Natisov 15.« baralaj □ingfaanii k-ode, I L'piCl! ©§H kron Hyerc" izhaja vsaki ^fa. datiran 2 dnevom inje nedelje. ^^^H velja za Av-Ho-Ogrsko: za celo ^^Bone, za pol lela nizmprnn; a Nemiijo slane za o 5 kron, za ^■ko pa 6 kron; ^M inozemstvo se |' rstai naročnino z ožino na visokost požt-iiočnmo je pla- i. naprej. Posamezne Hmke se prodajajo po 6 vin. MniSivo in uprav- •■ nahajata v Ut|D. gledališko po- t slopje stev. 8. Dopisi dobre dosl i in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vs strani K 32, za >/4 strani K 16, za >/• strani K 8, za '/,, strani K -t, za >/„ strani K 2, za »/•• strani K 1. — l'ri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 27. T Ptuju y nedeljo dne 7. julija 1907. Vin. letnik. Taw šolanja J Ski sla Lelni li 1907. ovdenir. hii niočdl po K biciki asseni iOSt lalb; (L it-Styrii) Somišljeniki S Noto polletje prične in obračamo se do [močnikov s prošnjo, naj ponovijo naročnino. list nima podpor iz bogatih farovskih — nima podpor od oderuških pr- nikih dohtarjev, — naš list je odvisen edino 14 nojih prijateljev^ in naročnikov. Zato pa naš ,,Stajerc" tudi ni odvisen ne li politikojočih duhovnov ne od prvaških doh-jlsjet, ne na zgoraj in ne na spodaj! Neodvisni ■o in neodvisni hočemo delati i zanaprej! „Štajerc" ji odkritosrčen list, katerega program je boj pti klerikalizmu in prvaški gonji te delo za gospodarsko zboljšanje! Opozarjamo torej zaostale^ naročnike, naj jpmraajo svojo na-očninp. ,,Štajer.c" atane. |b Avstrijo in Ogrsko celo leto 3 krone, za čijo 5 kron in za Ameriko ter drugo ino-o 6 kron ! Delajte za svoj list, Jn&jte, razširjajte, priporočajte „Štajerca"! Tika gostilna, kjer zahajajo naprednjaki, mora [Mi naročena na naš list. Vsi na delo za „Štajerca"! Dpravništvo in uredništvo. Ne odnehamo! Prihajali so k nami s sladkimi obrazi in Kdenimi obljubami ter nam stiskali hinavsko tole. Prihajali so zopet s strupenimi pogledi in rtunjenimi pestmi ter nas oblili z gnojnico svo-jklaži. Korakali so mimo nas, kakor da bi ni ne bilo in metali so kamenje na nas... M ne je bilo zastonj! Kajti — mi ne odne-kuo! Ne, nikdar ne odnehamo! Nikdar ne pri-fognimo svoje glave pod jarem mogotcev, ki urtopajo proti nam! Mi ne odnehamo... Posvetili Brno svoje moči osvobojenju ljudstva, gospodarimo. zboljšanju, prosveti in izobrazbi. In mi »odnehamo od boja proti prvaštvu in kleri-ustra. Kakor temna senca se je vleglo to kle-[flktlstro Jez naše pokrajine, kakor strupena in hoče uničiti vse nežno cvetovje ljudskega Loja in razkošja. Cilj klerikalizmu je nesa-putojnoBt ljudstva. V temi naj ostane delno ljudstvo in pozna naj [le enega „boga" t- nenasitno malho duhovniških in posvetil mogotcev. Klerikalstvo hoče, da bi se Met mcega živega na grmadi sežgalo, kdor [i K upal dvomiti o politični nezmotljivosti pisnega Korošca ali Podgorca. Klerikalko hoče uresničiti iz novega inkvizici-I srednjega veka, in ako že ne telesno, ■Km vsaj duševno. Kakor vampir sesa to kle-■litTO na ljudskem truplu in kakor opojna ■it se vlaga v ljudske dušev. . Dokazov kle-^Ea trinoštra dovolj! Španija, kam je prišla mogočna Španija, katere vladar je svoj čas izustil nesmrtne besede: V moji državi ne zahaja solnce nikdar! Španija, ki je združila polovico sveta pod svojim žeslom, — kam je prišla? Kam je prišla ta država, ki je porodila Kolumba, pod vlado klerikalstva in klobuka je-zuvitov? Propadla je, ljudstvo je podivjano, iz-sesano, raztrgano in umira v revščini, — kskor kobilice so pojedli bogati samostani, debeli menihi in duhovni blagostanje španskega naroda. To je klerikalstvo! Učimo se iz zgodovine! Učimo se od drugih držav in drugih narodov! Danes se otresajo narodi klerikalnega je-robstva. Francoska koraka vsem državam naprej in kaže pot, ki jo morajo hoditi prej ali slej vsi kulturni narodi. Cerkvi — dušni blagor! Državi — telesni blagor! To je geslo vseh, ki — ne odnehajo! Ne trosimo si sami peska v oči. Klerikalstvo je postalo na Avstrijskem zopet močnejše in vedno več zaslombe si pridobiva. Bes je sicer, da imamo v državni, zbornici več napred-njakov nego'klerikalcev. Ali "veliko jih je, ki'so le polovičarji, ki se vpognejo v resnem trenutku, ki so le na jeziku naprednjaki, kakor so terci-jali le na jeziku kristijani. In od vlade nimamo veliko pričakovati. Od plemenitažev nimamo veliko pričakovati. S a m i s m o in zato — ne odnehamo! Zdi se nam, da se zbirajo črni oblaki in da pričakuje Avstrija velike nevihte. Zato zbi-rajmo svoje moči in ne odnehajmo! Izobražujmo svoje še zaspane tovariše od moža do moža, razŠirjajmo svoje časnike, delajmo v poljedelskih društvih, prirejajmo predavanja, vstopajmo v občinske zastope... Z eno besedo: ne odnehajmo! Ali beseda je prazna, dokler jo ne napolnimo z — delom! Velikanska je potreba napredne organizacije, naprednega časopisja ravno za naše pokrajine. Naše ljudstvo ne more obiskovati dragih šol, se ne more naročevati dragih listov in nima časa da bi jih prebiralo. Ljudstvo ima poleg tega vse polno sovražnikov, ki mu šepetajo hinavske laži v uho in mu obljubujejo deveta nebesa, samo da ostane lepo ponižno in pohlevno in neumno in revno... Ne odnehajmo! Koliko dobrih nasvetov, plodonosnih naukov smo vrgli med ljudstvo in koliko dobrih prijateljev smo si pridobili med ljudstvom. Ali koliko sovražnikov, zavednih in nezavednih, smo si tndi pridobili. In ker nas obdajajo sovraštvo, laž, obrekovanje, zato je treba krepko prijeti za krmilo napredne barčice in jadrati v odprto morje proti cilju... Zdru-žujmo se tesneje okoli „Šlajerca", ki napreduje tako lepo, ostanimo zvesti svoji ideji in — ne odnehajmo! Pogumnemu pripada svet! Politični pregled. Državni zbor. 4. seja. Predsednik naznani, da hoče cesarju hvalo izreči za iskreni pozdrav nove zbornice (Živahno odobravanje). Za zapi= snikarje so bili izvoljeni poslanci: Brnnner, Ben-kovič, Weidenhoffer, Udrzal, Schuhmeier, Ja-blonski, Riibenbaner, Peric", Zuleger, Simonovič, Stojan, Lukasievid; za reditelja pa Fink in Vukovič. Notranji minister predloži zakonski načrt glede tiskarniških preš, finančni minister glede 100 kronskih bankovcev, trgovinski minister glede trgovinskih razmer z Turško, finančni minister nadalje provizorni proračun za I. 1907. Nato je prišel ministerski predsednik pi. Beck svoj govor. V začetku je omenil veliko potrebo izgotovljene volilne preosnove in dejal: Zbornica splošne volilne pravice mora iskati svojo nalogo v delu. Vodilne zvezda mora biti mirni, zavedni razvitek političnega in gospodarskega dela. Govoril je pi. Beck nadalje o strankah, zlasti o socialistih in dejal, da bode vlada porabila, kar imajo socialisti zdravega v svojem programa. Ali njegovo geslo bodi: plodonosno delo a celoto in za celoto! Oblast vsega skupnega in ednako-pravnost vseh delov, moč države in blagostanje državnikov (Živahno ploskanje). Lepe besede! Radovedni smo, je-li jih bode vlada tudi vedno vpoštevala. Do danes nismo imeli veliko zaupanja do vlade. Po govoru pl. Becka je pričela zbornica razpravljati o nujnoatnem predloga glede ureditve slabih denarnih razmer v posameznih deželah. Posl. Gessmann je omenil, da so proračuni raznih posameznih dežel končali z velikim pomanjkljajem in da je treba v tem ozira takoj nekaj ukreniti. Nato je prišel do besede finančni minister Korytovski. Omenil je, da bode sklical v jeseni konferenco, h kateri bodo povabljeni vsi deželni odborniki in da bode predložil zbornici takoj potem primerni zakonski načrt. Zbornica je sprejela nato nujnost predlaga in pričela glavno razpravo. Posl. Renner (socialni demokrat) je imel daljši govor in predlagal obenem, da se uvede tudi za deželne zbore splošna in ednaka volilna pravica. Minister za notrajne zadeve pl. Bienerth se je izjavil proti temu predlogu. Govorili so še prof. Redlich (nemški naprednjak), Sonknp (češki soo. dem.), Hribar (slov. liberalec), Prokesch (češki soc. dem.) itd. Potem sta bila izvoljena glavna govornika Abrahamovicz (Poljak) in dr. Diamand (soc. dem.). Nato je bila izvoljena deputacija za kvoto; izvoljeni so bili Schuhmeier (soc. dem.), Nemec (soc. dem.), Baumgartner (kršč. soc), Steiner (kršč. soc), Kaiser (nemški narodnjak), Urban (nemški naprednjak), Abrahamovicz (Poljak), dr. Stransky (Čeh) in Povše (kler. Slov.) — Poslanci so stavili še razne predloge, iz katerih naj še omenimo: Predlog nemških narodnjakov glede odškodnin občni nam za bremena prenesenega delokroge in šolstva ; nadalje vprašanje poslancev Resel in Rieger glede pretepavanja vojakov itd. — 5. ■ s e j a. Tudi na tej seji se je razpravljalo o predlogu glede zboljšanja razmer deželnih financ. Poljak Abrahamovicz se je izjavil odločno proti vpeljavi splošne volilne pravice za deželne zbore. Vršila se je še daljša debata, in prišlo je tudi do burnih prizorov. Socialisti so Poljake in krščanske socialce prav odločno napadali in opsovali. Abrahamovicz je predlagal, naj se predlog glede splošne volilne pravice za deželne zbore posebej razpravlja. Ta predlog je bil tudi sprejet. Potem se je govorilo o predlogu glede uradnikov, ki so bili službeno kaznovani, ker bo kandidirali. Cela vas nakupljena. Vojna oblast je nakupila pri Novem Benateku na češkem večje zem- _ 2 — ljišče za Tojaške vaje. Tam se nahaja tndi vas Mlada. Zdaj ae je od vojne oblasti to celo vas nakupilo. Poskusiti se hoče nove kanone na tej vasi. Prebivalci so se morali izseliti. Malo preveliko troškov pa le delajo te vojaške igrače. Pametna Odredba. Vojno ministerstvo na Ogrskem je izdalo odredbo, po kateri se odpusti vse kmetske sinove, ki služijo pri vojalcih, s 1. julijem za 14 dni domu na dele. Na Ar-strijskem še nismo tako daleč! Nova vinska postava je dobila z vsemi svojimi napakami že 12 V aprila cesarsko potr-jenje. Zdaj se čuje, da bode te dni v državnem postavnem listu razglašena. Veljala bode torej že za letošnjo trgatev. Sokolska slavnost v Pragi se je vršila te dni. Rdečosrajčniki so seveda takoj pokazali svojo kulturo. Psovali in napadali so tudi dejansko nemške dijake. Sramotno! Kaj ko bi se vse češke bratce iz nemških krajev v kraljestvo češkega leva pognalo? Saj je znano, zakaj se pes vBede, ako vidi Ceha.. . Ločitev cerkve od države. Švicarsko ljudstvo je odločilo za ločitev cerkve od države. Za ločitev je bilo oddanih 7.656 glasov, proti pa le 6.822. Dopisi. Iz Črešnic nad Vojnikom. (Toča, kraljestvo in župnik Franc Ogrizek) Dne 24. junija za-rano med 3. in 4. uro je toča na Crešnicah in proti Konjicam po vinogradih, poljih in sadnih drevesih hudo klestla in potolkla, in po neko-jih krajih so jo še drugi in tretji dan ^nakupi-čeno videli. Škoda se bode še cenila. Nekteri praznoverni in zapeljani Crešničani pa si zopet domišljujejo, da bi utegnil tamkaj bivši učitelj I. Adamič iz maščevanja to točo napravit ter ga vnovič od strani hudo pogledavajo. Cela stvar pa je ta-le: Leta 1903, meseca julija je toča v Crešnicah strahovito razsajala. Ker je na predvečer istega dne tamošnji učitelj Adamič do polnoči v šoli opraviti imel, je neka lahkoverna kmetica potem rekla, lahkomogoče da je učitelj to točo napravil, ker je v črni šoli bil in ker je prejšnji večer tako dolgo bedel in luč imel. Kakor hitro pa je župnik Ogrizek to slišal, ki je čez učitelja že tri leta venomer na krajni, okrajni iu deželni šolski svet tožbe pošiljal, je to govorico za popolnoma resnično potrdil in dejal, da jo Adamič poln hudobije, ter da je s pomočjo hudega duha resnično to nesrečo, točo učinil, kar se je hitro po celi fari razglasilo, in skoro vsi Crešničani so to trdno verjeli, trdili in okoli pripovedovali. Da je to gola resnica, vedo še zmirom Vojničani zlasti gostilničarji in trgovci, kjer so se Crešniški kmetje čez Adamiča pritoževali, ter ga po strani ojstro gledali. A bolj ko so se jim Vojničani smejali in jih poučevali, tembolj so Crešničani trosili in rekli: če pa sami gospod župnik Ogrizek to povejo in razložijo, tedaj mora vendar resnično biti!! Pa vsa ta zvijača hudomušnemu, obrekovalnemu in vsegavladajočemu župniku Ogrizeku še ni zadostovala, pošiljal je tako neumnost celo v mnoge časnike. Pa le tedajni urednik .Domovine" se je dal vjeti, ker ni pomislil in tudi Ogrizekovo obnašanje ni poznal, ter je Domovina dne 16. oktobra 1903 med mnogim drugim takole dobesedno prinesla: ,,Adamič se črešničanom z nesrečami grozi (!!) ter se nad točo posmehuje* (! !!) Ti časniki so shranjeni in se lahko vse z njimi dokaže! Se skoraj večo svojo neumnost in hudobnost je Ogrizek stem razodel, da, ko je „Domovina" na utiteljevo tožbo a še pred obravnavo dne 1. decembera vse preklicala in poravnala, je Ogrizek hotel od same jeze poči, ter se srdito nad „Domovino' hudo-val in ta zasljepljenec niti pomislil ni, kak posmeh in sramota raznn kazni, bi pred sodniki in porotniki za njega in deloma vse duhovnike bila, ako bi slišali, da je župnik učitelja po fari razglasil, da je točo napravil ter da prvi časnik piše, da učitelj z nesrečami grozi, ter se nad točo posmehuje. Tega čudaka so se Crešničani po 11 letni potrpežljivost vendar enkrat rešili, a so bili večidel sami krivi, ker so ga s tem k prevzetiji zapeljali, da so se ga preveč bali in ga vse ubogali in mu v lice vse verjeli, a za njegovim hrbtom so se mu pa vendar smejali ! Znano je, da se je letošnjo zimo v Dramlje preselil, kjer mora že bolje „ponižen" biti, da je tam že nektere razsodne in zavedne kmete našel, ki si ne dajo posvetne reči od njega ukazovati in vedo, da je vsak državljan za sebe gospod in mu ni treba pod „napihnežem", kakor vročekrvnim puranom, molčati in klečeplaziti. — Iz Dragonjevasi. Dragi „Štajerc" ! Kakor ti je znano, nam je g. Ornig pomagal* rado-voljno z denarjem in kruhom in se sam k nami pripeljal, ko nas je doletela tako velika nesreča. Kaplana Sorkota pa zdaj ni bilo k nam, da bi nam pijače kupil. Med volitvijo pa je skakal vedno okoli in mešetaril za hofrata Ploja. Radovedni smo, ako bode zdaj Sorko prišel, ko bo-demo cegle in grušte vozili. Zdaj smo potrebni; drugič pa no bodemo po tvojem volili! Ako prideš ti kaplanče še enkrat k nam za tvoje kandidate, pomedli bodemo z brezovo metlo. Gospodu Ornigu se pa prav srčno zahvaljujemo za njegovo dobroto, da nam je v najhujši revščini prav očetovsko pomagal. Bog ga naj živi 1 Račje pri Mariboru. Preljubi ,, Štajerc", prisrčna, hvala da si priobčil v zadnji številki naš dopis! Ta dan bilo je v Račjem kaj živahno Vsi, staro iu mlado, hiteli so nad naročnike ..Štajerca", naj se jim dovoli prečitati dopis. Stem se je napravilo globok vtis na one pobožne žene, katere hočejo Boga iz nebes pregnati, ker hodijo sedaj rudečelične po vasi; videti jim je, da so same nedolžne device s kakimi 20 leti... Ko bi še bila ena od teh lepih žen prosta, bi takoj ponižno stopil pred njo z besedami : Povej mi draga, hočeš li biti moja družica skozi celo življenje ? ! Pardon,! da se pa zopet ne zmotim, je živa laž, da se mi dopade Pufekva Milika, katera je kar divjala od same jeze, ker se je njenega Pauleka raziralo pod nosom... Sedaj Ti draga Milika ne pomaga nič druzega, nego, da daš tvojemu Pauleku vsak dan, „pusrl", da mu njegova prejšna brada zopet izcima. Oh to bo veselje; mislim, da bo tedaj gotovo že na „urlaub" prinesel dolgo brado in kot privesek na prsih konjsko podkovo, v znamenje, da je že aranžiral za prvega gemei-narja... Milika, ne škripaj več z zobmi, ker tako veš, da „hec" pa bit mora! Sedaj pa za-kličem iz celega grla: Bog Te živi „Stajerc" mnogo, mnogo let, da še tudi ne boš nehal oznanjevati resnico našim potomcem! Vi pa vsi, kateri ste klerikalnega duha, nas ne boste več dolgo klicali na boj, ker mi naprednjaki bomo šli preko Vaših trupel pogumno naprej! Mi se ne bojimo prvakov in tudi ne klerikalcov, ne zidamo upanja v pesku ali zraku, bodočnost je naša, ker imamo trdno podlago, ter čisto dušo in zdravo pamet! Miroljubni fant. Trbovlje. Volitve so se nehale in naši duhovni bi se radi malo oddahnili. Pred volitvijo so radi letali k bolnikom, zdaj bo pa spisali neki red, glede tega, po katerem se morajo verniki ravnati. Tudi pridige so se spremenile. V nedeljo dne 23. junija je g. S. prav gorečo govoril o ponižnosti. Priporočal je onim ženam, ki ne morejo jezika držati, naj vzamejo vode v usta, saj zadostuje vsaka studenčnica. Ali poglejmo, kakšni vtis je naredila ta pridiga na farško ,Leibgardo", katera obstoji iz žena, ki se imenujejo „Marijine device," onega moža, katerega kašelj, svati, botri in pa matere ki hodijo k upe-ljavanju, prav dobro poznajo, njegove žene in pa onega junaka ki kvari trbevljske orgle. Ta garda je še tisto nedeljo nesla ravno tistemu kaplančku marje in laži črez neko deklinoj katera je k svoji nesreči, spadala tudi k te, družbi, samo z razliko da ni bila tako pridna hinavka in ni tako pridno agitirala za dr. Ben-koviča kakor ona zastavonoša, ki si je vse nohte obdrgnila, tako pridno je praskala plakate nasprotnih kandidatov iz zidu. Seveda, g. kaplan-ček jo je izobčil iz družbe brez da bi rekel: BAndiatur et altera pars." Sicer je bila navada dosedaj, da so se iz te družbe izobčile samo tiste, katerim so že predpasniki prekratki postajali, in še takrat se je reklo da jim bula raste. Izjem pri tem poznamo do danes samo pri dveh in mora biti nekaj posebnega in to tudi je! Tiste, ki spadajo k tej družbi, so večji del samo takšne, ki jih v Trbovljah po domače imenujemo : ,Ausschuss", samo izobčene dve so bile izjeme. In ker so se druge bale, da bi dobile te dve pri kaplančkih prednost, (saj to vemo že od g. Kirchsteigerja, da so terci; vse v farje zaljubljene) treba je bilo pl lagati, da so bile enkrat odstranjene. Mi pozdravljamo postopanje g. Strmšeka, ni samo njegovi gazdi naj neha lagati, dr povabljena v laški trg na obed. Izobčenim svetujemo, naj ae ogiblejo te hinavske gari pokažejo črnosuknežem, da znajo brez njih dobno živeti. Žusem. Ljubi ,Štajerc" veliko si nam povedal od našega župnika Š»batovega Ti — Zdaj tudi že njegovo učenje svete i rodi plodove. Tukaj je pet deklet blizu Si tovega Tončeka, ki so se oblekle v leke; posebno hlače so so jim dopadle. Na jim je bila najbolj pobožna in največja jalka po domače Tuclova Franca. Teh 5 di so se tako grdo obnašale v hlačah da ni za popisati; bog ob vari, da bi se fantje grdo obnašali, kakor so se te tercijalke, ki! čejo biti večkrat v mesecu pri spovedi. To! take Či3te „device", da se v procesiji v oblečejo in kranceij na glavo de vajo. Fej! kleta, ako vas Šebatov Tonček ne bo lep učil, vas bo pa naš ljubi „Štajerc" podučil posvaril! Opazovaleij Žusem. Naravnost neverjetno je, da ok: šolski svet še ni ničesar ukrenil glede zitM učiteljic v Loki, čez katero se škandalizira o okraj. Častnega čuta nima ta učiteljica meni oobenega, drugače bi se že oprala očitaaj Okrajni šolski nadzornik g. Supauek pa se i briga za to močvirje ali pa se boji, nastopi ker se tiče cela zadeva tudi dušnega pasty v Žusraa, ki je bil velik sovražnik ženBk iti Poličanah. Drugje bi bilo haj tacega nemogofoi oblasti bi že davno nastopile. Zato je burljivo, da se pri nas take škandale pi Našli bodemo sredstva, da se stvar konča, mi stariši hočemo čuvati moralo in nraTui svoje dece. G. Supaneku pa priporočamo, zadevo ne preiskuje od daleč, temveč n»! meBta. Sicer pa je provizorij pri okr, varstvu v Celju ponehalo in predsednik kakor upamo, sam preiskavo v roko priliki bodemo tudi omenili, da pobira telj Rošker v graščinskih gozdeh s svojo bi (industrijsko učiteljico) dračje in ga pelje p na vozu lastnoročno domu. Gotovo to vpliv učiteljstva. Teh škandalov mora bi krat konec! Iz Poličan. — Dragi Štajerc, pri pač ni nobenega miru — nesramni in deževani klerikalni agitatorji preganjajo blatijo Tebe kakor tudi druge poštenjake Jej neznosen način. — Ti glavni hujskači so ličanski črnosuknjež; pekelski matrački pi govec; hošniški lažnjivec in kupfar-verkbesicer ter 4ti neki vampasti krčmar, in mrzli mesu zunaj Poličan, kteri kole več let že, kakor je žai merija dognala, najrajši take svinje kteri že več kri ne teče, ter priskrbi jako „fiae klobai slanino, za klerikalne veselice. — Naj padajo ti ljudje Tebe dragi Štajerc in tukaj jako priljubljene grundnerje. in ski svojimi umazanimi jeziki poštenjake blatiti, veda brez uspeha. — Ti dragi Štajerc več priljubljen in znan kot edini kme jatelj, in grundnerji bo značajno preveč niti, da bi se z lajanjem takih malei psičkov bavili. Tebe dragi Štajerc kakor grundnerjem služi to ševglanje le v ljudstvu. — Prihodnjič o mrzli mesariji luha" nekaj natančneje. — Sv. Lovrenz dr. p. Pred par tedni frata Ploja častili, po farovžih piščance j mu napivali, — zdaj pa pravijo : proč Zdaj je Bpravil menda Ploj „vero" v „nevs No, vi klerikalci, ali še veste, kako ste padali, ki niso hoteli hofrata? Ali še Mlaker, kako si vpil, da je vsak nevernik, Ploja ne voli ? Sram vas bodi, črnubi! denarja ste zapili, da je bil Ploj voljen; bili bi raje ta denar za kapelo. Zdaj pa bira mežnar podpise da bi Ploj svoj odložil. Menda se gotovim ljudem zopet cedijo po tistem pivu, ki bi ga ob novih vah zastonj dobili. Ali mislite, da je Ploj neumen, kakor vi, ki ste ga volili? Le čajte zdaj voz in se mu peljite nasproti, Plojčku, vi slavni člani papirnate , zveze". Zdaj poglejte g. Orniga, ki ste ; iijalke redno sicer ičemo ie bo a p« de in spoti že čeka. tosti, Seba- ob- čeln terci-eklet ;ukaj tako ho- 'o 80 belo De-'Sega 1 in si. rajni afere celi enda »nja. ne ■piti, ti rja Se v 'e in raz-sira. cajti | aost naj lici gla-)de, Ob ači-ogo tem B .neveroika" in bogve kaj vae, — poglejte, bltao srce ima on za nas kmete 1 Koliko nam je Omig dobrega storil! Koliko so ljudje ka-nnja pobrali iz svojih njiv in ga drago pro-iili! Kako je g. Ornig živinorejo zboljšal! foliko cest je napravil in največji njegovi so-rainiki so si pri zgradbi teh cest lepe denarje iliiili! G. Ornig je bolan in vendar je prišel k nesrečnim pogorelcem v Mihovce. Ali ste tam videli Zelenika ali Jartelo ah Miha Brenčiča ? Btriblci, ali ste slepi? čas je, da se vzdra-|e! Iz podenske doline. V 26. štev. „Mira" me dobro mani „mnštacar" dolži, da sem jaz pisal to v .Štajercu", kar pa ni ies. Mož piše, di Di res, da bi klerikalci na zborovanju pri Nijetovcn zapisovali volilcem glasovnice. Dalje pis>, da ni res, da bi bil Boste za neko »uto" mile« kontroliral. No, dopisunček, to ti lahko dolaJemo! Ti Možina, ali se kaj spominjaš, kdo je bil vzrok tisti nepremišljeni besedi, ■udi katere je imel Najekovec toliko sitnosti ktroškov? Svetujem ti, da pustiš svoje »feder-tflfenje" in izprašaj raje svojo vest! Dalje me pmjeŠ .ovčjega pastirja", ker se ne sramujem [legi, da sem v mladih letih kot deček ovce ■il. Misliš mene s tem žaliti, pa se motiš! Kdor se pnsti od tepca razžaliti, je sam naj-veči tepce. Malo pomisli, koliko prepira bi hoitalo, ko bi ti malo manj svojo „ boljšo polovico * poslušal. Pregovor pravi: kjer žena Ihte nosi, tam mož malokedaj dobro kosi. Nazadnje pa pišeš, da ne veš, komu se pravi jJetom'. Svetujem ti: pojdi v „Motijavo honjo", tam te sreča najprve pamet, potem pa „Motej". M pišeš, da število naprednjakov pada. No, to je pa debela grda laž! Poskusi do pet šteti, potem se lahko prepričaš, da ima klerikalna ttaka r podenski dolini le troje steber, kakor tol". Prvi steber so precej modri s svojimi dolgimi brkami. Za njimi pridejo očka, ki sedijo že dve leti na stolen zraven neprijetne preteklosti; o tretjem prisati pa je odveč. To je „plajberška narodna žlahta." Pa brei zamere, prihodnjič še kaj. Ovčji pastir. Vernberg na Koroškem. Na Koroškem imamo dosti priseljenih duhovnikov. Tudi nam Sko-cidolancem se je poslalo tnjca. Že predno je ta prišel, so pisali prvaški listi: to je pravi mož na pravem mestu I In res je pokazal kmalu iroje agitatorsko srce. Naročeval je klerikalne pevce in pevke iz Kranjskega in hotel uresničiti celo veliko sokoleko veselico, katero pa oblast ni dopustila. Ob takih prilikah so romale ne kokoši in jajce iz cele vasi v farovž. Pri adeji volitvi je pozabil na svojo duhovniško miljo in deloval v vsemi močmi za socialnega demokrata Rieseja. Mož, kateremu se je odtegnilo cerkveno upravo in verski poduk v višjih dvek razredih, — tak mož bi se moral pred nojimi ovcami poskriti, ko bi imel še malo do-•tojnosti v srcu. Ali on se ne skije. Pač misli: Molj bodem agitiral, temraje me bodo imeli duhovniški politiki kateri so me za politiziranje v Skočidol poslali. — Naša občina Vernberg pa je imela tudi čast pozdravljati v vrlem »Štajercu* opetovano omenjenega Svatona kot župnika r Sv. Jurju na Strmcu. Tudi tukaj se je reklo, zdaj pride »pravi mož". Svaton je bil •eveda takoj hud agitator in je pomagal svo-jemc tovarišu Gabronn ter napadel ljudi, ki so lot poštenjaki osiveli ter moral pred sodnijo in javno za odpuščenje prosjačiti. Mi ohranimo v dobrem spominu in gotovo ne zavi-far zaradiu jega. Omenimo naj še tre-a. Sicer voli tudi ta klerikalno vendar pa ga imajo ljudje radi zaradi njegove prijazno-; svojim tovarišem pa je zato trn t peti. je iz dobrih virov, da so ga njegovi du-niski tovariši pri škofu tožarili češ da ne ime postati prost, vkljub temu da je še dolga letu debant. Priseljeni farji sovražijo vse, kar je koroškega in zasledujejo celo svoje lastne tovariše, ako ne trobijo v njih rog. Občinar. St. Vid v podjunski dolini. (Svaton kot nočni čnvaj). Naš famozni češki fajmošter Sva-ma vedno dosti opravila. V nedeljo 30. ija je hodil celo noč po vasi z revolverjem psom. Baje je to storil, da bi obva- — 3 — roval vas pred tujimi napadovalci, ker so bili vaški psi večinoma na obisku pri neki zunanji psici. Ali vsa ta stvar ima še drugo stran. Sva-tonu se Št. Vidčani več ne dopadejo. Zlasti vročekrven postane, ako začuje gromoviti „heil", Vsled tega je rekel v cerkvi preteklo nedeljo: ,.Ako se še ta teden v št. Vidu napredno mišljenje ne neha, se ne bode čitalo nobene maše več tukaj, temveč le v podružničnih cerkvah. Zlasti vas opozarjam na današnji dan, kjer se veliko greši". — Bilo je to namreč na predvečer kresov. Da bi Svatonu svoje mnenje pokazali, udeležili so se vsi št. Vidčani kresovega ognja. ,.Heil"-klici pa so razjezili Svatona tako, da res maše ni čital v farni cerkvi. Tako daleč smo že prišli! Poslanec Grafenauer je lahko Tesel nad svojimi agitatorji. No, Svatona res ne potrebujemo, razven kadar gredo naši psi zopet na „ofcet". Po obdržani maši v filijalni cerkvi v Ribarivasi je šel Svaton v bližno gostilno. Tam se je naroval iz neke vboge stare ženice in prišel z njo v prepir. Prišlo bi celo do pretepa ko bi nekateri gostje Svatona ne zadržali. Ne vemo, sli je Svaton imel zopet 25 flašk pod streho. V bližini je šel v neko kmetijsko hišo, kjer so ravno rožni venec molili in je tam vklub molitvi nad dekletom vpil, da ne sme stati v bližini svojega fanta in šel vun. Ko pa je izvedel, da je prišel fant zopet na poset, prišel je tudi Svaton dvakrat tisto noč v hišo. Stal je večinoma pod oknom, za katerim spančka neka deklica, katera ga že enkrat ni posebno prijazno sprejela. Potrebno bi bila posebna pivovarna za tega človeka. Preteklo soboto je bil tako napolnjen s pivom, da je padel iz voza. Tudi mu je moral mežnar kri ostaviti, ki mu je tekla iz nosa, ker je padel po stopnicah. Bes bi nas bolelo, ko bi se Svatonček v pijanosti ubil. Dragi ,.Štajerc", morda mu moreš ti priskrbeti pivovarno; izplačalo bi se, ker mož pije kakor troje dromedarjev, kada pridejo iz puščave. Mi fantje pa svetujemo Svatonu brez šale: ostani doma in ne zalezuj nas ter ne obrekuj nas! Drugače znaš z revolverjem in psom vred kaj doživeti. Naprednjaki. Novice. ■■ n . »Stajerc" zopet uničen! Res je, nikar so ne smej i te ! Mi smo zopet enkrat » uničeni". Ne vemo natanko, kdo ima »zaslugo", da je groznega »Štajerca" ubil; ali je to tista ljubljanska cunjica, ki jo je uresničil šnopsarski Križman in katere »šef" je zdaj ptujski dr. Jur-tela, — ali pa je to znamenita »Straža na Savi", katere duša je istotako znameniti dr. Cvenkanič. Ali to je vseeno: .uničeni" smo in kdor ne veruje, ta plača groš 1 Kaj pa se je zgodilo ? No, nič posebnega ! Tiskarnar V. Blanke je vrgel nekega nemarnega, brezvestnega, lenega stavca na ulico. Ta stavec je čul nekje zvoniti, pa ne ve, v kateri cerkvi. Iskal in našel je zavetišče v Ciril- in Metodovi tiskarni v Mariboru. In mož je Srb ; zato ima srbske navade : u k r a-d e 1 je pri Blankeju tiskovino našega tiskovnega društva. Zdaj pa »uničujejo" zakotni listi , Štajerca"... Prijatelji, molčite raje, ker sevam drugače vea svet smeji! Z Cvenkaniči in Križ-mani se ne bodemo prepirali o številu naših naročnikov. Toliko naročnikov kakor vsak drug slovenski list imamo gotovo. In vsako stavo držimo, da imamo 10 krat več naročnikov, nego »Posavska straža", »Slov. Štajerc" e tntti quanti... Križman je kradel naslove, Srb je kradel tiskovine, — in taki tički so »zanesljivi vir" farških listov. Pojdite se solit, črni fantje ! Stranka brezove metlje. Splošno priljubljeni hofrat dr. Miroslav Ploj je napravil med političnimi strankami na Sp. Štajerskem pro-kleto veliko zmešnjave. Vse je postavil na glavo in človek bi se iz srca smejal, ko bi ne bila stvar preresna. Kajti ta zmešnjava kaže celi javnosti vso brezznačajnost prvaških političnih strank 1 Prosimo, tukaj dokaze: Klerikalni listi očitajo zdaj hofratu Ploju največje grehe, da je kot poslanec »koroške brate" prodal, da je politični koristolovec, — z eno besedo : očitajo mu vse, kar je mogoče. Pa še več: mežnarji, kaplani, organisti, farovške kuharice, ki so pred 14. majem vprizarjali procesije za Ploja, popali plakate za Ploja po cerkvah, zlorabljali vero in postavo za Ploja, lagali in obrekovali nasprotnike Plojere, — isti mežnarji, kaplani, organisti, kuharice nabirajo zdaj podpise za peticijo, po kateri se zahteva od Ploja, da odloži svoj mandat. Včeraj bo vpili; Ploj naš kralj, hozianah! Danes kričijo: daj nam Barabasa in križajte Ploja... Ali pozabiti ni to-le: voditelji klerikalne »laži-kmetske zveze" so tudi že pred 14 majem vse to vedli, kar očitajo danes Ploju! Oni so dobro vedli, kaj je Ploj, kakšne lastnosti ima, koliko je od njega pričakovati itd. Ali dokler je trobil Ploj v rog političnih kaplaučkov, toliko časa je bil „junak", „korenjak", toliko časa bo ga hvalili. In ko bi klerikalci o Ploju tudi vedeli, da je tat ali ropar ali slepar ali morilec ali ne-čistnik ali karkoli bodi, to bi jim bilo vse eno : dokler je trobil v Korošcev rog, zatisnili so črnuhi svoje oko nad Plojevimi napakami in so vpili: hozinah Ploj... Ali ni to najgršabrezznačajnost politične stranke ? Klerikalcem je vse eno, ako je njih kandidat cigan ali brezova metlja; samo da zna napraviti kakor pudel svoj „kuš," kadar mu Korošec to za-pove.. . Kaplan Korošec je vrgel palico v vodo in zapovedal „pudelnu", naj gre po njo; ali ,,padel" se je postavil na zadnje noge, ni vbo- gal, in--------zato nabirajo zdaj vsi stebri kleri- kalstva od mežnarja do dekana podpise za Piojev odstop, zato hujskajo proti Ploju, in zato, — zato se smejijo zdaj vsi pošteni naprednjaki tej klerikalni stranki brezovih metelj... Naprednost »narodnjakov" je pač - čudna reč. »Narodni list" in deloma tudi že tetka »Domovina" vendar vedno trobita, da so dobili Spindlerjevi »naročniki" patent za naprednost na Štajerskem. Mi delamo sicer že čez 7 let proti vse uničujočemu klerrikalstvu. Ali doh-tarska stranka nas prezira in — psuje. Sama pa pravi, da je »napredna". Dobro, dobro, — die Botschaft hor ich wohl, doch fehlt der Glanbe... Mi trdimo, da ima novopečena stranka ravnotoliko naprednega duha v sebi, kakor klerikalci. Prvi dokaz temu je vstop poslancev Roblek in Ježovnik v hrvatsko-farški klub. Ta klub šteje 21 članov, med njimi pa Bedi sedem farjev; ostali člani (razven Hribarja iu Štre-kelja) bo brezpogojno klerikalni. V hipu, ko bi se moral v državni zbornici odbiti naskok črne gospode na ljudsko šolo, ali ko bi se imelo uresničiti prepotrebni »kancelparagraf" ali ko bi se hotelo vzeti iz vedno napolnjene farške malhe in dati v prazni kmetski žep, — v tem hipu bi morala Roblek in Ježovnik plesati, kakor bi žvižgalo teh 7 farjev... Z vstopom teh dveh poslancev v klerikalno-hrvatski klub je splavala vsa naprednost »narodne" stranke po vodi. Zdaj pa smo doživeli še drug slučaji V volilni borbi so »narodovci" hofrata Ploja hudo napadali. Postavili so zoper njega celo lastnega kandidata v osebi mlinarja Zadravca. Splošno je vladalo takrat mnenje, da kandidira Ploj na program »laži-kmetske zveze". Ko je bil pa Ploj izvoljen in je napravil svoj »Haaarenstreich", da je preskočil v hrvatski tabor, — v istem trenutku so se bratci zopet našli. General „na-rodovcev" dr. Kukovec je napravil pot v Kanoao in vpije danes, da je Ploj najboljši človek na božjem svetu... Sto vragov! Ali so »narodovci" med volitvijo lagali, ali pa se zdaj lažejo! Eno ali drugo velja! Ploj je slab ali dober, — ali danes dober in jutri slab pa ne more biti. »Narodovci" se zdaj izgovarjajo, da je Ploj kandidiral na svoj »stari konservativni program". To je neumnost! Prvič poznamo do danes le strankarske programe, ne pa programe oseb. Drugič pa so »narodovci" vendar tudi preje o tej zadevi kaj vedeli?! Ali bo Ploja preje neopravičeno napadali, ali pa ga zdaj neopravičeno hvalijo. Za nas je stvar jasna. Nam je Ploj politični koristolovec najhujše vrste, — mož ki bo obrne kakor ravno veter piha in ki ima le ta cilj: da bi čimpreje postal kakšni minister! Takih ljudi pa ljudstvo ne potrebuje!... »Narodna" stranka pa igra v tej celi zadevi sramotno igro. Izdala je svojo naprednost in zato je gotovo, da je ta dohtarska stranka ljudstvu ravno tako nevarna kakor klerikalni zmaj! Iz Spodnje-Štajerskega. Knezoškof dr. Napotnik je postavil s svojim lepim govorom ob otvoritvi nove ceste čez Oki-čevo goro vse prvaške liste in hujskače na laž. Pokazal je naš knezoškof, da mn ni za narodnostno gonjo katero vprizarjajo Koroščevi pri-ganjači, kajti govoril je nemški in slovenski. Pokazal in dokazal pa je tndi knezoškof, da je delo naprednega okrajnega zastopa plodonosno in da gre zastopa kakor njegovemu načelniku g. Ornign vsa hvala. Lepe so bile škofove besede, lepe in resnične. Pravil je, da se je že preje dvakrat čez Okičevo goro po stari cesti peljal. Takrat je moral iz voza stopiti, kajti cesta je bila težavna in za človeka kakor za živino nevarna. Zdaj pa je cesta krasna in lepo se vozi človek po teh lepih serpentinah. Škof sam je izjavil, da gre g. Orniga in celemu okrajnemu zastopn velika hvala za to delo in z navdušenjem je blagoslovil najvišji cerkveni vladar na Sp. Štajerskem cesto, katero so zgradili napred-njaki. Tako knezoškof! Kaj pomeni napram tem možatim govorom čečkarjenje in strupeno hujskanje zakotnih prvaških lističov? Ničesar! Škof kakor sploh vsak poštenjak mora priznati, da je napredni zastop v dveh letih več za ljudstvo storil, nego prvaki v 20 letih! In to nam zadostuje. Zato smo škofu hvaležni, da je tako odkritosrčno resnico priznal! Novo cesto čez Okičevo goro pri sv. Barbari v Halozah je knezoškof lavantinski preteklo nedeljo blagoslovil. Na griču je pustil napraviti okrajni zastop v kamenju lepo spominjsko tablo, ki nosi v nemškem in slovenskem jeziku sledeči napis: >Zgrajena od Štajerskega deželnega odbora pod predsedstvom Njegove Ekscelence gospoda deželnega glavarja Edmund Graf Attems in od okrajnega odbora ptujskega pod načelnistvom gospoda Josef Ornig projektirano od štajerskega deželnega stavbinskega urada. Otvorjena dne 30. junija 1907.. Spominska tablica je bila lepo okinčana. Okoli 4. ure se je zbralo precej ljudstva. Od okrajnega zastopa so prišli m. dr. gg. podžupan Stendte, Maks Straschill, J. Sima, Leop. Sla-witsch, baron Kiibeck, pl. Hellin, Schosteritsch.sin J. Windisch; od politične oblasti vodja ptujskega glavarstva g. nadkomisar Bnvar, nadalje okrajni tajnik g. Bengu itd. Okoli 5. ure se je pripeljal knezoškof dr. Mihael Napotnik v spremstvu raznih gg. duhovnikov. Po pozdravu od strani do-žlih gospodov je knezoškof takoj blagoslovil cesto. Nato je najprve v nemškem in potem v slovenskem jeziku pozdravljal v lepih besedah novo cesto. Od okrajnega zastopa sta govorila gg. Kiibeck (nemško) in Schosteritsch (slovensko). Navzoči so zaklicali večkrat .živio" okrajnemu zastopn, deželi, knezoškof a in cesarju. Potem se je ljudstvo ob veselem streljanju iz možnarjev razšlo. Vsem se je bralo iz obraza, kako veBeli so nad zgradbo te prepotrebne nove ceste. V dna srca je ljudstvo z okrajnim zasto-pom zadovoljno, čez to dejstvo pač ne pomaga nobeno prvaško hujskanje. Ljudstvo gleda in vidi! Želimo, da bi prinesel knezoškofov blagoslov obilo sreče in da bi ljudstvo postalo srečnejše po novi cesti. . . Napad na požarno hrambo. Hujskanje prvaških listov rodi vedno lepše plodove. Že zadnjič smo pisali o brezvestnih napadih na ptujsko požarno brambo. Zdaj pa so doživeli po-žarniki iz Pobrežja pri Mariboru slični slučaj. Te dni je gorelo na posestvu gospodarja M. Kottnika v Brezju pri Mariboru. Pobrežanaki požarniki so bili pod vodstvom g. Zaff takoj na lici mesta. Istotako je došel oddelek mariborskih požamikov pod vodstvom g. Ertlja. Nekateri po Črnubih poneumjenih fantalinov so se grozno jezili čez požarnike (na mesto da bi jim bili hvaležni!) Kočarjev sin Potočnik je potegnil cevi požarne hrambe iz vode in napadel s posestnikom Lorbekom .hauptmana" g. Zaffa. Železničar Cernčič zopet je požarnike hudo psoval. Le na prošnjo pogorelcev so požarniki še tam ostali; drugače bi se vsled teh surovih napadov takoj odpeljali. Tako se godi požarnikom, ki žrtvujejo svoje zdravje, denar in celo življenje za bližnega! In potem pisarijo prvaški listi še najnesramnejše laži, samo da se hujska... Iz Olimja pri Podsredi nam je poslal župnik Kotnik dolgo pismo, v katerem po vzgledu svojih lažnivih bratcev vse navprek „popravlja". Pravi da ni res, da bi agitiral, da ni res, kar smo pisali o njegovem razmerju z učitelji in farani in da je sploh najnedolžnejši an-geljček na božjem svetu... Ti sveta nedol- žnost ti! Ali žal, da ji ne verujemo in da smo pogreznili popravek Kotnikov v koš! Župnik, mesto da vi pisarite .popravke", vzemite raje brevir in molite za vse tiste, ki so tako neumni, da bi vam otegnili verjeti... Župnik Presker iz Kapel je postal pridni sotrudnik ,Štajercev". Seveda, doslej nam pošilja možakar le nespametne, lažnive in predrzne „popravke" po § 19. Mi smo zelo mirnega značaja, ali semtertja nam pa le zavre kri. ko vidimo, s kako nečuvano nesramnostjo pljujejo ti politikujoči katoliški duhovniki resnici v obraz. 23. junija 1907 smo zopet dobili reko-mandirano pismo, v katerem je bil popravek župnika Preskarja. Seveda smo vrgli dotično nesramno čečkarijo v koš. Ali Vi, Presker, ako ne nehate z vašim naravnost falotskim zlorab-ljenjem postave, pomagali si bodemo drugače. Vsaka šala ima svoje meje! Toliko enkrat za vselej, vi pravi učenec mariborskega nadhnj-skača ! Procesije proti mrčesju. V laškem okraju so vprizorili procesije, da bi se uničilo letos tako hudo razširjeno mrčesje. Vsak človek ima lahko porcijo praznoverja. Ali tako špekulacijo na neumnost naj bi se pa le prepovedalo. Mesto za takim nepotrebnim procesijam laziti, naj bi ljudje raje gosenice uničevali! „Koštrun-birt" V Poličanah, znani France Gajšek, je eden najhujših podrepnikov klerikalne gospode. Pri zadnjih volitvah je izredno živahno agitiral za Pišeka. Vedno je vpil, da je vera v nevarnosti, ako bi ljudje kmeta KreBnika volili. Potemtakem bi vsakdo mislil, da je ta „koštmn-birt" največji kristijan in najhujši poštenjak na tem svetu. Temu pa ni tako! Mož je poštenjak le toliko časa, dokler ga policija ne zaloti. Več časa sem že kupuje ta pobožni možakar bolane in poginjene svinje. Pred kratkem šele je knpil od nekega kmeta v Hošnici troje prašičov, ki so bili bolani (rotlauf); dvoje prašičov se j« moralo zaklati, eden pa je sam poginil. Seveda je dobil prašiče za par grošov, ali knpil jih je le, vkljub temu, da mu je posestnik povedal, da so bolani. Februarja meseca je poginil nekemu kmetu vsled pljučnice vol; od tega vola je kupil jjkoštrun-birt" 100 kil mesa. 25. maja so rezali pri Gajšeku 8 tednov starega marjasca, ki je proti večeru poginil; seveda ni pustil Gajšek prašiča ne ogledati ne obdačiti. Takih slučajev bi lahko celo vrsto našteli. Iz tacega mesa od poginjenih prašičov je izdeloval ta pobožni agitator „laži-kmetske zveze'; svoje „prima suhe klobase", svojo „izborno šunko", „šnicelje" itd. To so posetniki prvaških veselic, (jiril-in Metodovih slavnosti itd. z velikim apetitom pojedli. Poličanski župnik je ,jštamgast' pri „ko-štrun-birtu" in mu menda take klobasice od krepanih prašičov dobro dišijo. Dober tek! Orožniki so prišli tej svinjariji na sled in so stvar naznanili. Takšni so ti pobožni klerikalci! Prvaški poslanci! Kakor znano, je uničila toča pred kratkem v Rogaški Slatini in okolici vse vinograde in povzročila velikansko revščino. Nemško-napredni celjski poslanec Markhl je storil takoj vse korake, da dobijo nesrečneži primerne podpore. Sicer bi bila to dolžnost poslanca tega okraja, to je kaplana Korošca. Ali pripoveduje se, da ni hotel Korošec za te občine ničesar storiti, ker so napredne. To je sramota. Takšni poslanci bi zaslužili kaj druzega. Ljudstvo pa bode polagoma izpreridelo, kam vodi klerikalno sovraštvo! Klerikalni agitator obsojen. Pri ožji volitvi med Malikom in Kremserjem je agitiral za zadnjega zelo živahno klerikalec in posestnik ceglarne Jos. Šanko iz Rad vi ne s svojim sinom. Zadnji, še precej mlečni fantalin, je obrekoval poslanca Malika na prav hudobni način. Zato je bil obsojen v Mariboru na 200 kron globe oz. 20 dni zapora. V luknji si pač ohladi vročo klerikalno kri... Nesreča. 23. junija se je peljal posestnik Joh. Riffel iz Lipnice proti domu. Na voza je bilo tudi več žensk. Med potom so pred marsikatero krčmo ostavili in potem hitro vozili. Končno se je voz prevrnil. Marija Stramec iz Brezna jo bila težko ranjena; 15 letna Marija Schwarz pa smrtno nevarno. Kobilice se pojavljajo tudi letos med Celjem in Laškim trgom v velikanski množini. Zlasti hudo prizadeti so kraji Debro, Pšarje, Košnice in Veratnike. Kobilica uničujejo ne Hi i gozdove temveč tudi grmovje. Po navadi pričnejo ečat! Go na kroni drevja. Kmetje so v veliki Bkrbi Ji »vi... Z jim požrešna mrčes vse ne nniči. otovo poi Zaradi ljubezni. Delavec Peter Traanet! „hierl Celju je ranil težko z nožem 1G letno deklb , pač več Rupnik, ker ga ta ni hotela ljubiti. isa bode V Trbovljah so uresničili novo brzojam lo ? Pri? postavo. Šjmedeni' Zločinca. Hlapca Šmerc in Obreza sta p \ Slove škodovala posestnici Skobrne precej hmelja ii Koliko ne napravila za 300 K škode. Bila sta jezna ni j ti vaalf posestnico. Zdaj sedita v luknji. iko, da Obesil se je v Slatini IG letni učenec Milu bvenski Oravnik. Fantu se je zmešalo. ritizirati Utonili bo v nedeljo trije tesarji, ki so « »ktičneg peljali po Dravi, med Falom in Lovrencom. ega; kaji Povozilo. V Slov. Bistrici je prišla pod W >na in 5G letna ženka Dobnikar; bila je takoj mrtn oveka. S Zaprli so v Mariboru kočarja Visočnika ii ©treba, k njegovo ženo. Oba sta na sumu, da sta zažga fader ed svojo hišo. 24. junija je namreč pogorela hi che", z Visočnikova. Na podstrešju so našli cel apsnl idkor. S za zažiganje.. Visočnik je precej zadolžen t jdo obd* pravijo, da si je hotel pridobiti zavaroval« zdaj pr svoto. Sodnijska razprava bode že dokazala, bj žava tol je resničnega na stvari. Iz Koroškega. Grafenauer, kaj si? Treba je ponavljati to vprašanje. Kajti ni človeka, ki bi si mogel biti jasen, kateri stranki, kateremu mnenjn ali pn-j pričanju pripada ta najslavnejši orgljar koroški.,,] Znano je, da je kandidiral Grafenauer na program najskrajnejšega klerikalstva. Njegoii] žegnani in nežegnani pajdaši so vendar m prižnic in gostilniških klopij kričali, da je Grl-fenauerjev protikandidat g. Seifritz .brezverec' in .pristaš razločitve zakona" ter .preste šole'] Kričali so, da je .vera v nevarnosti" in vpili, da jo zamore edino slavni orgljar ,rešiti*..J Edino na ta način je bil Grafenauer izvoljen! Ko bi se ne zlorabljalo vero in cerkev, ko bi se ljudem ne slikalo hudiča in pekel, — gotovo bi goapodine Grafenauer ostal doma in fabriciralj orgije i zanaprej. Ne prepričanje, ne mednoi, ne izobrazba so premagali naprednjaka Seifrita; edino bojazen pred farško kletvijo, edino verah gonja je napravila iz ponižnega orgljarja domišljavega poslanca! Zato je vedel tndi vsakdo, da je zmagalo z Grafenauerjem strastno, srednjeveško farštvo! Nam se danes sicer niti ne sanja, da bi se čez to jezili. Mi nismo krivi, daje slovensko ljudstvo na Koroškem deloma še tako neumno, da misli, da ga bode vrag vzel, ako ne posluša pokorno komando Podgorca in Brejo. Ali — s farbo na dan ! Grafenauer je v volilnem boju vedno naglašal, da je edino on pravi »J-čitnik svete katoliške vere, katero hoče baje grešni g. Seifritz .uničiti." To je čudno! Ravne isti Grafenauer pa sedi danes v enem kinkj s Hribarjem, Štrekeljnom, Ježovnikom,Roblekoi Kaj pomeni to ? Hribar se je izjavil na javnih shodih, da je navdušeni pristaš „proste šole" in „razlocitve zakona". Istotako ao kandidiraliostaG na ta program. Kaj ima opraviti Grafenao«! v tej družbi ? Ali se je morda čez noj predelal] v — .liberalca" ? Ne, tega ne verujemo! Kake' bi mogel dobiti en Grafenauer pametne napredne nazore ? ! Ali nam se zdi, da je koroško Ijndstn sito te dvojne igre! Ali — ali! Ali je Grafenauer to ali ono — oboje ne more biti l In zate zahtevamo odgovora: Kaj si, pane Grafenaner? Srečni Korošci! Zdaj vam ne bode trebi več lakote trpeti, zdaj prične teči po koroških potokih le mleko in med. Glavno zasingovt« ozira si je pridobila občina Šele nad Borovljani] Ta občina ima v svojem zastopa zelo modre junake. Sicer si pridobivajo ti junaki vso svojo] modrost iz „Š-Mira", ali nekaj je že. Posebni se selški možakarji za pametno delo ne brigajo. Oni nimajo čas, delovati za občinsko dobro, ■ gospodarski razvitek svoje občine, za vse tj kar potrebujemo za življenje. Kaj brigs i prvaške modrijane, ako strada kmetska decal ako pridejo kmetje na boben ?! Nič 1! 3 imajo večje Bkrbi. Občinski zastop občine zahteva namreč — dvojezični napis na si boroveljskega kolodvora; nadalje hočejo samonemških spisov odstraniti, ker so „1 dalj« isliti, ka Jamo res bmo tam osolcev, ajo kc , je ti Btaja, parije, ne dt 'aŠko ii obža J akc je zre si ne o pre tako s ijo sn in '0 in t ]o šolo jejo na o na to že ec a bi rad.c jim u zna, a tndi i »je iz* uIbova i jezil lih is! rbit. le te ka nn Kraj jvah ljeni ■miS da F, fcjchwt Ubil ietra ' Schur: bolnici Žele o. d? pošk Iz V je pel :odbe i GoriS nke znje i nauk tor Č.| | da oliške 5 — hočejo ti modrijani dvojezični poštni " Grafenauer pa naj vae to na- Zi pod't! Selški modrijani! Svet se podre, ako stoji na stranišču napisano Btr" io ne tadi „tukaj"! Pečat na pošti vi vreden nego vse drugo !.. . Koliko ljudsvo te burke z mirnim okom gle- »PriSla bo ura, ko bodo taki modrijani — univerziteta. Prijatelj nam piše: n o tema piše ne bom tukaj sporočal, i, ki samo nekoliko bere spozna li je vse to le ošabnost, kar pišejo ti Mihi iki ljudski nezastopniki. Pač pa hočem mnenje teh domišljakov in sicer le iz razloga, ne pa morebiti iz teoretič-,8ama teorija" ni za človeka spola s prakso vred šele je za pen zdigo SloTenske nniverzitete je ravno toliko kakor pri cerkvi 2 ali 3 stolpov ko den zadostuje. To je danes le „Luksus-uto pripravno da se obdači, kakor &j bi tudi slovenska univerziteta nas z davki in bremeni, več nego Istavljamo. Ze danes ima dežela in 'toliko takih dobrotnikov, da ni za poku je le usmiljenja vredno. Ako pogle-ei v pravo slovansko mesto Zagreb, naj-tacn gotovo 300—500 brezposelnih viso-, kateri v deželi, in v mestu nadlego tot „hnde muhe", kajti brez službe in tadi brez denarja, torej mu druzega ne jt, nego da se posluži beraštva, ali pa i, da zamore preživeti. Službe tak člo-jobi, ker ne zna drugega jezika kakor in nekoliko cirilice, za kar so ti ljudje Wovati. Vsak le malo izvežbani Avstri-pride v Zagreb, dobi lahko službo, jt možen tadi nemškega jezika, a doma-ne morejo prizaslužiti toliko, da bi se reli, ako prav imajo naslov .doktor", ib so primorani taki gospodje, da se po-| aredatev, katera jih dopeljajo do proste io stanovanja, kar jih popolnoma morali tndi duševno uniči. Poglejte, tako vi-bi slovenski prvaki radi imeli! Sra-j se svojega dela! Ali jim ni dopu-proniverzi v Zagrebu svoj cilj doseči, [toše želijo? Zakaj mora Korošec iti v ali na Dunaj, ako hoče svoj cilj doseči ? bi Kranjec ne Sel v Zagreb, ako neče iti Zakaj hoče v Ljubljani vedno čepeti? znano, da Človek le potem kaj velja tudi svet pozna ?1 Kranjska dežela i ni tako obširna, da bi za mogla vse Sirežbane doktarje in diplomate sama kiti, kajti še zdaj morajo, — ko vender [tika dobro znajo, — službe po drugih Dragi Slovenci! Me3to visoke šole te si več obrtnih in poljedelskih šol, feto nam bi moglo koristiti, več kakor nniverziteta! rajni šolski svet v Borovljah Pri zadnjih B) v krajni šolski svet boroveljski so bili [tjai sami trdni naprednjaki, i. s. gg. : F. Imigg. J. Mare, S. Rieger, Schaachl J ; [., Doajak F., Janeschitz G., Legar A. •/4 orala zemljišča. Natančneje se izve v uredništvu »Štajerca". 438 Kuharica pridna, zvesta najde službo pri gospej Johanna Slawitsch 430 v Ptuju Herrengasse 2 ž Dobro gostilno ali pe-karijo pri mestu ali v trgu išče Jakob Koroschetz v Smi-helu pri Pliberku (Bleiburg) KoroSko. .{iri Učenec za slikarski posel se takoj sprejme pri Andreas P e-stitsehek-u slikarski mojster v Studencih (Brun-dorf) pri Mariboru, krajna cesta 8. 435 Kovaški pomagač se takoj sprejme pri mojstru A. Kleenvalder. Schmelz-hUtte Klagenfurt. (Na Spi pri Celovcu na Koroškem), Potni denar poverjen. 442 Ženitna ponudba. Sem star 26 let, ž dobrim zaslužkom, in prihranjenim 600 kron in želim dekleta od 20 do 30 let starega ali mlado vdovo brez otrok'oženiti. Več se izve pri „Štajercu". 443 Izvrstno staro in novo vino SS 1 Kmetje pozor! Ako pridete v Ptnj, nepozabite priti v gostilno ,Brauhaus' (Bahnhofgasse). Dobro vino po ceni! Pivo liter 18 kr.I Mrzle in gorke jedi! Postrežba dobra I oooooooooooooooooooo Lepo čisto rudečo vino okoli 40 hektolitrov se proda. Vabim kupce in gostilničarje, ki potrebujejo dobrega vina, naj se oglasijo. Matija Tekauc *19 Velika vas št. 23, pošta Leskovec pri Krškem. Svarilo 2 Kakor ima vse, kar je dobro, svoje posnemovalce, tako skuSa v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti za-se renome staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le „Tempelquelle in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima poleg teh imen Štajerski deželni žreb (panter) in na zamasku Rohitscher. 333 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Sprejme se takoj 60 zidarjev po 34—36 vinarjev plače na uro 100 Strežnikov po 20 —22 vinarjev plače na uro pri prostem stanovanju za stavbe v Hrastniku Trbovljah in Zagorju pri Franz Derwuschek., 418 stavbeni mojster v Mariboru. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Prtiči (Plahte) *° za pojstie iz domaČega platna se dobivajo samo v ta novi veliki trgovini r= .1 oh a na Koss v po gld. x*30 == Celju Lesna trgovina! Naznanim da sem zalogo ali lenštat različnega mehkega in trdega lesa pri gosp. Jos. Murschetz V Ptuju postavil in se bo zanaprej tamkaj vsakovrstne mere rezanega in tesanega lesa po najnižjih cenah in točni postrežbi dobivalo. — Priporoča se Martin Dirnplatz 409 krčmar na starem lenštarti v Ptuju. Blago iz zlata, srebra in Kina-srebra ure in optične predmeti, se posebno in čudovito po ceni kupi samo pri M. Qspaltl Trgovina iz zlatom in optičnim blagom ZZZZ t Wegschaiderjevi hiši t Ptuju. ZZZZZ prodaja Josef Ptuju. Ornig »ŠT Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). u XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Samo se plača, -»t *" 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino po-nikljan la solingenski stroj za striženje las „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za naročevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpežnosti našega stroja. Stroj za striženje las narel je iz la solin-genskega jekla, najfinejše ponikljan, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretak-njenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim porom v lepi Skatlji z navodilom za uporabo, da lahka vsak tako] lasi strife. Cena samo 6 kron. 11-a vrsta stroj plača se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker so izdatek Se doprinese v V* letu. Navadne stroje za striženje las, ki so tako] za nič, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 6 kron. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno o kron. PoSilja po postnem povzetjem Hans Konrad v Briiks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami crez 3000 vsakemu zastonj in franko. Večjo množino črešenj, borovnic in visenj ■ za žganje se kupuje pri . Max Straschillu 428 na Brega pri Ptuju. Namesto 18 kron samo 8 kron 43* Krasne Anker Rem. ure za gospode iz Gloria srebra Namesto 18 K samo 8 K s tremi močnimi lepo gra-viranimi pokrovi, 10 kamenčkov, natanko idoče, se pošiljajo po poštnim povzetju za samo 8 K in se vsakemu kupca prida 3 letna pismena garancija H. WEISS tovarna [za ure Dunaj Sechshaus/S = Razglas. 43? Dne 8. julija t. j. drugi pon-deljek meseca julija se vrši na 'Bregu pri Ptuju velik živinski sejem. PredstojnistYO občine Breg. Registrovane „Adler Roskopf' ure se dobe le edino pri moji tvrdki in jih ne sme nikili drogi prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh za vsa-cega, ki potrt buje dobro, natanko idočo uro. K_ Fina, originalna „Aaler Bos-(. kopf" An ker- Remontoar-ara z masivnim pozlačenim, pro- K 7 timagnetičnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo ci-fernico iz emajla, masivni, pravi z varstveno plombo zavarovani okrov iz nikla, Sar-mirski pokrov, okraiena in pozlačena kazalca, natanko regulirana K 7"— Ista s sekundnim kazalcom K 8-— Zdvojnim pokrovom brez sek. kazalca K 1050 Z dvojnim pokrovom in sek. kazalcom K 11*50 V srebrnem okrovu, odprta, brez sek. kazalca K12 — V srebrnem okrovu. odprta, in sek. kazalca K 1380 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18'— Za vsako uro se jamči pismeno 3 letal Brez nevarnosti Zamenjava dovoljena ali denar nazaj I Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) Hflnnc k'nnrad Prva iova™& <" v Mostu (Brttx) St. nailllS IVOliraU 876 (CeSk0) c. k. sodnijsko zapriseženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst državnim crlom, 8 zlatnimi in srebrnimi medajlami razstav; osnovana I. 1887; razpoSiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 strani velik in obsega čez 3.000 podob ter se pošlje na zahtevo vsa-629 komur zastonj in franko. 10.000 kron plačila = za osebe brez brade in za plešee = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „M0S Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mo8 Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti Garantiramo neškodljivost. Ako to ni isti na plačamo lO.OOO kron v gotovini vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" 6 tednov in ostal ===== brez brade, plešast ali z redkimi lasmi. == Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! 1 zavoj »Mos gold. 5. diskretni zavoji IDobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 370 Danemark. 432 Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. ,©, Mranilnka (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne nre za poslovanje s strankami ob de lavnikih od 8 12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-. m ——■ jocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. <0>tuj Občenje z avst. ogersko bank«. Ravnateljstvo. Fabrika za poljedelske in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw, Grleisdorf K'poroča najnovejše „G6pelnu, mlatilne stroje, maSine za rezanje ne, grot-mline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribure, pumpe za gnojnico, brana za mah (Moos-egge), konjske mrvne graklje, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi „Vorbrecherji". hidrav-tičhe preSe (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni,] Angleški „Gnsstahlmesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tndi na čas in garancijo. Ceniki zastonj in franko. 282 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju staven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. ▼•akemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa ime tudi sam oblati, vrtati in tpahati i. t. d. bs V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odBihmal kopele s hlaponom po slede-6ik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri pspaldan in vsaka nedeljo in vsak praznik •■ ViH uri predpildan za 60 vin.£(30 krajcarjev.) a7S Vidstvs ptujskega mestnega kepalliea (Pettauer BadeanttaK). oooooooooooooooooooo == Tovarna za poljedelske stroje = C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (GOpel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine == prosto in zastonj. == Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici 393 »OOOOOOOOOOOOOfl T7"ret, z "verižico samo 2 K. Šiezijska eksportna hiša je nakupila veliko i jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno natančno idočo anker-nro z lepo verižico sum] obenem se pismeno tri leta jamči. Po povzetja razpošilja prnsko-šlezijska eksportmlj F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajote se denar vrae. Oblastveuo varovano! AlleinechterBalsam ■na dir Schutzuctr-afotatla Its A. Thierry in Pregrafa hllsfcliii-Smtrtmnx Vsake ponarejanje kainivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z i 12 majhnih ali 6 dvojnatih štel ali velika specijalna steklenica s ji tentnim zaklopom K fr—. | Thierryjevo centifolijsko rnaiiii za vse Se za tako stare rane, »k poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. Pol se samo po povzetju ali denar uaw Te dve domaČi zdravili ste kot i boljši splošnuznani ia starosto Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregra* | Zaloga po skoro vseh lekarnah. KajT ice s tisočiizvralh zahvalnih pisem a stonj in poStnine prosto. Na prodaj je lepo posestvo, */• are hoda od Štor obstoj iz 3870 Ar izvrstno obdelanega vinogrtj 3 67 Ar travnika z sadnim drevjem, hiše, hI* svinjaka, dervarnice, vse zidano, z opeko kri hiša ima 3 lepe sobe s popolno hišno opral stiskalnica. Več pove lastnik Franz Pegenau na harjih 29 pri Celju. Nova velika trgovina |N< [j se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše hotela Stadt Wien od Johann-a Koss-a Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za ženske, štofi in c a j g i za moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drugih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki oeni. Postrežba zelo solidna. Za obilni obisk se priporoča. Johann Koss, trgovec.! Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdrZanju pospeševanju, in ureje-" vanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za- j maSenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze- ] lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče s stvo, ki odstrani znane posledice nezmernosti, napačni jete, prehlajenje, zamašenje, sestava preobilne kisline a p. „Sodbrennen", napenjanje itd. in krene bClečine odstranil zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Svarilo I Vsi deli zavitka nosijo po-_______ stavno deponirano varstveno marko. —- Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, c. kr. dvorni liferant „zum schwarzen Adler" PRAGA, Klelnseite 203 kol Na BP Poštna poSiljatev vsak dan. I cela steklenica 2 K, '/1 stekl. 1 K. Po pošti proti 1 bn» p»Silj:Uvi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2-80 * _ 1 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-^^ I 4 velike, K 22— 14 velikih steklenic franko I ^ I vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti I II___________v apotekah avstrijskih. Izdajatelj in odgovorni nrerinik: Kari Linhart Tigk: W. Bianke v Ftojo.