freiexemplar V. b. b. ■uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiii 3o$luSajte tadio Ljubljana oddaja za zamejske Slovence VSAKO NEDELJO OB POL DVANAJSTI URI 11 ■■■lllllllVIIIIIIIIIIIIBIIlilllHIIIflllBIIIHIflMtIBIIII LETNIK V DUNAJ, V SREDO, 27. IX. 1950 ŠTEV. 72 (344) Francija noče zopetne oborožitve Nemčije Svet zunanjih ministrov atlantskega pakta je za dvanajst dni odložil sleherni sklep o ameriškem načrtu za vključitev nemških čet v novo evropsko vojsko. Uradni predstavnik, ki je to poročal, je na ta način uradno potrdil prejšnje vesti, da imajo tri velike zahodne države deljene misli o tem vprašanju. Sklep, da se odloži razpravljanje glede vojaških čet, je bil sprejet v upanju, da se bo Francija medtem lahko odločila za kompromis. Francoski zunanji minister Schuman je sprejel dokončna navodila od vlade, naj se odločno upre ameriškemu načrtu za takojšnjo uporabo nemških čet in naj nikakor ne pristane na njihovo valj uči lev v evropsko vojsko v poznejšem času. Še zadnji trenutek so skušali doseči sporazum. Sestali so se namestniki zunanjih ministrov in izvedenci, vendar pa niso prišli do nobenega sklepa. Trije zunanji ministri pa so morali ugotoviti, da obstaja velika razlika med ameriško tezo, ki bi hotela, da okupacijske sile že sedaj odločajo o ustanovitvi nemških divizij, ter francosko tezo, ki smatra za prezgodnjo in nevarno vsako načelno obveznost o tem vprašanju. Znano je, da je Aeheson odločno vztrajal na stališču svoje vlade, kakor se je Schuman ameriškemu načrtu odloč-n0 uprl. Britanska delegacija pa je ostala rezervirana in ni dala nobenega jasnega odgovora. Trije zunanji ministri se bodo še zadnjikrat sestali. Trije ministri se bodo nato 'sestali še z ministri Bene-luxa, da razpravlja razna vprašanja o notranjem statutu Zahodne Nemčije ter o raznih vprašanjih glede Ule j e. Verjetno bodo torej objavili tri Poročila o poteku razgovorov: prvo bo o razgovorih sveta atlantskega Pakta, drugo o razgovorih treh zunanjih ministrov in tretje o vprašanju notranjega statuta Zahodne Nemčije. Atlantski svet je zaključil prvi del svojega sedanjega zasedanja. O zasedanju atlantskega sveta so Neoviran kulturni razvoj Italijanov v jugoslovanski coni STO Na splošnem sestanku italijanskega prosvetnega društva v Kopru je bilo predloženo poročilo, iz kate-rega se vidi, da ljudske oblasti niso Pomagale društvu le finančno, tem-vcč so pokazale tudi veliko razumevanje za neoviran razvoj italijanske 'Ulture v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Italijansko prosvetno društvo v o°pru je razvilo široko delavnost na J°stivalu italijanske kulture na Rebi- Dramski odsek je dobil diplomo fot eden najboljših. Razen tega je !|hel uspešne predstave v koprskem Gledališču. Društvo je organiziralo Več koncertov in predavanj, kakor '>di razstavo umetniških slik in fo-l,'grafij v Kopru. , Ziirich. — češkoslovaški vice-2'jnzul v Zurichu Miroslav Tuček je ^stopil in zaprosil švicarsko vlado Politični azil. izdali poročilo, ki pravi, da so sklenili ,,nadaljevati s potrebnimi ukrepi za utrditev kolektivne obrambe". Dalje pravi poročilo, da so razpravljali predvsem o čimprejšnji ustanovitvi vojaške sile primerne ,,za obrambo svobode v Evropi". iseb-no so razpravljali o sestavil . . vojaški organizaciji te obrambne sile, o Koroška deželna skupina Združenja avstrijskih industrialcev je imela dne 24. t. m. svoje zasedanje, katerega sla se udeležila tudi narodni svetnik Bdck-Greissau in minister za finance Dr. Murgnrelha, ki je zavzel stališče do gospodarskih problemov. Narodni svetnik Bdck-Greissau je v zvezi z zvišanjem cen in plač med drugim izjavil, da mora industrija uvideti, da bodoče zvišanje cen ne sme skrčiti dejanske plače delavcev. Finančni minister Dr. Margaretha pa se je predvsem bavil z vprašanjem vrednote šilinga in izjavil: ,,Mi smo denarni tečaj v trgovanju z vzhodnimi državami spremenili na 21.36. Mi smo pri izbiri tečaja, kar bi posebno poudaril, popolnoma prosti. Mednarodni denarni fond noče in ne ho na naše odločitve izvajal nikakega pritiska. Dobil sem o tem slovesno izjavo v Parizu. Torej leži v naši roki, da pri izenačenju menjalnih kurzov tako ravnamo, vprašanjih dobav vojnega materiala ter o financiranju in o surovinah. Sklenjeno je bilo, da se bodo ministri takoj posvetovali s svojimi vladami, kako naj se ta program izvede. Atlantski svet bodo verjetno spet sklicali v prihodnjih tednih, ko se bodo ministri posvetovali s svojimi vladami. da ne bomo zaradi trenutne koristi eksportnega gospodarstva močno omajali naše cene in plače. Kmalu se bomo morali odločiti". Margaretha je nadaljeval: ,,Mislim, da bodo oni močno prevarani, ki vidijo izhod v večji ali manjši inflaciji. Avstrija je odvisna predvsem od izvoza in mora v teku časa izvoz dvigniti najmanj še za 50 odstotkov, pa tudi od uvoza smo odvisni, ker moramo še vedno precejšno količino živil in drugih surovin dobavljati iz inozemstva. Minister je govoril tudi o upravni reformi in odpustitvi vsaj 5 odstotkov državnih nameščencev v letu 1950. Pokazalo se je, da odpustitev ni povsod izvedljiva. Tako na primer ne pride v poštev pri policiji niti žendarmaeriji niti pri učiteljih ljudskih in meščanskih šol. Odpustitev učiteljev se je morala z ozirom na naraščaj šolarjev preložiti na poznejši čas. Namesto da bi se v letu 1951) odpustilo 1500 učiteljev, se je S korejskega bojišča Borba za južnokorejsko prestolni- _ co Soel je huda borba med silami OZN in Severokorejci, ki vsako cestno križišče trdovratno hranijo. Iz zadnjih poročil je razvidno, da se silam OZN ne ho tako hitro posrečilo zasesti mesto Soel. Severnokorejska garnizija mesta Soel se je pojačila s tem, da je pritegnila edinice, ki so se še pred kratkim borile na fronti pri Naktongu v borbo za mesto Soel. Severnokorejska artilerija je na zelo dobrih položajih v središču in v severnem delu mesta, tako, da ima pregled čez vsa cestna križišča. Po večurnem boju se je posrečilo silam OZN, da so v mestu preložile svoje položaje. Na južni fronti napredujejo sile OZN. Edinice 1. topniške divizije so 24. t. m. zavzele mesto Songču, ki leži na zapadnem bregu reke Nakton. Severnokorejci so pri svojem umiku minirali vsa gorska pota, da bi s tem ustavili prodiranje sil OZN. Neka britanska četa, ki je v boju zavzela nek hrib je bila kratko nato napadena od ameriških letal z bombami in brzostrelkami. Britanci so pri tem zgubili 150 mrtvih in ranjenih. Pri tem poročilu se posebno močno poudarja, da so bili britanski položaji dobro zaznamovani. V uradnem poročilu ministrskemu predsedniku Altlee-ju je ameriška vlada izrazila svoje globoko obžalovanje nad to pomoto. Primorsko ljudstvo je proslavilo obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji Primorsko ljudstvo je slovesno praznovalo tretjo obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Prejšnji teden so bile po mestih in vaseh akademije in zborovanja, v Solkanu, začasnem središču goriške oblasti pa so imeli teden prvega kulturnega festivala. Na tej kulturni manifestaciji novoosvobojenih krajev je bil tudi književnik France Bevk, predsednik ljudske prosvete Slovenije, ki je hkrati praznoval šestdesetletnico rojstva. V svojem govoru se je France Bevk dotaknil borbe primorskega ljudstva proti italijanskemu fašizmu, njegove vstaje in končne osvoboditve. Poudaril je, da ne bodo pozabili bratov, ki so ostali onstran nepravične meje in v Beneški Sloveniji. zahtevalo, da se jih nastavi 2282. To pomeni, da bi dejanska odpustitev ne obsegala 5 odstotkov, temveč samo dva odstotka in da bi pri-štedili namesto 165 milijonov šilingov le 73 milijonov. Glede borbe za nastavitev učiteljev je izjavil minister: ,,Pri 'tem vprašanju ni šlo le za učence temveč predvsem za to, da se nudi 2000 učiteljem, ki so na žalost, namesto da hi izvolili drug poklic, postali učitelji službeno mesto, in sicer vsaka stranka po svetem razmerju za svoj resnični oziroma ali zamišljeni strankin naraščaj. K davkom in oddajam je minister ugotovil, da so davki kljub 20 odstotnemu znižanju še vedno previsoki, predvsem zaradi tega, ker niso prikrojeni stalnem razvrednotenju šilinga. Vendar pa v doglednem čaše ni videti v tem vprašanju spremembe in izboljšanja. Kdaj dobimo Koroški Slovenci slov. kmetijsko šolo Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo, Josef Kraus je imel ob priliki 75-letnice obstoja kmetijske šole Ritzlliof na Zgornjem Avstrijskem govor, v katerem je sporočil, da je od prevzema poslov ministra za kmetijstvo in gozdarstvo od leta 1945 naprej njegovo najvišje stremljenje, da izgradi kmetijsko šolstvo. Dosedaj so ustanovljene že 3 kmetijske srednje šole, je dejal minister in poudaril, da kmet potrebuje najboljšo in čimbolj vsestransko strokovno izobrazbo. Hkrati je pa pozval vse kmečke stariše, naj pošiljajo svoje otroke v kmetijske šole ter priporočal mladini, naj se posluži teh izobraževalnih možnosti. Govoreč o odtoku delovne sile iz kmetijstva v mesta in o nalogah kmetijskih šol je podčrtal, da imajo kmetijske šole nalopo, da čuvajo in pospešujejo ljubezen do domače grude. Takih besed se tudi koroški Slovenci, posebno pa kmetje, brez pridržka veselimo in se izraženemu mnenju gospoda ministra v polni meri pridružujemo. Ne moremo pa razumeti, da še vedno ni zadoščeno naši zahtevi po slovenski kmetijski šoli, ki jo je Slovenska kmečka zveza postavila pred Kmetijsko zbornico in Deželno vlado že začetkom leta 1947 in na katere potrebo smo opozorili tudi Kmetijsko ministrstvo v svoji spomenici dne '18. marca 1948. Vsi najvišji deželni in državni organi govorijo o nujnosti kme- tijskega šolanja in o potrebi novih kmetijskih šol, za slovensko kmetijsko šolo, ki je življenjska potreba za obstoj in napredek slovenskih kmetov na Koroškem, pa doslej niso pokazali nobenega razumevanja. Iz leta v leto brez tehtnih vzrokov odlagajo njeno ustanovitev. ,,Ni denarja in ni primernega poslopja". Tega noben razsoden človek ne more verjeti, ko so vendar na Koroškem v zadnjih letih odprli tri nove nemške kmetijske šole in sedaj že pripravljajo ustanovitev srednje kmetijske šole. Naše mnenje, jasno za vsakega razsodnega človeka in demokrata je: če imajo kmetijske šole nalogo čuvati in pospeševati ljubezen do domače grude in če je kmetu potrebna najboljša in najbolj vsestranska strokovna izobrazba, potem je tudi čas, da se za koroške Slovence, ki so v pretežni večini kmetje, končno ustanovi kmetijska šola s slovenskim Poukom. Zato z upravičenostjo pričakujemo od g. ministra Krausa, čioar najvišje stremljenje je, da izgraditi kmetijsko šolstvo, da svoj vpliv zastavi tudi za slov. kmetijsko šolo. S tem hi Kmetijsko ministrstvo pokazalo v tem perečem vprašanju samo svojo nepristransko skrb za vse kmete tudi za slovenske, in končno izpolnilo vedno glasnejšo zahtevo koroških Slovencev po slov. kmetijska šoli. Novi točaj šilinga in vprašanje con in plač Kako je nastala in kaj so smotri OZN Te dni zaseda peta Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov, ki je brez dvoma velikega pomena v luči mednarodnih nasprotij, ker je njena temeljna naloga vprašanje ohranitve svetovnega miru. Ni nezanimiv kratek pregled, kako je prišlo do ustanovitve Organizacije Združenih narodov in kakšni cilji so ji bili začrtani. To je bilo 25. aprila 1945, torej še pred brezpogojno kapitulacijo fašistične Nemčije in Japonske, ko so se zbrali na pacifiški obali v San Frančišku v Kaliforniji predstavniki enainpetdesetih držav, da bi pripravili listino za novo mednarodno organizacijo, za Organizacijo Združenih narodov. Strahote druge,svetovne vojne so bile bridek in krvav nauk človeškemu rodu. Izkušnja, da je bilo človeštvo samo po zaslugi skupnih naporov antifašistične koalicije rešeno fašistične agresije, je opominjala svet, da se tudi mir lahko ohrani le s skupnimi napori. Vojno sodelovanje antihitlerjevske koalicije ,,Treh velikih11, to je Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze in Anglije, je budilo nade, da bo po končani moriji mogoče ustvariti organizacijo, v kateri se bo človeštvo lahko učinkoviteje borilo za mir, za sodelovanje in enakopravnost med narodi, kot pa v nekdanjem Društvu narodov. Uresničenje te zamisli so pripravljali že med vojno. Na pobudo prezidenta Roosevelta je prišlo že oktobra 1943 do skupne izjave ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, da je treba ,,čimprej ustvariti mednarodno organizacijo, ki bi slonela na načelih suverenosti in enakopravnosti miroljubnih držav in ki bi bila odprta vsem državam, velikim in malim, da bi se zagotovila mednarodni mir in varnost11. Na konferenci v Teheranu, 1. decembra 1943, so Roosevelt, Stalin in Churchill ob zaključku izjavili, da ,,hočejo veliki zavezniki sodelovati v vojni in v miru11 in vabijo k sodelovanju11 vse narode, velike in male, ki so v svojih srcih in razumu sklenili, da je treba iztrebiti tiranijo in sužnost, pritisk in nestrpnost.11 Z zaupanjem pričakujemo dan11, pravi dalje Teheranska resolucijo, „ko bodo vsi narodi na svetu živeli tako, kakor sami želijo, brez tiranije in brez nasilja11. Te dni je stopil France Bevk v šestdeseto leto svojega plodcnosne-ga življenjskega dela kot pesnik in pisatelj iri prav tako tudi borec v narodno osvobodilni borbi. Bevk je drag tudi nam koroškim Slovencem, ki ga poznamo po njegovih umotvorih in živem zanimanju za našo usodo. Zato mu tudi koroški Slovenci ob njegovi šestdesetletnici želimo še mnogo let uspešnega dela za razvoj slovenskega slovstva, za dvig naše kulture in za lepše življenje našega naroda, ki še ne uživa sadov zmage nad nacizmom in fašizmom. France Bevk se je rodil 17. septembra 1890 v Zakajen pri Cerknem v mali hišici te gorske vasice iz delavne slovenske družine, ki se je trdo borila za svoj vsakdanji kruh. Bevku se je vzbudilo že v ljudski šoli veselje do pisanja. Po ljudski šoli se je šolal na učiteljski pripravnici v Podgori pri Gorici in na slovenskem učiteljišču v Kopru in nato v Gorici. Nastopil je učiteljsko službo, a ne za dolgo. Učil je sprva v Arehku, noto v Novakih pri Cerknem. Med prvo svetovno vojno je pisal antimililaristič-ne četice in pošiljal Domu in Svetu, ki jih je cenzura rada plenila. Sovražnost avstrijskih oblasti mu je vzela službo in ga vtaknila v vojaško suknjo in v usodo življenja po frontah. Po prvi svetovni vojni je pisal v Oh zaključku krimske konference, 11. februarja 1945 so Veliki trije naznanili, da bo prva konferenca Združenih narodov v San Frančišku 25. aprila 1945. leta. Toda že v San Frančišku so se pokazale resnejše razlike v pogledih na vlogo in cilj Združenih narodov, posebno med velikimi. Vendar je bila listina ZN sprejeta soglasno in januarja 1946 se je začelo v Londonu prvo zasedanje Generalne skupščine OZN. Načela OZN so dajala upanje, da bo to trdna mednarodna organizacija, ker v listini, ki je bila sprejeta v San Frančišku se stalno ponavlja ideja o enakosti med velikimi in malimi, in predvideva tudi sredstva za močan mehanizem, ki bi bil sposoben uresničiti težnjo narodov po miru. Med cilji te organizacije so navedene v prvem členu listine tudi tele naloge: ,,Slovesno obljubljamo, da bomo britanski mladini povedali resnico o Jugoslaviji in delali tudi v prihodnje za to, da bodo britanske mladinske delovne skupine odhajale v Jugoslavijo11, so izjavili člani Društva britansko-jugoslovanskega prijateljstva v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta na sestanku, na katerem so britanski brigadniki, ki so delali pri graditvi študentskega naselja v Zagrebu, podali poročilo o svojem delu. Britanski mladinci izražajo hvaležnost Ljudski mladini Jugoslavije, ker jim je omogočila, da so obiskali Jugoslavijo in na ta način spoznali resnico o njej. Člani britanske mladine delovne brigade so na sestanku soglasno poudarili, da so bili v Jugoslaviji prijateljsko sprejeti. Prav tako soglasno so obsodili kominformske obtožile proti Jugoslaviji. Delegacija angleške laburistične stranke se je iz Jugoslavije vrnila v London. V delegaciji so bili predsednik stranke Sam Watson, tajnik Morgan Phillips in člani izvršnega odbora IIarry Earnshav. Morgan Phillips je izjavil, da je bilo potovanje zelo koristno in da so bili razgovori z jugoslovanskimi voditelji ,,zelo odkriti11. Ozračje obiska, je nadaljeval taj- Ljubljani, a že leta 1921 se je za dolga leta preselil v Gorico. V Gorici je postal ravnatelj Narodne knjigarne in se posvečal vsestranskemu pisateljskemu in drugemu kulturnemu delu. Urejal je ,,Mladiko11, pozneje ,,Naš glas11, ,,Biblioteko in poljudno znanstveni zbornik književne družine ,,Luč“. Urejevanje lista ,,čuk na palci11 mu je nakopalo več tednov ječe. Oblasti so ga ovirale in nadzirale njegovo delo, kjer so le mogle. Fašistična vlada je sklenila, da njegovo delo zatre. Poslali so ga na otok Ventotene zapadno od Neaplja. Vrnil se je, a fašistično zasledovanje ni popustilo. V drugi svetovni vojni so ga znova tirali no ječah in taboriščih za internirance. V zmedah v fašistični Daliji leta 1943 se je Bevku posrečilo najti pot v svobodo iz goriških zaporov k partizanom. Poslej je kakor vsi njegovi 'tovariši dati ha dan tvegal glavo, prenašal vse križe in nevarnosti osvobodilne borbe in se udeleževal vseh podvigov zoper tujega tlačitelja, dokler se ni po osvobojenju Trsta France Bevk vrnil z njimi v Trst kot predsednik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora, ki mu je načeloval do septembra 1947. Na tem mestu 1. ohranita naj se mir in varnost. Z učinkovitimi skupnimi ukrepi naj se odstranjuje vse, kar ogroža mir. V skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava naj se poravnavajo in rešujejo vsi mednarodni spori in okoliščine, ki hi lahko pomenile nevarnost za mir; 2. med narodi naj se razvijejo prijateljski odnosi, ki naj slone na spoštovanju načela enakopravnosti in samoodločbe narodov; 3. uresniči naj se mednarodno sodelovanje z reševanjem mednarodnih vprašanj, razvije naj se spoštovanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin za vse, brez razlike rase, spola, jezika ali verske pripadnosti ; 4. države, članice OZN, naj rešujejo vse mednarodne spore na miren način in tako, ,,da ne spravljajo v nevarnost mednarodnega miru.11 5. OZN naj bo središča, od koder nik, čeprav so se z obeh strani razna vprašanja načela z različnega stališča. Odklonil je podatke, o čem so se razgovarjali, ker mora o tem predložiti poročilo laburistični stranki. Phillips je pripomnil, da mu je jugoslovansko ljudstvo dalo vtis, da je ,,precej zadovoljno11. V Beograd so prišli štirje ameriški -senatorji, od katerih sta dva demokrata, dva pa republikanca. Ti so William Robertoage. Harold Dun-dar-Kooley, Claude Pepper in Ovven Robert Bruster. Skupina je obiskala komisijo za zunanje zadeve v ljudski skupščini, člani ameriškega kongresa, ki potujejo po Evropi, so prišli v Jugoslavijo s seje Medparlamentarne zveze, ki je bila pred kratkim v Dublinu. Člane so v komisiji sprejeli podpredsednik jugoslovanske 'skupščine Moša Pijade, tajnik komisije Vladimir Dedijer, namestnik zunanjega ministra Leo Mates, namestnik ministra za zunanjo trgovino Bogdan Črnohrnja, rektor beograjske univerze in druge politične osebnosti. Člani delegacije britanskega odbora za mir so odpotovali v Skoplje, od tam pa so odšli v Niš. V Split pa je prišla delegacija španskih antifašistov, ki sedaj potujejo po Jugoslaviji. je branil pravice ljudskih množic obeh narodnosti na Tržaškem ozemlju in se je potegoval z največjo od* ločnostjo za pravične zapadne meje slovenskega naroda. Bevkovo slovstveno delovanje je zelo bujno in plodovito. Ni ga področja v slovstvu, ki ga ne bi s svojo mojslersko nadarjenostjo obdelal. Vse njegovo delo pa nosi pečat naj« pristnejše ljudske umetnosti. Snovi, pokrajina, značaji dejanja, izražanja, vse to je vzeto naravnost iz ljudstva in prekaljeno v pisateljskem daru po najglobljih zahtevali njegove močne osebnosti. V svojem slovstvenem delovanju je Bevk obširen, od črtic, novel, pesniških del, do povesti vaškega, malomeščanskega in meščanskega življenja itd. spada pa tudi med najbolj cenjene mladinske pisatelje. Predstaviti njegova številna slovstvena dela, ki jih je ustvarjal preko štirideset let, pa je snov. hi je ne moremo obdelati niti v zgoščeni obliki na prostoru našega lista. Slavljencu Bevku pa, enako dragemu Slovencem v svobodni domovini in nam zamejskim Slovencem, ob njegovem jubileju čestitamo in želimo njegovemu delu še mnogo nadaljnih uspehov. bo mogoče vplivali na narode, da bi spoštovali ta splošna načela, vendar se noj ne meša v vprašanja, ki spadajo po svojem bistvu v notranje zadeve vsake države. OZN si je ustvarila organe in sredstva, da bi se mir lahko tudi uresničil in ohranil, če bi le Veliki dejansko in iskreno mir hoteli. Taki organi so: Generalna skupščina, kot ,,svetovna tribuna11, in ,,vest človeštva11 ; Varnostni svet, kot čuvar miru in varnosti, ki je sestavljen iz petih stalnih in šestih nestalnih članov in deluje po načelu soglasnosti vseh stalnih članov, med njegovimi osnovnimi nalogami je tudi regulacija oborožitve oziroma razorožitve; Ekonomski in socialni svet, ki je telo za izvajanje in krepitev sodelovanja med narodi, posebej še za pomoč zaostalim deželam za njihov razvoj. Skrbstveni svet, ki naj bi bil varuh zaostalih ljudstev in nesamostojnih teritorijev; Mednarodno razsodišče, ki naj bi ščitilo in tolmačilo pravo in dajalo nasvete v vseh primerih, v katerih bi ga za svet zaprosila OZN ali pa posamezna država, članica OZN; Generalni sekretariat, izvršilni organ Generalne skupščine,- ki izvaja sklepe Generalne skupščine in pripravlja na osnovi priporočil Generalne skupščine dnevni red za njeno zasedanje. Prvo zasedanje Generalne skupščine je bilo januarja 1946. leta v Londonu. Glavna naloga tega zasedanja je bila uresničiti slovesne izjave in resolucije, ki so bile sprejete na konferenci v San Frančišku. V tem pogledu je prvo zasedanje imelo lep uspeh. Z delom ja začel Varnostni svet, najvažnejši organ OZN. Postavili so komisijo za kontrolo atomske energije. Izvolili so generalnega sekretarja, norveškega zunanjega ministra Trygve Lieja. Pokazale pa so se tudi že prve težave, ki so se pokazale pri glasovanju. Med tem pa se je začela med bivšimi zavezniki antihitlerjevske koalicije odkrita borba za nadoblast nad malimi narodi, zn svoja vplivna področja, ki je vodila do hladne vojne in končno do krvavega spopada v Koreji. Razvoj nesoglasij je obširno poglavje zadnjih petih let in dogodki bodo pokazali, v koliko bo OZN uspela pri svojem cilju, ki ga nakazuje listina, ki je zgraditev sveta dejanske enakopravnosti in nedeljivega miru. Enotna kandidatna lista volivcev v Vzhodni Nemčiji Notranje minstrstvo DR Nemčije je objavilo kandidatno listo za parlamentarne volitve, ki bodo 15. oktobra. Lista vsebuje 400 kandidatov, od katerih jih 70 odstotkov pripada Enotni socialistični stranki Nemčij0, njenim sorodnim strankam in množičnim organizacijam. Med kandi" dati je tudi Otto Groltevvohl, predsednik vlade, Otto Nuschke predsednik krščansko-demokratske stranke in podpredsednik vlade Georg Dertinger (kršč- demokrat) min1' ster za zunanje zadeve, Franc Dah' len, član Politbiroja itd. Severnozahodnf radio je objavori a je varnostna policija Vzhodne Nemčije izpadla te dni veliko čistL1 ’ na Saškem. Aretiranih je bilo znanih funkcionarjev Enotne soc>' alistič-ne stranke v sovjetski coni, k’ so vsi nameščenci notranjega min1' strstva na Saškem. Vse obtožuje, d** so imeli zveze z Zahodom. V nem1' lost je prišel tudi predsednik lih e ralno - demokratske stranke in p0<1' predsednik vladi- Herman Kastm'1-ki mu očitajo, da je zelo razkošm živel, njegov sin na pobegnil na hod. Upravnik Marshallovega plana odstopil Kakor poročajo je dne 23. t. odstopil upravnik Marshallovega p' na Paul Hoffman. Za nasledil) Hoffman-a je predviden njegov 11 mestnik NVilliam Forster. *8 Hoffman namerava kakor por°c „Washington Post11 prevzeti v