1714 GRAND 10041


V/,V.V,V/.Wy> wW ^

Dopisi,


V senci.

j selico posetilo je mnogo rojakov
iz Frontenac in sosednjega Fran¬
klin. Jaksville nahaja se liekako
na sredini dveh večjih slovenskih
naselbin. Veselica bila je dobro
' obiskana ter izkazuje precej do-
j bička za društvo. Marsikateri lo-
; čil se je težko od svojih sosedov
in to bilo je vzrok, da je moralo

vstavila
oskrbo sva

Cenjenim čit at el j i mi bodo go .

tov,, oprostili če tupatam zamok j nekaj rojakov ubrati pot pod no-
čim mesto kjer se nahajam. To ge, ker je zamudilo zadnjo pon
j)],, podnebje' južnih držav me je ! lično karo. No, pa saj veselice se
tako ogrelo, da sem bil primoran ne prirejajo vsak dan.
počakati nekaj trenutkov pod ko- Vsem rojakom in rojakinjem iz-
šato plantano. Lahni veter majal rekam tem potom najsrčnejšo
je mogočno listovje, da je letelo zahvalo za njih gostoljubnost za
c  vet je po meni kakor snežili časa mojega bivanja v Fronte-
ke v mrzli Minnesoti. Ko še vi, | na c. Ant. Podjed,

kar se vas nahaja v luknji N. 5 .. ,

zastonj pričakujete spomladi spre Mineral in okolica. Kans.

minja so narava drugodi v bujno v  , .

rast' No pa to ni nikakor čudno.' Električna pocestna železnica
ritni sem v nekem listu, da ste,™ 1 « nekhko olajšuje popot*
šele sedaj pričeli s pošiljanjem le-; mku 0(1  ™selbme do naselbine. S
du. to seveda po vodi, proti Chi- i svo *) lm  ■spremljevalcem
eavo Seveda ta vaša dobroduš - s ' a se na  Corona.
nost za pošiljanje mrzlih ledeni- * e  prepustila dobrodušni gospej
kov ni po volji vsaki osebi. Vsled

tega naletel sem na trmo nekate- j Na postaji cestne železnice vi¬
rih, ki pravijo svet je ploščat in ! dela sva znake krvi in radovedna
solnee kroži okolu te ploske. Mis-jkaj pomeni to, vprašala sva po vz-
lim. da so imeli dotični strah, da roku ter zvedela, da se je vršil
sem se do Chicage pripeljal na; preteklo noč spopad med vroče -
kaki ledeni plošči ter bi jim kina-j krvnimi Italijani ter Črnci. Vroče -
lu kaj pokvaril v njih biznisu. No, j krvni Italijani napadli so nigre
težko je uganiti prave, pa vendar s  samokresi, noži in palicami. Med
pride polagoma vse pa dan. Biz- j to “predstavo”, poslal je neki čr
nes je biznes, a kranjske klobase nec enemu Italijanu svinčenega
tudi niso za špase. ' fižola v želodec, drugemu pa v gla

Tako sem tudi jaz doživel v mo- j' °- Neka v boga črna žena bila je
jem biznisu,, da me je debeli pro- tepena s palicam tako, da je Bila
dajalec nema nič morgen viške 1  “jena koža gotovo črna.
surovo nahrulil: “Vaše lumpari- Prihodnji naliv'je menda zbrr
je mi ne bomo podpirali.” No, mo- sal zadnje sledove prijaznega po~
žiček se gotovo ni zavedal, kaj je :  br.atimija. Konec igre zaključila
bleknil v svoji brezmejni ošabno- j .je policija, ki je precejšnje šte-
sti. Brez popra in soli ni hotela vilo polentarjev odpeljala v Po¬
iti ta žalitev tako gladko po gob j luinbus, kjer čakajo plačila za
tancu. Spravil sem to žalitev v j svoje junaštvo,
mojo potno torbo ter si na tihem Od Corona do Minerala potre-
mislil: V bodoče pa ne bom več ha bilo je oponašati Jekel Ntrigek
pil ni ma nič morgen viške, tem- na na tajsih. Slovenska zavednost
več bode boljša vsaka judovska, razvija tudi tukaj svoj phapor.

Do skrajnosti užaljen, taval Posedajo dobro idočo zadružno
sem nato po “svetem” mestu, dok j trgovino, družijo se v podpornih
nisem zašel v nek klub, ki sestoji j društvih, da se tako zavarujejo
iz samih pristnih Slovenskih si- pred morebitnimi nesrečami, ka¬
nov, v katerem pa se občuje in po- tenem so vedno razpostavljeni v
je samo v blaženi nemščini. Ko j premogovih rovih,
sem nekaj časa premotrival to Takoj prvi  Slovenec/M * pr,
družbo, počelo me je sravfati števa med najboljge bojevnik « za

m moral sem se odstraniti. yrn u A j A  i otr  j ..

, svobodo delavstva, nalomil mi je

Poiskal sem nato predsednika ušesa. No, pa to ne škodi veliko,
pečlarjev, kateri mi je opisal raz- Mož meiida ni pomislil, da čez se*
ne stvari, razkril marsikaj, kar j dem let vse prav pride. Nasproit-
me je zanimalo, vendar nočem o- no bi me pa zelo veselilo, ako bi
besiti vsega takoj na veliki zvon, zamogel večkrat najti takih roja-
temveč hočem prihraniti za kas - kov kot je ta.
nejšo dobo. . r  .

v . ■ (I  , ,, , iNasi roja In zaposleni so v ro-

Na potu iz svetega mesta iz- v ,-i. : n  ^ , ,

, ... , vin, ni človek se po dnevu ne mo-

vedel sem, da ste poslali neko go-j „„ Q

,,_, v , , f & ie dosti naviti s vso um poklieom.

spodo v solo, kar je povsem prav , 1  n , f  ■

i *, • i • • ... P v ’ -NajDoij primerna za to je večerna

kajti, dasi mislijo, da so učenost j “ Z arja” doki

zajemali z veliko žlico, manjka; tilk. No,’pa tudi
3 marsikaj za prak^' y “‘ ~~

Ijenje

er se- ne- pogasJi sve-

Ely, M Inn.

Kdor je bil že kdaj na Ely, ta-
kozvanem “severnem tečaju”,
kjer nimamo severnih medvedov,
pač pa severne jelene, bo potrdil,
da navzlic vsem vednini vremen¬
skim prevratom, v vseh zadevah
dobro napredujemo, bodisi v
društvenem bodisi v družabnem
življenju.

Glede dela se ne smemo letos
pritoževati, kajti delo se dobi
lahko, in vsakdo, ki želi delati,
ga lahko dobi. Želeti bi bilo le, da
bi se plača povišala, kajti živ -
ljenjske razmere so se tudi podra¬
žile.

Dasi pa imamo dela na izbiro,
najde se ljudi, ki jih ali zebe, ali
jim je pa prevroče, in nočejo pri¬
jeti za delo. Takim pa velja:
“Kdor ne dela, naj tudi ne je!”
Toda to so bolj redke izjeme med
našimi rojaki. Delavec, ki s svoji¬
mi služi svoj vsakdanji kruh, je
spoštovan, in ni se mu potreba
bati pomanjkanja; nasprotno pa
oni. ki se ogiblje dela, trpi vedno,
pomanjkanje. — Kaj pravi naš
pokojni pesnik Simon Gregorčič;

Ni praznik, predragi mi, naše
življenje

Življenje naj bode Ti delaven

dan

Od zore do mraka rosan in

potan

Ti krajšaj in slajšaj človeško
trpljenje.

Iz s tem nam je hotel pokazati
nepozabni pesnik, da delavec, ki
si s poštenim delom služi svoj
kruli, je in bode spoštovan. Sme¬
lo trdim, da pošten delavec je
gospod, in dasi ga nekateri kaj
radi prezirajo, vendar se pa ne
branijo delavčevih dolarjev.

Svatbe vršijo se skoraj slednji
teden med tukajšnjim Slovenci,
kar je tudi znak, da se še vedno
lahko pri poštenem delu preživi
obitelj. Na svatbah se navadno
prav pridno razveseljuje mladi -
na ob zvokih godbe.

Pozdrav vsem čit at el jem in
čitateljicam “Narodnega Vestni¬
ka.'' Leop. Stupica.

Gilbert, Minn.

Cenjeni gospod urednik:—

Prosim tnalo prostora v preda¬
lih vašega lista. Mnogo se ftene v
slovenskih listih o napredku Slo¬
vencev v tej  ali oni naselbini,, sa¬
mo Gilbert spi spanje pravičnega
čeravno' j:e Silfeert z  okolico poln
Slovenstva, venda r ni druzega ifear
kor društvene stvari,, sicer popol¬
nima Ir sate’ vredna,, ampak mi bi
morali imeti š.e kaj’ reč; in bi tud«’
lahko im tli,, če- lit n«- spaii.

Pred nekaj leti smo imeli že'

jim še marsikaj ra praktično Hv | ^VaV" »e£S“ “<SiŠ 1 "*  »*-* M

nov;, -toda: zaspal jA pvffittičm klub
I so se odprle im prašekr Je It&nti j in z a jim tudi vse drugo .

P« „ hočem zoimf ’ »slaa.C I Nehote spolnil se« se o«.neki pa- Br „ tj( . <llf zmi .

pa se hočem zopet. A. P. s trsk, d.vtip. Ab, ,, Ude j,tr» !raj  „ E „ uziriltli

T-, , v  o i aeno, u je pastil, al bo lilo vstanavimo na novo politični

Frontenac, Kans. : danes I ako je bito tudi. oh:  Mine- klub> kjer Sie bonlo , sh a..fia.li in še

Z delom ne gre tukaj posebno!!' 1  ' . SlM1 ! u 's 'ol.;. pod malo stre kuj več koristnega, ukrenili, mo-

dobro, vendar veselost in zeved- ;  , U) . r  ‘! ' Ul '’ vn, v !, ‘ 1L  .l e  Msesa P'® Či za cfabro vodstvo) jjj- v izobilju
nost ne pripuščata, da bi se v si-j '\ iva ’ r  ®f* a 1  ‘ ‘‘ telesa pm je m  bodisi v tej ali onejj stvarni,, le za-
ea tukajšnjih Slovencev naselila ■ , a osta . 1  P° ' a P mi i. i o.  pa ven. j e  treba pa bo šib.
otožnost in žalost. Tako je veseli-! ai . . Sl p| ' ’ ” v a S<1,d  111 1,11  Sevec&i je težko vsemi vsfcreei,

ca društva “Vijolica” izvabila na f e ^ a j Na Yeee f msiem  nato se nk za, oidratk. nasprof

plan staro in mlado in ob zvokih , kam  zjutraj, zarano, pa., ki, ^ k  J

domače godbe razvila se je prav 1  ^ iu tudi mi jih  „ onu)1  ^  pa

unmi  da ležim v kupu, me . ’ v  v . . , 4

• s* , , -•usU zacn«mo ze  kar si botlsi..

ga: umirili sem, se stele' ka> senu se*

prepričal, <da so nae odeli, z  lepo. * nas ^ ^^ ne  **** zitiaijjo* svo -

belo pernico, misleč, da me bodo j-*f. “Nairedne domeč” imaijo, poli-
zeblo pod toplim južnimi, solneem... J’ r ne klube, pevska; društva, iz -
. . obraobraievalna drnštivui., im dru-

anmicuije Slovence«, je gr,e- jg e . prekeoistne stvari,, na: Gillsertu
zadovoljen podal po veselici do- e«J  veliko za naš N. V. Fndito. se-1 pa nimam0  drugega kraja kjer bi
m°v. jgajo rojaki po njem. Najbolj, pa,' M se  zbrali,, kakor aalhn., pa Se te

Naši rojaki v Frontenac in oko- :  ,ue  veselilo,, ko sem. v suha kon.-; nam m i s sij 0  zapreti, ob nedeljah,
lici vposleni so ponajveč po pre -!tri vendar pmg.ral. sadček pivej Vge v bi bi!o ,

mogokopib, kjer se mučijo z iz -1  potom svojih podplatov: Neto st* j ^ imeli; vsaj , politibli i Iklimb
kopavanjeni črnega demanta. Ne-|« ~e izza vojaško d.obe vozil ^ n j|U  oh.  času voli

kaj rojakov peča se tud) s trgovine je z električno železnico jaz m kes bi  ' lžje cMi li naši roja,

živahna zabava. Mladina se je ve
selo zibala ob zvokih godbe na
plešišču, starejši pa so posedeli
okolu miz tre se po svoje zabava¬
li. Veselica je bila dobro obiskana;
red bil je vzoren, in vsakdo se je

ce
kate-

no. Kakor drugod po Kansas, ima- j mo J
jo tudi tukajšnji rojaki svojo za i ^ e( l potoma

jo ubrala peš- j
moralo se je sneti!

sedfeže v mest si upravi, tak,«

, v , , | k „i„ i -L -v . pa ne dobimo me, ker posamezni

družno trgovino, ki prav pridno , 010  P ri  hitrem vozu, kajti prišel: , . ..

1 1  • ’ » - | neverno: kak»: se ravnati, zatorej

propadamo,, nam«sto, sla bi vsftar
jali.

Tudi nafe mlscte rojake, kakeri
prihajajo iz stare dežele, bi lahko
kaj več podučili ob času zborova¬
nja, in sploh bi koristilo za vse, sa-

razvaža blago svojim članom. [J e Ila  določeno mesto, ka sva mr
Napredna misel je povsem zav-!''' a s  apremljevaleem že precej
žela to že precej staro slovensko i < ?°^° ^ ak ala. Seveda ni bila to ho-
naselbino. Na vseli poljih vidi se, p’ am P ak  neke vrete v ikra, la ua-
da srednjeveška tema tu nima ni- j ’. ua  Prestavljala noge po nepri-
kake zaslombe več, ter da vse pJ azn ih tajsih.
stremi za napredkom in izobrazbo. Delo okolu Mineral bolj slabo
Tako je tudi prav. Duh časa zah- napreduje. Nekateri delajo samo j ! no, , zaSeti  i e  treba,_ jjržati slogo pa
teva to, in kdor ne koraka s ča-| U( t enega do tri dni v tednu, tako *° eno za  'trugim v korist nam
som, pusti ga ta zadaj, in konec : l * a  komaj prislužijo za življenje, i %s Tl n s knp a j.
konca je propast Vendar se počutijo dobro iu so l društvenem polju je Gilbert

Naselbina Frontenac ima samo- zai .k'voljni v muli, da se kmalu P ° !,ol,toma dobro ZMto P“ ali  do¬
stojno podporno društvo, ki, ka - P ri *«> boljm ca«. Ti holjfe časi so

kor se e nje, financijelno dobro seveda le bol P“f zim °, ko

, .. i , •• • \t  se njihov pridelek boliše razneea*

obstoji. Članstvo obstoji iz Nem- J a

cev, Italijanov in itd., vendar je !\ m ™ 1 ***  kraje ' . ,
uradni jezile slovenski. | pozdrav vsem rojakom v Mi-

Kot že omenjeno, vršila se je v »era 1,1 okohei  »kfena hvala
soboto veselica v Frontenac, a v za  i zkazail ° »u naklonjenost,
nedeljo v bližnjem Jaksville. Ve-[ A. E. Podjed.

Zatorej rojaki podajmo si roke,
stopimo kači nesloge na glavo, pu¬
stimo na stran vsa vprašanja, ki
nam niso v skupno korist, edini
cilj nam bodi 'narodni napredek.

Čivhiim.

Gary, Steel Pl ant, Minn.

Zopet se oglasim z mojim skrom
nim dopisom, da malo pojasnim
naše delavske, društvene in raz -
mere v splošnem.

Zima nas je, hvala Bogu, zapu¬
stila za nekaj časa, vendar se ne
smemo preveč veseliti, ker se bo¬
de kmalu zopet vrnila in nas dalje
trpinčila po svoji stari navadi.

Delavske razmere so tukaj u -
godne; delo lahko dobi vsak, kdor
hoče .seveda je pa treba tudi tu¬
kaj delati, kajti družbe, kakor je
znano, ne plačajo za postavanje.
Dela so različna, nekateri imajo
bolj nevarna dela, ker morajo la¬
ziti visoko po stavbah, drugi de¬
lajo s krampom in lopato, zopet
drugi porgagajo zidarjem, nosijo
opeko itd., istotako so vposleni
razni obrtniki, kajti vsakdo ve.
da kjer se grade tako ogromne to¬
varne, kakor se ravno sedaj tu¬
kaj, potrebuje se vsakovrstnih de¬
lavcev, obrtnikov itd.

V zadnjem času opaža se tu
di med našimi rojaki večje zani¬
manje za tukajšno naselbino, kar
je tudi popolnoma na mestu. Se¬
daj je čas, da se naselimo tukaj
predno zasedejo druge narodno¬
sti boljše plačana mesta. Seveda
se je potreba od začetka zadovo¬
ljiti z vsakim delom, ali računati
se mora vedno s tem, da kdor ho¬
če napredovati, mora prijeti in
zadovoljiti se z vsakim delom.

Znano nam pa je, da kdor bode
delal seda.f za družbo, dobil bode
potem lahko boljše mesto v jeklar¬
ni, ko prične ista poslovati. Tako
seje že neštetokrat, izrazil supei-
iutendent družbe. Za to raj rojaki
naselite se sedaj tukaj, vstanovi-
mo si naselbino, ki bode lahko ena
naj večjih na Severozapadu.

1 bližini jeklarne pričeli so 1
zgradnjo cementne tovarne kjer je
tudi vedno povpraševanje po de¬
lavcih. Običajna plača je $2.50 na
dan za deseturno dfelo: le v strojni
delavnici je nekaj delavcev, ki
imajo samo $2.10 na dan. vendar
se v kratkem tudi tam namerava
povišati plačo. Dela sa> toraj ratslie
na, eni delajo napor ne,je, drugi zo¬
pet J M taj t) • i rn lj š a  dela, vendar »e
veseli vsak* ko zatrobi parna piš,-
čari in naznani, da je konec truda"
polnega dela, ter da je nastopil!
čas počitka.

Z,'idil.jr ea# naložili so nam veli¬
ko pokoro; prepovedali so voziti
pivo po. priVatniii hišah, in sedbf
mora' vsak:,. Mor hoče mokroti, itd
ponjo: sanr v salon. Vendar bi to
še  ne Bilb' msaprmjiš*'. toda glej ga
spaliail! Kakroir hit m  je mestna ob¬
last. prepovedala dovoz pive, hitro
«•» se'o jbnaciiE sailmiarji in |Mjsko>-
čili v ceni za 5(5 c- pri zaboju; tako
smo dobili, delavci dve zaušnici
naenkrat; nositi si moramo sami
pivo in plačat vi zanj 50 e več. To¬
da zapomnijo naj si. da tudi to:
ne bode večno* trajalo ša si bomo
tudi mi to dbfrro zapomnili ter
enako-z enakim’ vrrarli.

Drašrivo Lev Tolstoj imelo ho¬
de* v. nedeljo;, dne SL t. m., svojo>
resiho sejo, na katero pride tudi
zd^avnift- iz ffiulut&a. Vsi oni. ki
ndsmeraiitajb pristopiti k društvu
se* opozarjaj«;, naj ne zamudijo te
prilike;, iter uag :  n.e odlašajo s pri:
stropomkajti, zdravnik ni vedno na
razpolago in nesreča nikdar ne po¬
čiva., Šibja: vrši: me  v majem stano¬
vanju' aa G.-jnv ob: 2. uri popoldne.

Sta ri elani: se vabijo, da se pol¬
noštevilno udeleže te seje, na k a -
Jeri $»• bočite' glasovalo glede dvoj¬
ne podpor.?,.

P<«zdrav eenj’.. rojakom in roja¬
kinjam širom Amerike.

John Kolki.

NAJSTAREJŠA TRGOVINA POHI¬
ŠTVA V DULUTHU.

VSTANOVLTENA LETA 1887.

Sfl  ^ EN BLOK OD ‘Ti N

».»Vlač

/

p 1 ' 11

' jtoS

S " a>(l^

Mr '

V I 1 '

K d»
y  j, v e ~

' 1,0  i e


i . j 1

ja'

,P ,a

v:r

;i:l

bu blj a

“‘Lgfde

m

• imam.

^ pi

saj

,f ’ ;.L' :

P 1


To

line’

lila

luijš

B COMPLETE HOUSEFURN1SHERS

AYHA

Seeond Avc. W. and First St, ^1*

Fte,

Pfl i

P*'  i e  lji

a! 5L

ja in
i MV'

žarska 150 km. nemško-slovaška
200 km, nemško fnljska $00 km,
N ern ško - po 1 j s k a meja se tiče le
deloma tudi Avstrije. Po razsež¬
nosti narodnostne meje je r.izvid-
no, kako je ogrožena slovanska
zemlja po tujem 1 ,, zlasti nemšltem
im madžarskem nasilja. Tudi slo¬
venski mejaši imajo- stražiti dolg®
mejo sveta materine zemlje in odi
Mjotr silne navale zemlje lačnih
tujcev.. Pomoč vrli armsadi — Ci¬
ril Metodovi družbi!

LOTI V BLIŽINI JEKLARNE (STEEL PUM

v novem velikem industrijskem mestu Garv, Mira

PRVI ODDELEK, NEW DULTJTH,
NORTONA STEEL PLANT ODDELEK
IN PITTSBURG ADDITI0N.

Lepi kraji blizu Minnesta Steel kompanije na :t:a:
stran L  — €ene$100 do $600 za stanovanjske lote in 1
S15.0CD za lote pripravne za trgovino. — Kupite sedaj
se loti; podražijo, ker ne bo dolgo, da bodo polovico

A. W. KUEHNOW, 202 Paladio Bldg., Duluth.

:iiko

arija

a. poza
ra leta
i videl
hitita svoj.
■redko

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN,

MINNESOTA

FRANK VERANTH,

aa; roak&oim aai monoSila trdega, in raeh-
Kega premoga. rNaročite pravočasno,
da boste imeli kadar rabite.

HEL0 PRIJATELJ!

si že-
ali če te

tare mačedc,. oglasi se v gostilni ‘‘Pri
mačim” (Anchor Baar) na 311—3. A ve.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR,

rojakom v BveLetlk in. okolici aa razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradbau
ali popravah. Dela izvršujem solidno ter
P.o • nizkih, c/mah. ^OSIP> IN TI EL AB., 206
Mcairoe St*,. Bveletli, Minn.

matr  viDAS,,;rs’.s.srs:

jakom in. slovenskim gospodinjam iz
mesta Dtwabik in okolice priporočam
svojo lepo ureieno im bogato založeno
GBOCEBIJSKiJ TRGOVINO. V zalogi
|mam občeznana ‘ Cremo” mako; daije
pr oda jem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne'
postrežba solidna. 1'taročila se dostav¬
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in. naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, s^oveneki trgo¬
vec, Biw.abik.. Minrn. °

JOHN BARTOL,

PBOOAJAIMA. Majstarejši slovenski
trgovec v aiume&j.ti. Pnnranim vam'
denar na vseh potrebščinah. Premi
čaj te sel

ge pa le ni, vsako društvo vleče
na svojo stran, kar je vse prav,
ampak preveč se imenuje barva
tega ali onega društva, to pa ni
pia\, ker vsako društvo je usta¬
novljeno za en in isti namen, da
podpira svoje bolne brate ob ča¬
su potrebe, kar je pa drugega, bi
se moralo pustiti na strani.

Balkanska rastava v Moskvi. V

začetku letošnje jeseni se bo otvo-
irila v Jloskvi balkanska razstava.
Namen te razstave je, seznaniti
irnska javnost s sedanjim kultur¬
no gospodarskim stanjem Bulga -
rije, Srbije, Črnegore in Grčije.
Zgodovina balkanske vojske bo
tvorila poseben oddelek. Razsta¬
va bo nameščena v zgodovinskem
može ju.

Zatiranje Slovakov. Z gimnazi¬
je v Banski Bistrici so izključili
tri slovaške dijake zaradi huj¬
skanja proti Madžarom, katerega
so bili obdolženi, ker so peli him¬
no “Hej Slovani.!”

Narodnostna meja češko-nem-
ška meri čez 800 km. nemško mad-

LJUBO B0G1CEVICH, “

Buildingr, Dimita, Mimi., priporoča se
Slovencem m Hrvatom za izvrSevanie
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
proflenj itd. Posreduje pri družoah t,
sluaju poškodb. v

JOSIP SELIŠKAR

poroča rojakom za obilen obisk qq
STILNE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa pr eno
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro. A

MICHIGAN

PETER MADRONICH

VATSKI POGREBNIK, 416—6th St
Calumet, Mich. Se priporoča ceuj. ro’
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIK0VICH

Bange, Mick., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko

JOHN BARICH, SE* ^

trgovina v Gornjem Michiganu z

MAČIM VINOM in TROPINOVCEM

Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino po dnevnem kurzu.

SLOVENSKO ZAVETI«
V AMERIKI

(Se ima inkorporirati v državi Illinois.,-

NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVES®
NAROD V AMERIKI.

URADNIKI:

Predsednik : Frank Sakser, 82 Cortlandt, St.. N " .
Podpredsed. : Paul Schneller, 208 5th St« Calu« 1 ’ 1  '
Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave, Clute
Blagajnik: Geo. L. Brczich, Box 424, Ely,

NADZORNIKI:

Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana . »
Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic,
boj, vsi v Chicago, 111.

DIREKTORIJ

obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradniko'
kov ter še sledečih rojakov:

John A. Germ, Braddock, Pa-
Ivan Pajk, Conemaugh, Pa.

John Gantar, Frontenac, Kansas.

Matija Pogorelc, Chicago, Hj-
Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio.

John Verderbar, Chicago, JU-

E. J. Mencinger, Pueblo, Coloi ai  ^

1.: gtejo P° .

Vsaka slovenska organizacija, ^ vrte ^
več društev, je opravičena do enega c an .. f „ jj
Vsak slovenski list v Ameriki jo °1
ga mesta v direktoriju. v  or r:! ' ; ‘

Vsa ostala samostojna društva s  ^

enega zastopnika v direktoriju. ' 7aV eti- ; *' f
Rojaki! Agitirajte za Slovensko j n ,.ga
riki, ki naj bode spomenik skupnega u  ^ jr < ■
potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo j

skrbimo za one, ki si sami pomagati nt ^ p."- J

Vsi dopisi in denarne pošiljata e ’ ^
tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lavradale^ ^
ki denarne pošiljatve oddaja blaga.

Presto

postolovsi

'mi p r
8 w. ne
1  so m,
»havn,

isarne

ler ^ U
‘«ale c
a °ve
rilo i

'  'o Si
81  8 V 0

® i»0:
1,a k c

^ Be

‘ b °^:
^ oj
a 'i F

Si

^i;

‘•B’

ml

%

1  Z"

V br

3 <b


Na obali.

Novela. Spisala Marica.

V

(Dalje.)

v mnogo; na koga naj bi mislila? Nikogar nimam,
M ra  aa se žnjim bavijo moje misli,” odgovori deklica
v i'celeJ ? ( j a  duška bolestnemu čustvu svojemu

,i. r jtosri.ne ....

Ltaj P a

k u) i v travo in ji gleda naravnost v obraz,
vas ni bilo toli  dolgo?” Y praša Gabrijela, kakor bi ji

M)

Minnesoti

, k pride.

"' .Via saj niste vedeli, da sem vas vsak dan pričakovala
.č ^"i^gpametna! Tako žalostna sem bila, ali zdaj me veseli,

gjbar poslušal izpoved mlade deklice, katera izvestno
P  kaj mu razkriva; ali vse te dni se je že toliko bavila

, vede  ti sedaj zdi že star znanec. _
if f ' ' T td utegnem, gospodičina, in do sem je od mesta jako
• v*« — 110 > vse bi bil  P rema S al > ko  bi bil vedel, da me

.•rjlll '■“o

■ u s ta nekoliko trenutkov in zrla tja na m9rje, katero je
f ijbijllo s poslednjimi žarki, svojimi.

^ litina!” povzame Ribar; "videti ste bili zadnjič tako
Tlii vas bil tolažil. Ali mislite, da zaslužujem zaupanje

. „ a s amo pogleda, toda ta nje pogled mu pove mnogo

■^T ste me jokajočo ;” reče deklica, ‘‘in jokala nisem zastonj.

da bi me imel rad, da bi me tolažil, branil, zagovarjal
A,, ^ pred očetom! Toda ne, saj ni moj oče, to mi pravi
" , sa j 0 če ne more tako ravnati z otrokom svojim! In njega
ra Katra se je nekda j zarekla in mi v srdu svojem razodela
Toda hitro se je skesala, ko sem jo pogledala začudena.
Tko bi neki bil ? — Otroška leta, so vsakomur najlubša, najsreč-
jjj a  so meni trnjeva; mučil me je, ne da bi me pretepal,
' ie hujše, preziral zaničeval in sovražil me je. In v čem bi se
'^rešila, nedolžno dete? Spominjam se, da se je st ra naša hišina
Ldokala ko me je spravljala v postelj. Tedaj sem imela vendar
me je ljubila, ali umrla je, bila je tako stara, ali toli dobra
»oja! Matere, o kateri mi je pravila, da je bila pravi angel j,
wna l a  in — očeta tudi ne, saj to ni in ni moj oče ! f  ’
b je govoriladeklica s povešeno glavo, zardela se je in vstavi-
,, r  je vzrla v Ribarja.

L Ribar zapazi, dase sramuje izpovedi svoje, reče ji ljubeznivo:
if nadaljujte, gospodična, srce vam bode ložje in, name se
nanašati, da vam bodem vedno na pomoč !”
l\ nekoliko časa povzame deklica iznova:

Ko mi je bilo osem let, umrje mi edina duša, ki me je ljubila,
L ni Marija, in leto pozneje me odvede Petrovič v samostan.
1 sem se veselila! V tem pripravljanji, vtem pričakovanji sem
Mtk pozabila vso nesrečo svojo. Ostala sem v samostanu do
istega leta, in v vsem tem času ga ni bilo k meni, v vseli teh le-
lisni videla nikogar razen součenk, samostanskih sestra in
pkika svojega. Redno in točno je pošiljal zame denar, ali meni
lile redko kedaj me je pozdravil po načelnici. Kako mi je bilo

v v

•)


(eff

tet- ‘“j,

jcaž 0 - '

ti.

Prestolonaslednik Rudolf.

e, ijiibavne spletkarije in njegova tajnostim smrt.

• ,1  v>)>

n»'

P


* ir V

<eH°

(Dalje.)

pretiravajte stvari, katerih ne poznate; povedati vam hočem
‘“ m! .je v Se  dogodilo,” reče prestolonaslednik. "V tajni
eni prišli so mi slučajno na sled, da od zadnje jeseni često-
ne da bi koga obvestil kam in kdaj da se vrnem. Radi
"•’* so me opazovati in zalezovati. Pri tem prišli so mi sled,
Jtibavne razmere kar seveda ni bilo po volji mojemu očetu.
* Mza vse  to dobro vedel, kajti dobil sem obvestilo iz ravno
j ^ lsarne ! ki me je tako skrbno zalezovala. Člani tajne pisarne
da za vsako ceno poizvedo za osebo, s katero imam Iju-
. Iere: kr  jo na kak način odstranijo. No, ker so oni hoteli
za ledje, tudi jaz nisem miroval, da jim otežkočim kolikor
'••O'<aakane. Najel sem si voz ter odpeljal svojo golobico
rn ° zavetje, pa ako sedaj to skrivališče najdejo, poiskati
•A 0, m  tako bomo brez prestaniva manevrirali s tajno dvorno

, s e veselo smejali Rudolfu, ki je s takim zadovoljstvom
^ sv °je doživljaje.

eora biti to dragulj neizmerne vrednosti, ker ga cesm
•o s ^ rbn ° varuje in skriva.”

Kj* motim, imel sem že srečo videti ta dragulj,” pravi

vrednost?” vpraša naglo Toenek, ki je bil poznat
y . Wrzi janee.

^°t°v o  za sto odstotkov poskočile, ako bi jo videli,
^ " Prsteni,erg.

^ Pripravljen iste pokupiti,” se veselo odzove Toerek.
Prodaj,” pristavi Rudolf. ‘‘Mislim, gospoda, da je že
' "i »oj* , Podaino  domov, ker jutri moram iti v Mayerlmg.
,. r  ” Podov želi. nrlpi«?; „„ lova na zajce, ker jutri je

, Sez ’ji.

e® ■

in 1 reCe  ^irstenberg.

,J 'az nj vpraša Rudolf,

nisen- ’

družb a

J?,?« časom dobro zabaval med ostalimi kočijazi.

•'etovai

i%t'V l0VeC ’ ^ az  riidi ne,” izgovarjajo, se drugi
'' il Ar]i'i° Stailete  doma za pečjo, ideva torej sama.

V osta¬

ri 1  zbrana že večja družba, in ne

bomo se dolgo -

razšla, pozval je Rudolf svojega slugo UraL

1  Prijateljev.” prične Rudolf, radi tega mislim
! 1  - • molčati, ki bi bd

en cga izmed njih, kateri zna

s zi  Goldstein. Toda zabičani ti, ta sluga mor

jSvfc’ ker  dobro veš, da sem imel poslednji e as veliko
''riod ^nezanesljivosti slug. Dobiti more plačo kakorsno
m ° Pa  zvest in nmlčljiv, kar je glavm Pogoj za
Vv*. ° res  izvršiti to nalogo, ostaneš ti lahko tukaj, da
.Jaz hočem iti domov v družbi Firstenberga.
b Sam  Pri Agnezi Goldstein. Torej lahko not.

težko, ko so klicali to ali ono deklico, češ, da je prišel oče, prišla
mati! Mene ni klical nihče! In vendar so mi bila ta leta najsrečnejša,,
najlepša, in rada bi bila vedno ostala v samostanu. Ali on je vedel,
da mi je tam dobro, da sem si pridobila blagih src, ki so me pomilo¬
vala; tega mi ni privoščil. Kar je potrebnega, znaš, dejal je; zdaj
od tod ! — Potegnil me je iz mirnega, srečnega kraja v pravi pekel
— v  hišo svojo. Tu je bilo še slabše nego prej. Našla sem žensko
'zval jo je Katro), ki se je povsod in v vsem vjemala z očetom, ki
je ravnala z mano kakor on, ako ne še huje.”

Ustavi se uboga deklica in globoko vzdihne. Videč, da jo Ribar
tako milo gleda z velikimi svojimi očmi, zardi se in se obrne od njega.

“Ali se kesate, Gabrijela, da ste bili odkritosrčni?” vpraša jo
mladenič. Ko mu ne odgovori, nadaljuje:

“Gabrijela, od onega dne, ko sem vas videl, ko sem vas mislil
nesrečno, od onega dne živete v srci mojem. Odkritosrčno povem:
iz prva sem mislil, da ste napravili name le prijeten vtisk in vzbu-
diliv srcu mojem pomilovanje, katero se bode s časomadalo odpra¬
viti, ali dan za dnevom se čimdalje bolj hrepenel po vas. Hotel sem sc
upirati, ali zaman. Gabrijela! Ljubiti vas hočem, moram vas ljubiti
za vse: za očeta, mater, za brate in sestre — ljubiti na veke! Glejte;
tudi jaz sem sirota, in pogrešal sem vedno ljubezen!. Toda od dne,
ko sem ugledal vas, od teda je drugače.”

Zopet se ujamejo njiju, oči, in v njenih igrajo solze veselja. Je¬
lica mu poda roko in reče:

‘‘Sama sirota, ki ima toli dobro srce kakor vi, umeje nesrečo
mojo. Od dne, ko sem vas prvič videla, bilo ni trenutka, da ne bi
bila mislila na vas.” A

“Gabrijela,”

“Imenujte me Jelico ali Jelo; tako me je zvala mati in moja dob
ra Marija, jeclini bitji, ki sta me ljubili.”

Mrak je že legel na zemljo, in /kozi goste veje košatega dre¬
vesa je poslal mesec prve svoje poljube na deklico in mladeniča.

Vstala sta; Ivan je prijel Jelico za roko in ji milo proseč zrl
v obraz, nagnil se k nji in ji pritisnil na rdeči ustni gorak poljub,
šepeta je: “Jutri Jelica, ob sol enem zatonu tukaj!”

ČETRTO POGLAVJE.

P.oput vode časovi teku.

Ljubite dok vam je čas, do još
Mlade vam godim* služe
Ljubite!-

Kakor se začne otroku nova doba, ko pusti igrače, veselo ska¬
kanje in brezskrbno življenje ter gre v šolo, kjer je omejena slo-
boda njega, takoje pomembna v življenji doba, ko se v srci prično
vzbujati ona sladka mila čustva, zdaj žalostna,, zdaj vesela, ko začne v
človeku kliti ljubezen.

Jela se je čutila v tem času srečno, kakor še nikdar. Prej vedno
žalostna in resna, bila je zdaj nenavadno vesela, ko je našla srce,
ki jo umeje in ljubi.

Kadar je bil Petrovič z doma, tedaj je srečna Jela pozabila nje¬
ga in zlobe njegove; v hiši, kjer je bilo navadno vse mrtvo, razlegala
se je radostna pesem iz dekliškega grla.

Kadar sta se mogla videti z Ivanom, pozabila sta vse: preteklost
in prihodnjost ter živela le sedanjosti; pozabila 1 jut!ij in njih zlod'
ni h sre, živela zgolj ljubezni svoji.

Tako jima je v tej sreči minilo poldrugo leto. ali toliko da sta
se zavedala tega časa. Jela se je sedaj malo menila za očeta prezi¬
ranje in zaničevanje njegovo; vse je pozabljala v hipih, katere je
prebila pri svojem Ivanu.

(Dalje prihodnjič.)

“Lahko noč, vaša visokost !" pokloni se Bratfiš,'“'zadevo hočem
rešiti z vso natančnostjo.”

Nato spremi Rudolfa do voza Firstenberga, nakar se poda zopet
k svoji družbi.

“Kaj pomeni to, ali ne bodeš peljal danes prestolonaslednika
domov?” vprašajo ga začudeno prijatelji.

“Ne,” zavrne jih kratko Bratfiš.

“ Vse izgleda, da W.Fa. rpbdrvseskakocmf\vypemf\vyp.emfwyp

“Pa se vendar ne podaš že v penžijo?” šalili so se prijatelji.

“To ravno ne, toda izvršiti moram danes še jako važno delo,”
reče Bratfiš, in pomenljivo pogleda svojega prijatelja Antona Lan -
bacil.

Laubach ga je razumel, nalil si je kozarec vina in pil mirno dalje.

K družbi stopi natakar in reče:

“Gospodje, vsak izmed vas ima dobiti pol litra vina, kakoršnega
si izbere, kod dar'prestolonaslednika Rudolfa.”

“Živio prestolonaslednik,” zaorilo je po sobi.

“Belega, belega, starine!”

“Biti mora starejši od mene!” tako so kričali kočijazi vse na-
vprek.

Kočijaž Bratfiš ostal je mirno na svojem sedežu in pazno premo-
tril Anton Laubacha. Med tem nudila se mu je prilika, da mu je dal
znamenje, naj se odstrani, kar je Laubach tudi razumel ter odšel iz
sobe; čez nekoliko časa zginil je neopaženo tudi Bratfiš.

“Ali veš, o čem hočem s teboj govoriti?” vpraša Bratfiš tiho in
previdno Laubacha.

"Ne vem, toda želel bi izvedeti,” odvrne Laubach.

‘ ‘ Imaš službo ? ”

“imam ; saj ti je znano, da sem uslužben pri Voglu.”

‘ ‘ Ta služba ni za tebe! ’ ’

“Ali imaš morda ti boljšo zame?”

“Gotovo: boljšo, mnogo boljšo. Počakaj, da ti razjasnim stvar.
Ni ti potreba več hoditi k Voglu. Nastopiti zamoreš še danes novo slu¬
žbo. Jaz te vpeljem še danes, in to v cesarsko službo, v službo presto¬
lonaslednika Rudolfa.”

“Prestolonaslednika Rudolfa?” vpraša Laubach s pritajenim
veseljem.

“Tako je; služil ne bodeš ravno njemu samemu, nego neki drugi
osebi, toda biti moraš udari njemu, hiti mu moraš poslušen ter glavno
kar se od tebe zahteva, je moleljivost. Poslušaj, vse ti hočem razlo¬
žiti. Prestolonaslednik ima v neki palači svojo izvoljenko, neko Gold¬
steinovo, katera, kakor se govori, je plemkinja: no, kakor je že običaj,
da se .posvete hčere propadlih grofov gledališču, tako se je tudi Gold¬
steinova posvetila temu. Bila je nastavljena v nekem gledališču v
Budimpešti, od koder jo je pripeljal Rudolf na Dunaj. Nedavno pa
je izvohala tajna dvorna pisarna za to skrivnost, iznašla je, kje sta¬
nuje, in hoteli so jo lepim potom spraviti z Dunaja. Toda mi smo na¬
jeli novo gnezdo in tako speljali golobico iz starega skrivališča; ti
zamoreš nastopiti službo sluge oziroma tajnika pevke, toda biti moraš
zelo oprezen, da se ne dogodi nič takega, kar bi zamoglo škodovati njej
ali prestolonasledniku. Ali me razumeš?”

Laubachu so žarela lica veselja.

“To ne bi bila baš slaba služba ; kakšno bode pa plačilo?”

“Dobivati hočeš sto goldinarjev na mesec poleg prostega stano¬
vanja in hrane.”

“Sprejmem!” vzklikne veselo Laubach. “O takej službi se mi niti
sanjalo ni nikdar.”

(Dalje prihodnjič.)

(Nadaljevanje 2. strani.)

Ko je sodnik Essex izrekel sodbo
napram Perinetu, je rekel: “Ne
razumem, kako more človek, ki je
že pri pameti, storiti tako hudobi¬
jo Človek ki kaj takega stori mora
biti ali idiot, ali hudodelec najni¬
žjega kalibra,” S. N.'

— Vaditi mladega konja je
težavno in večkrat zelo nevarno.
Tako je na svojo žalost zvedel tu
kajšnji slovanski trgovec John Sne
dec st. v Rueblo, Colo. ko je zad¬
njo nedeljo proti večeru vpregel
mladega konja ter se odpeljal po
okrajni cesti na, deželo. Ž njim
sta se peljala tudi njegov sinček
Tony in Sammy rodbine Buh Ko
so dospeli v bližino Salt Creeka,
se je konj splašil ter skočil na
stran. Ob poti je pa strmina, viso¬
ka, 20 erevljev. Po tej strmini je
padel konj z vozom vred. Pod str¬
mini je “dratovna,” ograja. Ta

■ KOVALL & SON, ely, iinn. J

B  GROCERIJSKA  IN

MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval m lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
g za obilen poset pri nakupovanju. ■

■ V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. ■

KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

SOBE S PARNO KURJAVO
TOPLO IN MRZLO VODO
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU

CENTRALNA LEČA

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

Park Hotel

tLIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

DULUTH, MINN

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

FHsa

BrFVH NO CoMPA.\Y

‘drat,’ močno izrjavel, je Sammy
Buhu prizadel veliko in nevarno
rano na nogi, tako da bo okreval
šele po dolgem in skrbnem varst¬
vom zdravnika. Mr. Snedec je pa¬
del z voza, ko se je konj splašil a
vseeno je padel po strmini. Zlomi¬
lo mu je rebra in ključnico. Po¬
škodoval se je jako hudo in šele
po dolgem času mu bode mogoče
zapustiti bolniško postelj. Mali To-
ny Snedec je pa srečno ostal brez
vsake poškodbe.

— Pričela se je v Pueblo, Colo.,
razprava o zakonskih John Andob
šek. Gospa omenjenega toži za
razporoko.

i|:V“ V »e <1« 't* 'C

IFIRST NATIONAL BANKI

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI

5

i'4

6

S

V

i'4

v

fi»4

V

£'4

V

i'4

V

i'4

V

{'4

V

i'4

V
J»4

VjV

i'4

V

i'4

V
A

Chisholm - - Minn.

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

Obrestuje denar po 3°| 0

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

»J
1
v

%

i

&

i'4

i'4

V

V

S

S

Pridite in se prepričajte!

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH
PREPRIČAJTE SE!

Frank Veranth

ELY, Iinn.=Phone 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM

ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

SLOVENSKA GOSTILNA

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

PRISTOPAJTE K PODPOR
NIM DRUŠTVAM IN JEDNO-
TAM!

Elco Theatre

E L Y , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10C.

Predstave se začno vsak večer

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Vefiina siovensfcili goseničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY, „ ifflKsollL

nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

Prodajam

Goncord vino sodček po $20.00
Catabie “ “ “ 30,00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico. Umestno je na-
ločati blaaro sedaj, predno ne nasto¬
pi huda zima.

Z velespoštovaniem

A. W. EMERICII,

vinska trgovina in distilacija žganja,

vogal Holmes &  Sl. Clafr Ave.,
CLEVELAND, OHIO.

jMSSKSSSffiSffiSSBffiSSSSfiifiifiifiifiifiiflifi

ii| M. F. SKALA, agent za S

| “Pabst“ Milvvaukee in I
a “Peoples 11  Duluth pivo. ®

m

Hi Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake

Si vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Hi

LE IE

Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v p?

-g ELY, MINN. g

K relephone No 52. -, Lff

Hi

i®H«fi*!fi********************

_ ■

kupite

Rlglil-Cut"

Kadar rabite

SVOJ! K S Vis MM!

pristni tobak za žvečenje
5 centov škatljica.

W duluth VI

iUHIVERSAL


] kar se je na seji govorilo. Rovan -
I šek povdarja, da bi moralo stati

ZAPISNIK III. KONVENCIJE

SLOV. DEL. PODP. ZVEZE. j v zapisniku sledeče: Glavni tajnik

" poroča, da je predsednik vzel

že sprejeto, se
Pradno glasilo je Frole - ;

(Dalje.)

Kakor
pravila:
tarec.'

Predlog, da se voli pomožni od
bor. sprejet.

( Opazka): Prememb«
še posebni zapisnikar,

dnevnic $3.50 za pregledanje knjig
uvrsti v : o reviziji knjig iz 1. 1911. Prejel
I da je dnevnico meseca januarja
11912. Prvi gl. nadzornik Pr. Bar -
■ t-olj. pojasnjuje, da je nadzorni
j odbor pozval predsednika v urad
pravil pi -  Zveze za časa letne revizije koncem
ko ji ima) leta 1911. Zgorašnje potrjeno ter
j se vpiše v zapisnik za popravek.
K V. seji se pojasni, da br. Ka -

Pismena častilka dr. Mirni Dom j ker ni poročal na isti seji, ker ni
„ m^pr/ j bil navzoč. Poročilo je poročal na

S  Pismen-i Čast it ka Slov. Svobo -  prihodnji seji, da so pa poročila
domiselno' podp. . društvo št. 20 | ae uvrstila za poredno, se je uvr
SSPZ.

Pismena častitka od Bert
Lakner, New York.

G. Lakner prosi, ako je mogoče, ■

; sklepe, da društvo popolno zaup
da mu konvencija posije, eno sii . !  . 1 1 1

ko, da jo bo priobčil v novo name

nalog jili tudi sestaviti!
Pitanje častitk.

Ulilo po številkah. Pri poročilu dr.
p št; 64 se je vrnila pomota, pravil¬
no se mora glasiti: Pri našem druš
tvu vlada najlepša- sloga. Za vse

ravanem mesečniku. Sprejet pred¬
log, da se pošlje sliko.

Zaključek seje ob 5 uri popol¬
dne.

Alojzij Bavdek, zapisnikar.
Zofi Birk, pom. zapisnikarca.
Jožef Zorko, konvenč. predsed.

nico delegatu.

Nadaljevanje pravil.

Sprejet predlog da se morajo
vse knjige in računi tajnika in bla
gajliika pregledovati v zvezinem
uradu. Predlog da mora biti pred¬
sednik navzoč pri vsaki reviziji.
Proti predlog, da ima biti le pri

celotni reviziji. Konkretni pred -
XI. SEJA. log, da zadostuje, da pregle-

Otvoritev seje ob 7 uri zjutraj, dajo knjige nadzorniki, tajnik in
10. maja 1913. {blagajnik. Dodatek konkretnem

Pitanje zborovalcev, navzoči so ; predlogu, da predsednik pi odgo -
vsi izuzemši Penko, Kaker in ! voreu za račune, pač, pa da so v

Strajner.

Pitanje zapisnika X. Seje, ko ji
se sprejme. Med čitanjeni se vde -
leži Kaker. Vidrih se opraviči, naz
liani, da je bil bolan radi prehla¬
da, se vzame naznanje. Strajner
se vdeleži seje po prečitanju za¬
pisnika, pojasni da je radi tega za¬
mudil nekoliko seje, ker je ulična
železnica imela zamudo radi po¬
pravljanja tira. Se vzame nazna-

resniei pregledani in .v pravem ča¬
su zgotovljeni. Sprejet konkretni
predlog.

Blagajnik ima le tolik denarja
naloženega na čekovni račun, ko¬
likor ga približno izda mesečno,
ostalo svoto naloži obrest.onosno v
sporazumu ‘tajnika. Sprejeto.

Predsednik tajnik in blagajnik
se morajo podpisati lastoročno
Sprejet predlog, da se ne nalaga
denarja na obresti v nobeno ban-

Zaupnik mora na konvenciji

nje.

Stavljen predlog, da naj se j k() nad  $ 500 o
ne zboruje popoldan, nadomesti

naj se jih pri prihodnjih .sejah ^ raž natanko kje in

Proti predlog, da se zboruje tudi f j,  ,

popoldan. Sprejet predlog z veči¬
no. Predlog da se pri pirhodnjih
sejah popoldanskih zboruje od 2
do 6 ure toliko časa, da se nado¬
mesti popoldanska seja. Sprejeto.

Delegatinja Penko se vdeleži seje.

•— Odobreno, da se dajo zboroval¬
ci III. konvencije slikati.

Nadaljevanje pravil.

Sprejet predlog, da Vsak gl.
odbornik ima pravico prisostovati
sejam krajevnih društev.

Gl. nadzornik odbora ima pra¬
vico sklicati izvanredno sejo ako
vidi potrebo.

Nadzorni odbor ima pravico od¬
staviti začasno vsakega odbornika
kateri dela v pogubo Zveze ter
i potem dati na splošno glasovanje,
j Sledi 30 minut odmora,
j Nadaljevanje po odmoru.

V zapisniku V. seje se je pomo¬
toma izpustilo poročilo od dr. št.

Sklene se, da gl. tajnik naroča 147.DruStv 0  pooblašča sobr. Mih.
knjige za krajevna društva. I>ru- j Krvea da poroča. Naše dr. želi, da
štvom se prodajajo-knjige za isto j se  tisti gl. odborniki, kateri so
ceno koi- stanejo Zvezo zajedno s j napravili te stroške za izvanredno
stroški.

Popust pri naročilih
pripade edino Zvezi.

i konvencijo popolnoma odstrani iz
Za Zvezo glavnega urada SDPZ. Glasilo naj

V uradu se mora nahajati gl.
tajni za sprejemanje strank zju¬
traj od 10 — 12 in popoldan od j
5 — 7. ure.

Predlog. Urad za Zvezo preskr¬
bi Zveza v mestu kjer se nahaja
sedaj SDPZ. Nabavi se tudi tele¬
fon v uradu. Uradne prostore in
telefon plača Zveza.

Predlog sprejet z večino.

30 minut odmora.

Nadaljevanje po odmoru.

Predsednik poroča žalostno no¬
vico, da smo izgubili enega člana
Ant. L,ipin, člana dr. št. 4., kojega

postane list Proletarec. Br. Svobo¬
da se vdeleži seje, opraviči se, da
je bil bolan. Se vzame naznanje.

Predlog, - da ima vsa poroštva
zaupnik, od zaupnika pa naj hrani
predsednik nadzornega odbora.
Proti predlog, da nadzorni odbor
hrani vse bonde, bonde nadzorni¬
kov pa hrani zaupnik. Sprejet pro¬
ti predlog.

Pomožni odbor.

Pomožni odbor sestoji iz 6 čla¬
nov od šestili najbližnjih društev.
Vsako izmed šestih društev ime¬
nuje po dva kandidata, kateri iz

je ubilo v premogokopu. Zbornica mec ^ c J ve ^ 1  j e  izvoljen, isti je

vstane vznak sožalja.

Sprejet predlog, da se pošlje dr.
št. 4. sožalna brzojavka ko jo iz¬
reka zbornica nad umrlim po za¬
slugah kapitalizma.

Nadaljevanje s pravili.

Čitanje častitk.

Pismena častitka dr. Jutranja
Zarja. št. 29. SDPZ.

Pismena častitka dr. Orel, št.
40 SDPZ. Jožef Ogrin, predsed-
sednik, O. Tekauc, tajnik.

Pismena častitka društva Šmar¬
nica št. 2(5 SDPZ. Export, Pa. A.
Hribar, predsednik.

Zaključek seje ob 12. uri dopol¬
dne.

Alojzij Bavdek, zapisnikar.
Zofi Birk, poni. zapisnikarca.
Jožef Zorko, konvenč. predsed.

XII. SEJA.

Otvoritev seje ob 7 uri zjutraj,
12. maja 1913.

Čitanje zborovalcev, navzoči so |
vsi izvzemši Gabrenja, Penko, To-1
rnažič, Kaker, Žele in Svoboda.
Tomažič se oprosti po Marinčiču, j
Svoboda poroča po Brenčiču, da je
bolan. Kaker se vdeleži seje.

Čitanje zapisnika XI. seje. Pred |
log, da se zapisnik sprejme pod j
piran in sprejet.

Med čitanjem zapisnika se vde-1
leži seje Gabrenja. — Rovanšek i
čita zapisnik V. seje ter povdarja,!
da zapisnik ne odgovarja istemu I

pomožni odbornik. Volitev se vrši
potom splošnega glasovanja. Gla¬
suje se za.vsako društvo enega.

Ako je elan družine član S. D. P.
Zveze, se tudi njegova žena sprej¬
me ako tudi ni Slovanka, isto velja
za otroke.

Ne sprejema se pa v drugem slu¬
čaju kdor ni Slovan.

Drugi oddelek plača $5.00 pri¬
stopnine.

Čitanje častitk.

Pismena častitka dr. Balkan št.
133 SNPJ. Anton Pozareli, tajnik.

Pismena častitka in vabilo na
shod dne 12. maja zvečer ob 8. uri
v Kogojevi dvorani. Slov. social¬
ni klub št. 27. M. Petrovič tajnik.

Pismena častitka od člana dr.
št, 41 SDPZ. Ant, Jankovič

Zaključek seje ob 12 uri dopol¬
dan.

Alojzij Bavdek, zapisnikar.
Zofi Birk, pom. 1  zapisnikarca.
Jožef Zorko, konvenč. predsed.

(Dalje prihodnjič.)

HIŠA NA PRODAJ

Proda se hiša s šestimi sohami
na dveh lotah, vsaka 33x125. Pro¬
da se tudi dva konja, vozovi ter
vsa priprava za premikanje hiš.

Podrobnosti se poizvedo pri

MARKO FILIPOVIČE,

Cleveland St., Eveleth, Minn.

VENČANJE GROBOV.

Vojskovali so se za svobodo -
padli so — večni jim spomin!

To premišljeval šem kosem zrl
z ganljivim srcem na mimoidoče
parado šolske mladine od prvega
do zadnjega razreda, ki se je zbra¬
la pod ameriškimi zastavami, da
pokaže ljudstvu, da časti in sla¬
vi iste, ki so padli v meščanskem
boju južnih in severnih držav za
svobodo proti sužnosti. In kako
ganljiv je bil prizor na redke vrs¬
te veteranov, ki so se zbrali vzlie
visoke starosti pod zastavo, da po¬
kažejo. svetu, da ne pozabijo do
njih smrti onih tovarišev, katere
je iztrgala žena s koso iz njih vrst
v boju in v miru. Hura! hura!
slišalo se je med ploskanjem rok,
ko so počasi in resno stopali osi¬
veli junaki iz meščanske vojne po
ulici mesta. Vsi gledalci skoro so
pozdravili stare vojake )  vsi so
hiteli na pokopališče s zastavica¬
mi in rožami v rokah, da počastijo
one, ki so padli v boju za svobodo
domovine.

In hrabri Balkanci so tudi pad¬
li v boju za svobodo svojih bratov
za slovanski Balkan, katerega je iz
žemal in trpinčil in zasužnjeval
pol tisočletja divji trinog otoman¬
ski. In mnogo več; Balkanci bo¬
jevali so se zoper moč Turka, zoper
isto moč, ki je prodrla do cesar¬
skega Dunaja, in bi drla naprej in
pod jarmi j ala bi naprej če bi ne
bilo slovanskega jezu.

Tlačeni kristjani obračali so se
stoletja do kristjanskih vladarjev
za pomoč; a sedaj ko so vzeli re¬
šitev sebe v lastne roke, inso za¬
gnali krvoločnega Turka na prag
Azije, kamor spada, so ti Kristjan
sk vladarji delovali povsod, ne
za mir in slavo padlim junakom,
ampak za nemir in neeast med
istimi, ki so prenašali težki jarem
mohamedanski stoletja in stolet¬
ja, in so zadrževali polumesee na¬
zaj, da so se za hrbtom teli junaš¬
kih narodov izobraževali isti, ki
danes nastopajo zoper Slovanstvo.

Pritiskati nas k tlom, imeti nas
za sužnje, to je slika časti, kate¬
ro daje evropska kultura padlim
vojakom, ki so se bojevali za svo¬
bodo in za pravice človeštva.

Za mačehovsko vlado Habsbur¬
žanov prelivali so Slovani leta in
leta kri; bili so Slovani, ki so re¬
šili Dunaj pred Turkom, in v zali¬
valo je danes Habsburg največji
sovražnik Slovanstva. Habsburg
je edini povod, da se je iztrgal iz
rok črnogorskih sokolov Skader,
slovanski Skader, in se je podaril
narodu, ki Avstriji še ni nikdar bil
v nobeno korist.

Veličan j e grobov! Kako spoš¬
tljivo se amerikansko ljudstvo
spominja padlih vojakov in vete¬
ranov. Avstrija pa, naša kruta ma¬
čeha, se zavzema za narode, kateri
ji ne gredo nič mar. Svoje narode
pa drži zasužnjene, ne spomne se
istih, ki so padli za njeno slavo,
in Slovanstvo tepta in zaničuje, in
odreka mu vse pravice človeške
in narodne, vzlie temu da je slo¬
vanska kri ista kri, ki vzdržuje
Habsburg na dunajskem prestolu.

Slava veteranom Amerike, ki so
se bojevali za svoboda človeštva!
Slava mrtvim in živim junakom
slovanskim, ki so korakali s so¬
kolsko drznostjo proti žrelom: to¬
pov za povzdigo in svobodo Slo¬
vanstva ! Potnik.

Zapišite si na svojo desko

Dobro priučeno se nidar ne pozabi. Uči se peči kruh iz dobre
moke; in uspeh bo vedno zadovoljiv. Ne samo boljši kruli, tudi
večji in boljši bo, ako rabiš

Duluth Universal moka

(Najboljša moka za kruh)

kot iz katerekoli moke druge vrste. Naša moka izdeluje se iz
najboljšega žita.

DULUTH UNIVERSAL MLINARSKA DRUŽBA

MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE.

First National Bank,

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka sta Mesaba Rang©.

KAPITAL IN PREOSTANEK

$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po naf nižjih cenah.

v

Paroforodni listi za vse črte. f

Plačamo obresti po 3 od sto.

DULUTH igra
V PONEDELJEK 9. JUNIJA

DEŽ ALI SOLNCE, OB 2. POP. IN 8. ZVEČER.

Arlington in Beckman-ov

Oklahoma Ranch

CIRKUS

DIVJI ZAPAD.

GLAVNI IGRALCI

ZACK — MULHALL — LUCILLE
300 DRUGIH IGRALCEV.

“Kauboji” in dekleta, Sioux in Cheyenne Indijanci,
Arabci, Kozaki, Mehikanci, divji jezdeci itd.

Nova ideja
drznih

avtomobilistov

AUTO POLO

Jako vrato¬
lomna
predstava.

Velika pocestna parada ob 10:30 dopoldne.
EDINI VELIKI CIRKUS TO LETO, KI SE TU VSTAVI.
Žal Vam bo, če ga ne boste videli.

SVOJ! K SVOJI!

Phone—Zentth

3

O

>

iiO


M. Danculovich & t

529 We*t Mlch. St. ' J

Svoji k svojim;

Zlat fe ta pregovor, a malo sc spolmife. Mi h -
izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri j, 0 **? 0  Pa to
izvrstne plfače. V vsem vam hočemo postrečT* Sp0,!

££adar pridete v Duluth, obišžUe nas ins"
vas storiti in talirat bodete sami rekli, držj mo

DUL ^,

Svo|l k s  v o | | m ,

m

Meke Qur

yaur  bank.« 1

X ou n .? ed  f&M,

Cjonsurc os

lue dna.l s
itrupeM;
, »kop 31 !;!

skal Z1

ts; «■

da 1 » r

4X1

NASA BANKA NAJ BO V As A BANh

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne mk
jasnila v raznih kupcijskih zadevah vsem. onim ki se2
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri ti govskem čekovnem
sameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 OD

Miners State Bank Chistroim,

*Trajalo L"
do nji

nega š

L - Orleans. 1

i Sblič, tulu

IrtiUJldj ka'
,Golde)
fčVstreli
Mnrgaret

Cenjenim naročniki

Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih
avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske
rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik,
da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletnsu
nino na polutednik “NARODNI VESTNIK”, i: 1
od 15. maja 1913  naprej.

[ *. dve koinpa
pa združile
j ailjona kapi
1  za. deln
-inik pred
. Ziblič poči

rovMoi

PRESELI

W, N. D.. ]
Pi* mesteca
1  preselili to
•P zgradil,
»a druž

Scobe
"brood, i ma
1  in drugi}

0V AJIŽR

Kdor se tore] naroči sedaj m plača celolec _ '1
nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj; J
pridejati je 5 centov za ovoj m poštnino.

je 16x20, m so pravi kras za vsako sobo.

“NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIGAN

Duluth, Minnesota.


■DOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VEST
iAJNOVEJšE NOVICE IN PODKUJE SE V v j.
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTK^

grenko

POZOR ROJAKI j k

Sledeče tri pijače so pristne, importirane, ^
vino, ki je prirejeno za človeško krepo=

Kranjski brinjevec,

Slivovec,

Tropinovec,

Hiflh Life Bi« ers ’

- A.HorwatoVD R Gre A,

Katere prodaja samo na debelo A. ti  »uMR'

POZOR SLOVENSKI GOSTIL*’,

P«'

korist. —

■r  ki 1

Shranite ta moj naslov in pišite po c i e Van 1 1  4

e ta moj nasiov m
Ako k naročilom priložite
popusta, ker prihranim s tem zamudo cas : anl  tef K '
se podani na pot, da obiščem rojake in P r ° _ ju pr* 11
to si lahko prihranite ako naročite dire
imate od tega sami dobiček.

Moja tvrdka je prva in edina fj°J o en p%dai anl

, - '-'j  i t i vina jv jp* v a **■* - -

importira žganje naravnost s Kranjskeg3 ;

, *■ -- naiaviiudi. »r— " v  . • n (y

nimam toliko stroškov z drago plačanim =

‘IN. C

A. HORWAT,

SUS~3r==ir===ir=^S


■ e nti

HlČAbOSi