ii- 1 ef / Črni bratje ^TVipavi snemajo film in nadalje-T vanko Črni bratje po istoimenski povesti Franceta Bevka. Gre za zavedne dijake, ki so se v Gorici spontano uprli fašizmu, kar jih je za vedno zaznamovalo. Njihove usode so povečini tragične, Mirko Brezavšček pa je postal tudi ?rva mladoletna žrtev fašizma v Evropi. Pobudo za film je dal Marjan Bevk, ki je tudi soscenarist filma. v nvropi. A Zanimiv in obiskan muzejski dan A Spet prva liga Nace Kosmač \Togometaši Primorja so zanesljivo •^usvojili prvo mesto v drugi ligi in 1 izborili napredovanje. Pa Bosta Primorje in z njim Nace ■■'Osmač igrala v prvi ligi? 65 let od 'ajdovske vlade' Boris in Borut Pahor na Policah Ajdovščina, 2. maja - Na proslavi ob 65. letnici prve povojne narodne vlade je bila dvorana nabito polna, za govornico pa so se zvrstila ugledna imena s slovenske politične in kulturne scene, med njimi tržaški pisatelj Boris Pahor, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in (nenapovedano) tudi predsednik vlade Borut Pahor. Vsi govori so bil udarni in precej čustveno obravani, obiskovalci pa so lahko uživali v tudi v bogatem kulturnem programu. Petomajske nagrade in priznanja ob občinskem prazniku Ajdovščina, 5. maja - V naslednici nekdanje Bratinove dvorane, kjer so v zadnjih dneh druge svetovne vojne ustanovili slovensko vlado, je potekala tradicionalna slovesnost ob občinskem prazniku. Govornika sta bila župan Marjan Poljšak in ministrica za kulturo Majda Širca, program je oblikovala glasbena šola Vinka Vodopivca iz Ajdovščini. Podeli so tudi vsakoletne petomajske nagrade in priznanja (na fotografiji Matjaža Slejka). Boris Jež za župana! Ajdovščina, 20. maja - Na tiskovni konferenci so predstavniki občinskih odborov strank NSi, SLS, SDS in SD predstavili skupnega kandidata za župana na letošnjih lokalnih volitvah. To je Boris Jež, 51 - letni agronom iz Lokavca.Na prvi predstavitvi je Jež dejal, da se bo kot župan držal treh metod, za katere misli, da so bistvenega pomena: javnost dela, zakonitost in povezanost. Vinski in kulinarični okusi Vipavske Zemono, 9. in 10. maja - Festival Okusi Vipavske je v svoji četrti izvedbi privabil veliko število obiskovalcev, na kar sta opozarjali na daleč vidni koloni parkiranih avtomobilov, ki sta se razpotegnili vse do magistralke, predvsem na ponedeljek, medtem ko je bila nedeljska izvedba sprva nekoliko zadržana. “■Nk azvojna agencija ROD je kot no-^ * silec projekta očitno pripravila Jfc^tfnamljivo ponudbo, pa tudi vreme je zdržalo in omogočilo izpeljave festivala v zastavljenem obsegu. Že poc arkadami zemonskega dvorca so obiskovalce pričakali ponudniki sirov, meda, sušenega sadja, pa domači živilci (sladoledi Leone) in vseskozi oblegana stojnica z Mlinotestovimi dobrotami. Festival so namreč z zgolj vinske ponudbe razširili še na druge kulinarične užitke, pri čemer so zasledovali spoj tradicije in sodobnosti. Osrednjo vlogo so namenili sirom in delavnicam, kaj se da z njimi v vrhunski kulinariki doseči. Tako je ponedeljkovo delavnico z Ernestom laccarino iz Neaplja, nosilcem kar dveh Michelinovih zvezdic, spremljalo kar 90 navdušenih obiskovalcev, pa čeprav je bilo najprej število omejeno na 40. Osnovni laccarinov napotek pri pripravi jedi iz sira (kot tudi na splošno) je bil, naj se kulinariki le ozrejo po bližnji okolici in iz nje črpajo navdih za svoje stvaritve. Po festivalu se je vidno oddahnila tudi Tanja Krapež iz Roda: »Okuse Vipavske smo izpeljali tako, kot smo si jih zamislili in sem prepričana, da so spremembe in novosti pripomogle, da so si izborili vidno mesto med podobnimi festivali v državi.« Promocijskemu namenu se je pridružil tudi trženjski in tako je bilo moč izdelke, pa tudi vina, kupiti, Za začetek se je zadeva kar obnesla, saj so vinarji prodali za skoraj tisoč evrov buteljk svojih izbranih vin. Toda festival s tako številčno zasedbo ponudnikov kot tudi obiskovalcev pa krepko presega parkirne zmogljivosti Zemona in pogosto se je cesta (z obeh strani) s pločevino povsem zamašila. Tega se zaveda tudi Krapeževa: »Do prihodnje izvedbe bomo morali logistiko domisliti, morda bi uvedli brezplačni avtobusni prevoz iz Vipave na Zemono in nazaj.« ep Pestro dogajanje v projektu RUBIRES V obdobju zadnjih tednov sta bili v projektu RUBIRES izpeljani dve aktivnosti, v kratkem pa bo izpeljana še ena. delujočih šol ter tudi članom komisije, za njihovo nepogrešljivo delo. Vsi udeleženci so bili nagrajeni z obiskom uspešnega podjetja Pipistrel d.o.o. z več kot dvajsetletno tradicijo. Do leta 1996 so proizvajali motorne zmaje, kasneje je podjetje razvilo svoje prvo ultralahko letalo. Proizvajajo pet različnih tipov letal, vsako prilagojeno potrebam kupca. Poleg proizvodnje ultralahkih letal, so v zadnjih letih postali znani tudi po koriščenju sončne energije za proizvodnjo električne energije. Paneli za pridobivanje sončne energije so nameščeni na strehi novih prostorov. Količina energije, ki jo pridobijo na ta način, pov- r« .CENTRAL V EU ROPE COOPf ftATING FOR SUCCiSS. sem zadostuje njihovim potrebam, saj jo večji del oddajo v omrežje drugim uporabnikom. Učenci so bili zelo navdušeni nad ogledom podjetja in načinom delovanja, posebej pa so jih navdušila letala in njihova izdelava. Lastniku Pipistrela Ivu Boscarolu smo zelo hvaležni za možnost vpogleda v delovanje tako naprednega in razvitega podjetja, Andreju Horvatu pa za zanimivo vodenje in odgovarjanje na številna vprašanja mladih radovednežev. 1. aprila smo z osnovnimi šolami Danila Lokarja Ajdovščina, Draga Bajca Vipava in Otlica zaključili šolsko tekmovanje s področja biomase. Zelo uspešno so se predstavile vse tri osnovne šole, saj so se razlike med uvrstitvami posameznih skupin merile v desetinkah točk. Najuspešneje pa se je predstavila Osnovna šola Draga Bajca Vipava s skupino »A JE TO«, ki so jo sestavljali Patrick Marc, Klemen Krašna in Gašper Kodele. Fantje so zbranim predstavili pridobivanje energije iz tradicionalne vipavske kulture: vinske trte. Natančneje iz rožja, ki ostane po obrezovanju vinske trte in večini kmetov predstavlja odpadek oziroma nekaj, česar se morajo znebiti, največkrat tako, da ga zakurijo ali z mulčenjem vrnejo v zemljo. Skupina »A JE TO« pa je v svoji nalogi podala alternativo za koriščenje tega vira. Dokopala se je tudi do podatka, da ima najvišjo kurilno vrednost rožje vinske sorte sauvignon. Za svoj trud bodo nagrajeni z štiridnevno ekskurzijo v nemško mesto Straubing, kamor potujejo zmagovalne ekipe vseh projektnih partnerjev. Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem udeležencem, obiskovalcem, staršem, ravnateljem so- Zmagovalna ekiPa Osnovne sole Draga Bajca Vipava, skupaj z njihovo mentorico Majo Kretič, 7. junija odpotuje na strokovno ekskur-v Z1j° v Straubing, kjer se bodo srečali z zmagovalci iz ostalih partnerskih območij. Že na poti v Nemčijo pa se bodo lahko spoznali i zmagovalno ekipo z območja druge- EUROPEAN UNION EUROPEAN REGIONAL dievelopmenthjnd ga slovenskega partnerja, saj se bodo na pot odpravili skupaj. Organizator je zanje pripravil zanimiv in poučen program, med drugim jim bodo predstavljeni obnovljivi viri energije kot taki, ogledali si bodo razstavo, predstavljena in razkazana jim bo mestna toplarna prav tako pa jim bo predstavljeno mesto samo. Učencem vsekakor ne bo dolgčas in gotovo se bodo iz Nemčije vrnili polni vtisov in doživetij. Patricija Štor, koordinatorka projekta JAM AVTO d.o.o. P.E. Polje 5290 ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Tel. : 05 / 303-1234 Fax. : 05 / 996 - 5676 Gsm: 041 / 772 - 266 am avto Urnik: PON-PET 9.30 -17.30 SOB 9.30-12.30 www.jamavto.si jam@siol.net o Nudimo vse vrste financiranja a Možnost staro za staro a Prepisi vozil BMW serija 3: 318 TDS COMPACT 1.1998, 222222 km, klima cena 2.490 € BMWM3 L. 2009, klima cena: 68.000 € Toyota Variš I.OVVT-i SOL. Volvo C30 1 .LAST. 1.6D Momentum I. 2001, 123000 km, klima I. 2008, 80.000 km cena: 4.190 € Pokličite za ceno! VW Passat Variant 1.8 Hghline I. 1999,145.000 km, klima cena: 3.300 € VW Passat Variant 2.0 TDI DSG.NAVI.XSENON I. 2007, 132.000 km, klima cena: 11.790 € P* BMW serija X3: 3.0d I. 2007, klima cena: 24.800 € Citroen ZXTURBODIESEL 1.1995, klima cena: 1.100 € Fiat Panda panda I. 2004, 94.000 km, klima cena: 3.990 € FiatStilo 1.4 16V 1.LASTNIK I. 2005, 80.000 km, klima Pokličite za ceno! Honda FR-V 1.7i Confort I. 2005, 78.000 km, klima cena: 10.990 € Mazda Demio 1.4i Mazda Premacy 1.8i I. 2001,72.000 km, klima I- 2000,140.000 km, klima Pokličite za ceno! cena: 3.290 € Toyota Corolla WG1.6WTi I. 2003, 108.000 km, klima cena: 5.450 € Opel Astra 1.8 16V Bertone edition I. 2001, klima cena: 4.490 € K » A Peugeot 206 SWXS 1.4 16V I. 2004, 129.000 km, klima Pokličite za ceno! Nissan - CABSTAR TL 35 I. 2006, 53.000 km, klima cena: 12.600 € Ford Ka 1.3i KOT NOV I. 1998, 128.000 km, klima cena: 1.790 € Renault Clio 1.5 dCi Renault IVI e gane I. 2003, 119.000 km, klima Sedan 1.9 dCi cena: 3.600 € I. 2003, 140.000 km, klima, cena: 4.690 € VW Transporter Možnost ugodnega najema 65 let od 'ajdovske vlade' Marijan Božič Brez vlade Kidriča ne bi bilo vlade Peterleta Ajdovščina, 2. maja - V dvorani na Policah je bila proslava ob 65. letnici prve povojne narodne vlade. Zbralo seje skoraj tri tisoč ljudi, ki so spremljali več kot dveurni program. Nenapovedano seje slovesnosti udeležil tudi Borut Pahor, ki je kot prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji prišel na proslavo v Ajdovščino. VTaiPrcJ Je za dvig razpoloženja poskrbel ajdovski župan Marjan Poljšak, ki se je zavzel za novi socializem, družbeni red, ki bi pobral najboljše iz socializma in kapitalizma in kar naj bi prakticirali že tudi v ajdovski občini. Nato je govorila tudi ministrica za obrambo Ljubica felušič, ki je bila pred proslavo tudi gostja Radia Nova. čestitala je Primorcem, ki so dali zavedo tedanji vladi. Državljane je pozvala, nai bodo ponosni na svojo zgodovino, na svO)o državo. »Nič nam ni bilo po-^r/Mega, obranila nas je srčnost naših prednikov, imamo svojo državo z vsem, kar sodi k takšni državi. Nekoč so rekli, da si bo ta narod pisal sodbo sam. Danes -a lahko rečemo, da si je ta narod spisal '■'ojo sodbo, sodbo zmage kot del antifa-Istične koalicije, in da je ta narod danes del sveta, v katerem je treba vzpostaviti pravičen red, spoštovanje, tovarištvo in človeško dostojanstvo. Zato smrt fašizmu, smrt sovraštvu in smrt delitvam, svobodo narodu, strpnosti!« je z dvignjeno roko, stisnjeno v pest, končala svoj govor Ljubica Jelušič. Tržaški pisatelj Boris Pahor je govoril o uporu primorskih ljudi proti fašizmu, o tem, da je treba objaviti izsledke mešane slovensko-italijanske komisije, da tudi Italijani spoznajo resnico o kraških jamah, in spomnil na njegove prijatelje, duhovnike Terčelja, Piščanca in Slugo, ki so se borili proti fašizmu in v tistih časih proti Vatikanu. »Slovenska država bi morala zaključiti s preteklostjo in enotno vzgajati mladino. Priznajmo si, da smo Primorci dali za svobodo in demokracijo več, kot je bilo treba. S svojo mediteransko dušo smo znali ohraniti svoje dostojanstvo.« Na govorniški oder se je povzpel tudi predsednik vlade Borut Pahor in govoril o evropski krizi in o tem, da se je Slovenija po njegovem že izvlekla iz krize. »Velika večina ljudi v Sloveniji ni plačala socialnega bremena, tako kot ga plačujejo v nekaterih državah, kjer naj-siromašnejši sloj plačuje napake tistih, ki so povzročili to krizo. Narodna vlada v Ajdovščini je bila res revolucionarna vlada Borisa Kidriča, vendar pa brez nje ne bi bilo prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta,« je dejal Borut Pahor. Zadnji del nagovora je namenil arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ko bomo s pravično mejo dokončno oblikovali svojo državnost in gledali s ponosom naprej. Med sodelujočimi sta bila še dva eminentna primorska kulturnika, pesnik Ciril Zlobec, ki je bil slavnostni govornik na proslavi pred petimi leti, in Aleksander Valič, ki je kot frontni gledališčnik sodeloval na velikem slavju ob ustanoviti vlade 5. maja 1945 in je tedanje recitacije ponovil tudi včeraj. Za glasbeno kuliso dogodka so skrbeli moški zbor Srečko Kosovel, solopev-ci glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine, orkester slovenske vojske, ter pevka Jasmina Putnik in plesalka Šenka Božič. Dogodek je 'popestril' ajdovski zet in 'pojoči major' Ladislav Troha, ki bo za dobrih 400 evrov obogatil državni proračun. Pod šotorom naj bi bilo potem družabno srečanje, toda oprano zelje v funkciji jote ljudi ni dolgo zadržalo, zato je Gorski cvet kaj kmalu igral samemu sebi. tekst Edvard Pelicon, foto Silvester Drole, Božo Uršič 5. maj 1945 spet cenjen Ajdovščina, 5. maja - V Dvorani prve slovenske vlade, torej v naslednici nekdanje Bratinove dvorane, kjer se je 5. maja 1945 zgodila prva slovenska vlada, je bila tradicionalna slovesnost ob občinskem prazniku, ki ga ajdovska občina praznuje prav v spomin na ta dan. ^^^ovornika sta bila župan Marjan ■ —Poljšak, ki je podal oceno dela Vi občine v obdobju med dvema občinskima praznikoma, in ministri-« za kulturo Majda Širca, ki je v zelo -rstveno obarvanem govoru poudarila specifično rast in zasluge primorskega življa pri oblikovanju slovenske samobitnosti. Podelili so seveda tudi tradicionalne nagrade - petomajski priznanji sta prejela Inštitut za varnost Lozej d.o.o. Ajdovščina in Mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Primorje Ajdovščina. Priznanja Občine Ajdovščina so šle v roke Društva za oživljanje lokavškega izročila Doli iz Lokavca, Alenke Dolgan iz Ajdovščine in Alberta Kravosa s Ceste. Spominsko priznanje občine je dobil ajdovska nogometna legenda Adrijan Pegic (od leve proti desni na fotografiji Matjža SlejKa so predsednik društva Doli Boris Blaško, Albert Kravos, Adrijan Pegic, Alenka Dolgan, Marjan Lozej in predsednik zbora Miro Gorup). Glasbeni del je bil v domeni glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine -peli so solisti Jernej Malik, Nina Tratnik in njuna profesorica Jerica Rudolf, za klavirjem je bila Meta Fajdiga, z natančnim igranjem pa se je predstavil tudi pihalni orkester glasbene šole pod vodstvom Andreja Kobala. Prireditev je spretno povezovala Sandra Hain. Dvorana je bila polna, ob koncu pa so skupno zapeli še Vstajenje Primorske. ep Angloameriški kapitalizem ^^TTarod, ki zanemarja ali zanika svojo zgodovino, ne more preži-JL ^ veti in si tega tudi ne zasluži. S tega vidika sem vesel, da se oživlja in skrbi za ohranjanje vedenja o vseh dobrih, pogumnih in modrih dogodkih v narodovi zgodovini. Za oživljanje takšnega vedenja in spomina so namenjene, tudi in predvsem, razne vsakoletne državne proslave, kakršna je bila v začetku maja v počastitev 65. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade v športni dvorani na Policah. Osrednji del vsake proslave so slavnostni govori. Od njih se vnaprej pričakuje, da bodo spominsko vzneseni, resnicoljubni, narodnopoživljajoči in primerno dolgi. Na tej majski proslavi je bilo kar nekaj govornikov in večina se je držala tega nenapisanega govorniškega protokola. Za slavnostne govornike se večkrat reče, da prepisujejo svoje govore ali samo pomembne citate od kakšnih svetovno znanih pomembnih politikov ali mislecev. To pa gotovo ne velja za našega župana. Pri njemu se mi zdi, da vsakič prepisuje le svoj prejšnji govor, s to razliko, daje bil že prvi govor zanič. Namesto da bi v svojih 'slavnostnih govorih' pošteno hvaležno navajal vse ljudi in dejanja, ki so nam tlakovali pot do državnosti, se huduje nad angloameriškim kapitalizmom. Toda ravno župan bi prvi v občini moral vedeti, da če ne bi Jugoslavije leta 1948 podprl 'angloameriški kapitalizem', bi bila Stalinova Rusija do Vrtojbe. Ne dvomim tudi, da bi bil tovarišu Stalinu nastopaški županov govor izjemno všeč, našemu županu pa verjetno to, da bi jaz končal nekje tam v Sibiriji. Slovenija, naša domovina, leži dejansko skoraj v geometričnem središču Evrope. Ne moremo si več privoščiti nobenih narodnostrateških napak na nobenem nivoju, tudi na županskem ne. Tudi takšnih ne, ki nam delajo sramoto pred nami samimi, in pred svetom. Primorje na enem tiru Ajdovščina, 3. maja - Primorje je na skupščini prešlo na enotirni sistem upravljanja, ki je nadomestil dosedanji dvotirni sistem z nadzornim svetom in enočlansko upravo, ki jo pooseblja generalni direktor. ^"■rtjako predstavniki kapitala (Robert Brajdih, Branko Bakaršič, Mitja JL Čotar) kot predstavniki zaposlenih (Nadja Zupančič, Aleš Kete, Stanko Ožbot) v nadzornem svetu so bili vsi zaposleni v Primorju in torej neposredno podrejeni generalnemu direktorju, ki naj bi ga nadzirali (in bi ga teoretično lahko tudi zamenjali). Skupščina je s sklepom odpravila ta nesmisel, da podrejeni v podjetju nadzirajo nadrejenega, kar je bilo doslej, ko je imelo Primorje Mandat šestim članom nadzornega sveta je s tem prenehal, nov upravni odbor pa sestavljajo dosedanji generalni direktor Dušan Črnigoj, direktor inženiringa Robert Brajdih in finančni direktor Alojz Bolčina. Mandat trojice traja šest let .rl MESNICE in PREDELAVA MESA j Rovtar ROSTEP d.o.o. Potoče Mesnica Rovtar v C2 in v marketu v .\jdov&&ini. Mlado gov^e pleče 0,00 € za kg Nvif(j*ki hrbet brez kosti (prata) 0,99 € za kg Cene vejj^jo od 21. do 24. m^fa 2010 NSi, SDS, SLS IN SD podpirajo skupnega županskega kandidata Boris Jež se je zavezal za javnost dela, zakonitost in povezanost Ajdovščina 20 maja - S podpisom pogodbe je bila oblikovana široka koalicija strank, ki podpirajo skupnega županskega kandidata Borisa Ježa iz Lokavca pri Ajdovščini. Ježa, ki že osem let upravlja funkcijo direktorja GIZ Mesne industrije Slovenije, so podprli občinski odbori NSI, SDS, SLS IN SD. Izjava SD ■•P Ysm)1 UV0> ^Farjetka Krapež (na fotografiji druga z leve) izhaja iz Žapuž, AVJLslovenski jezik pa poučuje na viški gimnaziji v Ljubljani. Prgišče je njen pesniški prvenec. Ivana Slamič se kot njena profesorica slovenščine (v 1. letniku ajdovske gimnazije) še vedno spominja Marjetkinega širokega nasme- Vipava spet filmska Ekipa Otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija v Vipavi in okolici snema mladinski film in nadaljevanko Črni bratje. re za upodobitev povesti ■ ■■Franceta Bevka, ki jo je napi-^^^Bsal po resničnih dogodkih - v Gorici se je po nastopu fašizma ustanovila ilegalna skupina Črni bratje, skupina dijakov, starih od 13 do 17 let, ki so se zavestno opredelili za upor. Črni bratje so bili skupina mladostnikov, ki se je oblikovala in organizirala spontano, brez sodelovanja odraslih in brez vedenja staršev. Po svojih močeh so se upirali raznarodovanju in fašističnemu terorju. Odkrili so jih, zaprli, zasliševali, mučili, Mirko Brezavšček iz Gornjega Cerovega (Jerko v povesti) pa je za posledicami preslanega gorja umrl... Upor je Črne brate zaznamoval za vselej, njihove življenjske zgodbe so praviloma tragične. »Bili so iskra, kije z drugimi iskrami tlela, da se je slednjič zanetil požar splošne vstaje in je prišlo do osvobojenja,« je zapisala Mira Cenčič, ki je Bevkovi povesti z raziskovalnim delom našla tudi zgodovinsko podstat. Očetovo povest je v filmski scenarij prelil Marjan Bevk, zraven je bil tudi Marko Bratuš. Režiser je Tugo Štiglic, ki ima s snemanjem po Vipavi in okolici že veliko izkušenj. Nadaljevanko Črni bratje bodo na program Televizije Slovenija umestili predvidoma decembra letos, prihodnje leto pa bo luč sveta ugledal še film. rl, foto Stane Sršen, RTV Slovenija 'Utrinki sreče'v Tolminu Odprtje slikarske razstave s zgornjim naslovom je bilo v četrtek, 6. maja, v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača vTolminu. Razstavljajo David Ličen, Polona Kunaver Ličen in Marta Jakopič Kunaver. V W n em trem umetnikom je skupna bogata barvna zgovornost. Pri Davidu je le ta obogatena z domišljijsko figuraliko, kjer se prepletajo mnogi figurativni elementi, ki delujejo kot nekakšne sestavljenke ali kolaži, polni veselja in optimizma. Polona na svoj nenavaden način zapisuje in izrisuje človekovo vsakdanjost. Je svojstvena pripovedovalka zgodb, ki se nikoli ne končajo. Marta pa je ena redkih umetnic, ki nadaljuje večstoletno tradicijo slovenske cerkvene umetnosti in z visoko likovno kvaliteto pomaga vzdrževati slovensko sakralno umetnost na ravni moderne umetnosti. Lahko bi rekli, daje pričujoča razstava likovna 'družinska zgodba', ki vse tri umetnike, različne po slogu, sorodne pa po živahnem koloritu, prikazuje v trenutkih, ko vsak svoj utrinek sreče izrisuje na slikarsko platno. Niko Učen 'Domoljubni' kosovelovci • A Moški pevski zbpr Srečko Kosovel iz Ajdovščine je v bil v zadnji r času kar pogosto na odru. 'Vnovčil'je svoje znanje domoljubnih srni, ki v moški izvedbi seveda delujejo še bolj prepričljivo. . ^Tajprej so kosovelovci sodelovali^ li na proslavi na Nanosu, kjer so peli tudi skupaj s pihalnim orkestrom slovenske vojske (himno in Vstajenje Primorske), to sodelovanje so ponovili še na Policah ob 65. obletnici ustanovitve ajdovske vlade. Vmes so prepevali še na osrednji državni proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju v novogoriškem gledališču. Za vse te nastope so poleg železnega repertoarja 'obudili' še dve nekdaj-zelo priljubljeni skladbi - Bazoviško in Jadransko morje, ki so ju tudi tokrat tisoči poslušalcev z navdušenjem sprejeli. Povsem drugačen nastop pa so ajdo- vski pevci doživeli v soboto, 8 m# ; našem glavnem mestu. V okviru ^ , vilnih prireditev v počastitev osVX , ditve Ljubljane, predvsem pa z/ Ljubljane kot svetovne prestolnice / ge, so sodelovali na nekoliko ne«/' < dnem pevskem maratonu - sredi pž/ < Tivoli pod Cekinovim gradom se te ^ ' pokritem odru zvrstilo kar 17 zborc^ ’ cele Slovenije, ki so prepevali predvS^ skladbe, uglasbene na pesmi slovensf^1 I pesnikov. Ajdovski zbor je v Tiv0\^]r ob odsotnosti dirigenta Matjaža ) vodila Nadja Bratina, prepevali skladbe z besedili Prešerna, Koso^1 ■ Stritarja, Golarja, Koviča --------------------------------/ 'Pogled skozi objektiv1 V avli Območne obrtne zbornice Ajdovščina so postavili na $ fotografije, ki so jih posneli udeleženi programa Projektno uč^1 za mlade (PUM). ^^^^ogled skozi objektiv' nosi raz-■^Fstava, ki je plod tečaja pod vod-JL stvom mentorja Petra Mrharja. Udeleženci so spoznavali osnove i1’ konitosti fotografije. Njihova razsP> * na dela so zanimiva zato ker g ^ zgodbe vsakdanjika, prikazujmo mente, ki so trženjsko ^cer nS/! so kljub temu del našega življeni antipod komercialnim posnetkom ^ ščečih avtomobilov, idiličnih s<2> t zahodov z nasičenimi barv; v cini i denk s 'plastično' kožo brez m0A (V ki nas dnevno bombardirajo tov ob cestah, revij, spletnih portal. dnevnega časopisja. Nezlagani pos/'f resničnosti našega časa imajo dr„^ izpovedno moč in lahko odkriv^ poto v rabljenem telovadnem coff; geometrijskih vzorcih starega stopl^ realističnem avtoportretu F y IL Mednarodni dan muzejev Sprehod po Klemenčičevi poti Ajdovščina, 18. maja - Na mednarodni dan muzejev, kije potekal pod geslom 'Muzeji za socialno harmonijo', je večina muzejskih ustanov odprla svoja vrata za brezplačne oglede svojih zbirk. Opera v Lokavcu! Lokavec, 7. maja - Dvorana Edmunda Čibeja je gostila ljubljansko opero, ki je uprizorila enodejanki Gledališki direktor VVolfganga Amadeusa Mozarta in Rossinijevo Ženitno pogodbo. Med solisti sta nastopila tudi Zdravko Perger iz Lokavca in Robert Vrčon iz Dobravelj. ^tko je bilo tudi v muzeju Ajdovščina. Organizirali so tudi vodenje okrog obzidja Castre ter ed ostalih znamenitosti v Ajdovščini, 'osebno živahno je bilo pred TIC - em a ajdovski tržnici, kjer je Zavod za 'Mstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice pripravil delavnice. Osnovnošolska mladež in malčki iz vrt-c0so z zanimanjem 'mleli' žito in se spo-^avali z različnimi opravili naših pred-nikov. Mladinski center Hiša Mladih je $ 'krbel za likovno ustvarjanje učencev, posebno zanimivo je bilo v avli dvorane prve slovenske vlade, kjer so j.p ^ar» turističnega krožka Osnovne šole Šturje tudi v praksi preizkušali in uspe-sno Wrdili projektno nalogo z naslo-s Klemenčičevimi lutka-{t1 Ajdovščini - zibelki slovenskega ^karstvdL. Šturski osmošolci so pod mentorstvom Ksenije Črnigoj in Irene S Knafelc namreč zmagali na natečaju Cistične zveze Slovenije 'Turizmu po- maga lastna glava' na temo 'Moj kraj -moj ponos'. Upravičeno! Številne osnovnošolske skupine so v torek najprej spoznale Milana Klemenčiča, začetnika lutkarstva na Slovenskem, se preizkusili v izdelovanju lutk in tudi z njihovo animacijo na pripravljenem odru. Tudi zapeli in zaplesali so, pa reševali kviz in se za spomin fotografirali za kuliso dveh najbolj značilnih Klemenčičevih junakov. »Namen naloge je bil pripra- viti, predstaviti in tržiti turistični izdelek, značilen za naš kraj,« je nalogo za Latnik obrazložila mentorica Ksenija Črnigoj. »Učenci so od jeseni raziskovali, kdo je bil Milan Klemenčič in spoznavali njegovo ustvarjalnost na področju lutkarstva. Nato so si zamislili, kako bi obiskovalcem Ajdovščine na zanimiv in privlačen način predstavili, da je bila prav v Šturjah pred 100 leti odigrana prva lutkovna predstava na Slovenskem. Pri tem smo imeli v mislih tematske šolske izlete, recimo ob kulturnih dneh.« Vodiči svojim vrstnikom iz drugih šol bi bili učenci v preobleki lutkovnih junakov. Na konou poti bi se, utrujeni, v krčmi Pri Škorpijonu okrepčali s tipično štursko jedjo - frtaljo. Praznovanju Mednarodnega muzejskega dne se je pridružila še Pilonova galerija, ki je tudi odprla svoja in ponudila brezplačno vbodenje po Pilonovi zbirki. V pritličju galerije se med tem časom vrteli film Polone Kunaver Ličen 'Majhna knjiga z veliko dušo'. Na bližnji tržnici so brezplačno delili starejše plakate in zloženke Pilonove galerije, novejše kataloge pa so si obiskovalci prislužili tudi s pravilnim odgovorom na zastavljeno vprašanje s področja življenja in dela Vena Pilona. Za razliko od številnih drugih majskih prireditev je 18. maj (dopoldne) minil v sončnem vremenu, kar je še toliko bolj pripomoglo k uspehu in zares dobremu razpoloženju med snovalci in obiskovalci. Tj^^^vorano Edmunda Čibeja so ■ spretni odrski mojstri iz špor-iKLjr tne dvorane spremenili v pravo gledališče. Mogočne kulise so pričarale operno prizorišče, pa tudi glasba se je primerno in brez neljubih odmevov razlivala v notranjost dvorane. Morda so glasbeniki, ki so zasedli prostor pod odrom neposredno pred obiskovalci, podzavestno malce bolj 'pritiskali', kot bi v operni hiši, tako da predvsem moški glasovi (brez ozvočenja) niso prišli toliko do izraza, medtem ko so višji in prodornejši ženski glasovi zlahka 'osvajali' prostor - in seveda obiskovalce, ki so sopranski 'dvoboj' Rebeke Radovan in Therese Plut v prvi enodejanki (Gledališki direktor) večkrat nagradili z aplavzom na odprti sceni. Domači ljubitelji petja seveda dobro poznajo doneči bariton Zdravka Pergerja in številne njegove operne arije ali samospeve, manj znano pa jim je bilo, da se Zdravko tako odlično znajde tudi kot igralec. V omenjeni enodejanki se namreč izmenjujeta igrani in peti del, Perger pa je prisotne nasmejal v vlogi gledališkega direktorja. Svoj talent je v drugi enodejanki (prvenec opere buffe tedaj 18 -letnega Rossinija) potrdil še Robert Vrčon iz Dobravelj. Kazalo je, da bo vipavski prispevek v Lokavcu še večji, saj v al-ternaciji pojeta še Matej Vovk z Goč in Barbara Sorč od Stomaža, ki pa sta bila žal zadržana. Opera je v Lokavcu seveda gostovala po zaslugi Zdravka Pergerja, ki je bil tudi kot soorganizator z dogodkom zadovoljen: »Opero smo približali ljudem, mnogi od njih opere najbrž ne bi nikoli doživeli v živo. Tudi z obiskom sem kar zadovoljen, pričakoval pa sem še vsaj 50 poslušalcev več, ki bi še izboljšali akustiko. Vedeti moramo, da smo peli v športni dvorani, ki pa je delovala zelo gledališko in tudi orkester, ki je bil najprej skeptičen, seje dobro vživel v okolje in na koncu smo bili vsi zadovoljni!« ep VENCA 12.990 EUR Nova mestna lepotica, dobitnica prestižnih nagrad za obliko. Popolna varnost in udobje. 7 iet tovarniške garancije. SOUL-2.800 EUR Urbani crossover s popolno varnostjo in udobjem. ABS + EBD, ESP, 6x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket audio oprema... SORENTO 25.990 EUR Popolna varnost in udobje, ABS + EBD, ESRTCS, HAC, DBC, 8x aribag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, avdio oprema.. Novi 2011 Sportage Kmalu v Klinih salonih! www.ng,kia,si (KTA) KIA MOTORS Official Partner EURO^^NCAP J£!£ KIA MOTORS The Power to Surprise™ KIA NOVA GORICA, Ul. Vinka Vodopivca 8, Kromberk, @05/338-0303 SSlSfSSSSSSliSSSSSS Tisoč življenj, tisoč oblik gibanja Premagali smo strah Letošnji svetovni dan gibanja, 10. maj, je potekal pod sloganom Tisoč življenj, tisoč oblik gibanja. V centru CIRIUS je 80 otroških življenj, ki si želijo, da bi z gibanjem začutili svoje telo. Osnovna šola Col ^■■taposleni v našem Centru smo jim J na svetovni dan gibanja omo-Mmmigoah, da so se igrali in zabavali s svojim telesom. S pripomočki, ki jih uporabljajo za športne aktivnosti in gibanje, so izvajali različne gibalne naloge in se na svoj poseben način izrazili z gibom telesa. Tako so se tudi oni priključili mnogim, ki so na ta dan izvajali zahtevne športne aktivnosti, z namenom obeležiti svetovni dan gibanja. Pred leti smo 10. maj prvič posvetili gibanju tudi v Sloveniji. Vsi, ki se zavedamo pomena gibanja za naše zdravje, bi radi, da bi telesna aktivnost dobila pomembno mesto tudi v vsakdanu naših otrok. Zato smo letos na različne načine vključili v gibanje tudi otroke in mladostnike našega Centra. Otroci in mladostniki so bili razdeljeni v skupine. Vsaka skupina je začela na eni od postaj. Ko so končali naloge na tej postaji, so odšli na naslednjo. Pri izboru nalog smo upoštevali njihovo starost, motorično oviranost ter sposobnost razumevanja navodil. Vsak posameznik je bil lahko uspešen vsaj pri eni izmed nalog. Strokovni delavci Centra, terapevti, defektologi in drugi, smo poskrbeli, da je bilo gibanje povezano z igro in petjem. V okviru terapij, šolskega športnega društva ter šolske in domske skupnosti, smo organizirali zabavno popoldne za naše otroke. Spoznali smo se z igro Ekec pekec kurji drekec, se igrali s pomočjo barvitega padala, urili motorične spretnosti na poligonu. Manjkalo ni niti orientacije, gibalnih pesmi in skritih nagrad. Otroci so podirali keglje in spoznali, da je vrv lahko odličen pripomoček za igro in gibanje. Na vsaki postaji so dobili del slike in jih po obisku vseh postaj sestavili v celoto. Le vreme bi lahko bilo do nas bolj prizanesljivo, saj je gibanje mnogo bolj zabavno zunaj, na prostem. Sten našega Centra smo se zaradi slabega vremena v letošnjem maju že kar naveličali. Svoje gibalne sposobnosti lahko otroci, in mladostniki vsakodnevno urijo tudi na igralih, ki so na igrišču vedno na razpolago. Največ zanimanja je za trampolin, za katerega smo postali bogatejši to pomlad. Manjka nam le sonce. S pomočjo tudi naši otroci zmorejo več. Užitek otrok in želja po gibanju sta neizmerna. Gibanje je zabava. Naj to velja za otroke in odrasle, in naj nam ne bo težko postati, ostati aktivni ter se športno udejstvovati. Naj vsako telo najde svoje lastno gibanje ter v njem najde zabavo in zadovoljstvo. Mojca Bolčina, Mateja Kete Černe, foto Liljana Lazar V ponedeljek, 17. maja, smo imeli na naši šoli prav poseben narave/ slovni dan. Gostili smo družino Kolenc iz Vač, ki premore pravi mal' živalski vrt. S seboj so pripeljali kače, krastače, želvo, ježa, pušča' vskega skakača in cvrčke. aka žival je najprej zaživela skozi umetnost. Spoznali smo jo skozi pesem, skladbo, basen in uganko. Že ob umetniški predstavitvi s« je v nas nekaj prebudilo. Živali so dobile drugačno, bolj privlačno podobo Kasneje smo v manjših skupinah nepo' sredno doživljali in spoznavali vsako živali z vsemi svojimi čutili. V sprošč/ nem vzdušju smo o njih zastavljali vpr/ šanja, se o njih pogovarjali, jih božali opazovali. Začetni strah pred kačo je b’1 hitro premagan. Brez strahu smo jo pri' jeli v roke, si jo nadeli okoli vratu in se f njo fotografirali. Sledilo je še zabavno reševanje napi" in kviz s križanko, ko smo lahko pd' novih vse, kar smo se novega naučili' Nagrajenci smo bili vsi. Nagrada je b# naše spoznavanje in doživljanje novi*1 stvari ob prijetnem druženju. Še veliki takih naravoslovnih dni si želimo! Urška Kum/ I DAN GIBANJA IN DRUŽENJA VSEH GENERACIJ za učence, učitelje, starše in stare starše OŠ Šturje Ajdovščina Športni park Šturje v soboto, 22. maja 2010 Program 8.00 - 9.45 Skupinski pohod 10.00 - 12.00 lest hoje Športne, šaljive in družabne igre za vse generacije 11.00 - 12.00 Košarkarska in odbojkarska tekma med starši, učene/ in učitelji Sodelujejo: KK Ajdovščina, OŠ Šturje, PD Ajdov ščina, Šport in špas, ZD Aidovščuur jih je bilo resnično veliko. Šola se ponaša z dvema državnima prvakoma v lokostrelstvu, dečki so bili drugi v državi v rokometu, enak rezultat je dosegla tudi plavalna ekipa. Na državnem ekipnem prvenstvu v atletiki je šolska ekipa zasedla drugo mesto. Na istem tekmovanju je bila ekipa dečkov druga, ekipa deklic pa tretja v državi. Na državnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu je šolska ekipa zasedla drugo mesto, v kategoriji starejših učenk pa tretje mesto v državi posamezno. Na državnem prvenstvu v Dan šole Danila Lokarja To smo mi!' 9. maj je rojstni datum pisatelja Danila Lokarja, po katerem nosi ajdovska šola ime, zato so si ta datum 'zbrali za svoj dan šole. Za šolo je to dan praznovanja ustvarjalnosti, uspehov in kvalitet, s katerimi se Upravičeno ponaša. 'To smo mi' nam sporoča naslov slavnostne prireditve. Na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo v Avstriji sta dve učenki v konkurenci 151 prispelih del prejeli posebno nagrado strokovne žirije. Na natečaju "Ustvarjajmo Evropo od ljudi za ljudi" revije Pil in Plus ter Informacijskega urada Sveta Evrope v RS sta bili nagrajeni dve učenki. Na natečaju Evropa v šoli je skupina učenk prejela tretjo nagrado za svojo projektno nalogo. Na državnem tekmovanju iz angleščine, logike, biologije, kemije in iz znanja o sladkorni bolezni so učenci osvojili na vsakem tekmovanju po eno zlato priznanje. Na državnem tekmovanju iz znanja matematike so trije učenci osvojili zlato Vegovo priznanje. Dva učenca pa se bosta udeležila mednarodnega tekmovanja DISFIDA. Na državnem tekmovanju za Stefanovo priznanje iz znanja v fiziki je en učenec dosegel zlato priznanje in obenem tretjo nagrado. Poleg zlatih priznanj je še trideset učenk in učencev prejelo srebrna priznanja na istih tekmovanjih. Vsa tekmovanja še niso končana, zato se bodo lahko vseh rezultatov veselili ob koncu šolskega leta. Na šoli so že razvajeni z najvišjimi uvrstitvami mladinskega pevskega zbora. Tudi letos so si pripeli zlato priznanje na državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov v Zagorju, ki ima še toliko večjo težo, saj sta bila v državi le dva osnovnošolska mladinska zbora zlata. Poleg mladinskega pevskega zbora prepevata na razredni stopnji še dva otroška pevska zbora, prav tako pa tudi izredno uspešno na podružnici v Lokavcu. Na šoli deluje tudi dramski krožek, ki je s svojimi predstavami Čarovnik iz Oza navduševal občinstvo v Novi Gorici v Nacionalnem gledališču, v Ajdovščini na devetih predstavah, v Vipavi na dveh in v Šempasu na eni predstavi. Na skupaj 17 predstavah si je gledališko igro ogledalo več kot 5000 gledalcev. 14. in 15. maja bodo še zadnjič zaigrali igro v Dvorani 1. slovenske vlade ter gostovali v Sežani za gledališki abonma. Ne smemo pozabiti tudi na mlade igralke in igralce iz Lokavca, ki vsako leto znova presenetijo s svojo iskrivo in sproščeno igro. Poleg dramskega deluje na šoli še cela vrsta najrazličnejših krožkov, v katere je vključeno zares veliko število učencev tako na matični šoli kot tudi na podružnici. Oktobra so praznovali tudi 150 letnico šolstva in 100 letnico šolske stavbe v Lokavcu. Ti rezultati, ki so jih učenci dosegli v tem obdobju, so samo vrh odličnih rezultatov, na katere so lahko upravičeno ponosni, saj je spekter dejavnosti in tekmovanj, na katerih so sodelovali in dosegali odlične rezultate, resnično širok. Ob koncu proslave sta se napovedovalca od navdušenega občinstva poslovila z besedami: »Vse naše pravljice, so naše prve želje, kdor ne sanja več, naj ne zahaja vanje.« OŠ V etos so želeli predstaviti svojo ustvarjalno plat. Vseh devet ge-Adpreracij osnovnošolcev je prav za h dan pripravilo kulturni program, v katerem je bila rdeča nit ljudska ustvarjalnost. Izjemno sproščen preplet pesmi, reci-tacij, plesovin prikaza krajših dramskih Prizorov je uvedel nagovor ravnatelja šole Vladimirja Bačiča, ki ga je začel z 'olslijo dr. Antona Trstenjaka: »Doseči Simonijo, biti ustvarjalen, razviti vse ^sposobnosti, spoštovati druge in Sebe i» verjeti ■Li^ifcdnost.« Sledila je razlaga znaka šole: "Učenec, starši, Stelji tri ogli-':a enakostra-sičnega triko-talka: vsi trije enakopravni in enako pomemb-ni. Ko med Ajinfi vlada sotočje, je človek »ečen. Tri bar-ve, vsaka s svojini pomenom: *odra za modrost, razum in riianje, rumena & ustvarjalnost, veselje in radoživost, siva za mir, zbranost in urejenost. Vsak rlovek je odprt v prihodnost, zato je krožnica, ki povezuje vse tri trikotnike, ^prta. Ne samo človek, tudi naša šola k odprta v prihodnost in za otroke. To ! sporočilo znaka naše šole.« Uvodnim besedam je sledil pregled ži-I 'djenja in dela šole ter njenih uspehov, ki veleslalomu za starejše deklice je učenka šole dosegla drugo mesto. Učenci kažejo tudi izjemno likovno nadarjenost, saj so poleg kopice priznanj na različnih natečajih prejeli tudi nagrado na 14. grafičnem bienalu v Žalcu. Organizirali so tudi že 12. likovni natečaj v risbi »Kraj, v katerem živim« za celotno primorsko regijo. W v\/ w . t< ea mn p j I c_ ; _ n e? t IZIRANA TRGOVINA ZA GORSKO KOLESARJENJE IN DESKANJE NA SNEQU GREGORČIČEVA 10. 5270 AJDOVŠČINA TEL: 05 99 52 934 *Ttiail: kamplctrgovinaesiol.com vww.kamplcnet ; Umik: POR - PET; 1000 - 1900 SOB; 0900 - 1200 ' Nudimo kolesa, opremo, rezervne dele. zaščito, priznanih blagovnih znamk za vse gorske kolesarje, od rekreativnih, do profesionalnih' Mudimo tudi servis koles, smuči in snovtboardov1 ^cija: Snovboardi, zimska oblačila, superge... znižano do 50% Še malo o velikem sobotnem čiščenju O velikem uspehu vseslovenske očiščevalne akcije tisto soboto sredi aprila je bilo že veliko napisanega. Tega dne, 17. aprila namreč, smo na osnovni šoli Dobravlje imeli delovni dan. Kot mnoge druge šole smo nadomeščali pouka prost dan ponedeljek 26. april tako, da smo se pridružili četrtini milijona Slovencev, ki jim urejenost našega naravnega okolja nekaj pomeni. čestitke staršem in otrokom! Delovna vnema je bila v kakšnem primeru morda tudi pretirana, zlasti če človek ob tem pozabi na lastno varnost. Glavno pa je, da se bodo praske počasi zacelile, otekline pikov pa splahnele. Tudi za vreme je bilo dobro poskrbljeno. Le pasulja je za nekaj KS zmanjkalo. Res se je zgodilo mnogo plemenitega na ta dan. Uspelo nam je mlademu rodu pokazati, da smo sami odgovorni za to, kakšno je naše okolje. Upati je, da se bo miselnost v to smer počasi obrnila prav pri vseh prebivalcih naše dežele in razna sobotna čiščenja ne bodo potrebna zato, da pospravimo za seboj tisto, česar nismo sproti. Peter Valič in Bogdan Bone lW ^veliko veselje učencev in učenk m# je očiščevalna akcija nadomesti-* la klasičen pouk v učilnicah. Namesto jutranjega odhoda z avtobusom v šolo so se učenci od 5. do 9. razreda pridružili zbranim prostovoljcem po domačih krajevnih skupnostih. Vsako skupino učencev je v po posameznih krajevnih skupnostih spremljal eden od učiteljev matične šole. Učenci nižjih razredov iz podružničnih šol pa so se tega dne zbrali po podružnicah pod vodstvom tamkajšnjih učiteljic. Akcija "Očistimo Slovenijo v enem dnevu" je med našimi učenci naletela na izredno pozitiven odziv. Udeležba je bila popolna, delovna vnema tudi. Vse RENAULT CLI0 ZABAVA ZE 20 LET. 20 DNI. 00 20% POPUSTA. DRIVETHECHANGE RENAULT TigoABC www.trgoabc.si PE KOPER PE NOVA GORICA PE AJDOVŠČINA PE TOLMIN PE POSTOJNA 05/663 61 17 05/335 44 00 05/364 33 02 05/388 47 00 05/721 28 28 Zemlja pleše Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, smo v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi priredili pot učenosti po našem dvorišču. Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta svet. Zemlja pleše, tja med zvezde ww ...« A ne samo Zemlja, plesali smo tudi mi. Vendar je to že druga zgodba. Učna pot ob dnevu Zemlje, ekološko popotovanje po dvorišču Centra, je bila sestavljena iz šestih postaj z nalogami. Če smo na ppti sledili zelenim puščicam in vrvici ter upoštevali vsa navodila, je bila določena tudi prava smer za naše bolj ekološko osveščeno življenje. Lažje in težje naloge, ki smo jih odrasli, otroci in mladostniki reševali na postajah, so nas opozarjale na lepoto našega planeta in kako jo ohraniti. V našem vsakdanu premalo čutimo naravo in z nesnago prekrivamo njeno lepoto. Otrokom smo pokazali, kam odložiti ovitke sladkarij, ki jih tako radi ponujamo odrasli, ko jih hočemo pocrkljati. Na postajah smo ločevali plastiko in papir in se tako podučili, kako ločevati odpadke. Na eni od postaj smo dobili kartonaste smetnjake za papir in jih nesli v svoje delovne prostore. Z njimi nas je založil Valkarton iz Logatca. Izkoristili smo priložnost in ob dnevu Zemlje našim otrokom povedali čim več o pomenu ločevanja odpadkov, s katerim smo začeli tudi v našem Centru. Ta dan je bil nadaljevanje čistilne ak- cije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki smo se je 17. aprila udeležili tudi zaposleni, mladostniki in otroci iz centra CIRIUS v Vipavi. Nekateri smo prav zares imeli delovni dan, nekateri pa so z veseljem ugotovili, da ostajajo njihove vreče prazne in da je Vipava čista. Le kako bi lahko vnaprej vedeli, v kateri predel Vipave se bolj splača podrobno pogledati. Čistilno akcijo smo sklenili z zadovoljstvom. Ob dnevu Zemlje pa tudi ni manjkalo veselja in pesmi. Zaključili smo mesec april in začeli prvomajske počitnice, še zadnje pred poletjem. Da bi v njem uživali tudi med cvetjem, smo poklonili materi Zemlji svoj dar. Na zadnji postaji ekološke poti smo na dvorišču Centra posejali semena, iz katerih bodo poleti zrasle in zacvetele sončnice. Za igro besed sem si sposodila pesem Zemlja pleše. Naj z njo tudi končam: »Zemlja pleše ... in z njcr grad, vsak oblak ... in celo ta najin mali dom.« Naša hiša, polna otroškega veselja in plesa, skupnost za številne otroke in mladostnike, bo po tem aprilu zaživela sredi bolj čiste in urejene Vipave. Naj taka tudi ostane. Dan Zemlje se začne v naših glavah, v naših srcih. Bodimo ekološki vsak dan. To je naše največje darilo Zemlji. Tako nam bodo naši otroci in naša Zemlja najbolj hvaležni. Mateja Kete Černe, foto Klavdija Krušeč Projektni teden slaščičarjev na Biotehniški šoli v Šempetru Ta teden smo imeli dijaki Biotehniške šole, smeri slaščičar, projektne dneve na temo POTICA. V iredo smo šli na ekskurzijo. Obiskali smo avtorico knjige Kruh ljubezni, biti dober kot kruh, Marino Lenček. V njenem muzeju smo si ogledali unikatne izdelke iz kvašenega testa kot so: rože, liste, križe, jaslice, zvezdice, celo slike Franceta Prešerna in njegove Zdravljice. Drugi in tretji dan smo imeli na šoli organizirane delavnice, v katerih smo globlje spoznavali potice. Raziskovali smo njeno zgodovino, namen in pomen, spoznavali tehnologijo priprave, preračunavali sestavine v receptih, pisali recepte v angleščini in italijanščini ter izdelali zgibanko. Iz slaščičarske delavnice je zadišalo po poticah, ki so jih pripravljali dijaki. Spekli in ponudili so nam več vrst potic, potratno, korenjevo, zelševko (iz čebule), čokoladno, marelično, orehovo, pehtranovo, metino, rožičevo s suhimi figami in zelenjavno potico. Obiskala nas je gospa Slavica Plahuta, strokovnjakinja za slovensko kulturno dediščino, ki raziskuje predvsem primorske kulinarične značilnosti.Projektni dnevi so se zaključili z razstavo in degustacijo. Potice so bile odlične! Pravljica o zlati roži V počastitev Dneva upora proti okupatorju je podružnična šola Črniče v telovadnici matične šole v Dobravljah priredila javno prireditev za starše, predstavnike KS Črniče - Ravne, Malovše - Gojače, Selo in Batuje ter vse krajane iz našega šolskega okoliša. uvodnem pozdravu ravna-■g^teljice OŠ Dobravlje Mirjam JL Kalin in vodje prireditve Nataše Valič so se učenci predstavili s pra-, vljico Melite Osojnik: Pravljica o zlati roži. Predstavo je oblikovalo kar 88 učencev. Sama zgodba, ki se razpenja med sanjami in resničnostjo, pa nam sporoča, da za srečo in zadovoljstvo ni potrebno bogastvo, temveč, da nekomu pomagamo. Dramsko igro smo obogatili in povezovali s petjem OPZ Črniče in s plesnimi prizori gozda in potoka. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi igre, pa iskrena hvala. Nataša Valič Male sive celice Šturci z rekordom v finale Šturski sedmošolci se veselimo finala Malih sivih celic, ki bo v sredo 2. junija 2010 ob 16.10 na 1. programu TV Slovenija. ^Partin, Meta in Tine so zmaga-Jm/I li v predtekmovanju in v treh JLTJLtelevizijskih oddajah. Nastop v finalu so si priborili z zmago v polfinalni oddaji, v kateri so premagali sedmošolce z OŠ Breg s Ptuja. Skoraj so že obupali, ko se jim je v zadnji igri nasmehnila sreča in so lahko pokazali, kaj znajo. Z uvrstitvijo v finale so si priborili nagradni izlet. Če zmagajo, bodo potovali v Gardaland, če bodo drugi, si bodo ogledali slovensko obalo. O pripravah in tekmovanju so povedali: Martin Prebral sen veliko knjig; predvsem leksikone in enciklopedije. Na primer 4000 stvari, ki jih morate vedeti. Enciklopedija za vedoželjne. Narodi sveta ... Prebral sem tisto, kar me je zanimalo. Nekatere dele sem prebral večkrat. Nisem se posebno trudil, da bi si zapomnil, kar sem prebral. To je kar »ratalo«. Meta V tem letu, ko sem se pripravljala na tekmovanja, sem izvedela veliko vega. Pripravljali smo se sami domeni tudi v šoli z mentorico, gospo Bojani Stopar. Ogledali smo si posnetke oddaj iz prejšnjih sezon, pregledovali smo knjige Male sive celice, se veliko pogovarjali in sledili aktualnim dogodkom- Tine Doma sem pregledoval knjige Mak sive celice. Ker sem športnik, sem pregledoval podatke s športnega področja-veliko sem poslušal poročila, v katerih so objavljeni aktualni dogodki Po tudi v šoh smo se veliko pripravljali. Mentorica Bojana Stopar Martin, Meta in Tine so zelo radovedni, vedoželjni, veliko znajo. V vseh oddajah so se dobro odrezali. K četrtfinalni oddaji so celo postavili rekord; dosegli so absolutno naj večje število točk Na tekmovanje smo se pripravljali pred in po pouku. Tekmovalci pa so bili najbolj veseli, ko smo se dobili med p0' ukom. r Zapisala Ksenija Černigd > Plesna predstava Rdeči čeveljčki Ob 10. obletnici delovanja plesne skupine Vrtiljak iz Centra za ' o' braževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (Cirius Vipav ')\S bila konec aprila izvedena ne samo plesna predstava, ampak n M plesni spektakel. Plesni večer se je odvrtel na odru Slovensk^n ^ rodnega gledališča v Novi Gorici. ga ^ "^^^klesna skupina Vrtiljak je želela B^svoje desetletja dolgo delo z učen-A ci - plesalci z več primanjkljaji prikazati tudi širši javnosti, plesnim zanesenjakom, ljubiteljem plesa, staršem, sorodnikom ter strokovni javnosti. V plesni predstavi je poleg učencev in mladostnikov iz Cirius Vipava sodelovalo še več mladih in priznanih ter uveljavljenih plesalcev iz Plesnega centra Terpsihora in M&N Dance Company. Plesalci in mentorji Vrtiljaka so svoja interesna področja in ljubezen do plesa pripeljali do vrhunca plesno - umetniškega ustvarjanja in snovanja, ki se je dovršeno realiziral v plesno -gledališki predstavi, kjer ni bilo nobenih ovir, nobenih težav ..., kar vse omejuje fizično telo vseh, ne samo oseb s posebnimi potrebami. Plesalci so z njim lastnjjt m osebnim načinom plesa z in na ir,v'L hdskih vozičkih dokazali, da je lahP’ drugačnost pravzaprav le druga str/ enakosti, enakopravne vključenosti / zmožnosti potrditi/dokazati se V predstavi se je izbrušeno dovr?'1 plesni izraz plesalcev preko jiVa> maIp' ba, hip hopa, skupinskega plesa’ ples/ in gibalne improvizacije in še bi lah/ naštevali... raznotere izkušnje zn/ gljivosti telesa in duha, ki so nam f predstavili plesalci, snovatelji predsta^' mentorji ... Plesna skupina Vrtiljak je v več desetletja dolgem obdobju iskanja dno znova novih in drugačnih plesilČ izrazov in gibalnih načinov tudi tok/1 našla pravi plesni korak in svoje obč/ sko očarala s predstavitvijo Rdečih veljčkov. Pri izvedbi večera so nam pomag*' li številni dobrotniki ter organizaciji za kar se jim iskreno zahvaljujemo l/ povsem upravičeno govorimo o preš«' žnikih plesne prireditve, kaže tudi Zi>' nimanje za ponovitev predstave - pr/ ponovitev bo v SNG že 24. maja ravnateljica dr.ErnaŽgU' 1 I Cvetoča pomlad na BIT&BEAT MDRM Druga polovica aprila je bila v Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina tako aktivna, da so nam dnevi kar spolzeli med prsti. Nika Božič & Jani Cigoj MC Hiša mladih Ajdovščina začenja v letu 2010 s prirejanjem umetniških razstav. Ker trenutni prostori Hiše mladih niso najprimernejši za izvajanje takšnih kulturnih dogodkov, smo prvo likovno razstavo MC pripravil v prostorih doma krajanov v Vipavskem Križu. W "^soboto, 17. aprila, smo prosto-m# voljci društva prispevali k uspe-hu akcije 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu'. Temeljito smo očistili Šturski park, otroško igrišče in okolico Rizzatove vile. Uredili smo tudi gredice in posadili trajnice. Že naslednji dan se je ekipa petih prostovoljk društva zgodaj zjutraj odpeljala v Lipico,, kjer je z ustvarjalno in likovno delavnico obogatila ponudbo Čarobnega dne, ki je potekal v organizaciji Netvizije. Zanda Brikmane, Urška Vinjak in "Urška Repič so z ustvarjal-no Ravnico v 'Deželi Pike Nogavičke' ^duševale in razveseljevale množico otrok, v 'Deželi Lipicancev' pa sta akademska slikarka Jana Humar in likovna pedagoginja Suzana Bajc izvabljali iz otrok domišljijo in likovni talent ob slikanju pravljičnih lipicancev. Prijetna tnisel, da nam je uspelo polepšati dan številnim otrokom in staršem, na celotni prireditvi so jih našteli kar 15.000, nas je spremljala ves dan. Predzadnji aprilski petek pa smo razveselili 140 učencev OŠ Danila Lokarja in OŠ Šturje iz Ajdovščine ter podružnične šole Lokavec. Pripravili smo 2. Zeleni festival prostovoljstva, s katerim smo se pridružili številnim prireditvam po Sloveniji, ki so potekale od 19. do 25. aprila na 11. festivalu prostovoljstva mladih. Za učence smo pripravili ustvarjalne delavnice izdelave eko mobila, eko hranilnika, skupaj pa smo pričarali tudi skupinsko sliko na temo naravne dediščine. Na odru v dvorani L slovenske vlade pa so se kalili naši nadebudni cirkusanti pod budnimi očmi prostovoljcev društva Cirkokrog iz Ljubljane. S prireditvijo smo tako počastili dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, ter dan prostovoljstva. Spomnili pa smo se tudi na letošnje leto, ki je na-! menjeno boju proti revščini in socialni izključenosti. Pika na i pa je bil seveda nastop priljubljenega čarovnika Grege, ki nas je vse dvignil v zrak - s pomočjo dobre glasbe in čarovnij. Sledile so prvomajske počitnice, med katerimi ni manjkalo ustvarjalnosti in drugih zanimivih aktivnosti. V sredo so se otroci z EVS prostovoljko Zando Brikmane sprehodili po učni poti v Ajdovščini, kjer so na tleh postavili sliko iz naravnih materialov (kamnov, lističev, vejic) z naslovom 'Pomladna'. Ob vrnitvi nazaj je vodja skupine v roke dobil fotoaparat in motiviral svojo skupino v različne tematske postavitve. Na koncu pa smo se naučili še nove ročne spretnosti, in sicer izdelovanja rožic iz krep papirja. V četrtek so otroci pod mentorstvom Milojke Lozar izdelovali pikapolonice iz odpadnega materiala, po končanem delu pa smo se odpravili na sonce in ob družabnih igrah uživali preostanek časa. Zadnji dan počitnic pa smo imeli likovno delavnico z akademsko slikarko Jano Humar. Po uvodnem razgibavanju na prostem, kjer je vsak pokazal eno vajo, smo se posedli v krog in se pogovarjali o družini. Slikali smo v mešani tehniki monotipije in tuša. Tudi tokrat smo z nastalimi likovnimi deli sodelovali na natečaju 'Moja družina' Zveze prijateljev mladine Slovenije. Z našo prostovoljko Evropske prostovoljne službe Zando Brikmane smo v tem šolskem letu obiskali s predstavitvami Latvije in ustvarjalnimi delavnicami že marsikatero šolo v občinah Ajdovščina in Vipava. Zanda je sodelovala tudi v projektu Evropska vas, ki je potekala na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini. Učenci 3., 4. in 5. razreda so s pomočjo Zande in svojih učiteljic odkrivali čare Latvije v različnih projektnih skupinah. V petek, 7. maja pa so Latvijo predstavili na stojnici na Bevkovem trgu v Novi Gorici, kjer je potekala prireditev ob praznovanju dneva Evrope. Projekt so ta četrtek v Dvorani 1. slovenske vlade predstavili svojim staršem in širši javnosti. Tako zanimivo, igrivo in medkulturno je bilo pri nas, zahvala gre tudi našim financerjem -Uradu za mladino. Evropski komisiji, Občini Ajdovščina in Občini Vipava. Urška Brežnjak Dne 21.5.2010 bo v Baru Baza Ajdovščina koncert skupine JEAN LOUIS. To je eksperimentalni jazz trio, ki prihaja iz Francije. Vstopnina je 2,00 €. ^®^rt^^to^^^5tudento^i™iijako^^ T^jrihodnje si prizadevamo, da m# bi bilo več takih dogodkov v * prostorih novega mladinskega objekta, ki bo predvidoma v letu 2011 zaživel v ajdovskih Palah. MC s tem uresničuje svoj namen in daje priložnost mladim in nadarjenim umetnikom, da pokažejo svoja dela in ustvarjanja tudi širši javnosti. Kot prva gosta MC razstav sta bila mlada domača ustvarjalca Nika Božič iz Podnanosa in Jani Cigoj iz Ajdovščine. Jani Cigoj (1982), je slikar ‘samouk, in se je na razstavi Bit&Beat predstavil z izborom likovnih del, izdelanih v tehniki pastela, med katerimi prevladujejo podobe iluzornih krajin, ki zgolj asociirajo na znane krajinske motive iz domače Vipavske doline. Na ostalih kompozicijah dominirajo figuralne podobe in brezimne silhuete, ki poudarjajo izrazito intimno razpoloženje na slikah. Likovno ustvarjanje Nike Božič (1988), študentke na beneški Akademiji lepih umetnosti - smer dekoracija, vključuje tri cikle likovnih del: serijo dvanajstih črno - belih ilustracij Spopad z moralo, barvne kolaže in barvne grafike, nastale v zadnjih dveh letih. Odprtje razstave se je odvilo v petek, 23. aprila, v domu krajanov v Vipavskem Križu. Kulturni program je popestril nastop ženske vokalne skupina Qualy, ki je dvorano napolnila z glasovi gruzijske, bolgarske in korziške ljudske pesmi. Obiskovalce je nagovoril podžupan Občine Ajdovščina Borut Koloini, mlada ustvarjalca pa je predstavila likovna kritičarka Nataša Kovšca. Poseben poklon je Niki in Janiju namenila pesnica Alenka Skupek s svojim sonetom Bit&Beat, zapeli pa so nam tudi fantje iz Podnanosa. MC MmuupijNnu IB P J M MLADINSKI CENTER AJDOVŠČINA M !£:/ H»l l f\ n L A D-l H r (j* ' MCHČAMtMMN v mcTiisomlodih ji — www.locebook.com/mc.mlGdib petek 21. maj; ob 12.00h - MATURANTSKA PARADA Točno ob 12.00, bo več kot 30.000 udeležencev osmih evropskih držav sočasno stopilo v korak . Maturantska četvorka bo tudi na Lavričevem trgu v Ajdovščini, ki se bo odvijala s pričetkom zbiranja prijav in delitvijo majic ter dežnikov že ob 10.30. Vabljeni ste vsi maturantje, prav tako tudi vsi študentje, da skupaj sodelujemo pri novem Guinnessovem rekordu v sinhronem plesu četvorke. ob lb.30h - RADIO MC RADIO MC je nova radijska oddaja, ki jo skupaj pripravljajo MC Hiša mladih in RA - - - ——---------- Nov. Ajdovičina. Namenjena je vsem mladim in mladim po srcu. Oddajo bo vsebovala zanimive informacije za mlade, imela bo vedno svojo rdečo nit, f ;\ * fantastično glasbo, zanimive goste, nagradne igre...in še in še več. torek 25. maj; ob 12.00h DAN MLADOSTI Dan mladosti je bil v času SFRJ praznik jugoslovanske mladine. Na ta dan ?K - 16.30h oa 9. apniš tBurej ..ZA MLADE!!! so potekale razne športne prireditve, proslave v šolah, kjer se je prepevalo in recitiralo. Na ta dan so bili mladi iz vrst pionirjev sprejeti v ZSMJ, kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je dolga leta povezoval sicer zelo različne narodnosti znotraj Jugoslavije. Danes je sicer težko razumeti, toda takrat je mladim vstop v ZSMJ, sodelovanje v delovnih akcijah in druženje z ostalimi narodi nekaj pomenil. MC Hiša mladih bo s kančkom nostalgije in raznimi manjšimi dogodki obeležil lep spomin na tiste čase. ob 16.00h - VSEGA JE KRIVA NINA (celovečerni film) petek 28. maj; ob 16.30h - RADIO MC RADIO MC je nova radijska oddaja, ki jo skupaj pripravljajo MC Hiša mladih in RA Nova Ajdovščina. Namenjena je vsem mladim in mladim po srcu. Oddajo bo vsebovala zanimive informacije za mlade, imela bo vedno svojo rdečo nit, fantastično glasbo, zanimiv goste, nagradne igre..in še in še več. ob 18.00h PIMP MY HIŠA MLADIH Na enem izmed srečanj kreativne skupine MC Hiše mladih v jeseni 2009, so posamezniki predlagali več idej kako obogatiti kulturno umetniško izražanje med mladimi v Ajdovščini. Iz predlogov te skupine smo izbrali projekt Polepšaj moj stari mlin, ker je požel največ zanimanja med mladimi in hkrati spodbuja kreativno izražanje mladih ter razvija modele za nadaljnje izvajanje podobnih projektov, ki izražajo in vzpodbujajo splošno skrb za urejenost mesta Ajdovščina. Zaradi varnosti smo sedaj preselili na objekt Hiša mladih v Ajdovščini. + prodaja majic JAZ AJDOVŠČINA Na zalogi imamo še nekaj malega moških in ženskih majic, s sloganom JAZ AJDOVŠČINA, ki smo jih pripravili za proslavo ob 65. letnici ustanovitve prve narodne slovenske vlade. Če jo želiš nas obišči v MC-ju ali pa pošlji mail na mc.hisamladih@gmail. si!!! Majice so naprodaj tudi v poslovalnici TIC Ajdovščina, cena; 10 eur. Več info na; www.mc-hisamladih.si Nace Kosmač Prvo mesto smo pošteno proslavili Pred dobrim letom so se zgrinjali črni oblaki nad ajdovskim nogometom, saj se je po 16 letih Primorje ponovno znašlo v drugoligaški konkurenci. Marsikateri navijač je bil mišljenja, da selitev v nižji rang pomeni konec nogometne pravljice v Ajdovščini na profesionalni ravni, nekateri so b,l, mišljenja da so že videli zadnjo tekmo rdeče - črnih, saj ob morebitnem slovesu generalnega pokrovitelja n. bilo na vidiku drugega primernega prokrovitelja. \r ms sc ▼ gc vprašanja dobila odgovore na tiskovni konferenci 26. maja 2009, ko je podpredsednik kluba Branko Bakaršič izjavil: vrnitev v prvo nogometno ligo, kar bomo tudi dosegli. Kljub manjšem proračunu in dejstvu, da je druga liga manj atraktivna za sponzorje, se bomo potrudili, da obdržimo jedro ekipe.« Varovanci Vjekoslava Lokice so uresničili želje klubske uprave in - si krog pred koncem, po zmagi v Črnomlju proti Beli krajini in porazu najbljižjega konkurenta Triglava s % V »Podjetje Primorje ostaja še naprej generalni sponzor nogometnega kluba Primorje, kar je prav gotovo tudi pogoj za obstanek nogome- , ta v Ajdovščini. ij Cilj je takojšnja 'J (Ai izmed tistih igralcev, ki je ostal zvest rdeče - črnemu dresu, kljub selitvi v nižji rang - v letošnji sezoni se je dokončno uveljavil v prvi enajsterici in zato smo ga povabili pred mikrofon. Čestitke ob osvojitvi prvega mesta v 2. SNL. Ste se že odpočil od slavja po osvojenem naslovu? Hvala za čestitke. To prvo mesto smo pošteno proslavili in to utrujenost je bilo malenkost čutiti tudi na f; zadnji tekmi s Triglavom (smeh). Navijači so po tihem upali, da bi lahko bila letošnja sezona vaša prelomnica, da končno pokažete vaše strelske sposobnosti, česar pa niso bili prav pogosto deležni. Kako pa bi sicer ocenili vaše predstave v letošnjem prvenstvu, ste zadovoljni s prikazanim? Res je, da bi lahko zabil kakšen zadetek več, recimo z desetimi bi bil zadovoljen, vendar glede na okoliščine in način naše igre, tudi z doseženim nisem pretirano razočaran. Poleg zadetkov sem predvsem v prvem delu prispeval precej podaj za zadetke, kar me prav tako razveseljuje. Bi lahko rekli, da ste v letošnji sezoni igrali bolj zaprt tip nogometa, bolj na izzid, kot pa za oko in gledalce? Kar na nekaj tekmah nismo ravno blesteli. Osebno mi je bolj všeč napadalen stil nogometa. Očitno se nam je na koncu dobro izšlo in končali smo na prvem mestu, kar je bil tudi edini cilj. Kako bi ocenil letošnjo 2. SNL, vas je kdo presenetil oz. razočaral? Razočaralo me je stanje v nogometnem klub Mura. V dobro slovenskemu nogometu bi bilo imeti močno Muro. Presenetila pa me je ekipa Aluminija, ki goji res dober nogomet, po mojem mnenju boljšega tudi od nekaterih ekip v prvi ligi. V spomladanskem delu ste domača srečanja odigrali v Vipavi. Niste potrebovali veliko časa za prilagoditev novemu igrišču, saj ste že na prvi tekmi zmagali z 8:0. Ste sploh pogrešali ajdovski stadion? Igrišče v Vipavi je bilo zelo solidno pri- pravljeno, poleg tega smo se hitro navadili na novo domače igrišče. Ajdovščine nismo pretirano pogrešali, saj je bilo v zadnjem času ajdovsko igrišče daleč od optimalnega. Pred časom je v javnost prišla novica, da stanje v klubu ni rožnato in plačila zaostajajo. Se je stanje medtem časom kaj popravilo? Finančno stanje v klubu ostaja enako kot pred nekaj meseci, se pravi zelo slabo. Igralci smo težko prenašali vse skupaj, vendar smo se kljub vsemu potrudili odigrati pošteno do konca. Mislim, da se ljudje, ki spremljajo nogomet v Ajdovščini, ne zavedajo, v kakšnih težkih pogojih smo delali v zadnjih mesecih. Vse skupaj je težko prenašati. Dejstvo je, da Primorje še nima licence za prihodnjo sezono. Menite, da je uprava zaenkrat storila vse, kar je v njeni moči? Želim si, da NK Primorje dobi licenco za nastopanje v prvi ligi, ni mi pa jasno, kako naj bi jo dobilo. Dolgovi do igralcev ostajajo in dokler ne bodo poravnani, je nesmiselno karkoli planirati. No, računam, da bo kmalu kaj več znanega, saj se novo prvenstvo kmalu že začne. Je torej kaj upanja, da bo med prvoligaši v naslednji sezoni tudi Primorje? Seveda imam upanje! Za to smo se tudi celo leto borili in na koncu na igrišču to dosegli. Če se NK Primorje ne bi odločilo igrati v prvi ligi, bi me to precej razočaralo. Črn trn nabodel konkurenco Kako na splošno gledate na to težko stanje v slovenskem profesionalnem nogometu? Finančna kriza je prinesla svoje in zavedam se, da pogoji za profesionalni nogomet v Sloveniji niso bili nikoli tako slabi, kot so zdaj. Edina pozitivna stvar je izbolšanje infrastukture, kar bo dolgoročno velika pridobitev. Je pa problem, ker je v tem stanju težko delati dolgoročne načrte, kajti nihče ne ve, kai bo jutri. Kakšni so vaši načrti po koncu sezone - je na vidiku kakšen prestop? Ali pač ostajate v Ajdovščini, ne glede na licenco? Pogodba s Primorjem mi poteče konec maja, ko bom prost igralec. Trenutno še ne vem, kje bom igral v naslednji sezoni Verjetno bo več znanega v juniju Bliža se svetovno prvenstvo v Južni Afriki, na katerem bo sodelovala tudi naša izbrana vrsta. Kaj si obetate od naših? Kdo so vaši favoriti? Verjamem, da se lahko naša repre' zentanca tudi uvrsti v osmino finala ž Alžirijo in ZDA bodo izenačene tekme kjer bodo odločale malenkosti in tudi sreča, za glavne favorite pa bi postavil Spance. Bi za konec še kaj dodali? Zahvalil bi se vsem navijačem ki so nam ostali zvesti, ter nas spodbujali V letošnji sezoni. Obenem pa lepo p02dra. vij a m vse bralce časopisa Latnik tekst: Marko Terlikar, foto: Nicky Kristl Majski tek - moker in blaten Ajdovščina, 8. maja - Številnim prireditvam ob občinskem prazrvV ku se tradicionalno pridružuje tudi majski tek, ki ga prireja Športni center Police. Sobota je z vremenom ponagajala številnim oraanr zatorjem, še posebno je bilo deževno dopoldne, ko se je na Polipu zbralo 87 odraslih in 107 mladih tekačev. Ajdovščina, 8. maja - Proga Črn trn v Palah je bila na deževno soboto še nekoliko bolj blatna, kot lani ob odpovedi dirke na evropskem prvenstvu, pa je bila vseeno zanimiva in regularna. tekmovalcev je bila tokrat proga še bolj blatna kot lani ob evropskem prvenstvu, pa smo videli zelo lepo dirko. Če sem iskren, nisem pričakoval tako velikega ekipnega uspeha naših tekmovalcev, kar je dober obet pred zahtevnimi tekmovanji, ki nas letos čakajo.« ep ^flajši so se pomerili na različno |m#l dolgih progah v okolici bazena jL v g&na Policah, članska proga pa je bila dolga kar 11 km in se je vila z ajdovskih Polic proti Lokavcu, skozi Čohe in Gorenje do izvira Hublja ter nato v Grivče, od tam pa se je spustila skozi Šturje do izhodišča. Ker je sočasno potekal tek trojk v Ljubljani, je bila udeležba, vsaj najboljših domačih tekačev, okrnjena, kar je ponovno izkoristil Marko Vojska (AD Posočje) in v skupni uvrstitvi zanesljivo zmagal. Tudi sicer so si večino vidnejših uvrstitev pom kategorijah pritekli udeleženci iz Posočja, pa tudi Četrti skupno je bil član ŠD Nanos Podnanos Sebastjan Vidmar (drugi v svoji kategoriji), dobro je tekel Mitja Curk iz Budanj (6. mesto in tretje v ka- tegoriji), Ivan Solkol (TD Burja Vip je osvojil 13. mesto (tretje v kateao Matjaž Kerkoč je bil 20. (tretji v k goriji), mesto za njim Milan Kue (Filipides, tretji v kategoriji). 8 Med trinajstimi ženskami je skt tretje mesto dosegla Darja Jejčič Burja). Na zmagovalni oder pri d cah so po kategorijah uvrstile M Kerkoč (TD Vipava) za prvo ^ drugi sta bili Meta Božič (ŠD N in Maruša Terkič x a — - —v * i^ri Hp*v medalje prejeli Aljaž Furlan (ŠD > in Matic Kerkoč (TD Vipava) Za , v svojih kategorijah, srebrna sta bi Benko in Žan Žgavc (oba Ajdov bronasta pa še Miha Kopatir Nanos) in Edi Benko (Ajdovščina Prvi tekmi sezone v štiri kro-su v Palah konkurenca sicer ni ^ bila najmočnejša, vendar to ne zmanjšuje uspeha domačih tekmovalcev. Miran Jauh iz Velenja, ki dirka za Črn trn, je osvojil drugo mesto za Luko Novakom, ki mu proga v Palah očitno zelo leži, uspeh kariere pa je uspel Andreju Bratini iz Grivč, ki je z drzna vožnjo osvojil tretje mesto. Drejc (na fotografiji), lani mladinski reprezentant, je prvič nastopil v članski konferenci in se že takoj povzpel na zmagovalni oder. V jeziku formule 1 bi lahko dejali, da je izbral prave gume - za razliko od večine je namreč nastopil z ožjim profilom gum, ki so se izkazale za hitrejše, bolj ko je bila proga zvožena in trša. V mladinski konkurenci Črn trn praktično ni imel konkurence, saj so prva štiri mesta osvojili domači tekmovalci Medvešček, Kovač, Arlič in Malik (na fotografiji). Predsednik kluba Klavdij Blažko je bil po tekmi upravičeno zadovoljen in ponosen: »Dokazali smo, da se da z vztrajnostjo in manjšimi popravki na progi tekmo izpeljati tudi v deževnem vremenu. Po mnenju mnogih Kabelski operater Ajdovščina ISTE CENE, NOVE HITROSTI Hitrejši internet za ISTO ceno! Za Vas smo podvojili hitrosti interneta, pri tem pa cene ostajajo NESPREMENJENE.. Akcija traja od 10.5.2010 do 15.6.2010 oz. do porabe zalog. AKCIJA Vse nove naročnike čaka darilo Ob sklenitvi naročniškega razmerja za 12 mesecev naročniki paketov/ 01/81 00210 telefonije ali dvojčka BREZPLAČNO prejmete prenosni telefon naročniki paketov interneta s hitrostjo vsaj 2Mbps pa brezžični usmerjevalnik (router). (Naročniki trojčkov si darilo lahko izberete sami.) 1 ' verza Ajdovščina pripravila že petnajstič. V okviru jubilejnega tedna so prinj-A vili več kot 60 brezplačnih delavnic in predavanj, kjer je vsakdo lahko našel kaj za^' Slovesno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja se je zgodilo v Kulturnem dorO1’ v Vipavi. Program so oblikovali zborček iz vrtca Vipava, Tamburaški orkester Draga Bajca Vipava, vokalna skupina Stomažanke ter Folklorno društvo Vipavi-Ob tej priložnosti so razglasili rezultate nagradnega likovnega in literarnega nateče' ja na temo 'Vseživljenjsko učenje in jaz'. Večer je minil v znamenju milonge oivrarf^ v ritmih tanga. j-1 Spomladansko čiščenje skladišča Vse sobote v Maju Stoli že od 5C, vrata kuhinjskih elementov že od 2€, mize že od 1 0C, Sobotni akcijski urnik: 8.00-12.00h V LIPA Outlet najdete veliko število eksponatov kuhinj po izjemnih cenah Salon Lipa Outlet pom - pet 10.00h-17.00h * Ponudba velja za elemente v vrednosti do 15€ ! En element po želji GRATIS * (pl LIPA POHIŠTVO since J 9] 3 Latnik . Zgornievipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64. 5270 Ajdovščina . Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič . Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon •Oblikovalec: Marko Terlikar .Tisk: Styrxa . Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: latnik@mfoburja.si