GLASILO S O C I A L I S T { C E ? V G Z E DELOVNIH LJUDI ""EDNrSno IN UPRAVA PTOJ PRESLRNO\A 7 - lEl.EPi-N HcV i59 ^PKOVNI »AChh PRI NARODN UAN K, 'UUSbVNiLA KTUj I Mf 'JRfiJOjt URFDNISK' ODBOB - 0DIK)V0RH. iRFTiNm K A B 1. J02> «OKOPISO\ KT VSAfAMO nSKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 500 DIN, POLLETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN Stev. 7 — Leto VIL PTUJ, 19. fcbruaria 1954 Cena di?? 10.— Sporazum o zaksjučkii konference Ptuj, 17. lehr. V dneh, ko gre bctlimka konieienca h koncu bi njenega pomena za nadaljnji raz- voj mednarodne politične situ- acije ne moglo ocenjevati v vsej popolnosti, kakor bo to mogoče v prihoanorti, ko bodo bolj opazne njene posled:ce. Trenut- no lahko le ugotavljamo, da kon- ic renca v bistvu ni rodila nobe- nih sadov, ki bi naj pomenili Ao- nec mednarodne napetosti in ta~ koimenovane »hladne vojne«. Za kaj takega hi brez dvoma bilo potrebno mnogo več popu- ščanja z obeh strani, porebno rovjetske. Na splošno konierenca torej m dosegla sporazuma v nl- ccmer: ne v vprašanju ^ plodne pomIrHve na svetu knkor tudi n€ A' nemškem ali avstrijskem vpra- šanju. Ko so zahodne delegacije nepričakovano popustile v svo- jem stališču ('lede avstrijske dr. žovne pogodbe, je Molotov pri- šel na dan z novimi predlog} o se nadaljnji okupaciji Avstrije tudi po sklenitvi državne pogod- be do sklenitve mirovne pogod- be z Nemčijo, za katero pa je že pred tem pokazal, da si je ne že- li. S tem pa je jasno pokazal, da se Sovjetska zveza ne namerava umakniti za svoje meje in da ne namerava zapustiti svojih posto- jank v Srednji Evropi,' ki jih je pridobila s koncem druge sve- tovne vojne. V b^fftvu je ostala torej sovjetska politika, kakor je jasno pokazala berlinska konfe- renca, popolnoma ista, kakor smo jo vajeni iz zadnjih Jet, kljub temu, da je opaziti neke izpre- membe v sovjetski diplomaciji. Molotov je nn konferenci razla- gal svoje stališče dokaj vljudno in v nasprotju z nač'nom, ki ga je uporabljal včasih, ko je v sr- ditih govorih in napadih zavla- čeval razgovore, včasih v nebi- stvenih vprašanjih malo popustil ter snloh ustvarjal videz ^ela- rfičnega^ zavzemanja stališč. Toda V5e to je bila le kuUm, za kolero se skr va trda stvarnost sovietske zunanje politike, ki v zasledovanju svojih ciljev v ni- eemsr ne vonušča. Glede na vpe to SDCTa7urr'a resnično ni bilo mogoče pričakovati v ničemer dntaem ra-^en v — sporazumu o zaključku konference. Glede na tako stanje stvari se bo gotovo marsikdo vprašal, kaj sedaj in ali je svet res obs^ojen š? nadalje prenašati breme »hladne vojnem, ki vsekakor n' malo alj lahko. Odgovor na ti vprašanji vsekakor ni enostaven. Na 'Zahodu že govorijo o pospe- šitvi postopka pri raiifikaciji evropske obrambne skupnosti v italijanskem parlamentu, kar po- meni nadaljnjo konsolidacijo in krepitev zahodnega bloka in v neki meri nadaljnje poglabljanje nasprotij med blokoma. Na dru- go vprašanje pa je odgovor še mnogo težavnejši in bo nanj od- govorila le bodočnost. Zanimivo je, kako na tak re- zultat konference reagirajo v po- &-ameznih državah. Angleška jav- nost oz. predsednik britanske vlade ima v rezerv: še vedno ne- posreden razgovor s predsedni- kom sovjetske vlade kot rnož. nost, da hi ve vendar kaj dcneg. lo v popuščanju me-dnarodne na. pctosti, dočim se v Franciji sma- tra, da so sedaj ugodnejši izgle- di za ratifikacijo zahodne evrop- ske obrambne skupnosti. Naj- manj jT pričakoval: od konferen. ce ZDA, kjer so po neusvehu tu- di najmanj razočarani Prepriča- ni so celo, da je tak zaključek konference samo potrditev nji- hovega stališča v odnosu na SZ, Ui je ponovno dokazala svoje nepomirliivo sfališče. Podobno je stanje v Zahodni Nemčiji za na- "prolje s tuociji v njenem vzhod- nem delu, kjer hi lahko prišlo ?aradi nei^rialnjenih nad. ki so jih pred konferenco gojili v vzhodnonerrrkem tisku o zdru- žitvi obeh Nemčij, do resnejših oc^ledic. Neposredn h m terenov Jugo- filaviie na kon^ercnci nisn obrav. navali ^ izjemo tržaškega vpra- \anja. ki aa je Molotov povezal T. avstrii"ki'r} vprašaniem ter ta- ko tudi preko nerešenega trža- škega nrohlp'no -i-ušal opraviči:} stnir-^- ^ rivstrij-ke dr- favne ponodbe. Zg potrebe kmetijstvu v okroiu nid 640 miljonov d nariev Po predlogu ki ga je izdelala ; Okrajna zadružna zveza Ptuj na podlagi predlogov in potreb okrajnih in zadružnih kmetij- skih cospodarstev. za okrajni ' družbeni plan investicijskih kreditov za izboljšanje kmetij- ! stva, vinogradništva, sadjarstva in živinoreje, bi leto« potrebo- i vali 643,332.000 din dolgoročnih kreditov. Po tem predloir bi odpadlo najvef sredstev za nab; vo stro- : jev (134,574.000), za zgraditev i nove klavnice in predelovalnice ■ mesa (90,000.000), za obnovo vi- i nogradov (81,076.000, za adap- tacije (57,231.000), melioracije (50,000.000). zgraditev hlevov I (49,459.000), za Zgraditev skla- dišč (36,270.404), za nakup pa- semskih krav in telic (27,373.000), za razširitev mlekarne v Ptuju (24,480.000), za gnojne jame (18,142.000), za nabavo avtomo- j bilov (14,000.000), za graditev silosov (13,895.000), za graditev : strojnih lop (12.905.000), za gra- ditev garaž (7,348.000), za ob- . novo matičnjakov (5,768.000), za ' obnovo sado\mjakov (5,737.000), I za poKretne mehanične delav- nice (4,000.000), za graditev ci- stern (3,461.000), za nabavo bi- kov (3,735.000), za nabavo em- balažo (3,150.000) in za nabavo plemenskih merjascev (722.000). Kmetijske radruse v okraju So planirale kredite za skladi- šča, silose in gnojne adaptacije, nabavo strojev, na- kup plemenske živine in gradi- tev strojnih lop, kmetijslia go- spodarstva pa za obnovo nasa- dov, nabavo strojev, nakup ži- vine, graditev silosov in gnoj- nih jam enako pa tudi Sadjar- ska in Vinarska delovna sta-1 drnga. Najvišje kredite pa bodo porabile zgledne zadntge in posestva OZZ ter kmetijska gospodarstva. Med kmetijskimi zadrugami so prijavile največje potrebe KZ Dornava (9,250.000). Maltole (7,647.000), Videm (6,389.000), Podlehnik (6,666.000). Gajevci (5,487.000), Rogoznica (4.446.000), Lovrenc (4,404.000) in Gorišnica (4,303.000) din. Vinarska zadru- ga Ptuj namerava porabiti nad 17,000.000 din za nasade, meha- nizacijo in graditve Iz celotnega predloga se vidi velika skrb za dvig kmetijske proizvodnje, za izboljšanje sta- nja živinoreje, za obnovo sado- nosnikov in vinogradov ter za predelavo z razširitvijo mlekar- ne in zgraditvijo klavnice. O teh predlogih .se razpravlja na občnih zborih KZ, kjer se odraža, da so potrebe mnogo višje. O tem predlogu bo raz- pravljala še okrajna skupščina, ki bo obravnavala vse predloge družbenega plana za 1. 1954 s področja OLO Ptuj. Zima v ptujskem parku zflFofliti eovo šelo ^^^ Prebivalstvo šolskega okoliša Vitoraarci je na mnogih sestan- kih, posebno roditeljskih, razprav Ijalo o nujni potrebi gradnje no- vega šolskega poslopja. Zamisel , je bila sprožena že pred vojno, i Po vojni pa je bila v ta namen dodeljena stavbna parcela v iz- meri 70 arov. Novj lolsk: odbor je | sklenil to vprašanje začeti reše- j vati ter doseči uresničenje te , nujne potrebe. Sedanje šolsko poslopje je bi- lo zgrajeno 1840 leta. V letu 1888 so prizidali Še dve učilnici Po- slopje je sedaj v takšnem stanju, I da so nadaljna popravila, preži- ; dave ali adaptacije brez smisla, | ker je celotna zgradba zaradi starosti v razpadanju. Takšna kot je, še zdaleka ne odgovarja za- htevam sodobnega šolskega po- slopja V šolskem okolišu je 230 šolo- obveznih otrok, število pa se | z vsakim letom veča. Na seda- ' nji osemrazredni šoli je 7 oddel- ' kov s tremi učilnicami, pouk je ' torej v treh izmenah. Vse tri ! učilnice so mračne in jih ni mo- goče dovoljno ogrevati, ker ni- majo primernih peči. Stene in tla razpadajo hodniki so nizki in mračn'.. Stranišče Je skrajno nehigienično. V zgradbi ni no- benih pomožnih prostorov. Pa tudi sama lega šolskega poslop- i ja je neprimerna, ker stoji zgrad- ^ ba t:k ob cesti in je brez dvo rišča ali igrišča. Le na zahodn strani zgradbe je vrt, ki pa jt vedno zasenčen zaradi visokil sosednjih dreves, poleg tega pe meji na pokopališče. Tu je tud majhno razpadajoče gospodarske poslopje. Učenci prebijajo čas odmorov na cesti pred šolskin poslopjem. Kljub takemu stanju pa služ šolska zgradba še za zbirališč« članstva vseh organizacij ob raz- nih sestankih in sejah. Gradnja novega šolskega po- slopja je torej nujno potrebna. Novo šolsko poslopje bi morale imeti vsaj šest učilnic s pripada- jočimi prostori in igriščem. Isto- časno bo treba zgraditi stanova- nja za sedem učiteljev, ki sedaj prav tako stanujejo v neprimer- nih stanovanjih. Novo šolo bi naj zgradili v naravnem centru šolskega okoli- ša, da bi se tako zmanjšala se- danja velika oddaljenost učen- cev. Šolski odbor je mnenja, da je gradnja novega šolskega poslopja v Vitomarciji izredno nujna ter da je treba zanjo na vsak način zagotoviti potrebna denarna in materialna sredstva. Za zaostale predele Slovenskih goric bi po- menila nova lolska zgradba za- četek vsestranskega napredka. ZM Kotlino le prišla tudi za Haloz® no¥a doba Čeprav slovijo vinorodne Ha loze daleč naokrog že od ne- kdaj po dobri kapljici in je vi- nogradniška panoga zelo do- nosna, živijo Haložani sredi le- pih vinogradov v veliki revšči- ni. O njihovi revščini so mnog: že dosti pisali in razpravljal;. Navajali so tudi vrsto vzrokov zakaj imajo Haložani tolikšne težave. Haložani so v glavnem vinitarji in kočarji Haloze v resnici niso haloške, ampak last poljskih kmetov in mešča- nov iz razcih mest. Zemljišlca knjiga kaže. da Haložani pose- dujejo le majhen odstotek zem- lje. Ti 6o povečini sami ko- ^rji, le malo je kmetov, ki posedujejo po par hektarjev zemlje. Nekateri zatrjujejo, da gre marsikateremu viničarju pravzaprav bolje kot kočarju, Gospodar mu daje žive^., pono- šeno obleko in obutev. Večkrat mu zorje tudi deputatjio zem- ljo. Nima skrbi zaradi popravil, nabave orodja, plačevanja dav- kov in drugih dajatev. Ali so vsi ti tuji lastniki res tolikšni do- brotniki Haloz? Ce bi Haložani sami gospodarili z donosnimi vinogradi bi bila njihova živ- ljenjska raven vsekakor večja. Ali so res tuji lastniki Haloz tako širokogrudni, da nočejo [meti od vinogradov nobenih koristi in da dajo rajši ves do- biček za ubogega Haložana. Ha- Loško ljudstvo pa je le mnenja, 3a tujci več odnesejo kot pa prinesejo, sicer bogate Haloze ne bi bile tako revne. Ce so bili laloški vinogradi gospodarjem 7 tolikšno breme, zakaj jih niso -aje prepustili že davno Halo- Sanom? Zakaj se sedaj ob iz- /ajanju zakona o viničarskih n podobnih odnosih toliko pu- ijo In pravdajo za haloške vi- nograde Res je, da je ločitev ;elo težka, saj so se gospodarji T zidanicah ob žlahtn kapljici zmeraj tako dobro ixičut:li, da i so pozabili na vse skrbi. S ha- | loških gričev je tudi krasen razgled daleč naokrog. Končno so Haložani dočakali zakone o agrarni reformi. Zanje jc vsekakor najpomembnejši j zakon o viničarskih in podob- j nih odnosih Tako se osvobajajo | : stoletne odvisnosti od bogatih kmetov s Ptujskega in Drav- skega polja ter bogatejših me- ščanov Ptuja, Maribora in dru- gih mest. Ustvarjajo se eko- nomske osnove za samostojno, j neodvisno življenje. Ustvarjajo ■ si nova kmetijska gospodarstva, j ! Za vzor jim služijo bližnja dr- | I žavna posestva, kot so Zavrč i ! in Podlehnik. Vsak dan vidijo, | da gre delavcem na državnih! posestvih le bolje kot njim, saj ' si lahko le kaj več privoščijo in So tudi bolje oblečeni. Vini- čarja je zmeraj najbolj mučilo, kako se bo preživel na stara leta. Delavci na državnih posestvih so socialno zavarovani, so brez slcrbi glede zdravljenja in j'n» je omogočena brezskrbna sta- rost, saj imajo ixjkojnino. Iz- boljšujejo si tudi svoje koče. Imajo redno zaposlitev, redno plačo in še lepe nagrade ob za- ključku dela, če so bili pridni pa so imeli še lepe pridel- ke. Ce hočejo vse te ugodnosti uživati, pa morajo izpolnjevati tudi določene dolžnosti. Treba je hoditi redno in točno na de- lo, dvigati storilnost dela, po- stopoma obnavljati izrojene vinograde kakor tudi razvijati s\'ojo strokovnost in razgleda- nost. V kmetijskih gospodarstvih, ki se snujejo p>o Halozah iz novo nastalega zemljiškega sklada, imajo haloški viničarji lepe pogoje, da po dolgih sto- letjih zares zaživijo boljše živ- ljenje. I. R. V Seslržali je iill mU ž^vaben iMt volivcev Občinski ljudski odbor I/ešje ima te dni po volilnih enotah zbore volivcev. V sredo, 10. t. m-, je bU zbor tudi v Sesteržah, ki se ga je udeležilo večje število volivcev. Predsednik občine tov. Lud- viik Lampret je spomnil navzo- če volilce na obilno lanskoletno delo občin^ega odbora ter na številne naloge, ki Jih je bilo potrebno rešiti. CJovoril pa je tudi o delovnih načrtih za le- tošnje leto. Pri tem jc stopila v ospredje vseh vprašanj pro- ga Pragersko—Medvedce—Maj- šperk. Tukajšnji volivci sma- trajo, da bi graditev te proge bila zelo koristna, ker že obsto- ja okrog 5 km proge Pragersko —Medvedce, ki jo koristi iz- ključno tovarna v Majšperku. S podaljšanjem te proge v So- telško dolino bi se tukaj razrvil tudi potniiki promet ter bi po- vezal tukajšnje kraje z ostalim svetom. Volivci so pripravljeni podpreti to graditev z 2 odstot- nim pribitkom k davku, ki bi koristil najprej pripravi načr- tov. S tem bi se znatno i>ovečal krog ljudi, ki podpirajo ta na- črt, ker so se v tej zvezi že de- lavci v Majšperku zavezali z enodnevnim zaslužkom mesečno podpreti to akdjo. Vse kaže, da je utemeljena tudi razprava volivcev o no^ šoli, ki bi jo bilo potrebno gra- diti na področju Sesterže—Med- vedce za veliko število otrok, ki obisikuje sedaj šolo v oddalje- nem Majšperku. Zal ni bil na zboru navzoč noben član šol- skega sveta, ki bi lahko odgo- varjal na nekatera vprašanja volivcev v zvezi z odnosi n\ed učiteljstvom in učenci žole v Majšperku, o katerih je tudi ne- kaj nevšečne kritike. Živahna razprava je bila tudi v zvezi z jalovostjo in metlja* vostjo goveje živine in v zvezi s pavšalno skočnino. Volivci predlagajo, da bi zajela akcija umetnega osemenjevanja živine tudi to področje, da bi bila tu- kaj osemenjevalna postaja kot je v Ormožu, ali pa bi KZ Maj- šperk nabavila plemenskega bi- ka, kar ji bo v bodoče glede na tozadevni razpoložljivi kredit mogoče. Prav zanimivo je poslušati predloge volivcev v zvezi s po- trebo melioracije Polskave in potoilca Cmca na področju, kjer trpijo kmetovalci zlasti ob po- plavah ogromno škodo Ta me- lioracija bi koristila velikemu področju. Zbor je trajal več ur in je končal s sprejemom pred loga, da bi popravili pešpot Se- sterže—Majšperk, ki je nujno potrebna popravila Vsaka hiša bo prispevala letno enkrat po eno delovno moč ali pa 200 din za najetje delovnih moči. name- sto družin, ki se ne bi odrv^ale delu. Sprejet je bil tud: pred- log za postavitev strojne lope za skupne kmetijske stroje, ki jih bo potrebno zbrati in spra- viti pod eno streho ter temeljito Tx:pr3viti. Po vsem tem se vidi da je bil volivcev potreben in ko- risten. V lc0t<>rll:i panogr^h oaRiromai kLulfurali ustv^arfa naše km^lif^ sivo nafvečie dioliocllce ? Leto 1952 je bilo xa kmetij- stvo zaradi suže izredno ne- ugodno in to se ni odražalo samo v nizkem dohodku od kmetij- stva, temveč tudi v splošnih prehrambenih težavah, v kate- rih se je nahajala naša država vse do poletja 1953 Nasprotno pa je to leto pokazalo mnogo lepši uspeh. V tem letu niso bile samo povečane površine raznih kultur temveč je bila tudi vegetacija veliko boljša in s tem v zvezi tudi donosi. Tako se jo n. pr. donos pri pšenici dvignil od ll,5q na 14,4 q pri koruzi od 6,8 q na 16 q pri krompirju od 67 q na 119 q itd. V celoti pa je vrednost polje- delske proizvodnje narasla od okrog 509 milj din na okrog 589 milj. din. Podoben porast je zabeležen v živinoreji. Leto 1952 izkazuje okrog 562 milj. din dohodkov, lansko leto pa «ad 657 milj din. j V teh številkah so všteti tudi i dohodki od živalskih proizvo- I dov, n. pr. od mleka In volne I Nasprotno tem panogam pa ' se kaže nazadovanje v proiz- I vodnji In dohodkih p-ijarstva in predelave sadja. Ti panogi i izkazujeta po zanesljivih stati- i stičnih podatkih padec od 190 i milj. din v letu 1952 na 120 milj. I din v lanskem letu. Upošteva- I joč še druge dohodke, n. pr. do- I hodke od gozdov, prevozništva i in domače obrti, beleži kmetij- ' stvo privatnega sektorja v ptuj- skem okraju v lanskem letu okrog 1.462.721 tisoč dinarjev dohodkov napram 1.320,939.000 dinarjem v 1. 1952. I Da gre to povečanje dohodka izključno na račim povečanih pridelkov, nam najbolie doka- I zu.ie primerjava cen. Pri ugo- tavljanju pridelkov in dohodka v letu 1952 je bila n. pr. pše- nica cenjena po 30.— din kg, lani samo 20.— rž 1 1952 PO din 28,— lani din 17.—, fižol I 1. 1952 Po din 100.— lani po din 50.—. krompir 1 1952 po din 17—. lani Po din 7 .50 itd Ce vsoti 1.462.721 000 din od- šteiemo materialne stroške pro- izvodni«' v gotovini v znesku 61,500.000 din in amortizacijo v znesku 42,000.000 din, ostane čisti dohodek v kmetijstvu 1.359,185.000 din, ki si ga deli 55.000 kmetijskih prebivalcev v okraju. Položaj okrog nove italijanske vlade v ttalij: se politično stanjt ■edno bolj zaostruje. Leva vlad- ia opozicija vedno ostreje na- stopa proti novf vladi predsed- uka Scelbe ter $ tem zasledujt :i}f zbiranja vseh protikonser\'^o. Uvnih sil. da bi Hh povedla pro ti demokr stjanom. Ali na! se res Dkine ormcška iDc-boini$nfca? ica prostore tuicajšnje tbc- bolnišnice se v zadnjem času resno zanima in poteguje VP. 3678, ki se je že tozadevno obr- nila na LOMO Ormož s pred- logom, da bi ta razpravljal o premestitvi tbc-bolnišnice iz Ormoža na Pohorje ali drugam, da bi prostore dosedanje tbc- bolnišnice prepustil v upravo VP. 3678, ki bi izpraznila pro- store v gradu in se preselila v nove prostore. Prostori v gradu naj bi bili potem preurejeni v muzej. V zvezi s predlogom o pre- mestitvi tbc-bolnišnice Ormož drugam, se zatrjuje, da ta bol- ni.5nica ne dela s polno kapa- citeto, da bi z bolniki iz Ormo- ške bolnice zasedli nezasedene prostore v tbc-sapatoriju na Pohorju in da bi nadalnje ob- stajanje '^rmoške tbc-bolnišnice pomenilo nadalnjo nevarnost za ormoško prebivalstvo za Sir-; jenje tbc-bolezni. LOMO Ormož Se o tem vpra- šanju ni odločil. O tem pred- logu bo razpravljal OLO Ptuj, ki bo upošteval okoliščine, za- radi katerih je prišlo do ure- ditve tbc-bolnišnice v Ormožu in tudi možnosti, o katerih na- vaja predlog o ukinitvi te bol- nišnice. Za končno rešitev je veliko zaeiimanje med prebivalstvom, zlasti pa med bolniki, ki sedaj • uživajo vso skrb in nego te KnlniS-ninn Prihodnja seia LOMO Ptuj bo v četrtek, 25 februarja 1954. ob 15. uri v seini dvorani mest- ne občine Tajništvo LOMO Ptuj. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 19. fei>ruarja 1954 1 občnega zbora KOZ v Litmerku Najboljša kmetijsko obdelovalna zadruga v ptujskem okraju Lani nod 6 miljonov^ dobiCRai v soboto. 13. t. m., je bil občni zbor KOZ v Litmerku. Skrbno pripravljenemu zboru So prisostvovali zastopniki OZZ iz Ptuja ter Narodne banke iz Ormoža. Iz podanib poročii je bilo razvidno, da se zadruga bavi predvsem 7 vinogradništvom in ima 32 ha vinogradov Pri skup- nem prometu 14,970.000 dinar- jev je imela zadruga v pretek- lem letu 6,189 000 dir dobička. K takemu zaslužku je dopri- nesla predvsem vzgledna de- lovna disciplinE zadružnikov. Uspešen Pa se je pokazal tudi akordno-skupinski način dela, kateri se v tej zadrug- uvaja že dve leti. Plače zadružnikov znašajo od 40 din za težka in 36 din za lažja dela na uro. V letu 1953 je bilo obnov- ljeno 1.18 ha vinogradov skup- no v preteklih letih 4,38 ha. Z-a- druga ima svoj laster m^tič- njak, v trsnici pa ima 27.000 cepljenk, od katerih pričakuje ^ najmanj 60 odst. prvovrstnih I sadik. Te sadike bodo uporabili predvsem zs lastne potrebe, vi- šek pa odprodali. Za gnojenje svojih vinogra- dov imajo pripravljenih 348 m' komposta. Potreben hlevski j gnoj Pa je dala živina iz ohiš- nic zadružnikov. V preteklem letu so bila vsa dela pravočas- I no izvršena, jesensko kop pa so i opravili 80 odst. Obnova vinogradov je načrt- na in sadijo le sortne vrste, ka- tere so pridne za to zemljo Uvajajo tudi sodoben način vinogradništva. Sicer imajo se- daj le 60 arov žičnega nasada, tega Pa bodo že v letošnjem letu povečali in polagoma pre- šli popolnoma na ta način ob- delovanja vinograda, kateri je dokazano najbolj ekonomičen. V tej prehodni dobi pa uspo- sabljajo s pravilno obdel&vo in 1 predvsem rez j o stare nasade, ki bodo še nekaj časa dajali lep pridelek. Vso to obnovo pa vršijo iz lastnih sredstev. Zadruga pa ima še težave predvsem zaradi zastarelih kletnih naprav. Tako jim tre- nutno ne more pomagati tudi vsa sposobnost pri šolanju vin. Stara vinska posoda, neprimer- na klet sili zadrugarje. da si že v teku tega leta to obnovijo. Skoda, katero je povzročil kapar San Jose našemu sadjar- stvu, se občuti tudi v njihovih sadovnjakih. Drevje, katero pa je ostalo, negujejo z vso skrb- nostjo in imajo v načrtu tudi obnovitev uničenih nasadov. Tudi v poljedelstvu in trav- ništvu je zadruga dosegla lepe U5p>ehc, čeprav ta panoga v za- drugi ni tako zastopana. Iz poročila knjigovodje je bilo razvidno, da bodo dobiček 6,189.000 din razdelili po pred- logu Upravnega odbora v sle- deče namene: zadrugnrji dobijo, kot doplačilo prejetih akonta- cij za preteklo leto, ca 3,400.000 din. Za investicije v tekočem letu je namenjenih 1,600.000 din, za kulturni sklad 100.000 din ter za socialni sklad 748 000 din, v ta sklad toliko predvsem iz razloga, ker se v tem letu KOZ Litmerk misli reorganizirati v Kmetijsko gospodarstvo Tako bodo ta znesek morali upora- biti Za izplačilo otroških doklad, katere bi zadružnikom Zavod Za socialno zavarovanje izpla- čeval šele po enajstmesečnem delovnem stažu. Po podanih poročilih se je razvila diskusija. Pričakovati je bilo, da bodo zadružniki živah- neje sodelovali. Nadzorni od- bor kakor tudi zadrugarji so se strinjali z delom in poročili upravnega odbora Zastopnik OZZ Ptuj tov. Vo- bič je v diskusiji med ostalim izjavil, da je litmerška zadruga svetla zvezda zadružništvu ptuj- skega okraja! Zadruge in dr- žavna posestva, ki imajo boljšo mehanizacijo in lažje pogoje dela, niso dosegle takih uspe- hov. Pri tem ima zasluge pred- vsem dosedanji upravni odbor in upra\Tiik zadruge tov Maj- cen, čeprav se za slednjega več- krat sliši, da je diktator. Ti uspehi zadruge so tembolj raz- veseljivi, ker nam je dobro znano stanje zadruge pred šti- rimi leti, ko je ta zadruga bila ena najslabših v ptujskem okraju. Ob koncu zbora so zedružniki sprejeli sledeče predloge: ob- noviti 2 ha vinograda, obnoviti sadovnjake, izvršiti selekcijo goveje živine. Tud'. zastareli kletni inventar in klet samo bodo v letošnjem letu uredili, istočasno pg popravil' stano- ; vanjske zgradbe svojih Članov I V novi upravni in nadzorni , odbor so bili večinoma izvoljeni prejšnji odbornik: Po dosedanjih uspehih kaže da bodo zadružniki sprejete nredlopc urcničili in Še v na- prej ostali vzsled socialistične- ga gospodarstva. -žo ljudske knjižnice — bodoča skrb obuln v času ob 18. do 22. januarja t. 1. je bila v Ljubljani konfe- renca knjižničarjev, na kateri (So obravnavali predlog osnutka zakona o ljudskih knjižnicah, o knjižničarskem tečaju, ki bi naj bil letos za bodoče knjižni- čarje, o letnih konferencah ljudskih knjižničarjev ter o an- keti z bralci, ki bi koristila iz- boljšanju dela knjižnic v cilju izobraževanja množice Na tej konferenci je bila sprejeta p>obuda za pripravo brošure o dejavnosti knjižnic, ki bi prišla v prodajo prihodnje leto za 10 obletnico osvobo- ditve. Letos bodo obiskali tekstilne tovarne v nedeljo, dne 14. t. m., je bil J lelni občni zbor sindikalne po- di-užnice »Zveze krojačev in ši- vilj«, ki šteje nad 45 članov. Na podlagi dosedanjih uspe- ' hov in izkušenj podružnice je bilo Za bodoč-e delo sprejetih več ! predlogov članov. Vključili se' bodo 100-odstotno v DPD »Svo- , boda«. Mesečno bodo imeli red- . na politična in strokovna pre- ; davanja. Priredili bodo več po- | učnih izletov v tekstilne tovar- | ne in v druge kraje naše do- j movine. V svojo podružnico bo- ! do pritegnili vse pomočnike in učence, ki delajo pri zasebnih krojaškOi in šiviljskih mojs^trih. Onemoglega krojača Viktorja Nedela bodo podprli s svojimi priisrpevki. Na zboru je bila na.grajena z denarno nagrada najboljša mla- din;lsvetovalnici je bilo pre- gledanih 470 otrok. Za otroška lx>svetovanja je bilo 2390 hišnih obiskov. Vsaka posvetovalnica ! je imela povprečno 140 hišnih I obiskov. V ptujsko posvetoval- nico prihaja zdravnik-pediatei', v posvetovalnicah v Majšperku, Središču in Ormožu je navzoč krajevni zdravnik, ostale posve- tovalnice pa vodijo same medi- cinske sestre, babice in bolni- čarke. * V devetih ix>svetovalnicah za no.seče (8 terenskih in 1 v Ptu- ju) je bilo pregledanih 1894 že- na, zraven tega pa je bilo lepo': število žena pregled:^nih v». zdravstvenih postajah Juršinci. in Za vrč, kjer ni registrirane poslovalnice za noseče in otro- ke. V teh }X)stajah je bilo pre- gledanih nad 120 žena ter nad 70 otrok. ★ Odbor za zaščito matere in I otroka je prevzel lani od tajni- ■ štva za prosveto in kulturo or- ganizacijo počitniških kolonij in je spravil v počitnicah v kolo- nije na otoku Krku, v Slovenjem Gradcu, Laškem, Avstrijo in Kaštel Lukšič 320 otrok, od te- ga 173 iz Haloz, 54 s Ptu.jskega polja, 33 iz Slovenskih goric, 60 iz Ptuja. Več otrok je dobilo pred odhodom v kolonijo oble- ko, obutev in perilo po zaslugi nekaterih kolektivov in njihove pomoči v blagu in denarju nad 900 000 dinarjev, pri čemer je občutno pomagal tudi Rdeči križ. ¥ UNICEF in Svetovna zdrav- stvena organizacija sta nam ob- ljubili pomagati v skrbi za ma- ter in otroka. Ta pcmoč bo v materialu in opremi ustanov za zdrav.stveno zaščito mater in naraščaja. Najprej boriio morali v Sloveniji in drugod ustanoviti sredi.5Ča za ljudsko zdravstvo z nalogo preventivnega in kura tivnega zdravstva in nadzorstvo nad njim in z nalogo zdravstve- ne zaščite matere in otroka. * V ptujskem okraju bo v tej smeri mnogo storil Materinski dom v ptujski bolnišnici, razši- ritev mreže posvetovalnic za noseče, posvetovalnice za poroj- stveno zaščito mater in otrok, pričakovani otra^ki dispanzer, patronažna služba Po terenu (obisld na domovih varovancev), ki jih bodo opravljale medicin- ske sestre in babice v posebni uniformi, in drugo, kar že ima- mo, Prvo in drugo je močno odvisno od tega, kako bo vse te potrebe in namen razumel okrajni ljudski odbor in kader, ki mu je zaupana vrsta teh na- log. Z o^ceegozliora preste olinega psi sicep droitva v Oor mki v nedeljo, 7. t m., je imela 1 gasilska četa v Gorišnici letni občni zbor. Lično okrašen pro- | stor z zastavami, diplomami in priznanji, ki si jih je četa pi"i- dobila v letih po osvoboditvi, so dajali skupščini posebno sve- čan izraz. Četa je bila do lanskega leta ena najagilnejših v okraju ter si je na vseh okrajnih in republiških tekmovanjih pridobila častna me- sta. Po doseženih uspehih pa je delo in zanimanje članstva vedno bolj popuščalo ter četa v lanskem letu ni več pokazala takšnih uspehov kakor prejšnja , leta. V tem duhu so odjeknila ' tudi vsa poročila funkcionarjev, k: so nazadnje še vsi odklonili vsako nadaljne delo v novem odboru. Najdrastičnejši pa je pri- mer tov. Kocipra, dosedanjega gospodarja društva, ki se ob- ; čnega zbora sploh ni udeležil. j Diskusija je pokazala, da je v gasilski četi Gorišnica še vedno zdravo jedro. Člani so živahno razpravljali o vseh poročilih ter izTiesJi, da je vzrok nazadovanja dela v četi predvsem v malem interesu članstva kakor tudi v premal" podjpori vsega prebival- stva Odprta diskusija in zdrava kritika sta vrnili zaupanje član- stva v organizacito ter vzbudil zavest in dr^ in^enTivneiš"- ga sodelovanja. To so pokazale tudi volitve v novi upravn: in nadzorni odbor. Izvoljeni so bili: Horvat Ivan za predsednika, Jan- žekovič Ivan za sekretarja, Mu- hič Vladko Za poveljnika. Hor- vat Branko za pomočnika, Jan- žekovič Franc za blagajnika, Bombek Franc za orodjarja, Tu- šak Ivan za vodjo moške mladi- ne, Matjašič Marija za vodjo /•^nske mladine, Visenjak Marija za vodnico ženske mladine, za predsednika nadzornega odbora pa Fric Ciril. Na skupščini so sprejeli nov delovni načrt, ki pravi, da bodo v območju vasi uredili cisterne, ki so v neuporabnem stanju. Praksa je namreč pokazala, da še tako dobro izvežbana in orga- nizirana četa ob požaru ne pred- stavlja ničesar, če ni zagotovlje- no dovolj vode. Članstvo bo v bodoče razdeljeno po desetinah, ki bodo imele mesečno vsaj po eno obvezno vajo. Organizirali bodo posebna predavanja za strokovno in politično izpopol- njevanje članstva. Vzbudili bodo zanimanje za gasilstvo pri mla- dini ter v to svrho pritegnili v gasilske vrste pinn r-p in mladi- no. Materi Klemeneicevi v spomin Mame Klemenčičeve ni več. Pobrala jo je zahrbtna a težka bolezen — rak. Malokdo je poznal to skromno, blago in delavno slovensko ženo. Kdor pa jo jo iKz-nal, mu bo ostala v neizbrisnem spominu. Spoznala sem jo leta 1941. Njena življenjska pot ni bila posuta z rožicami Bila je težka, trnjeva pot, pvolna te- žav in borb od rano mladosti dalje. Živela je na Polenšaku pri Ptuju kjer je imela bajto in nekaj arov zemlje. Nekaj let je bila poročena ko je iz- bruhnila prva svetovna vojna. Mož je moral v vojsko. Za- stonj ga je čakala doma žena 7. otroci. Ni se več vrnil med svoje draee. Izgubil je življe- nje. Mati vdova se je s podvo- jeno silo vrgla na delo in lahko rečemo, da je delala noč in dan za svoje otroke, a kljub temu ni bilo dostikrat kruha pri hiši Večkrat ml je pravila: »Kaj. danes žene niti ne vedo, kaj je hudo Ko sem jaz ostala sama z otroci, sem po- dnevi delala pri kmetih, da sem nam zaslužila kruh, po- noči pa prala, šivala in pri- pravljala za otroke. Nobena noč ni bila moja. Ej, to je bilo trpljenje in muka.« Ko so otroci zapuščali šol- ske klopi, je vsakega dala učil Reki? je: »Nimam boga- stva. ki bi vam 'ga dala, vaše bogastvo naj bo to, kar se bo- ste naučili!« In res, vse otroke je vzgojila v zavedne, poštene Slovence. Tudi sama je bila zavedna in poštena Slovenka. Ce bi prišel leta 1941 z njo v .stik narodni heroj Slavko Slander, bi ponovno rekel: »Dokler bo imel slovenski narod take matere, ne bo pro- padel I- Ko so bili otroci izučeni vsak za svoj poklic, je mislila, d3 se ji je sreča nasmehtiila in da je rešena skrbi za ob- stoj Prihrumel je okupator Prišla jo druga sveto-\rna voj- na. Tudi ta jo je hudo priza- dela. Starejšega sina so nem- ški faši.sti takoj zaprli, inter- nirali na Bori in odselili v Srbijo Pustili so ji siroto, triletnega vnučka, ki ga je oskrbovala vsa 4 leta Njen drugi sin Kari je bi! Skojevec. Takoj se je odzval klicu par- tije. Odšel je v ilegalo in s nrvimi borci iz ptujskega okraja na Pohorje v partiza- ne. Bil je navzoč pri spopadu, ki ga je imela ta četa že prvi dan pohoda na Pohorje v za- četku gozda pred Kidričevim. Ko je jeseni istega leta zbo- lel, se je vrnil nič hudega sluteč na zdravljenje k ma- teri na Polenšak, Se istega dne je bil izdan. Prijeli So ga gestapovci. Cez 14 dni je bil ustreljen. To je bilo oktobra ali novembra 1941. Kljub vse- mu neznosnemu mučenju je ostal trden in ni ničesar iz- dal. Nehote ponovno prebiram pismo, ki mi ga je poslala Klemenčičeva mati par dni pred Novim letom. Voščila mi je novo leto 1954 in je med drugim napisala: »Iz srca že- lim. da bi, predno bom umrla, doživela, da bi dala Zveza borcev v spomin Karlu spo- minsko ploSčo na njegovo rojstno hišo na Polenšak. , kjer ga je prijel gestajK). Vsak dan bi jo videla tudi soseda, ki ga je zmiraj hodil? tožit.« Tudi njen tretji sin je bil v taborišču Dachau in se jo vrnil. Zadnja leta svojega živ- ljenja je preživela pri sinu v Ptuju, Bajto na Polen.š.aku je prodala, ker ni hotela ži- veti sama v kraju, kjer so prijeli njenega Karla. Tam je preživela svoja mlada težka leta. Ko sem jo na njeno željo obiskala v poletju, sem se za- čudila, kako je bila sveža, rdečelična in zadovoljna. Ko sem ji to omenila, se ie na- smehnila in rekla: »2e, že, samo notri strašno boli in grize. To je najhujše. Nič se ne vidi, vendar zelo trpim.« Pokazala mi je tudi pločevi- nasto šatuljo in je rekla: »Tu imam pepel svojega Karla. Misliš, dali je res njegov?« Seveda sem jo potolažila in videla sem. da so se ji zado- voljno zaiskrile oči. Sedaj skupaj počivata s si- nom v slovenski zemlji, ka- tero sta tako ljubila in za katero sta takorekoč dala živ- ljenje. Naj jima bo lahka sloven- ska zemlja in slava njenima Spominu!* Maribor. 14. febr 1954 Sagadin »Žienka«. Uspc^ roditeljski sestooek v Markovclh v nedeljo, 14. t. m. je bil v markovski šoli roditeljski sesta- nek, ki se ga je udeležilo veli- ko število staršev, v pretežni ve- čini očetov — šolskih otrok. Na sestanku je upravitelj tov. Zlahtič podal statistiČTii pregled učnega in vzgojnega uspeha ob koncu prvega polletja. Toplo je priporočal staršem, naj vzpod- bujajo k učenju posebno vse učence, ki imajo eno ali dve ne- zadostni oceni, ker je teh pre- cejšnje število, da bo uspeh ob koncu šolskega leta boljši. Po- dal je tudi pregled izostankov in skušal doseči, da bi tudi ro- ditelji, ki se še niso sprijaznili z osemletno šolsko obveznostjo s\'ojih otrok, začeli te pošiljati v šolo. Tov. Skeruier je starše sezna- nil z uspehom akcije za ix>bira- nje krajevnega samopriiSi>evka za šolo in je podal obračun po- rabljenega denarja v lanskem koledarskem letu. Tov. Kolar je v kratkih obri- sih nanizal vzgojne probleme mladine ptujskega okraja in je prikazal, kako potrebna je tudi v Markovcih ustanovitev Dru- štva prijateljev mladine. Nato so starši izvolili pripravljalni odbor, ki je prevzel ustanovite■^- tegpj društva. Občani so vzeli zadevo resno in predlagali v odbor ljudi, ki imajo ljubezen do mladine in smisel za vzgojo. Prn-,' i.sii odnos so prevzeli do ustanovitve šolskega odbora in i s tem pokazali razumevanje za dnjžbeno samoupravljanje v , šoli, ' Na sestanku je predsednik tu- kajšnjega telesno-vzgojnega dru- štva >^Partizan« tov. Štrafcla pozval starše naj dovolilo mla- demu naraščaju, da se vključuje v to organizacijo, ki sJcrbi, da bo novi rod zdrav in čvrst. I Po sestanku je nekaj najagil- nejših občanov ob specialki še dolgo razpravljalo s šol. upra- viteljem o perečem problemu ustano\'^itve nove šole v Stojn- cih. Vse kaže, da se v Markov- cih odnos do vzgoje in pouka stalno izboljšuje. Gos'!ei v Mali vasi so :^iiorovall V nedeljo, 31. januarja. Je imelo GasiLsko društvo v Mali vasi svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo pre- cejšnje število članstva. Občne- mu zboru so prisostvovali tudi poveljnik III. sektorja tov. Zni- darič Janko, predsednik obč. od- bora SZDL tov. Stanič Stane in komandir LM tov. Ličen Slav- ko. Po poročilu predsednika tov. Muhič Ivana in ostalih odbor- nikov je sledila diskusija, ki je pokazala da je mlado gasilsko društvo v Mali vasi v dobrih dveh letih svojega obstoja do- seglo zadovoljive uspehe na strokovnem izpopolnjevanju svojega članstva in dogradilo Gasilni dom, ki je eden najlep- ših v okraju. Iz poročil F>osa- meznih funkcionarjev si lahko razbral, da bi društvo lahko do- seglo še lepše in boljše uspvehe. če bi članstvo in ostalo prebi- valstvo Male vasi imelo večje zaupanje v delo posameznih funkcionarjev, jim ob vsaki priliki pomagglo in svetovalo, ne pa metalo polena pod noge, kakor se je to dogajalo. Pravil- no je bilo, da so si člani te razne nedostatke, ki v glavnem samo ovirajo uspešno društveno delo, povedali iz oči v oči in naposled sprejeli sklep, da tako delo resnično ne more dovesti do pozitivnih uspehov. To je bila tudi vsebina izvajanj tov. Znidariča in Staniča ki sta po disku.®iji spregovorila. Volitve, ki so sledile brez vsake naprej pripravljene liste, in kjer so člani po svobodni vo- lj: izbrali svoje nove funkcio- narje s tajnimi volitvami na listke, so pokazale, da ljudje v Mali vasi le poznajo in pravilno oceniio svoje ljudi in se doh-o zavedajo, komu lahko poverijo in zaupajo vodstvo svoje gasil- ske čete. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kostanjevec Franc, za po- veljnika Pignar Jože, ki je po osvoboditvi z uspehom končal podčastniško šolo, sekretar je Bezjak Jože, pomočnik povelj- nika Bezjak Alojz,, orodjar To- mažič Janez, blagajnik Muhič Janez, vodja moške mladine Murkovič Ciril, ženske mladine Tomažič Frančiška, kulturno- prosvetni referent je Tomažič Anten, sanitet pa Vogrinec Franc, ki je ravnokar p>osečal tečaj za bolničarske pomočnike v Gorišnici. Nadzorni odbor pa sestavljajo tov. Karo Janez, Vo- grinec Franc in Kolenko Mar- tin, Novoizvoljeni upravni in nad- zorni odbor Gasilskega društva v Mali vasi nam je sigurno jamstvo, da bo delo v društvu potekalo tako kakor to mora biti v naših gasilskih organiza- cijah, za napredek in procvit vasi. bližnjemu v pomoč m do- movini v ponos. Sklicani obCni zbori KZ Bukovci — Petek. 19. fe- bruarja 1954. ob 9. uri. KZ Ptuj — Sobota, 20. februar- ja 19.54, ob 13. uri (Križe). ■ KZ Sikolc — Sobota, 20. febru- , arja 1954 ob 8.30. j KZ Cirkulane — Nedelja. 21 fe- j bruarja 1954 ob 8 uri. KZ Videm — Nedelja, 21. fe- bruarja 1954 ob 14. uri. KZ Slovenja v?« — Nedelja, 21. februarja 1954, ob 14. uri, F7 s-p<1«šfp — Nedelja, 28 fe- bruarja 1954, ob 8. uri. Vau io na slavnostno akademijo v proslavo 150. obletnice Srbske vstaje v ponedeljek, 22. februarja t. 1., ob 19. uri, bo v Okrajnem gle- dališču v Ptuju SLAVNOSTNA AKADEMIJA s kulturnim programom v prosla- vo 150. obletnice srbske vstaje. Ptujčani vabljeni. Vstop prost. Mestni odbor Socialistične zveze Ptuj Ptuj. 19. februarja 1954 PTUJSKI TED.VTK Z BREGA PRI PTUJU Na seji teren.skega odbora SZ v torek, 16. t. m., je bilo med drugim sklenjeno, da bo odbor pripravil za Praznik žena — 8. marec v šoli prireditev z govo- rom o pomenu 8. marca, dekia- macijami in recitacijami, petjem in enodejanko, na kateri bodo nastopali šolski otroci pa tudi žene. Po prireditvi bo za žene v za- družnih prostorih družabni večer žena s pogostitvijo. V petek. 26. t. m. ob 19. uri bo za žene in matere tega terena zdravniško predavanje o obva_ rovanju otrok pred raznimi bo- Itiznimi in o zdravljenju mater in otrok v primeru bolezni, sledeče predavanje za žene in matere pa bo o otroški in družinski prehra- ni. Za obe predavanji je med že- nami precej zanimanja. Na tej seji je bila tudi obrav- .nava predloga o ustanovitvi stalnega otroškega vrtca glede na lepo število bre^kih ortrok, ki jim bo vrtec dobrodošla in ko- r stna vzgojna ustanova. V teku je že popis otrok, ki bodo priha- iali v brežki otroSki vrtec, ki bi bil odprt kmalu spomladi... IZ MARJETE NA DRAVSKEM POLJU v prostorih osnovne šole v Marjeti je bilo v nedeljo popol- dne predavanje gospodarskega strokovnjak? inž. tov Ločni- škarja Franca iz državne valil- nice Loče pri Poljčanah. Pre- davanje je organiziralo Društvo rejcev malih živali iz Trnič in Marjete. Predavanje inž. tov. Ločni- žkarja je bilo podkrepljeno s skioptičnimi slikami in razum- ljivo razlago koristi gojitve je- rebičaste štajerke, kokoži, ki je težka 2,5 kg in znese po- vprečno no jajc na leto in ima veliko prednost pred rjavo Šta- jerko, ki je sicer težja in znese povprečno 160 jajc na leto, zla- sti pa pred grahasto kokošjo, ki je težka okoli 2,5 kg in znese največ 120 jajc na leto. O tem bi morale razmisliti zlasti tiste gospodinje, ki še dajejo pred- nost grahast^ kokoM in rjavi štajerki, med tem ko so že drugod po svetu ti pasmi opu- stili ravno zaradi nerentabil- nosti. Inž. tov Ločniškar je nazor- no prikazal tudi predn.-sti umet- nih valilnic, ki je že v vseh naprednih državah izrinilo va- ljenje s kokljo glede na razne kokošje bolezni, zaradi katerih propade velik del mladega z,a- roda. Piščanci se hitro nalezejo teh bolezni in v nekaj dneh pocrkajo Predavatelj je tolmači! na- vzočim tudi svoje vtise s po- tovanja PO Ameriki, kjer je pred nekaj meseci imel priliko obiskati več perutnirrarskih farm in se prepričati o tam- kajšnjih principih dela. Govo- ril je tudi o živinoreji ter pri- kazal s slikami zgle-ine pri- mere živinoreje v ZDA Navzo- či so se resno zamislili nad njegovim izvajanjem In pred- očenimi slikami ki so pokazale, da bomo imeli pri nas še mno- go resnega in napornega dela v prizadevanju, da bi dosegli tako stopnjo živinoreje, kot jo že imajo drugje. Mučno je bilo na predavanju le to, da so ga motili nestrpni otroci pa tudi nekateri odrasli, ki pozabljajo, da gre za resne probleme našega perutninarstva In Ž!\dnoreje in da nam Je po- trebnih še mnogo takih preda- vanj. Koristno bi bilo, da bi imeli Dodobno predavanje tudi o mle- kar.ke Iz ptujskega okraja je v Zavo- du za duševno defektne otroke v Hrastovcu 21 otrok, za katere plačuje OLO Ptuj dnevno 273 din oskrbovalnine. IZ MAKOL v zadnjem tednu smo imeli v Makolah zelo pomemben kul- turni dogodek. Prvikrat si je skoraj 500 otročičkov ogledalo filmsko predstavo »NA SVOJI ZEMLJI«, ki ga je predvaja! tukajšnji kino. Marsikdo si ne more predstavljati začudenja teh otrok, ki so po večini to- krat prvič videli kinopredstavo Navdušenja ni mogoče popisati. Predstavo je brezplačno pred- vajal občinski ljudski odbor Tudi ostalo prebivalstvo se veseli te kultumo-prosvetne novosti. Neštetih hval po pred- stavah ni mogoče popisati. Pred nekaj meseci se je o zvočnem kinu samo še govorilo, sedsj pa ga že imamo Makolsko prebi- valstvo ni moglo 25 km daleČ na ptujske kino predstave, zato je sedaj toliko bolj veselo da so se zanj In za njegovo razve- drilo in zabavo s pomočjo last- nega kina tako zavzeli člani gospodarskega sveta OLO Ptuj skupno s poslancem tov. Tram- šekom Jožetom ter člam delav- skega sveta Tovarne glinice In aluminiia na Kidričevem, ki so omogočili Makolam nabavo ki- no projektorja. * V nedeljo smo prav lepo pro- slavili obletnico smrti našega največjega književnega genija dr. Franceta Prešerna Na pro- slavi so sodelovali učenci osnov- ne šole in dijaki nižje gimna- zije. mladinke in mladinski pevski zbor ter učiteljstvo Pri solosnevih rta želi posebno pri- znanje Filda Klanjšek in Mi- cika iz Dežnega. Istoča.žčeo spre- jemati denar na račun naše ustanove Mestna komnnalna asta«ova ': Ptu.1 I rnmmi^mmmimmmmm^m^mmmmmmm^mmimmmmmm^ i Žrebanje srečk 51. kola Jugoslovanske loterije bo 23. februarja 19*?4 v BrSkem Se nekaj srečk je na razpo- I lago v prodajalni Jugoslovan- j ske loterije v Ptuju, Lackova ; ulica 12, in pri prodarjalcih. Po- i hitite z nakupom in izpolnite anketno polo! Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 21. februarja, ob 15. (3.) uri: Cvetko Golar: »DVE NEVESTI«, vesela igra v treh dejanjih. — Sedmič. Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predsta- vo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praz- niMh od 9. do 11. ure ter eno uro pred precMavo. — Rezervi- ranje vstopnic v gledališki pi- sarni (tel. štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedelj- kih. i ^^mmmmtmi^mmmmm^mmmmmmmmmmimmmmm ' Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 19. do 22. | t. m. jugoslovanski film »Vesna* j in v dneh od 23. do 25. t. m. film j »Cez noč rojena*. | ESPERANTO, mednarodni jezik modernega človeka, se lahko in hitro naučite v našem do- pisnem tečaju, Ako nam poš- ljete znamko za pK>štnino. Vam pošljemo brezplačno na ogled prvo lekcijo. Zveza esperantistov Slovenije Ljnbljana, Miklošifeva 7/1. ŠAH Občni zbor Sahovskejra dru- štva Ptuj bo v Sindikalnem do- mu železničarjev v torek, 23. t. m,, s pričetkom ob 19. uri. Po- zivajo se vsi člani, da se ga si- gurno udeleže! Prijatelji šahov- ske igre vabljeni! (Sprejemale se bodo prijave novih članov.) iSD Ptnj priredi v četrtek, 25. t, m,, ob 19, uri, v Sindikal- nem domu žel. brsotnmir za mesec februar. Gosti vabljeni! IZ VELIKE NEDELJE Resneje kot lansko leto se tu- kaj razpravlja o predlogu voliv- cev, da bi postala Velika Nede- lja zopet občinsko središče po- | novno ustanovljene občine Veli- ka Nedelja- V januarju 1954 je bilo' več zborov volivcev, kjer so se vsi navzoči strinjali s tem predlo- gom, Povsod je bila velika ude- ležba, O tem vprašanju so raz- pravljali že pred parlamentarni- mi volitvami tudi s poslancem tov. Milkom Goršičem in okraj- j nimi funkcionarji in pričakujejo j vsestransko oporo in razumeva- ! nje. V utemeljevanju predloga za ustanovitev te nove občine, ki bi obsegala Veliko Nedeljo, Ml- hovce, trgovišče, Hajndl, Drakšl, Šardinje, Strmec, Senešce, Vi- čance in Ključarevce z okrog 2 tisoč 600 prebivalci (1800 voliv- ci) se opirajo volivci predvsem na gospodarske in ostale pogoje. Da so vedno gravitirale vse na- ! vedene vasi oziroma naselja rav- j no na Veliko Nedeljo dokaziije j pri Veliki Nedelji obstoječa KZ, • trgovska nakupovalnica kmetij- j skih pridelkov, gostilna, pekar- j na, pošta, železn ška postaja, | gozdna uprava, javna tehtnica, ! šola, zadružni dom in drugo, če- ' sar nimajo vsi sedeži v okraju. ' Niti na Ormož niti na Podgorce se volivci teh krajev tako ne na- ' vezujejo kot ravno na VeMko Nedeljo- Področje nove občine bi se v celoti ujemalo s šolskim področjem. I Zbor volivcev so bili januar- ' ja 19,54 za volilne eno'e Velika Nedelja. Drakšl in Hainril. Luno- vec in Sardinje, Senešci, Strmec, Sodince, Traovišče in K'učarev- , ce. Predioae s teh zborov so spo- ročili OLO Ptnj, Or^anizarije ?Z se tudi "Strinjajo z ustanovitvijo nove občine. Objava Pozivamo vse davkoplačeval- ce, ki plačujejo davek od kme- tijstva, da do 25. t. m. (dnevno od 8. do 12. ure) prijavijo na LOMO (oddelku za gospodar- stvo, gradbene in komun, zade- ve) soba št. 8 vse spremembe kultur, ki se v naravi ne uje- majo s stanjem po katastru S seboj je treba prinesti po- sestne liste in listine o more- bitni spremembi lastništrro LOMO Ptuj Oddelek za gospodarstvo, gradb. in komun zadeve Fizkultiimo društvo »Ruda Se- ver« in gasilsko društvo v Go- rišnici priredita dne 28. febru- arja 1954, v Gorišnici množfčni Pustni tek na 1500 m Tek je organiziran z name- nom, da se dviga zanimanje za fizkulturo v Gorišnici, obenem pa počasti sektorski občni zbor gasilcev. — Pokroviteljstvo tega je prevzel občinsiki ljudski od- bor Gorišnica. Vabimo tudi tekače iz drugih krajev. — Prijave sprejema to- variiš Donaj na občinskem ljud- skem odboru Gorišinca. Fizkulturno društvo »iaUDA SEVER« in gasilsko društvo Gorišnica Objava Na številna vprašanja kupcev ! srečk Jugoslovanske loterije I obveščamo, da izpolnjevanje j anketnih piol o novem planu I dobitkov pri nakupu srečk 51, kola ni nikakor za kupce obvezno, je pa zelo zf.željeno. S pomočjo te ankete bo možno ugotoviti resnično mišljenje ve- čine igralcev in ga pri spre- membi plana tudi upoštevati. Vsak prodajalec srečk 51, kola je dolžan kupcu nuditi anketno polo in jo tudi izpolnjeno spre- jeti do 23. februarja t. 1. Jugoslovanska loterija filiala za LRS Ljubljana SAMOSTOJNEGA VRTNARJA sprejme v službo s 1. marcem t. 1. ELmetijsko gospodarstvo Dornava. Plača po tarifnem pravilniku Smučarske tekme v Ptuju v nedeljo, 14. t. m. je prije- dilo Planinsko društvo v Ptiij« smučarske tekme,, ki so ix>kaza- le, da je v Ptuju precej ljubi- teljev belega športa. Za tekme je bilo živahno zanimanje zlasti med mladino, pa tudi starejši niso izostali. Tekmovali so člani, članice, mladinci, pionirji in pio- nirke v teku ter člani, mladinci in pionirji v smuku. Skupno je tekmovalo 59, v smuku pa 20 tekmovalcev. V teku so dosegli najboljši re- zultat na progi 8 km: člani: Ko- šir Ervin (42.38), Vidovič Franci (46,17), Herceg Maks (47,31); čla- nice: Murko Milena (16,58), iPav- šič Nives (27,53), Jelinek Zora (30,10 — dolžina proge 5 km). Mladinci od 16—18 let: Ljubeč Marjan (15,18), Vidovič Anton (17,16 — dolžina proge 5 km). Mladinci od 14—16 let: Rutar Janez (15,15), Vogrinec Milan (15,24), Markovič Ivan (16,40 — dolžina proge 5 km). Od pionirjev so zmagali v te- ku na 5 km: Markovič Viktor (16,1), Rebemik Viktor (16,27), Pavličev Sergej (17,16). V teku na 2 km pa: Korenjak Anton (11.22), Bezjak Albert, Petrovič Peter in Pire Tičko. Na progi 2 km so se postavile tiid: pionirke. Zmagale so: Fece Anica (11,54), Kotnik Irena, Pavličev Olga, Rosenfeld Cibi, V smuku so odnesli na.iboljši rezultat med člani: Kastanjšek JeiTiej (15,6). Pernat Vinko, Her- oeg Maks. Mladinci: Vidovič Anton ^7.8). Ulčer Viljem M^d pionirji na: Valent A^^.ton (22), Je?-;h J.Iarjan. PAOga 70 tekače ^e potrkala od OLO prcli 'Tc?tnc:!nu vrhu, pre- ko NoveF5 r^relia ped Panora- mo na-ni. Na^boliši tolCiTinv^^ci po bili dnriii o,~t?ii t? bili d^Ti^"'— m9 h'"- '';7dr'iie"--h 13 daril in 2d di'lom, ' Um. C;- ;. 1 PTUJSKI TEDMK Ptuj, 19. fcbnjaria la Icoi^lski spori le imel v Ptuju, v nedclio, "JI. januaria t. L, svoj I. redni občni zbor Iz prods-c^dniškesa poro ila, ' • jc dal tov. Prime Franc, se zi'ca..i neverjetno ži- lav polet, v katerem je klub že v svojem rojstnem letu razvil šn-oko in čvrsto dejavnost ter tudi dosegc-l vidne u-^špehe. Potem, ko si je Klub zagoto- vil najnujnejša osnovna sred- stva, zla.^t; nekaj konj in opre- me ter lastno ekonomsko po- stojanko — malo ekonomijo, ki jo je d2la na razpolago kobi- lama Tumišče, je takoj zgrabil za delo v smislu načel Zveze za konjbki šport Ju.?osl-ivije, ki zasledujejo cilj množičnega in kvalitetnega dviga konjskega športa ter popularizacijo konj- ske reje sploh. Pritegnil je ta- koj v začetku poleg številnega starejšega članstva zlasti še mladince in mladinke, pa tudi pionirje Ter šteje sedaj skupno 125 pripadnikov. Ti aktivni konjski športniki so se posve- lili resnemu teoretičnemu pouku in živemu tehničnemu vežba- nju. Uspeha niso izostali in klub je smelo nastopil na raznih dir- kah v Ljutomeru, Lenartu, Slovenjem Gradcu, Krškem in celo v 2:agrebu. kjer jc s svojimi nastopi izzval najboljši vtis, saj si je med rutiniraniml starejši- mi športniki priboril kar 7 čast- nih zmag. Poleg tega je prire- dil tudi uspeli samostojni šport- ni nastop na dirkališču na Tur- ni šču, kjer se je zlasti simpa- tično uveljavila ženska mladin- ska ekipa. Za svoje uspehe izraža klub priznanje in hvaležnost tudi do- j mnčomu občinstvu, ki je z ra- { zumovanjem spremljalo njegovo delo ter ga materialno v znatni meri podprlo V diskusiji je zastopnik ma- riborslcega kluba za konjski šport »Borec« tov. Klemenčič nakazal več zdravih smernic iz dosedanje prakse svojega kluba. V tehničnem pogledu je potreb- no sodelovanje s telovadnim društvom »Partizan«, ker je te- lovadba predpogoj za uspešno vežbanje v jahanju. Občni zbor je izvolil nov^ upravni odbor, ki ga sestav- ljajo tov Prime Pur« Belšak, Veselko, Skorjannec, ing. Suha- dolnik, Žlendrova. Cehcva ing. Hvastja, Jeremičeva, Mlakar, Gorjup; nadzorni odbo pa tov. Vertič, Butolenova in ing. Starki. V programu de'a za tekoče leto je zajeta poglobitev teore- tičnega izobraževanja in prak- tično-tehničnega vežbanja član- stva. V gospodarskem pogledu je predvidena razširitev krmske baze s .smotrno obdelavo seda- njih zemljišč in s pridobitvijo novih. JahalniCd se bo z ograditvijo dokončr-o urMila. Prav tako se bodo izvršile še neke hlevske In stanovanjske adaptacije ter I nabavili vsaj trije dobri konji. Kot zelo važna in razveseljiva programska točka je čim širša popularizacija konjskega športa in konjske reje med podeželsko 1 kmečko mladino, navezava sti- I kov in pritegnitev mladine v I sodelovanje v tem zdravem vi- I teškem, narodnoobrambnem. go- spodarskem in v vseh ozirih vi- j soko^nrednem športnem udej- stvovanju. Ing. J. H. Miadmska šolska kuhinja Na spodiKido Društva prijate- ' Ijev mladine in z znatno pod- j poro OLO je začela v ponede- ! Ijek, 15. m., obratovati v Ptuju ; mladinska šolska kuhinja. Za- časno nudi zavetje dijakom-pot- nikom iz gimnazije, ki bodo do- bivali v njej ob šoLskih dnevih kosilo. V načrtu pa je, da se kuhinja razširi tudi na učence osnovne šole in vajence raznih strok, ki imajo daleč do šole in ostajajo opoldne brez toplega kosila. Razširitev kuhinje pa bo iz- vedljiva šele tedaj, ko bo IX) MO Ptuj zagotovil kuhinji pri- mernejše prostore. Najhnolj bi odgovarjala temu namenu bivša Icavama Korže v Jadranski uli- ci, kajti sedanji profrtori, ki jih je odstopila začasno osnovna šola v Mladiki, so sanio zasilni, saj se v enem prostoru stis.kata kuhinja in jedilnica, popoldne odn. zvečer pa imajo prav tam tx)uk razni gospodinjski tečaji. Začetek mladinske šolsike loz- hinje je bil za našo mladino za- to pomemben dogodek in njeni skromni otvoritvi so prisostvo- vali tov. Julka Kancler, preds. sveta za zdrav.stvo in socialno politiko, tov. Janez Arsenjuk, kot upravitelj šole in domačin ter člani piofesorskega zbora, kot odborniki sekcije za social- ne prx>bleme v okviru Društva prijateljev mladine. OLO Ptuj bo že v letošnjem predračunu zagotovil tej usta- novi potrebna sredst\'a in ii ta- ko zagotovil stalni obstoj. Želeti pa bi bilo, da bi jo podprla tudi na5a podjetja in organiza- cije. Tudi kmetje naj bodo pod zdravstvenim var- stvom Pri Svetu Za zdravstvo in so- cialno politiko LRS je formira- na posebna komisija, ki prouču- je problem razširitve zdravstve- nega varstva tudi na indivi- dualne k-mete. Pri tem je nam- reč treba upošte\'ati, da je pa- del odstotea? samoplačnikov za zdravljenje od prejšnjih 10 na sedanjih 8—9 odst., kar gre ^'se- kakor v škodo zdravstvenega nivoja našega kmečkega prebi- valstva. Ta komisija h>o pregledala sta- nje po nekaterih okrajili Slove- nije. Rezultat njenega dela bo- do razna izračunavanja v zvezi z zavarovanjem kmetov. O tem vpra.šanju bo razprav- ljal Svet za zdravstvo in social- no politiko LRS na eni prihod- njih «5ej. Prrci poroma r»e»loren»ka rassta^a tshornih umetnikov v čast Prešernovega tedna je od 7- februarja 1954 v Mariboru odprta prva povojna vsesloven- ska razstava likovnih umetnikov, združena s slovesno otvoritvijo mariborske umetnostne galerije. Njena otvoritev je močno poži- vila umetnostno tvorno življenje severo\'zliodnega dela Slovenije ter povzdignila Maribor v važno umetnostno središče slovenske : likovne kulture. Galerija je nameščena v lepem enonadstropnem poslopju, ki se- stoji pravzaprav iz treh stavbnih enot: namreč opuščene baročne cerkve iz 18. stoletja, lepega bi- dermajerskega trakta iz okoli 1845 ter vmesne stavbe iz neko- liko kasnejšega datuma. Galerij- ski organizem obsega 11 razstav- nih prostorov, depoje, pisarno. restavratorsko delavnico, prostor za žirije ter prostorno stopnišče. Razstavni prostori so lepi tn in- timni. Njihova razstavna ploskev je okoli 180 metrov, ki prenese okoli 120 umetnin. Trenutno bo galerija prirejala klubske, retrospektivne in pri- ložnostne »metno.stne, pa tudi drugo razstave, na primer foto- grafije, umetne obrti itd. Stalni razstavni oddelek, ki bo nastal pri galeriji v toku časa, bo obse- gal reprezentančna in najbolj ti- pična dela posameznih umetni- kov-Slovencev, predvsem seveda ožjih rojakov. Sedanja razstava bo odprta dO 28. februarja vsak dan od 9 do 16. ure. CJ 3-i f'liM tnit pri iicis Mogoče se na.?! .starejši bralci spoiminjajo kinooperaterskih ficip v predvojnem času, ki so potovale od mesta do mesta in predvajale prostorski ali pla- stičmd film. Te dni imajo Ljub- ljančani priliko videti nekaj po- dobnega. Verjetno gre tukaj za enega najenostavnejših siste- mov, Id se gotovo ne bo bolj uveljavil. Pred predstavo ni si- cer nikakega komentarja, zato p>a je prireditelj (Foto-kino ama- terska zveza) izdal neka navo- dila, ki pa ne bi bila potrebna, ker dobi človek vtis. da so ta pravila zgolj propagandnega značaja, ker film sam ne za- služi, da bi se teh navodil mo- rali držati. Na majhnem letaku je zapisano: »3-D film, korak skozi prostor je rezultat napo- rov Foto-kino amaterske zveze Slovenije, da bi seznanili slo- vensko javnost s pridobitvami tednike na polju kinematogra- fije. Dolžina filma je, kakor običajno pri vseh 3-D filmih Ziiradi živčne napetosti približno 30 minut.« Ta letak spominja malo na cirkuško reklamo, posebno zato, ker ni nikake živčne napetosti že zato, ker gledalec vidi le na- rodne plese, proste vaje, Icultur- ne spomenike in zoološki vrt. Edina živčna napetost je v tem, da ste se v kratkem času zne- bili pet kovačev. Film je seveda nem, spremlja pa ga znana me- lodija iz »tretjega človeka« in druge popularne melodije. Dej- stvo je, da Ptujčanom ni treba biti žal, da so prikrajšani za to senzacijo, ki je verjetno zgolj komercialnega značaja. Film se miora gledati s polarizacijskimi oč.ali, pri katerih imajo stekla različen lomni količnik, projicira pa se na zelo majhno platno, z eTtim projektorjem. Snematelj je vprjctno posnel dva filma in jih sinhronizirano kopiral na en sam trak, tako da s tem odpadeta dva projektorja. Seveda pa vsa čast ekipi, Id si je upala rešiti to težavno nalogo. V glavnem pa dobimo vtis, da nam oči na- gajajo, ker ostrina ni dobra. Vsekakor bo za sedaj vsak gle- dalec ostal raje še pri dveh di- menzijah, kjer ni take »živčne napetx>sti«. Krko pa je s 3-D filmom v inozemstvu? Tam obstojajo že fihnske družbe, ki snemajo 3-D filme po sistemu »Cinemaskop«. V New Yorku so karte razpro- dane za 6 mesecev v naprej, ta- ko da se producentom obetajo lepi denarci, kar pa je tudi po- goj za nadaljnji razvoj tega si- stema. V »Cinerami« (to je pla- stični kinematograf v New Yor- ku) ne potrebujejo gledalci ni- kakih očal, ker je občutek pro- stora dosežen s posebno obliko projekcijskega platna, ki je kon- kavno (izbočeno) in meri 12 m v. dolžino in 7 m v višino. Da je tretja dimenzija še bolj poudar- jena, so po celi dvorani name- ščeni zvočniki, tako, da prihaja zvok res iz svojega izvora, ka- terega vidimo. I^ojicira pa se z dvema projektorjema, ki sta sinhronizirana s posebno elek- tronsko napravo. Seveda je tu- kaj živčna napetost postala pravi problem, ker nekatere gledalce posamezne .«;cene spra- vijo celo s sedeža. Ugotovili so da 3-D film ne vpliva preveJ dobro, ker se včasih človeku zavre refleks, ko se ravno ne bi smel. Tako je na primer ne- kemu strastnemu gledalcu 3-1 filmov padla na glavo opeka č'-nrav bi se lahko umaknil, kei jo je videl. Sam je pozneje iz- javil, da je tako navajen tiikih scen v lunu, da se mu eno- stavno ni ljubilo umakniti, če- prav je vedel, da bi se moral. Seveda je to edinstven primer, dejstvo pa je, da večkrat gro- zne scene na ogromnem platnu zelo pretresajo živčni sistem gledalcev, kar pa ne bo plastič- nemu filmu nič škodovalo, ker ljudje preradi gledajo napete filme, posebno še, če so plastič- ni. Šterman Vid Kdo bc odkupoval letos koruzo? Ce ne bo zaprosilo nobeno md^f^tic na področju OLO Ptuj za pravico odkup-ivanja leto.^- njega pr:df>'ka k^TTize. bo ostala ta pravica ra nodročju ptuj- skega -r^Iir':]? »ŽTTA.R-: iz CEL.TA ' k> n.^krbuje Trbov- l.ic K-^kr IjC- iViCjlO. Iprefct predlog o kategorhasifi slaeiO¥ani ¥ PSiiju L kategorija: V to kategorijo spadajo po- vsem komfortna stanovanja, opremljena z vsemi sodobnimi, kompletnimi pomožnimi pro- stori, tudi z balkonom, poseb- nim vhodom, pod enim ključem, bodisi v eno- ali dvostanovanj- ski vili, v večji hiši ali bloku s hišnim vodovodom, s tekočo vodo ter kanalizacijo. Stanova- nje sončno, suho, zračno, sobe parketirane, njih višina od 2,60 m do 3,20 m; okna dvojna, stranišče na izplakovanje, ko- palnica modema z banjo, prho in unnivalnikom; tla v pomož- nih prostorih parket, terazzo ali slično, v kopalnici terazzo. Inštalacije: električna, vodo- vodna in kanalizacijska. Pralnica s tekočo vodo — skupna. j Kuhinja s tekočo vodo in z I izlivom. Kurjava centralna ali sobna, pri slednji lončene peči. Hiša mora biti novejša, zida- na po i>rvi svetovni vojni, t, j. po letu 1920 (tudi z večjo adap- tacijo) in v neposrednem centru mesta. n. katesorija: Sem spadajo stanovanja z vsemi sodobnimi pomožnimi prostori, s posebnim vhodom, pod enim ključem, s srednjim komfortom; sobe sončne, suhe, i zračne, parketirane, njih višina j od 2,60 m do 3,60 m, okna dvoj- na, moderna, hišni vodovod na hidrofor, v kuhinji in stranLšču tekoča voda. Tla v pomožnih prostorih terazzo, parket, v kopalnici terazzo ali betonski tlak. Inštalacije: električna in vo- dovodna. Pralnica skupna. Stanovanje v II. kategoriji ne sme biti niti v pritličju niti v mansardi. pač pa je lahko v visokem pritličju. Kurjava sobna. IJI. kateporija: V to kategorijo .»spadajo si- cer 9uha. zdrava, pa ne povsem komfortna stano\'-anja, vendar z vsemi pritiklinami. toda brez hišneea vodovoda. Sobe svetle, •^onfre. suhe. višina od 2 60 m do 4 m. parketirane ali z barva- nim podom. Okna dvojna, mo- dema, novovrstna, vhod pose- ben, pod enim ključem, kuhinja opremljena s kanalizacijo za odpadne vode. Stranišče .svoje, bodisi na izplakovanje ali pa suho, s kanalizacijo ali pa z greznico. Pod v pomožnih pro- storih lese-n ali terazzo. Kopal- nica in pralnica skupni. Kurja- va sobna. Sobe v pritličju, nadstropjih in primemo zgrajenih mansar- dah. Vodovod eventuelno izven stanovanjskih prostorov, sicer voda na dvorišču, v kleti ali na ulicah v cisternah. IV. kategorl.ia: V to kategorijo se uvrstijo: suha, nekomfortna stanovanja brez kopalnic in vodovoda, s posebnim ali pa skupnim vho- dom na skupnem hodniku v stanovanje, lahko v pritličju, pa tudi v mansardi z ravnim stropom, nad katerim je tlako- vano podstrešje. Sobe sončne, suhe, najmanj 2,60 m visoke, parketirane ali pa z barvanim podom. Okna dvojna, novo- vrstna, modema, stranišče svoje ali skupno, na izplakovanje aH suho z greznico, ali s kanaliza- cijo. Kuhinja z izlivom za od- padne vode. tla v pomožnih prostorih lesena ali beton.cka, vendar v kuhinji z lesenim po- dom. Kurjava sobna, voda v studencu na dvorišču ali ulici. Inštalacije: električna raz- svetljava. V. katefi;orlja: Ta kate.f;;orija zajema slabša, nekomfortna stanovanj?, v sta- rih hišah v vseh etažah, vendar ne v kletnih prostorih- Stano- vanja tu niso tako s^-^etla in zračna kot ona III. in IV. kate- gorije. V V kategoriji so sta- novanja deloma o.soina, delo- ma sončna, nepraktično razpo- rejena. vhod skupen, str-niščs skupno, suho brez koralnice, Po sobah lesen pod, tudi b^"- van, eventuelno star narkeV V ; pomožnih prostorih tla betonska ali opečna, r kuh-nn po verini "osen prxi Voda v ci- sterni na dvoriš'?u ali u'ici. kur- java sobna, strnni obo''^ani ali 2. višino najmanj 2,50 m. Inžtaladja: električna nape- ljava, pralnica skupna. < VI. kategorija: V to kategorijo pridejo slaba in slabo razporejena stanovanja j brez komforta, v starih hišah, \ ležečih v ozkih ulicah statega dela mesta v vseh etažah, su- terenu in iKxlst.rešju. Stanova- nja v tej kategoriji so manj /xačna in svetla, vlažna, osojna, dvoriščna. Vhodi v stanovanje skupni z odprtih hodnikov, z j ulic aH dvorišča. Stropi oboka- j ni, stukatumi ali tramovi z ■ zgomjim lesenim opažem, viši- ; ne najmanj 2,30 m. Tla lesena, opečna in skalnata. Inštalacija: električna razsvetljava. Voda v cisterni na dvorišču ali ulici. Stranišče skupno v hiši ali po- . možnih prostorih na dvorišču.! Pomožni prostori: kuhinja itd. mračni. Vendar so v nadstropjih ne- Icaterih teh stavb stanovanja, ki imajo vse elemente IV. ali V. kategorije, Vn. kategorija: Stanovanja brez kategorij: tu je treba vključiti vsa zelo vlaž- na in kletna stanovanja, ki so , našemu delovnemu človeku ne- primerna, vendar jih mora upo- rabljati v sili razmer v tej j težki stanovanjski krizi. Kaj veš o krulnua Kmh je pravzaprav preprosto pecivo iz razne moke, iz raznih rastlinskih snovi pripravljeno vsakdanje živilo človeka. Razli- kujemo pseničen, ržen, ovsen, ječrncnov, koruzni, krompirjev, rižev kruh itd. NajnavadnejšJ kruh je rženi in pšenični. Pše- nični je bolj bel. lažji in bolj .suh. Pženi kruh je temnejSi, vlsžnejši, redilnejši, vendar po- časneje prebavljiv Cesto se meša med rženo in pšenično moko tndj druga. n. pr. ovsena, kromoirieva, ajdova, koruzna in tsko dalje kar .n;re večji del na ?kod^ redllnosti ali preba\-- nrv^M kruha. T?'^:lna vrednost kruha le od- vi'.-'? p-Mv^p^Ti. od hakovo=;t; moke, od načina gnetenja te- sta, od tega, kako vzhaja in kako se peče. Iz 100 kg pšenič- ne moke se napravi 160 kg te- sta in speče 140 kg kruha, iz 100 kg ržene moke pa 150 kg te- sta in 130 kg kruha. Kljub te- mu, da se pri peki izgubi do 20 kg v obl:ki vode, ostane ven- dar v pečenem kruhu okrog 45 odstotkov vode. Ce vsebuje kruh več kakor 50 odstotkov vode je premalo pečen in ne- zdrav. Star kruh osvežimo s tem. da ga ogrejemo v pečici na 70 ali 80 stopinj. V 7,3dn:<^m času se pripisuje polnemu kruhu, t. j. kruhu iz po*ez zmletega zmja posebna vredno.st. kajti prav v lunini zmja se nahaja naivr'^ vitaminov. Zato vsebuje tudi navaden kmečki kruh mnogo več in varnejših živil kakor kmh iz čiste, večkrat presojane moke, rezen tega povzroča bolj- še gibanje črevesja in izločanje prebavnih sokov ter s tem bolj- .šo prebavo Slaba tolažba upniku Upnik: .-»Zaradi 2000 din, ki mi jih dolgujete, pa res ne mo- rem lazit-' vsakega prvega ne vem kako daleč zastonj za va- mi !'< Dolžnik: »Oprostite, čim se bo zmanj?ala stanovanjska .sti- ska. se takoj preselim v vašo bližino!« Udje i^ta spi^šmjš JANEZEK. NIKAR NE HODI K SOSEDOVIM Janezek: »Mama, če mi takoj ne daš 10 dinarjev, grem k so- sedovemu Frančeku, ki ima ošpice...« CLO\'EK NA TLICI NI VAREN Anton: »Ulice našega mesta so zdaj za pešce res nevarne.« Blaž: »Prav pravih Skoraj ni dneva, da ne bi srečal tega ali onega upnika ...« PRED SLIKANJEM jEinez: »Mojster, kolikor raču- nate za likanje hlač?« Jože: »Dva kovača!« Janez: »Tu imate hlače in tu kovača, pa mi zlikajte samo eno hlačnico. Se bom pač dal sli- kati samo od strani.« TRGOVSKA IZOBRAZBA Karel: i>Očka, kaj je to ,kon- kurz'«? Oče: »Nazorno ti bom pojas- nil: denar spraviš v hlačni žep, upniku pa daš suknjič.« CIGAV JE AVTO? A.: »Zakaj se voziš v avtomo- bilu vedno sam? Zakaj niti en- krat ne vzameš s seboj kakegi prijatelja? B.: »Kako bi pa pott.m ljudje vedeli, da je avto moj.« KAKO SI MARICA ZAMISLI \ PARNIK Marica vidi prvič v živlicnvi na morju majhen pam,k m re- če: »Poglej, mamica, Ic-ltrm^ se koplje ...« cvoM V \T!:LIE>:O BOGASTVO Gospodar: »Poglej, dragi racj bodoči zet, kamorkoli se ozrci, vsa polja in gooidovi so moji.« Snubec: »U{Xim, dragi rnoj bo- I ck;iii tast, da niste kratkovidni. * ŠTUDENT ISCE STANOVANJE S.: »Ali bi mi, prcw3im, dali sobo v najem?« G.: »Ali igrate na kak instru- ment?« S.: »Ne!« G.: »Ali imate radio?« S.: »Ne!« G.: »Ali morda kanarčke?« S,: »Ne, imam pa nalivno pe- ro, ki škriplje. Ali bi vas mo^a to motilo?« IZ STARŠ v dvorani KUD Starše jc bila v nedeljo pionirska pred- stava igre »Uboga Ančka«. Gledat io je prišlo žal le okrog 100 gledalcev. Vsi so bili navdu- šeni nad u^ehom pionirjev iz Trnič, ki jih je vodil učitelj tov. VoduSek Franc. Ce bodo mladi igralci vztra- jali skupno s svojim vaditeljem pri začetem delu, bodo ljudje večkrat gledali zanimive in uspele otroške igre, ki bodo večkrat prekašale igre odraslih igralcev, ★ V četrteJc, 11. t. m. je bil v Staršah tretji seminar za odbor- nike množičnih organizacij. Na- slov tretje teme je bdi: Ctenovna načela naše zunanje politike Predaval je ravnatelj ptujske gimnazije tov. ELranjčič Ivan. Predavanje je bilo zelo zani- mivo in jo trajalo pohri dve url. Tudi tokrat so udeleženci semi- narja odsii zelo zadovoljni, kajti tako zanimive teme še na letoš- njih seminarjih niso imeK, IZ PODLEHNIKA Kot drugje, je tudd v našem predelu ostra zima povzročila nekak zastoj. Se največ zanimi- vosti je v teh dneh prinesla v naše življenje tedenska ki- nopredstava, kj jo kljub mrazu in snežnim zametom obiskuje ve- liko število ljudi, zlasti mladine. Seveda je električna napelja- va tista, ki nam omogoča ta na- predek, ki bi bil še večji, če bi se električno omrežje Že bolj razširilo. Prav tako bi bilo potrebno v našem kraju končno dograditi zadružni dom, ki je sicer že pod streho, S tem bi se vse delo na kulturno-prosvetnem področju še mnogo bolj poživelo, ker bi pri- dobili prostore za vsakovrstne sestanke in seje organizacij. V tem primeru bi tudi kino dvorana dobila svoje mesto v novem domu. Verjetno v novi dvorani naši nadebudni kadilci med predstavami ne bi proizva- jali takšnih oblakov dima, ka- kor delajo to sedaj. S POLENŠAKA Občinski ljudski odbor Polen- šak se je obmil v skrbi za pra- vilno uporabljanje otroških do- datkov nekaterih občanov na tajništvo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj po nasvet, kako bi se dalo naj- učinkoviteje intervenirati v pri- merih, kjer morajo otroci kljub dodatkom za njihovo vzdrževa- nje, ki jih prejemajo očetje, biti slabo oblečeni in brez za- dostne hrane. Občinski odbor je mnenja, da bi se dalo to \T5rašanje rešiti s postavitvijo skrbnika za otro- ške dodatke, kjer ni mogoče' Rojstva v Ptuju Jaklin Magdalena, I^endavske gorice — Jožefa; Zmavc Mari- ja, Zagord 57 — Janeza; Hrže- njak Jožefa. Ptuj, Rogozniška C. 2 — Romano; Predikaka Ljudmila, Sveča 46 — Matildo; Rajš Ana, Trnovska vas 46 — Kristino; Bedrač Matilda, Haj- doše 43 — Alojza; Cvetko Iva- na, Lešniški vrh — Cvetko; Križan Majda, Lovrenc — Jan- ka; Lorger Alojzija, Majšperk 1 — Dragoslavo; Gregorec Štefa- nija, Drstelja 12 — Marijo; Mla- kar Elizabeta, Nova vas 55 — Branka; Lubej Magdalena, Pre- ša 14 — Angelo; Sinko Ana, Prerod 2 — Ivico; Mazera Ka- tica, Kidričevo 4b — Ivana; Štebih Marija. Ljutomer — hčerko; Grabar Marija, Pod- vinci 78 — Marijo; Ljubeč Ma- rija, Z^bovd 56 — Franca; Stumberger Katarina, Mestni vrh — Jožefa; Repec Marija, Hajdoše 80 — Vladi,poira: Gre- bene Darinka, Ormož 39 — si- na; Bauman Miroslava, Ptuj, Ciril Metodova 1 — Heleno, t Poroke v Ptuju Sprah Franc, Ptuj, Slovenski trg, in Vrečar Katarina, Ptuj, Slovenski trg; Čeme Ivan, Sp. Polskava, in Kukol Bemardika, Cven 4; Krušič Josip, Ptuj, Za- grebška C., in Bedč Ana, Ptuj, Zagrebška c.; Košii Rudolf, Ptuj, Aškerčeva 11, in Gačnik Ljudmila, Ptuj, Ormoška 1; Cemezel Janez, Rabeljčja vas, in Lah Frančiška, Rabeljčja vas; Vulakovič Dragotin, Ko- privnica, in Zupane Pavla. Ptuj, Ljutomerska 31; Koren Franc, Sedlašek 93, in Petek Elizabeta, Ptuj, Med vrti 4; Valič Janez, Spuhlje 19, in Rogina Angela, Budina 53; Kokol Anton, Budi- na 37, in Bmež Justina, Budi- na 9; Gobec Mihael, Ptuj, Krempljeva 10, in Kumer Jo- žefa, Nova vas; Horvat Albin, Zabjek, in Vnuk Hilda, Ptuj, Zagrebška 58; Znidarič Du^an, Ptuj, Prešernova, in Hotko Ho- zaliia, Ptuj. Prešernova; Skok Štefan, Ptuj, Selška c. 11, in Vnuk Angela, Ptuj, Selška c. 1. doseči z nasvetom in s primer- no besedo, da bi bil za otroke določen denar tudi za njihovo vzdrževanje. Do take rešitve bi prišlo v primerih, kjer zaradi prevelikega vpliva alkoholizma in družinskih sporov te^a vpra- šanja ni mogoče urediti z dcv- bro besedo ali prijateljskim na- svetom. K sreči taldh primerov ni to- liko, kakor se zdi ob splošnih diskusijah o nepravilnem upo- rabljanju otroških dodatkov. Nikakor ni mogoče ovreči dej- stva, da večina otrok le uživa po zaslugi svojih .»ikrbnih star- šev blagodati dmžbene pomoči za zdravo življenje otrok.