' ., . , " ·"' ;.;.; .. ·' LET 0 1982 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • Š T E V 1 L K A 7-8 p. 289-344 Ljubljana, julij 1982 VSEBINA- INHALT - CONTENTS Tone Hočevar 289 Zgodovinsk·l oris gospodarjenja z gozdovi v novomeškem gozdnogo- spodarskem območju Geschichte des Forstwesens im forstwirtschaftlichen Gebiet von Novo mesto A Historic Outline of Forest Mana- gement in the Novo mesto Forest Enterprise Area Miha Adamič 295 Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovsko gojitvenem ob- močju Ernahrung von Rot- und Rehwild im jagdwirtschafllichen Hege-Gebiel von Kočevje , Notranjsko und Krim (Slowen ien) Food preferences and food choice ot red deer and roe deer in Ko- čevje, Notranjsko and Krim game management deslricts Stana Hočevar 315 Glive na drevnini v mariborskem in Dušan Jurc Mestnem parku Saša Bleiweis Lado Eleršek Mitja Zupančič Marjan Zupančič Franjo Jurhar Jože Prah Naslovna stran: Foto Janez čop 328 334 336 337 340 342 Pilze an Baumen in Stadtpark von Maribor Fungi on trees in the lown park Mestni park of Maribor Pajkovci in njih vloga pri vzdrževa- nju gozdne harmonije Domača lahka mehanizacija pri umetni obnovi in negi Zborovanje botanikov in iitocenolo- gov v Titogradu Deset ekoloških zapovedi jubilanta Mayerja Največji hrasti pri nas S poti po Durmitorju .. sonaravne gospodarjenje z gozdom" Tisk čGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in 1 esa rs tva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg . Franjo Urleb Uredniški odbor : mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk ·10 issues per year Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente 150 din in za inozemstvo 900 din ali 45 OM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženir jev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira Iz· hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3 . 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Oxf.: 902(497.12 Dolenjska) ZGODOVINSKI ORIS GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V NOVOMEšKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Tone Hoče var (Novo mesto)* H o č e v a r , T. : Zgodovinski oris gospodarjenja z gozdovi v novo- meškem gozdnogospodarskem območj u. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 7-8, str. 289-294. V slovenščini in s povzetkom v nemščini. Novomeško gozdnogospodarsko območje zavzema jugovzhod no Slo- venijo in del osrednje Slovenije . Zanj so značilne nekdanje obsežne gozdne veleposesti. Začetki industrije v 19. stoletju so porabili velike količine lesnega oglja, kar je močno vplivalo na gozdove. Močna eksploata- cija gozda se je začela na prelomu stoletja in je prenehala v drugi svetovni vojni. Povojna obnova je od gozdov zopet zahtevala velike žrtve . Sledila je doba obnove gozda in uvajanja negovalnega gospodarjenja. Danes od gozda spet veliko zahtevamo. H o č e v a r , T.: A Historic Outl ine of Forest Management in the Novo mesto Forest Enterprise Area. Gozdarski vestnik . 40, 1982, 7-8, pag. 289-294. ln Slovene with summary in German . The Novo mesto forest enterprise area in cl ude s the South-Eastern Slovenia and the Central Slovenia. lts characteristics are previous large forest-landed properlies . During the beginnings of industry in the 19th century, large quanlilies of charcoal wood were used, which had a strong Influence on forests. At the turn ot the century strong exploitation ot forests began which was stopped during the Second World War. The post-war reconstruclion again required great sacrifices of forests . The period of forest regeneration as well as of tending management, followeo. Nowadays higher claims are required from forests. Geografski položaj in ekološke značilnosti območja Gozdno gospodarstvo Novo mesto gospodari z družbenimi in zasebnimi gozdovi v VIl. dolenjskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega osrednji jugovzhodni del SR Slovenije. Površinsko je to razgibano ozemlje dolenjskih gričev, ki se razprostira na nadmorski višini od 150m ob reki Krki pri šentjerneju in se z vrhom Gorjancev, Trdinov vrh, povzpne na 1181 m. Na Kolpi in Gorjancih meji s SR Hrvatska, s slovenske strani pa ga obkrožajo kočevsko, ljubljansko in brežiške gozdno- gospodarsko območje. Površina območja, ki v celoti pokriva občini črnomelj in Metliko, dobršen del občin Novo mesto in Trebnje in manjši del občine Grosuplje, znaša 152.000 ha, pri čemer odpade na gozdove 81.500 ha ali 54 °/o . Velik delež gozdov na prvi pogled sicer nakazuje razmeroma bogato lesno- surovinsko zaledje, vendar taka ugotovitev na žalost ne velja za lesno zalogo in • T. H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Novo mesto, 68000 Novo mesto, YU. 289 njeno strukturo. Ta je naslednja: do 30 cm premera 53 °/o lesne zaloge, 30-50 cm premera 38 °/o in nad 50 cm 9 °/o lesne zaloge. Celotno gozdnogospodarsko območje razdelimo na naslednje morfološke tipične pokrajine: Suho krajino, Rog, Trebanjsko kotlino, dolino Krke od Soteske do šentjerneja z Gorjanci ter Belo krajino. Večja vodotoka sta reka Krka in reka Kolpa s svojimi pritoki. Geološka sestava: prevladujejo apnenci in dolomiti triadne in jurske formacije, medtem ko imamo ob rekah naplavine. Na manjšem jugozahodnem delu ima podnebje značaj interferenčne klime, (kjer se križajo podnebni vplivi kontinenta in Sredozemlja), ostali večji del območja pa ima značaj preddinarske klime. Padavin pade poprečno letno 1100 do 1300 mm, poprečna letna temperatura znaša 8,3 do 10,6° C, vegetacijska doba traja 159-186 dni v letu. Temperaturni ekstremi so izraziti in znašajo v maksimumu 34 do 39° C in v minimumu 20 do 31° C. Srednja maksimalna višina snežne odeje je 60 do 100 cm, srednje število dni s snegom pa 45 do 65. Posestne razmere Dolini reke Krke in Kolpe imenujejo zgodovinarji dolini gradov. Ob obeh rekah, posebno še ob Krki, so se vrstili številni gradovi, ki so danes z majhnimi izjemami ruševine. Grajski gospodje so imeli v posesti večje in boljše gozdne komplekse kot njihovi podložniki, okoliški kmetje. Nekateri od teh gozdnih kom- pleksov, kot Gorjanci in Radoha, so med obema vojnama prešli v last lesnih trgovcev in bank. Celotno področje Roške planete in Brezove rebri pa je bilo v rokah grofov, pozneje knezov Auerspergov, oziroma začasne državne uprave razlaščenih gozdov (ZDU) s sedežem v Ljubljani, pozneje v Kočevju in Straži. Področje Roga se danes deli na kočevsko in novomeško gozdnogospodarsko območje. Novomeški del je večji kompleks relativno najvrednejših gozdov Gozd- nega gospodarstva Novo mesto, s specifičnim zgodovinskim ozadjem, zato dajem zanj podrobnejši opis. Stari slovenski naseljenci so skrčili le manjše jase na Roški planoti, porasle z bukovo jelovimi pragozdovi in tu ustanovili redka manjša naselja ter obdelovali zemljo. Slovencev je bilo malo za krčenje gozdov, zemljiški gospodje pa so hoteli čimveč gozdov spremeniti v obdelovalne zemljo, zato so že leta 1330 na to ozemlje pričeli naseljevati nemške kmete in jim dajati gozdove v last. Dotok Nemcev je trajal več sto let in nemški živelj je na tem področju številčno pre- vladal nad slovenskim. Največ kočevskih Nemcev je evidentiranih leta 1885, in sicer 23.000 (cela Kočevska). Potem se prične izseljevanje, redči jih kuga, tako da se njihovo število zmanjša do leta 1931 na polovico. Po zgledu fašistične Nemčije so se tudi Kočevarji organizirali in čakali nemško vojsko, toda na njihovo presenečenje so Dolenjsko in Kočevsko okupirali italijanski fašisti; Koče­ varji so se selili v rajh, njihovo premoženje pa je prevzela italijanska družba Emona. Po osvoboditvi so bili vsi emonski gozdovi razglašeni kot SLP. Teh gozdov je na območju Roga, ki spada pod Gozdno gospodarstvo Novo mesto, okoli 4000 ha. Načrtno gospodarjenje z gozdovi Vse do 200 let nazaj ne moremo govoriti o gospodarjenju z gozdovi, ampak le o nenačrtnem krčenju in izkoriščanju. Gozdove so krčili le na relativnih gozdnih tleh. Sicer pa so gozdove izkoriščali za kurjavo in izdelavo suhe robe, s katero 290 so krošnjarili po bližnjih in daljnih deželah. Tako kot v zadnji vojni so gozdovi tudi v času vpadov Turkov dajali varnost pred sovražniki, zato so veleposestniki že leta 1406 prepovedali krčenje gozdov. Načrtno izkoriščanje gozdov na Rogu se prične leta 1793, ko jih odkupi rodbina Auersperg. Leta 1795 je knez Karel Jože Anton zgradil železarno na Dvoru pri Žužemberku. Ta železarna je bila velika porabnica oglja, zato se je v bližnjih gozdovih vse več sekalo. Poraba oglja je rastla, oglje se je tudi izvažala. Ogljarjenje se je močno povečalo z letom 1848, ko se je na Rogu naselilo okoli 40 oglarskih družin. Začeli so sekati na golo, poseke so prekopali in nekaj let gojili poljščine; )>fratarji" so nato poseke zasadili s smreko, mešano z macesnom, bukev in jelka sta se v nasade sami vrivali. Tako se pojavlja prva skrb o načrtovani obnovi gozdov. Iz prvega Hufnaglovega operata za gozdove Roga iz leta 1892 je razvidno, da se je na ta način v letih 1849 do 1889 pogozdilo 1240 ha površin. Tako se prične na Rogu prehod iz pragozdnih oblik sestojev v enodobne, ki so bile pogosto poškodovane zaradi snega. Ravno ti gozdovi so urejevalcu dr. Leopoldu Hufnaglu. centralnemu direktorju Auerspergove posesti, povzročali največ preglavic, zato je odločil, naj se roškim gozdovom čimprej vrne spet prebiralni značaj. Hkrati je nakazal ustrezne ukrepe: )>Mladje staro do 20 let je čistiti in ščititi predvsem pred trepetliko. Sestoje stare 21 do 40 let je močno preredčiti. V sestojih 41 do 60 let pa je pričeti z ostrim presvetljevanjem. Podstojna drevesa naj ostanejo; za nadaljnji razvoj je ohraniti najlepša drevesa, predvsem iglavce. Ta se bodo okrepila in kljubovala vsem grozečim nevarnostim, pod njimi se bo razvijal drugi sloj. čim se začnejo obrše zgornje etaže dotikati, je izvesti nadaljnji svetlosek.« Pokojni inž. Igo Kraut je v prvi povojni načrt za gozdove leta 1953 zapisal, da Hufnaglova navodila glede premene enodobnih sestojev na Rogu sploh niso upoštevali, verjetno zato, ker ni bilo mogoče vnovčiti napadlega materiala. Lahko pa danes trdimo, da so enodobni sestoji smreke na Rogu nevarnostim bolje kljubovali, kot je bilo pričakovati po prilikah izpred 90 let. Obnovitveni načrti, ki so sledili Hufnaglovemu do leta 1942, so predpisovali za večji del roških gozdov prebiralno gospodarjenje ter svetlitvena redčenja v starejših sestojih, v mlajših pa čiščenje, trebljenje, redčenje in svetloseke. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje prično pospešeno izkoriščati gozd. Na Rogu postavi Auersperg veliko parno žago, ki prične obratovati 1895. leta z 11 pol- nojarmeniki. Zaposluje 300 delavcev in predela letno do 40.000 m3 hlodovine. Gradijo gozdne železnice ter številne manjše žagarske obrate. Rog je odprt v svet, prodaja se oglje, drva, tesan in žagan les. Lesno industrijski obrati se postavijo še na Radohi in Gorjancih, Auerspergova žaga preneha 1928. leta, 1936. je bila postavljena na Podstenicah Pogačnikova žaga, ki je delala do leta 1942. Do začetka druge svetovne vojne sta delala tudi obrata na Gorjancih in Radohi. Eksploatacija gozdov je bila neusmiljena, dasi v skladu z načrti, ki pa so omogočali veleposestnikom in lesnim trgovcem maksi- malno izkoriščanje gozdov. Posebno so ti hiteli po l. svetovni vojni ob rojevanju agrarne reforme in formiranju ZDU razlaščenih gozdov. Ta je gozdove na po- dročju Roga in Brezove rebri prevzela leta 1934, ko je bila v težkem ekonomskem položaju, zato gozdovom ni mogla prizanašati. Divje izkoriščanje gozdov je zavrla druga svetovna vojna, italijanski okupatorji so sicer načrtovali obširno eksploatacijo, ki pa se je omejila na področja ob prometnih žilah, globlje posege pa je preprečila partizanska vojska. Po letu 1942 pa je bilo eksploatiranje gozdov na Dolenjskem v glavnem ustavljeno. Posledica divjega izkoriščanja v prvih štiridesetih letih 20. stoletja so današnji mlajši enodobni sestoji na področju Roga, Brezove rebri, Radohe in Gorjancev. 291 Zahvaljujoč sodobnim gozdnogojitvenim posegom pozitivne izbire in svobodne gozdnogojitvene tehnike ter strokovnim kadrom v gozdarstvu so ti sestoji danes v večini primerov kvalitetni drogovnjaki. Sedanji gozdni fondi Po popisu gozdov iz leta 1980 znaša skupna površina gozdov 81.555 ha. od tega SLP 1 SLP 2 Skupaj SLP Zasebni 27.693 ha ali 34,0% 472 ha ali 0,6 °/3 28.165 ha ali 34,6% 53.390 ha ali 65,4 % Jedro območja tvorijo družbeni gozdovi na Roški planoti, Brezovi rebri, Gorjancih in Radohi. Zasebna gozdna posest je porazdeljena na majhne parcele in na 17.500 lastnikov, kar pomeni da znaša poprečna gozdna posest le 3 ha. Lesnoproizvodnih gozdov je 79.889 ha ali 98 °/o, gozdov s posebnim namenom je 1.666 ha ali 2 °/o. Med gozdove s posebnim pomenom uvrščamo tudi pragozdove (97 ha); na področja Roga je pragozd Pečke 60 ha in pragozd Kopa 14 ha ter na Gorjancih 23 ha. Za zaščito spomenikov revolucije na Rogu (Baza 20, partizanska bolnica Jelendol in partizanska bolnica Hrastnik) je iz rednega gospodarjenja izločenih 106 ha gozdov. Ostalih 1463 ha pa so začasno varovalni gozdovi in drugi gozdni rezervati. Za lesnoproizvodne gozdove dajem podatke za naslednje gozdne fonde: Območje je obrastlo s 15,000.000 m3 lesne mase nad taksacijskim (10 cm) pragom . Od tega je iglavcev 30 °/o in listavcev 70 °/o. Hektarska lesna zaloga znaša 184m3 • V družbenih gozdovih znaša hektarska lesna zaloga 250 m3 in delež iglavcev 40 °/o, medtem ko znaša hektarska lesna zaloga v zasebnih gozdovih 150m3 , delež iglavcev pa le 22 °/o. Tekoči (letni) prirastek za območje je 5,46 m3/ha, od tega iglavcev 30 °/o in listavcev 70 °/o. V družbenih gozdovih 6,70 m3/ha, iglavcev 2,47 m3/ha, v zasebnih gozdovih 4,80 m3/ha, iglavcev 1,19 m3/ha. To pa predstavlja le ca. 55 °/o rastiščnega potenciala območja. Povojna gojitvena, melioracijska in varstvena dela O velikih potrebah po bioloških vlaganjih pričajo obsežne površine degradiranih in malo donosnih gozdov, ki jih je v območju kar 22.000 ha. To so znani zarašča­ joči belokranjski steljniki, nekdanje vaške skupnosti in opuščena zaraščena kmetijska zemljišča ter zaradi čezmernih sečenj in steljarjenja do skrajnosti degradirani kmečki gozdovi. Intenzivnejše vlaganje v gozdove se je začelo leta 1964, dasi so bila manj intenzivna vlaganja vsa povojna leta. Ob prvih vlaganjih v gozdove je bil poudarek na pogozdovanju. Tako je bilo po vojni v območju pogozdenih površin nad 4000 ha, deloma kot obnova in deloma kot osnovanje novega gozda. Tem mladim nasadom kot naravnim mlajšim sestojem je potrebna temeljita nega, čemur dajemo v zadnjem desetletju večji poudarek. Povojno izkoriščanje gozdov Zanesljivo evidenco sečenj za dolenjsko gozdnogospodarsko območje imamo šele po drugi svetovni vojni. Medtem ko je sama druga svetovna vojna izkoriščanju 292 gozdov dokaj prizanesla, kakor tudi leto 1945 in 1946, ko se izvajajo le sanitarne sečnje , pa z letom 1947 zabeležimo nagel porast sečenj, in sicer na 526.000 m3 bruto. Z naslednjim letom (1948) dosežejo sečnje višek, 545.000 m3. Po tem letu sečnje polagoma padajo, vendar v prvem planskem obdobju (1947-51) dosežejo poprečno 500.000 m3 letno (bruto) . Dolenjsko gozdnogospodarsko obmocje IZKORISCANJE GOZDOV 1947-1980-1985 ig!. in list. 300.000 \ listavci 200000~ ~!;\v ~----- 1 ~ 1 . 100000[ 1 , ' 1 ' 1 ~ ave: ' '!' 7 6 t9s0 ' , " ' " · s 57960 ' ' 7 J970 ' ' ' ' J980 teto' ... , Po tem obdobju se sečnje umirjajo in že z letom 1953 dosežejo današnjo raven (ca. 250.000 m3). Za naslednje srednjeročno obdobje 1981-85 so predvidene večje sečnje , ki se bodo z leti stopnjevale, in sicer tako, da bodo leta 1985 znašale 325.000 m3 . Povišanje je predvideno predvsem za redčenja in melioracije. Sečnje v prvem planskem obdobju so dolenjskim gozdovom zadale hude rane, in to bolj zaradi nestrokovnega vodenja kot zaradi količine poseka. Rane se še celijo , da pa se ne bodo ponovile, je močno zagotovilo v strokovnem gozdar- skem kadru in v strokovnem planiranju v gozdarstvu. Zaključek Nenačrtno in nestrokovno gospodarjenje v preteklosti ima za posledico, da je danes rastiščni potencial izkoriščen le polovično . Kolektiv Gozdnega gospodarstva Novo mesto vlaga maksimalne napore za zboljšanje stanja gozdov. V biološko sfero vlaga 17 °/o od vrednosti prodanih gozdnih sortimentov. Prva povojna leta je bil glavni poudarek na obnovi gozdov. Tako imamo danes nad 4000 ha mladih kultur iglavcev. Zato se v zadnjem času daje prednost varstvu, negi in meliora- cijam. Vzporedno z biološkimi ukrepi se pospešeno gradijo tudi gozdne ceste, ker je cestna mreža šele približno na polovici v primerjavi z optimalno . Za !>rednjeročno obdobje 1981-85 je načrtovana gradnja gozdnih cest v letnem 293 popreCJU 20 km, medtem ko je bila načrtovana gradnja v preteklem desetletju letno12km. Takoj po zadnji vojni so bili gozdovi prvi, ki so plačali glavni davek za opustošeno domovino. Letne nestrokovne in nenačrtne sečnje so bile v višini 500.000 m3 letno in več, kar je približno dvojni sedanji etat, usklajen s trajnostjo donosov in potrebno akumulacije. GESCHICHTE DES FORSTWESENS IM FORSTWlRTSCHAFTLICHEN GEBIET VON NOVO MESTO Zusammenfassung Das forstwirtschaftliche Gebiet von Novo mesto umfasst das sudostliche und zum Tei! das mittlere Slowenien. Das vorwiegend hugeliges und zum Teil bergiges Land reicr.t vom 150 bis 1181 m u. d. M. Die gesamtflache betragt 152.000 ha und ist zu 54 °/o bewaldet. Bei einem Holzvorrat von 184m3/ha ist der Anteil von Starkholz und Nadelholz ungenugend und das nati.irliche Produktionspotential ist damit nur zur Halfte ausgenutzt. Das Obergans- klima zwischen dem Mediterran und Kontinent lasst Gedeihen von ertragsreichen Misch- walder zu (verschiedene Typen von Buchen- und Tannen-Buchen-Wald) . Die grossen und reichen Waldkomplexe (Rog, Gorjanci, Brezova reber, Radoha) waren lange ein Feudalbesitz. Hier ist besonders die Familie Auersperg zu nennen, deren Waldwirtschaft sichtbare Spuren hinterlasen hat. Vor dem zweiten Weltkrieg ging der Feudalgrossbesitz in die Hande einer vorubergehenden staatlichen Verwaltung uber. Aucl1 Holzhandler gewannen damals grosse Waldflachen . Zum forstwirtschaftlichen Gebiet von Novo mesto gehčrende Teil des Waldkomplexes Rog (ca. 4000 ha) wu rde bis zum zweiten Weltkrieg mit den sg. Gotscheer Deutschen besidelt. Sie kammen in Land nach 1330 als Kolonisten, gerufen von den damaligen Feudalherrn, die an Waldordnung grosses lnteresse hatten. Dadurch wurde das sg. Got- scheerland besiedelt. Als der sudliche Teil Sloweniens im zweiten Weltkrieg von ltalien besetzt wurde, siedelte diese deutschsprachige Bewčlkerung in ein von Deutschen besetztes slowenisches Gebiet uber. lhr Landbesitz, sowie das ehemalige Grossbesitz wurde ist spater verstaatlich worden. Eine planmassige Waldexploitation begann schon im vorindustriellen Zeitalter. :m Jahre 1795 begann das Gusseisenwerk in Dvor im Krka-Tal zu arbeiten. Das Werk benčtig~e grosse Mengen von Holzkohle, was sich in den benachbarten Waldern in Gebiet vor1 Rog stark bemerkbar machte. Durch Brennen von Holzkohle sind viele Kahlflachen entstan- den, die dann einige Jahre landwirtschaftlich genutzt und spater mit Fichte aufgeforstet wurden . Dadurch enstandenen gleichaltrigen BesUinde verursachten viel Sorgen wegen ihrer geringerer Stabilitat (Schneebruch usw.). Das veranlasste den damaligen Direktor des Auersperg 'sche Waldgrossbesitzes, Dr. Leopold Hufnagel, einen Plenterwald an- zustreben (Einrichtungsplan vom 1892). Diese Plenterwirtschaft ist nie richtig gelungen, blieb aber bis zum Jahre 1942 vorgeschrieben. Um die Jahrhundertwende begann eine grosszugige Ausbeutung der grossen Wald- komplexe. Es begann mit dem Auersperg'schen grossen Sagewerk in Rog mit einer Kapazitat von 40.000 m3 Rundholz jahrlich. Dem folgten noch andere Sagewerke. Erst der zweite Weltkrieg machte dieser erbarmungslosen Waldexploitation ein End. Starke Obernutzungen begannen wieder im Jahre 1947 und endeten im 1953. Dadurch sind ausgedehnte gleichaltrige Bestande entstanden, von denen viele heute sehr pflegebedurftig sind. Die grossen Obernutzungender Nachkriegszeit verursachten viel Schaden wegen der nicht fachgemassen Entnahme des Holzvorrates. Darauf folgte eine Aufbauperiode. Der Holzzuwachs wurde nicht voli genutzt und eine pflegliche Bewirtschaftung hat sich allmahlich durchgesetzt. Es ist sehr viel in Aufforstun- gen, Neu-Aufforstungen, Melioration von stark degradierten Bauernwalder investiert worden. Heute werden vom Wald wieder grčssere Holzmengen verlangt. Die zusatzlichen Holz- mengen sollen vor allem durch Pflegearbeiten (Ourchtorstungen, Umwandlungen) gewonnen werden. 294 Oxf.: 156.1 Cervus eJaphus, CapreoJus, capreolus PREHRANSKE ZNAČILNOSTI JELENJADI IN SRNJADI V KOČEVSKEM, NOTRANJSKEM IN KRIMSKEM LOVSKO GOJITVENEM OBMOČJU Miha Adam ič (Ljubljanu)* Adamič, ~.1.: Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočev­ :>kem, notranjskem in krimskem lovsko gojitvenem območju. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 7-8, str. 295-314. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V prispevku so prikazane prehranske značilnosti in prehranski izbor jelenjadi in srnjadi v različnih habitalih znotraj treh lovsko gojitvenih območij Slovenije. Ugotovitve izhajajo iz analize 275 vzorcev vsebine vampov jelenjadi in 109 vzorcev srnjadi, odstreljene v letih 1977-1980. Prehranski izbor obeh vrst je pogojen z vegetacijskimi značilnostmi okolja, številčnostjo divjadi, stopnjo antropogenega izkoriščanja okolja ter prehranske kompe- ticije med prisotnimi vrstami parkljaste divjadi . Ad a m i č , M.: Food preferences and food choi ce of red deer and roe deer in Kočevje, Notranjsko and Krim game management destricts. Gozdarski vestnik , 40, 1982, 7-8, pag. 295-314. ln Slovene with summary in German. Food composition and food preferences of red deer and roe deer in different habitats inside three game management districts of Slovenia, based on the rumen content analysis are discussed in this paper. Samples of rumen content from 275 red deer and 109 roe deer were collected in various seasons during the years 1977-1980. Food choice of both species is influenced by the composition and abundance of vegetation, number of animals, different degrees of human exploitation of habitats and food competition inside and among both game species. 1. Uvod študija »Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovsko gojitvenem območju« je bila opravljena v sklopu raziskovalne naloge »Biološki ukrepi za ravnotežje v kompleksu gozd-divjad«. Nalogo so sofinancirali: Raziskovalna skupnost SRS, Splošno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije in Lovska zveza Slovenije. Pričujoča naloga naj bi nakazala poti, po katerih bi bilo možno odgovoriti na vprašanje, kako se po čim naravnejši poti približati stanju, ki ga opredeljujemo kot ravnotežje v kompleksu gozd-divjad oz. kot usklajenost med proizvajalcem- rastlinstvom in potrošnikom (v konkretnem primeru potrošnikom prvega reda) rastlinojedo parkljasto divjadjo. Osnovno izhodišče pri postavitvi delovne hipoteze nam je bilo dejstvo, da tega prehranskega odnosa ne moremo ugotavljati ln spremljati po direktni poti, z izoliranim proučevanjem enega ali obeh prehranskih nivojev. Za direktno preštevanje divjadi v prosti naravi nimamo objektivnih in zanesljivih metod, s kvantitativnim in kvalitativnim proučevanjem rastlinstva pa ne moremo odgovoriti, koliko naj bi bilo divjadi, kakšni so prehranbeni pogoji zanjo ali celo koliko je divjadi v določenem okolju, če pri tem ne upoštevamo: * M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 295 - število prisotnih vrst rastlinojede parkljaste divjadi (kombinacija) in iz nje izhajajoče prehranske konkurence, - efektivne prehranske pogoje, ki jim daje mero letni prehranski minimum v zimskem obdobju, - prehranske značilnosti posameznih vrst divjadi in iz tega izvirajoči pre- hranski izbor znotraj proučevanega območja. Ker je bil namen naše naloge predvsem v ugotavljanju prehranskih značilnosti rastlinojede divjadi in ocenjevanje oz. predvidevanje njenega vpliva na gozd, si bomo v nadaljnjem podrobneje ogledali metode in možnosti, ki se jih pri tem poslužujemo. Pri proučevanju prehranskih značilnosti velikih rastlinojedov pridejo v poštev naslednje metode: - proučevanje vpliva divjadi na vegetacijo s popisi na vzorčnih ploskvah v prostorsko definiranem območju, - opazovanje divjadi v prosti naravi, - proučevanje prehranskih navad z analizo vzorcev iz vampov uplenjene divjadi. Vpliv divjadi na vegetacijo običajno spremljamo na vzorčnih ploskvah, ki so po določenem modelu razvrščene v proučevanem območju. Pri tem se običajno poslužujemo dveh oblik, in sicer : - primerjalnih popisov na neograjenih in ograjenih površinah, - popisov na trajno označenih neograjenih površinah, v vnaprej določenih časovnih intervalih. S popisi na kontrolnih ploskvah lahko ugotavljamo dejanski kvalitativni in kvantitativni vpliv divjadi na vegetacijo, ne moremo pa opredeliti vloge posamezne vrste rastlinojede divjadi pri tem. Prav tako ne moremo soditi o eventualni medvrstni prehranski konkurenci, ki še dodatno potencira vpliv divjadi na po- samezne skupine rastlin, npr. na mladje listavcev, polgrme, zelišča, itd . S popisi tudi ne moremo zajeti celotnega spektra prisotnih rastlinskih vrst, predvsem manjših in nežnih vrst, ki jih divjad v celoti izpuli ali odgrizne in zato za njimi ne ostane vidnih sledov. (Oxalis acetose/la, Cardamine trifo/ia, itd.) Kljub določenim pomanjkljivostim pa je popis vegetacije na kontrolnih ploskvah uporabna metoda, ki nam lahko posreduje pomembne informacije o odnosu med rastlinstvom in rastlinojedo divjadjo. S primerjavo stanja, to je stopnje objedenosti oz. izpašenosti ob prvem popisu in z rezultati kasnejših kontrolnih popisov na istih ploskvah, v vnaprej določenih časovnih intervalih, lahko dokaj zanesljivo ocenjujemo dinamiko od- nosa med rastlinstvom in rastlinojedo divjadjo. V tem primeru morajo imeti ploskve trajen značaj . S primerjavo rezultatov posameznih popisov med različnimi primerjalnimi območji lahko zanesljivo ocenimo stopnje vplivov rastlinojede divjadi na rast- linstvo. Primerjava stopnje objedenosti oz. izpašenosti vegetacije nam v tem primeru rabi kot izhodišče pri načrtovanju intenzivnosti ukrepov, varstva, gojitve in lova divjadi . Ugotovitve popisov vegetacije na kontrolnih ploskvah lahko uporabljamo za primerjavo z rezultati analize vzorcev iz vsebine vampov uplenjene divjadi. To pa le v primeru, če na kontrolnih ploskvah s popisi zajamemo celotno vegetacijo in ne samo mladje gozdnega drevja, kar je pogosto praksa. Rezultati popisov na kontrolnih ploskvah nam rabijo kot usmerjevalni kazalec prehranskih pogojev za rastlinojedo divjad znotraj širšega območja. Proučevanje prehranskih navad divjadi s pomočjo analize vzorca iz vsebine vampov uplenjene divjadi nam odkriva sestav hrane, oz. katere vrste in kombi- 296 nacije vrst so v določenem letnem obdobju v določenem okolju za prehrano divjadi najpomembnejše, ali bolje rečeno, v vampu najpogosteje prisotne. Ni namreč nujno, da so prav te vrste tudi najpriljubljenejše. V vampu najpogosteje prisotne vrste so verjetno okusne in hranilne ter v proučevanem območju tudi količinsko primerno zastopane in dosegljive, medtem ko so najpriljubljenejše vrste tiste, ki bi bile v prehrani najmočneje prisotne tudi v primeru , če bi bile v okolju vse vrste zastopane v enaki množini. Ker je analiza vzorcev vsebine vampa zamudno in neprivlačno delo, se večkrat pojavljajo vprašanja o smotrnosti tovrstnih analiz oz. vprašanja ali je možno do enakih rezultatov priti po drugačni, bolj privlačni poti. Kuen in Bubenik (1977) celo ugotavljata, da se vsebina vampa le redko ujema s prehranskimi pogoji mesta odstrela. Vendar pa njuna ugotovitev v ničemer ne zmanjšuje pomena rezultatov tovrstnih raziskav, če namreč pri prikazovanju prehranskih značilnosti upoštevamo area/ aktivnosti (angleško: home range), območje, v katerem osebek, par ali druž-inska skupnost omejujejo svoje celoletne aktivnosti (Odum, 1971). Žival je, razen izjemoma, vedno odstreljena znotraj svojega areala aktivnosti in vzorec je torej reprezentant prehranskih pogojev in prehranskega izbora znotraj le-tega. Proučevanje prehranskih navad rastlinojedov s pomočjo analize vzorcev iz vsebine vampov moramo programirati tako, da nam rezultati v smiselni povezavi odgovorijo na osnovna vprašanja : kaj, kje, kdaj in zakaj, v zvezi z prehranskim izborom rastlinojedov. Odgovor na prvo vprašanje najdemo s kvalitativne analizo (relativna frekvenca} dovolj velikega števila na enak način odvzetih vzorcev. Na drugo vprašanje lahko odgovorimo le z istočasno primerjavo prehrane iste vrste v različnih okoljih. S primerno programiranim časovnim obsegom odvzema vzorcev si lahko odgovorimo, kdaj se divjad hrani z neko komponento, oziroma spoznamo sezonski pomen posameznih prehranskih komponent. V prehrani divjadi namreč ločimo komponente, ki so v prehrani zastopane vse leto, sezonsko pa variira le njihov količinski delež, in komponente s tipičnim sezonskim značajem, ki izvira iz zna- čilnosti v letnem vegetacijskem ciklusu (sadeži in plodovi, cvetovi, popki, listi), dostopnosti in vsebnosti (gobe, iglavci, semenje), ali pa jih pogojuje človek s svojo dejavnostjo v okolju divjadi (kmetijske rastline, dodatna hrana iz krmišč, zimska sečnja iglavcev), itd. Pri proučevanju celoletnega prehranskega spektra nas običajno omejuje zakonsko določena lovna doba za posamezne vrste divjadi, ki pri rastlinojedih praviloma izključuje lov v koledarski zimi in pomladi, to je v obdobju mirovanja vegetacije in ponovnega pričetka rasti. Na vprašanje zakaj, lahko odgovorimo (le delno}, na podlagi vsebnostnih analiz količinsko pomembnih prehranskih komponent. Vsebnostne analize, ki nam pomagajo razumeti količino in prehranski spekter v posameznih letnih obdobjih, so zahtevno delo in jih lahko opravijo le za to usposobljeni laboratoriji. Ker so take preiskave običajno drage in zamudne, pa tudi pri zbiranju materiala za analizo v naravi moramo biti objektivni , se temu vprašanju v praksi navadno izognemo. Mehanično postavljanje vzročne zveze med prisotnostjo posameznih komponent v vzorcih glede na njihovo biokemično sestavo, brez podrobnejšega poznavanja bioenergetskih parametrov rastlinojedih vrst, nas namreč kaj hitro zavede na napačno pot (Droždž et al. 1975). Opazovanje divjadi v naravi je naslednja in v literaturi pogosto citirana metoda (Missbach, 1977, Hofmann, Nievergelt, 1972, Ten Houte de Lange, 1978 itd.) spremljave prehranskih navad divjadi. Pri tem poznamo dva načina, in sicer 297 - opazovanje prosto živeče divjadi v naravi, - opazovanje in spremljanje udomačenih živali pri prehranjevanju v prosti naravi. Osnovna pomanjkljivost prvega načina je v tem, da smo vezani na opazovanje z večje oddaljenosti , s čimer je točnost tako ugotovljenega prehranskega izbora problematična. še posebej to velja za ugotavljanje prehranskega izbora znotraj zeliščnega sloja, medtem ko izbor v grmovnem sloju lažje določimo. Možnost tovrstnega opazovanja je močno omejena tudi v območjih s slabo preglednostjo; v grmiščih in v gozdu je bistveno manjša kot na travnikih in posekah. Opazovanje udomačenih živali na paši, v prosti naravi je način, ki v novejšem času dobiva v svetu vse več pristašev. (Dzieciolowski 1969, Storm er, Bauer, 1980, Walmo, Neff 1970, Nagy, Schwartz 1973, itd.) Markgren (1966) je namreč ugotovil, da med prehranskim izborom udomačenih in prosto živečih živali, na primeru losa (A/ces a/ces), v enakem okolju ni vidne razlike, s čimer so bili odpravljeni dvomi o negativnem vplivu domestifikacije na preoblikovanje prehranskega izbora divjadi. Kljub izrazitim prednostim te možnosti direktnega opazovanja prehranjevanja živali in neposredne bližine, pa ta metoda v Evropi še ni dovolj zaživela. Imeti je namreč treba dovolj številno čredo udomačenih živali različnih spolov in starosti, njih vzdrževanje pa je drago in zahteva tudi primeren prostor. Opazovanje divjadi so po navodilih odseka za ekologijo divjadi in lovstvo pri IGLG opravili poklicni lovci na območju lovišča Medved, Žitna gora in Jelen, na območju LD Grosuplje pa delavci odseka za lovstvo. V ta namen smo pripravili poseben obrazec (skupaj z navodili), v katerega so opazovalci vpisovali podatke o številu in spolu opažene divjadi, njenem vedenju in kraju opazovanja. Zaključki, ki izhajajo iz večjega števila opazovanj, v marsi- čem pojasnjujejo rezultate analiz vzorcev vsebine vampov ter istočasno poudarjajo sezonski pomen posameznih razvojnih oblik gozda in negozdnih površin za prehrano divjadi. čeprav je prikaz opravljenih raziskav prehrane jelenjadi in srnjadi delan na rezultatih analize vzorcev iz vsebine vampov, so vanj vključene tudi ugotovitve, ki izhajajo iz popisov vegetacije na kontrolnih ploskvah in opazovanj divjadi ..,, prosti naravi v proučevanih območjih. Vse dane ugotovitve so torej sinteza različ­ ·nih nivojev proučevanja prehranskih značilnosti ene ali obeh vrst parkljaste divjadi. Uporabljene metode po posameznih proučevanih območjih: Analize Popis vege- Opazovanje Območje vsebine tacije na divjadi v vampov kontr. ploskv . naravi GL MEDVED + + + GL JELEN + + + GL ŽITNA GORA + + GL LJUBLJ . VRH + + LO GROSUPLJE + + 2. Izbor območij za proučevanje vpliva parkljaste divjadi na gozdno vegetacijo Osnovno vodilo pri izboru območij za proučevanje je bila želja po kompleks- nem spoznanju in razumevanju prehransl-lJf OO 19~0 Razširjenost jelenjadi v Sloveniji leta 1980. Prikazano je tudi prostorsko širjenje te divjadi v obdobju 1955-1980 Odnos med prehranskimi značilnostmi jelenjadi in srnjadi Prehranska konkurenca med jelenjadjo in srnjadjo je potencialni problem v vseh območjih, kjer se areali obeh vrst prekrivajo, to pa je praktično na celotnem območju razširjenosti jelenjadi. Obe vrsti namreč izbirata približno enake pre- hranske komponente, čeprav v različnih deležih. Odločujoče vlogo pri stopnje- vanju prehranske konkurence imajo prehranski pogoji okolja, številčnost obeh vrst, intenzivnost gospodarjenja z gozdom, vznemirjenost območja, klimatski pogoji, posebno v zimskem času, itd. Srnjad je pri tem v podrejenem položaju zaradi večje zahtevnosti po sestavi in vsebnosti prehrane (Hoffmann, 1978) ter zaradi svoje velikosti. V območjih z močno gostoto jelenjadi ta z objedanjem oblikuje značilen, v vertikalnem smislu prazen prehranski horizont v grmovnem sloju, od tal do poprečne višine gobca jelenjadi, to pa je istočasno celotni prehranski horizont srnjadi. Srnjad si mora zato prehranski primanjkljaj, ki je posebej izražen v zimskem času, nadomeščati s pašo manj priljubljenih ali celo nepriljubljenih rastlinskih vrst. Zaključki Pomembnost posameznih rastl·inskih vrst v prehrani parkljaste divjadi je odvisna od dostopnosti in razširjenosti v prostoru ter od njihove priljubljenosti, ki jo oblikujeta okusnost in hranilna vrednost. V splošnem je v okoljih s pestro vege- tacijo sestava prehrane rastlinojede divjadi pestrejša, vendar pa tega ne gre jemati kot izključno pravilo. Primerjava prehranskega izbora posamezne rastline- jede vrste v različnih okoljih nam namreč pokaže, da se sestav prehrane v 310 .. revnejših okoljih oblikuje po )>načelu kompenzacije«. To pomeni , da v primeru primanjkljaja nadomestijo manj priljubljene ali celo nepriljubljene vrste. V splošnem se stopnja objedenosti in izbor objedenih vrst menjata s karakte- ristikami okolja, prehransko ponudbo, letnim časom, s številčnostjo divjadi, kom- binacijo prisotnih vrst, prehransko konkurenco itd. Sočasno z zmanjševanjem deleža priljubljenih vrst se povečuje izbor oz. število vrst, ki so v določenem okolju objedene. Spremembe v prehranskem izboru v istem okolju so zanesljiv indikator odnosa med parkljasto divjadjo in prehransko ponudbo. Naraščanje deleža manj priljubljenih vrst v prehrani je indikator prevelike številčnosti, obratno pa opozarja upadanje intenzivnosti objedanja priljubljenih vrst na zmanjševanje številčnosti divjadi . Povečanje deleža trav, zelišč, listov in gob spomladi in poleti je pogojeno s povečanimi potrebami po proteinski hrani v obdobju rasti rogovja, menjave dlake, pospešene rasti plodu neposredno pred rojstvom, laktacije in splošne rasti osebkov. Menjava sestavin prehrane glede na letno obdobje je torej tudi fiziološko pogojeno dejstvo. 70 60 50 40 30 20 10 o 111 IV v VI VIl Vlil IX x Xl X\1 V obdobju pospešene rasti, menjave dlake, doraščanja rogovja, poleganja mladičev in laktacije naglo naraste delež trav in zelišč v prehrani jelenjadi. Grafikon prikazuje menjavo 'količinske sestave prehrane jelenjadi v Jovišču Jelen po posameznih mesecih v letih 1977-1980 311 V primeru, da bi bile vse rastlinske vrste enakomerno zastopane v prostoru, bi divjad lahko poljubno izbirala najpriljubljenejše vrste oz. celo najpriljubljenejše dele teh rastlinskih vrst. Ker pa take možnosti v naravi zelo redko nastopajo, moramo sestavo prehrane divjadi v obstoječih naravnih pogojih gledati kot kompromis med željami oz. potrebami divjadi in možnostmi, to je ponudbo okolja na letni čas. Poznavanje prehranskih značilnosti oz. potreb posameznih vrst divjadi nam mora biti pri načrtovanju ukrepov v okolju in v populacijah divjadi vodilno izhodišče. Pri tem se srečujemo s pojmom relativnega prehranskega deleža, tj . količino in kvaliteto razpoložljive oz. dostopne hrane na posamezno žival v določenem okolju. Relativni prehranski delež ni nekaj statičnega. Opredeljujejo ga vegetacijske značilnosti okolja, številčnost in kombinacija prisotnih vrst rastline- jede parkljaste divjadi ter stopnja antropogene izrabe okolja. Iz te ugotovitve istočasno izhaja, da je možno na relativni prehranski delež vplivati in ga spreminja-- ti s spreminjanjem razmerij znotraj posameznih nivojev in med nivoji, ki ga opre- deljujejo. Enostavno povedano to pomeni, da so ukrepi v okolju, z namenom da dosežemo optimalizacijo prehranskih pogojev in zmanjševanje številčnosti divjadi z odstrelom, istosmerni ukrepi. Oba namreč vplivata na povečevanje relativnega prehranskega deleža. Zelo pomembno je, da se ne zadovoljimo z zaključki, ki izhajajo iz analize manjšega števila vzorcev, odvzetih v eni sami sezoni. Efektivni prehranski po- goji, ki so pogojeni z vegetacijskimi in meteorološkimi razmerami znotraj de- finiranega okolja, se namreč odvisno od menjave obeh dejavnikov iz leta v leto spreminjajo. Le dolgoročno planirane raziskave nam zato odkrivajo celotni pre- hranski kompleks rastlinojede parkljaste divjadi, istočasno pa nas v primeru očitnegn slabšanja oziroma zoževanja prehranskega spektra opozorijo, da se je v odnosu rastlinstvo - rastlinojeda divjad na škodo tega odnosa nekaj spremenilo. To pa je že opozorilo za radikalizacijo ukrepov v okolju in v populacijah rastlinojedov. Povzetek 275 vzorcev prehrane jelenjadi in 109 vzorcev prehrane srnjadi, odstreljene v 5 loviščih znotraj kočevskega, notranjskega in krimskega lovsko gojitvenega območja, smo uporabili kot izhodišče za ocenjevanje prehranskih značilnosti in konkretnega prehranskega izbora obeh vrst divjadi. Vzorci so bili odvzeti ob priliki rednega odstrela, določen del pa izvira tudi iz obdobja izven lovne dobe, za kar je odsek za ekologijo divjadi in lovstvo IGLG dobil posebno dovoljenje pristojnih organov. Ugotovitve analize prehranskih vzorcev smo kombinirali z rezultati popisov vegetacije na kontrolnih ploskvah in rezultati opazovanj divjadi v prosti naravi. Skupne ugotovitve prehranskih značilnosti obeh vrst kažejo, da je prehranski izbor pogojen s prehransko fizio- loškimi značilnostmi divjadi, splošnimi ekološkimi pogoji okolja, med katerimi so posebej pomembne vegetacijske in zimske klimatske značilnosti, s stopnjo intenzitete antropogenega izkoriščanja okolja, številčnosti divjadi in prehranske konkurence med prisotnimi vrstami divjadi. Jelenjad je kot ,,generalist« sicer sposobna oblikovati primerno prehransko strategijo v vseh okoljih, vendar so trave njena najpomembnejša prehranska komponenta. V primeru pomanjltem Wyoming . USDA Forest Service Res. Pap . RM-287, 4 p . Rocky Mt . For. and Range. Exp. Stn., 1975, Fort . Collins, Color c: ·- co"O (J) (ii ·c: ~ ~ -g ·~ ::::lo> c oo..co~ (/)Q..C:(J) ~.2 1 ~ x ro ::1 "O c: co (1} c O.. "O co ~ ro :;roN ..... ca> (1} ..... COI..o xxx xxx Gostitelji je (J)o~ ::J.- (1} c: (/) ·~ ·;;: (i) ~ co o= ..... x (lJ LLID> xxx u) L.. (1} CCl ·~ >r> (J) L.. · - :::J .Q~ ~ C" !!2 :::l >(/} ·x ~ -g ~ ~xo..o.. xxx 1 ~ Ol ·c: o (J)..0 ::;:!._ .=: E 0..>() x L.. :::l ..0 e (J) :::l o ..o '"-O ~"O Ol Kaj gliva kuži liste navadnega divjega kostanja brezove liste in macesnove iglice X x x dobove liste liste navadne breze, velikega jesena in povešavega velikega jese na iglice črnega bora Tabela 2. Glive, ki kužijo iglice, vejice, veje ln mlada debelca Go st ite 1 ii Slovensko ime Latinsko ime Pinus Populus bolezni gi ive stro bus nigra zeleni črni bor bor mehurjevka Cronartium ribicola x X x zelenega bora ali Fisch. rja zelenega bora odmiranje Cryptodiaporthe X X x topolovega lubja populea (Sacc.) Butin, konidijska oblika: Legenda: Dothichiza (Chondroplea) populea Sacc. et Br. x x X -zelo močna okužba 9. Zaključki P. nigra v. italica jagned Kaj gi iva kuži iglice, vejice, veje debelca in debla x X x vejice, veje in debelca Mnoga drevesa v mariborskem Mestnem parku so v različnih stopnjah pro- padanja, čeprav še niso dosegla let, ko začno drevesa hirati zaradi starosti. Prav nič lahka ni naloga z gotovostjo predvideti, kdaj bodo okužena drevesa propadla. Nekatera drevesa so namreč okužena z zajedavskimi glivami, ki jih bodo uničile, vendar je nemogoče predvideti čas, v katerem se bodo drevesa posušila. Hitrost propada je namreč odvisna od številnih dejavnikov npr. od vitalnosti in zmožnosti okužene drevesne vrste, da bo s kemičnimi pregradami v lesu omejila glivo ali več gliv le v del lesnine, in od zunanjih pogojev (neugodna sestava in zbitost tal, slaba prepustnost tal, onesnažen zrak), ki zmanjšujejo vitalnost drevesa. Ob močnejših ujmah (težak moker sneg, veter, vihar, žled) se bo lahko že v bližnji prihodnosti okuženo drevje začelo lomiti in ruvati. Najbolj so ogrožena drevesa, ki jih je okužila prava štorovka. Našli smo štiri območja s trosnjaki prave štorovke. Menimo, da je ta zajedavska gliva v parku mnogo bolj razširjena, le da v času pregleda trosnjaki še niso bili razviti okrog vseh hirajočih drevesnih vrst. Trosnjaki koreninske gobe so bili razviti na dnišču smreke v sestoju, ki je v severnem delu parka. Z izvrtki smo jo ugotovili tudi v obeh naključno izbranih smrekah. Drevesa so v obdobju staranja in zaradi neprimernega rastišča je celoten sestoj neperspektiven. švajnicev luknjičar je nevarna zajedavka korenin. Cemprin, pod katerim smo našli njegove trosnjake, je oslabel in le takojšnja odstranitev drevesa in njegovih korenin lahko prepreči nadaljnje širjenje zajedavske glive v sosednja zdrava drevesa. Na topolih povzroča pertofitna gliva Dothichiza populea odmiranje lubja in s tem sušenje vej, pogosto pa tudi celih dreves, predvsem v mladosti. Sušenje vej se bo nadaljevalo in počasi bodo pro- padla tudi največja drevesa. Mehurjevka zelenega bora je najnevarnejša bolezen zelenega bora v parku. Nekatera mlajša drevesa, ki imajo okužena debelca, so se že posušila, iz ostalih se obilno cedi smola. Manjšo nevarnost predstavljajo za drevnino glive, ki kužijo liste ali iglice in ostale fakultativne zajedavke in gnilo- živka, ki razkrajajo lesnine. Estetiko parka najbolj moti klavrno zdravstveno stanje brez. čeprav je breza zelo malo zahtevna glede kvalitete tal in je odporna na mraz, 323 ,---· ----· ----- ---- --- ------ -· Tabela 3. Lignikolne glive, ki kužijo korenine, debla in veje (.V 1"\) +::>-- Slovensko ime glive prava štorovka Latinsko ime glive Armillariella mellea (Vahl ex Fr.) Karsten Vrsta trohnobe beia, vlaknata koreninska goba Heterobasidion annosum bela, luknjičava (Fr.) Bref. navadna žveplenjača Hypholoma fasciculare (Huds. ex Fr.) Fr. velika ali rjavo rdeča žveplenjača Hypholoma sublateritium (Fr.) Quelet hrastova kožarka Peniophora quercina (Pers. ex Fr.) Cooke švajnicev luknjičar Phaelous schweinitzii (Fr.) Pat. bela bela intenzivno bela rjava, jedrovine hrastova goba Phellinus robustus belo rumena, beljave (P. Karsten) Bourd. et Galz. in jedrovine hrapavi luskinar Pholiota squarrosa bela (Pers. ex Fr.) Quedet dlakavi skladanec Stereum hirsutum (Willd. ex Fr.) Gray Legenda: X X X - zelo močna okužba belo rumena Gostitelji -~ cu ~C'(j .... -~ ~ ~ ~ ::::l .o (/) o ::::l (!) 0"2 C'(j Cil :9..o Cil ..... > -~ al cu (ij (!).O Kaj gliva kuži korenine, dnišče debel in debele korenine in dnišče debel X x X x x X dnišče debel x x x x x x dnišče debel odpadle veje in vejice korenine x x x debla x x X debla debla in veje (,.) 1"\) c..n Tabela 3. Lignikolne glive, ki kužijo korenine, debla in veje Slovensko ime gi ive prava štorovka bradavičasta ali nagubana kožarka prava kresilna goba sploščena po loščen ka hruškasta prašnica zavila širol c:"- (]).Q o.. ro co c -"O ::J ro ..... > Q) co CDc bela vlaknata xxx bela x bela, jedrovine in beljave bela bela, jed rovi ne - bela bela, jedrovinG xxx rjava, jedrovinc: xx x in beljave Gostitelji (!) o .... :5 (!) o c c ~ (!) (]) ~ (]) c ro ro(/) ro "3 (.) Q) (.)(]) (!) (.) O> (.) "L ·- > Q) ro Kaj gliva kuži -~ ·-.o xc ~~ .Q > ...... > Gl Q) (!) (!) (!) (!)~ (/) ·- -~Cd :::1 (/) :::1 Q) "0:::1 -ro> .!:: '-- c: ·- C>N Q)- co (!) :=- (/) > Cd "O (.):Jo(/) ~-=::: •O O.. ID ::J Q) ·;;: ~ )( "O Q) "O ·- >....D O') ..li:: ro= E c: (!)C:> (])"O co co Cd ::J .... Q) t.LE lL 0.. c.. C9m xxx xxx xxx korenine, dnišče debel in debele vejice x debla, debelca in veje xx XXXdebla x xx x x>( debla x xx dnišče debla xxx korenine debla debla in veje ·-------· je iz fitopatološkega stališča v parku močno ogrožena. Kužijo jo: bela omela, (Viscum album), prava štorovka ( Armillarie/la me/lea), rja (Melampsoridium be- tulinum), pepelovka (Phyl/actinia guttata), brezova goba (Piptopurus betulinus) in hrastov školjkar (Pieurotus dryinus). Bela omela povzroča v parku veliko škodo sedmim drevesnim vrstam: Betula pendula, Tilia cordata in T. plathyphyl/os, Ju- g/ans nigra, Ouercus rubra, Salix alba var. tristis in Robinia pseudacacia. Veje na katerih so grmi bele omele, se zaradi pomanjkanja vode sušijo, prirastek drevesa je manjši, drevo slabi in hira. Vanj zlahka vdrejo zajedavske glive, posebno pogosto skozi luknje na mestih, kjer so grmi bele omele odmrli in odpadli. V parku smo zaradi okužb z belo omelo opazili vse stopnje propadanja dreves, od začetnih okužb do že popolnoma suhih. Odstranjevanje in sežiganje vej z grmi bele omele je nujen ukrep. če ne bodo zatirali bele omele, jo bodo ptiči stalno širili na zdrava drevesa. Vzroke za slabo zdravstveno stanje drevnine lahko iščemo predvsem v mestnem okolju, ki neugodno vpliva na rast drevja, v tleh, ki ne ustrezajo vsem zasajenim vrstam, predvsem pa v neprimernem vzdrževanju parka v preteklosti in danes. Osnovno pravilo pri delu s parkovnimi devesi je, da moramo vsako rano zdraviti. To pomeni, da jo moramo izoblikovati ovalno in pokončno ter jo prekriti z ustreznim varovalnim sredstvom, ki prepreči vdor gliv in pospešuje celjenje rane. Tega pravila v mariborskem Mestnem parku ne upoštevajo. Stro- kovno zgrešen in izredno škodljiv poseg je bilo preoranje travnatih površin pred okoli 10. leti. Menimo, da je to glavni vzrok današnjega sušenja večjih drevesnih vrst v parku. V mestnem okolju je največ vredno staro drevo. Vsako delo v območju nje- govih korenin, debla ali v krošnji mora biti temeljito pretehtane in upravičeno. Drevesna kirurgija je rešila mnoga vprašanja zdravljenja dreves in je postala veda, ki jo obvlada le usposobljen in tehnično temeljito opremljen strokovnjak . Dokler v Sloveniji vzdrževalci parkov in drugih javnih površin, zasajenih z drevesi, tega ne bodo sprevideli , toliko časa bodo pri nas drevesa umirala mlada. Literatura 1. Bavendamm, W.: Die Holzschaden und ihre Verhutung. Leilfaden der Pathologie des Holzes und der Holzprodukte fur Studium und Praxis . Stuttgart, 1974. 2. Bernatzky, A .: Tree ecology and preservation. Developments in Agricultural and Managed- Forest Ecology, 2, Elsevier Scienlific Publishing Comp .. 1978. 3. Bondartsev, A. S.; The Polyporaceae of the European USSR and Caucas ia. Jeruzalem, 1971 . 4. Bourdot , H ., A. Galzin: Hymenomycetes de France. Sceaux, 1969. 5. Brandenburger, W.: Vademecum zum Sammeln parasilischer Pilze. Stuttgart, 1936. 6. Bridgemann, P .. : Tree surgery . A complete guide . David and Charles. Newton Abbot , 1976. 7. Dennis, R . W. G.: British Ascomycetes. J. Cramer, Vaduz , 1978. 8. Domarlski, S.: Grzyby 11. Warszava, 1965. 9. Domanski, S., H. Or/os, Skirgiello : Grzyby 111. Warszawa. 1957 . 10. Eriksson, J .: Studies in the Heterobasidiomycetes and Homobasidiomyceles, Aphyllophorales of Muddus National Park in North Sweden. Simb. Bot. Upsalienses. 16, 1, Uppsala, 1958. 11 . Eriksson, J., L. Ayvarden: The Corticiaceae of North Europe. Volume 2, 3, 4. Fungiflora, Oslo. Norway, 1973, 1975, 1976. 12. Eriksson, J ., K. Hjortstam, L. Ryvarden : The Corliciaceae of North Europe . Volume 5. Fungiflora, Oslo, Norway, 1978. 13. Jacquiot. C.: f:cologie des champignons forestiers. Paris, 1976. 14 . Jahn, H.: Mitteleuropaische Porlinge (Polyporaceae s. lato) und ihr Vorkommen in Westfalen . New York , i97D. 15. Jahn, H.: Aesupinate Porlinge. Poria s. lalo in Westfalen und im nordlichen Oeutschland . West- falische Pilzbriefe Vlil. Band , 3. Helf, 41-68, 1970171 . 16. Jahn, H.: Stereoide Pilze in Europa (Slereaceae Pilat) mit besonderer Berucksichtigung ihres Vorkommen in der Bundesrepublik Deutschland. Weslfiilische Pilzbriefe Vlil. Band, Helf 4-7, 69-176, 1971. 326 17. Jež, M., B . Ramšak: Mestni park v Mariboru . lnventarizacija z valorizac ij a in smernicami razvoja. Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Maribor, 1981, (tipkop is). 18. Jurc , D.: Mestni park v Mariboru. Zdravstveno stanje drevnin in njihova sanacija. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, Ljubljana, 1981, (tipkopis). 19. Kreise/, H.: Die phylopathogenen Grosspilze Deutschlands (Basidiomycetes mit Ausschluss der Rosi- und Brandpilze). Jena, 1961. 20. Kreisel, H .: Die Lycoperdaceae der DDR. 1973. 21. Lanier, L., P. Joli, P. Bondoux, A. Bellemere: Mycologie el pathologie forestieres . Tome 11., Masson, 1976. 22. Moser, M .: Die Rohrlinge und B latterpilze (Polyporales. Bolelales, Agaricales , Russulales) . Kleine Kryptogamenflora, Bd . 1/ b/2, 4 Aut., Stuttgart, 1978. 23. Ryvarden, L.: Polyporaceae of North Europe. Volume 1, 2. Oslo, 1976, 1978. 24. Seehann , G .: Bauporlinge (Holzschadlingstafel). Holz Roh- und Werkstroff 29, 241-244, 1971 . 25. Seehann, G.: Holzzerstorende Pilze an Slrassen- und Parkbaumen in Hamburg . Mili. Deulch. Dendrol. Ges. 71 , 193-221, 1979. 26. Shigo, A. L.: Successions of organisms in discolorati on and decay of wood. Int. Rev. Fors. Res. 2, 237-299, 1967. 27. Shigo, A. L. , H. G. Marx: Comparlmentalization of decay in trees. U. S. Dep. Agr. For. Serv. Agr . lnform. Bull. No, 405, 73, 1977. 28. Webster, J.: Introduction to Fungi. Cambridge University Press , Cambridge , 1977. PILZE AN B~UMEN IN STADTPARK VON MARIBOR Zusammenfassung Zahlreiche Baume des Stadtparkes von Maribor befinden sich in verschiedenen Ver- fallsstadien. Am schwersten sind die vom Honigschwamm (Armillariella mellea) befallenen Baumarten gefahrdet (Betula pendula, Fraxinus excelsior var. pendula, Fraxinus mand- shurica, Platan us oriental is und Ouercus rob ur). Es ist vorauszusehen, dass di ese Baume nach mehrjahrigem Hinsiechen eingehen werden . Der Fichtenbestand im nčrdlichen Parkteil ist mit dem wirtschaftlich schadlichen Wurzelschwamm (Heterobasidion annosum) infiziert. Ein heftigeres Unwetter (Sturm, Schnee) kann schon bald das Brechen und die Entwurzelung im befallenen Bestand verursachen. Die Asthetik des Parkes ist am meisten durch den klaglichen Gesundheitszustand der Birken (Betula pendula) beeintrachtigt. An ihnen kommen fo/gende parasitische Pilze und Saprophyten vor: Armillariella mellea, Piptoporus betulinus, Melampsoridium betulinum, Phyllactinia guttata, Pleurotus dryinus und Cylindrobasidium evolvens. Die Pappeln werden am meisten durch den wirtschaftlich schadlichen Pilz Dothichiza populea betroffen, die Weymouthsfčhren durch den unter Quarantane stehenden Strobenblasenrost, verursacht von Cronartium ribicola. Die Blatter der niederhangenden Wasseresche (Fraxinus excelsior var . pendula) sind vom echten Mehltaupilz (Phyllactinia guttata) infiziert, ihr Holz wird vom Hallimasch (Armillariella mellea) und borstigem Porling (1 nonotus hispidus) zersetzt. Der letzterwahnte Pilz zerstčrt auch das Kernholz der Wasseresche (Fraxinus excelsior) . Die Zirben (Pinus cembra) sind ein Opfer von Phaeolus schweinitzii. Fruchtkčrper von Ganoderma adspersum wurden an Buche und Gleditschie gefunden, jene vom sparrigen Schuppling (Pholiota squarrosa) aber an Pterocarya fraxinifolia und Salix alba. Neben den parasitischen Pilzen gefahrdet die Mistel (Vise um album) folgende Baumar1en : Tilia platyphyllos, Tilia cordata, Juglans nigra, Betula pendula, Quercus rubra, Salix alba var. tristis, Robinia pseudacacia. Die Rosskastanien weisen hingegen die beste Vitalitat und einen guten Gesundheitszustand aut. Die Ursachen des schlechten Gesundheitszustandes der Baumarten im Park sind vor allem in verunreinlgter Stadtumwelt zu suchen, die das Baumwachstum ungunstig beein~ fi usst, we ite rs im Bod en, der nicht allen angepflanzten Art en zusagt, vor all em ab er in unsachgemasser 1 nstandhaltung des Parkes in der Vergangenheit und Gegenwart. Die Beauttragten sorgen nicht fUr Wundenbehandlung mit Schutzbestreichung. Die Wunden sind eine Folge der maschinellen Mahd des Grases und der Beseitigung von Asten . Ein fachlich verfehlter und ausserordentlich schadlicher Eingriff war das Durchpflugen der Grasflachen vor ungefahr zehn Jahren. Es ist anzunehmen , dass diser Eingriff hauptsachlich das gegenwartige Siechen mehrerer von Armilariella mellea befallenen Baumarten ausgelčst hat. 327 - 1 Oxf.: 145.4 PAJKOVCI IN NJIH VLOGA PRI VZDRŽEVANJU GOZDNE HARMONIJE Saša B Je i wei s (Ljubljana)* Pri proučevanju zapleteno sestavljene gozdne biocenoze, ki jo sestavljajo v medsebojni povezanosti in odvisnosti številni živi rastlinski in živalski orga- nizmi, in to ob nenehnem vplivu spremenljivih klimatskih prilik ter več ali manj nespremenljivim mrtvim substratom, ponavadi izločujemo iz celote le majhen del biotskega mehanizma, ki nas trenutno zanima. Pri takem izboru ponavadi zanemarjamo vse ostale biotske dejavnike, ki sicer bistveno vplivajo na obstoj in uspevanje proučevanega objekta. V dokaz tej trditvi naj navedemo le nekaj primerov. Pri fitocenološkem kartiranju določene gozdne površine ali pri opisovanju gozdnih sestojev upoštevamo le zeliščni del. Pri izločanju in kartiranju pragozdov je opis omejen v glavnem na klimatske, pedološke in floristične značilnosti, med- tem ko je faunističn del mačehovsko obdelan in predstavljen. Resnično je faunistični kompleks dejavnikov gozdne biocenoze iz objektivnih razlogov in vzrokov v vsakem primeru mnogo težje predstavljiv, zaradi vsem živalim skupne bistvene lastnosti, to je sposobnosti relativno hitrega premeščanja v prostoru in s tem v zvezi tudi njih nestalnosti na določeni površini. Navedeno velja za večji ali manjši del migrantske faune določenega območja, je pa tudi večje ali manjše število poznanih živalskih vrst stalno prisotnih v določenih biotopih, kjer skupno s tamkajšnjimi rastlinskimi elementi grade ekosistem . Z imenom tega sistema označujemo zavisno povezanost med avtohtonimi florističnimi in fauni- stičnimi elementi biotopa . Ker gozdarje zanimajo predvsem gozdni sestoji in v njih rastoče drevesne vrste ter ostale funkcije gozda, je razumljivo, da faunističnim dejavnikom ne posvečajo tolike pozornosti. Zanimanje za faunistične dejavnike je večje pri večini gozdarjev le v primerih kalamitetne namnožitve tega ali onega dejavnika, katerega pre- številčnost in dejavnost se v negativnem smislu odraža na gozdnem sestoju. V takih primerih govorimo o nastali škodi ter skušamo z ustreznimi ukrepi pre- prečiti večanje in širjenje škode. Vzroke prekomernih namnožitev te ali one vrste škodljivca moramo iskati predvsem v izredno ugodnih klimatskih pogojih, genetsko zasnovanih specifično­ stih samega škodljivca, odsotnosti naravnih reduktorskih dejavnikov, odpornosti sestaja in drugih še nepojasnjenih vzrokih . Neredko pa je tudi neposredno ali posredno človeško posredovanje in poseganje v gozdno biocenozo vzrok kala- miteti. Splošno znana je koristna vloga velike večine v naših gozdovih živečih ptic, gozdnih mravelj, nekaterih vrst žuželk, pa netopirjev in drugih višje razvitih živali, ki s svojo prisotnostjo in načinom prehranjevanja zavirajo številčni porast škodljivcev. Manj znana, analizirana in dokazana pa je koristna vloga, tudi v naših gozdovih živečih , toda manj pogostih živali, katerih vloge pri ohranjanju gozdne harmonije prav tako ne smemo podcenjevati. To so bolj ali manj znane brezrepe in repate dvoživke (urhi, krastače, prave žabe, rege, močeradi , pupki), plazilci • S. B ., dipl. inž. gozd ., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, YU . 328 Shematični prikaz razporeditve notranjih organov v glavoprsju in zadku pajkov. (po Foelixu) Us ~9 Sl. 1 Ao - aorta, Ch - čeljustne pipalke, helicere , Mi - mišičevje, Ng - nadžrelni ganglij. Oč - enostavne oči, Pg - podžrelni ganolij, Pt - prebavni trakt, St - strupna žleza, Sž - sesalni želodec , Us -usta, 2v - živčna verižica. So o" Sl. 2 KI - kloaka, Mo - Malphigijevi organi , O v - jajčne cevi, ovariji. Pb - prelne bradavice PI - prebavni trakt, Pž - prelne žleze, Sr -srce, Sg - dušnica, stigma, Za - zadnik, analna odprtina, So - spolna odprtina, Lt - listaste traheje, Slika 3 Škorpijon. Narisal S. Bleiweis Slika 4 Paščipalec. Narisal S. Bleiweis (kuščarice, slepci, kače) ter nekateri sesalci (ježi, rovke, kune, lisice) za katere je nesporno ugotovljeno, da jim tako imenovane škodljive žuželke predstavljajo glavni del hrane. Poleg naštetih pa deluje v pozitivnem smislu v gozdni biocenozi še izredno veliko število drugih živih bitij, katerih vloga je predvsem zaradi njih neznatnosti in neupadljivosti slabše raziskana in slabše poznana. Pri tem imamo v mislih 329 številne vrste in v vsakem gozdnem sestoju prisotne drobcene dvokrilce in kožo- krilce, katerih obstoj in namnožitev je odvisna od škodljivcev, na katerih se na parazitski način razvije njih potomstvo. Preradi pa pri naštevanju vseh številnih koristnih dejavnikov, ki vzdržujejo harmonično, ravnotežno stanje med »škodljivci« na eni in »koristnim« živalstvom na drugi strani, pozabljamo na pajke oziroma pajkovce, katerih vloga v gozdni biocenozi je, po prepričanju nekaterih raziskovalcev pajkov-arahnologov, enako- vredna ostalim znanim predatorjem in parazitom škodljivih žuželk. Z namenom, da tudi z gozdarskega stališča osvetlimo vlogo pajkov, teh po značilnih oblikah sicer dobro poznanih živali, po dejavnostih pa slabše, smo iz literature zbrali zanimivejše podatke ter jih v zgoščeni obliki posredujemo v tem sestavku. K pajkovcem (Arachnoidea) prištevamo poleg zelo pogostih pravih pajkov (Arenea) in suhih južin ali matij (Opiliones) še ščipalce ali škorpljone (Scorpio- nidae), paščipalce (Pseudoscorpionidae), temačnike (Solifuga), pajkoščipalce (Pedipalpi) ter prši ce (Aca ri). Slika 5 Suha južina. Narisal S. Bleiweis Slika 6 Pajek . Narisal S. Bleiweis Do danes se je število vseh različnih pajkovcev na svetu zaustavilo pri okoli 30.000 vrstah; vsi pripadajo zgoraj navedenim redovom in družinam. Glede sistematske razvrstitve posameznih vrst še ni enotnega mnenja in stališč. Od leta 1900 dalje je bilo po raznih arahnologih predlaganih že 18 različnih sistematskih razvrstitev pajkovcev, toda o dokončni sistematiki še ni odločitve. Vsem pajkovcem so skupne naslednje značilnosti: Da je njihovo telo z razliko od žuželk sestavljeno le iz dveh delov, tako imenovanega glavoprsja (Prosoma ali Cephalothorax) in zadka (Opisthosoma al·i Abdomen), ki sta med seboj povezana s tankim veznim členom (Petiolus); da imajo na glavoprsju 6 parov okončin: dva para različno oblikovanih pipalk in 4 pare nog. Medtem ko rabijo pipalke predvsem ulovu plena, rabijo noge za premikanje; da imajo žuželkam podoben odprt krvni sistem in s tem v zvezi je tudi njihova poikilotermnost ali mrzlokrvnost oziroma njih temperaturna prilagodljivost tem- peraturi okolja; da dihajo z vejastimi in listastimi vzdušnicami; da so vsi pajkovci mesojedi in jih prav zaradi tega uvrščamo med pomembne grabežljivce. 330 Od ščipalcev, škorpijonov je tudi v naših gozdovih dokaj pogost, okoli 3 cm velik škorpijon ali navadni ščipalec (Euscorpius carpathicus) . Z velikimi, močnimi kleščami opremljeni drugi par pipalk ter z značilnim veččlenastim v nekakšen rep podaljšanim zadkom s strupnim mešičkom in trnastim bodalcem na koncu so morfološke značilnosti, ki so značilne samo za to družino pajkovcev. V južnih predelih države, predvsem pa na priobalnih območjih, so se ohranile še druge vrste škorpijonov, in sicer kot daljni potomci že v silurju (pred 400 miljoni let) živečih, mnogo večjih škorpijonov, so se po Darwinovi evolucijski teoriji zmanjše- vali do današnjih velikosti. Pik tropskih, večjih, škorpijonov je smrtonosen tudi za človeka, medtem ko pik pri nas razširjenega ščipalca ni hujši od pika čebele ali ose. Od paščipalcev naj na tem mestu .omenimo Je zalubnega ali mahovnega ščipalca (Neobisium muscorum). L:e njegovo ime pove, da se najraje zadržuje pod lubjem panjev ali propadlih dreves, v stelji, pod kamenjem ter v mahovih in lišajih. Pogost je predvsem v vlažnih listnatih gozdovih. Za tega, tudi v naših gozdovih razširjenega paščipalca je značilen širok, ploščat in členasto zaobljen zadek ter z močnimi kleščami opremljeni drugi par pipalk. Kot pomembnejše in zelo pogoste, pa tudi dobro poznane naj omenimo še suhe južine ali matije, katerih morfološke značilnosti so zraslo glavoprsje in zadek ter izredno dolge, tanke in krhke noge, ki že ob dotiku odpadejo. Suhe južine so izraziti ponočnjaki, ki se hranijo z živimi in poginulimi žuželkami, delno pa tudi z rastlinsko hrano. Med vsemi navedenimi redovi pajkovcev so brez dvoma najpomembnejše številne družine in vrste pravih pajkov, katerih število se je do danes povzpelo na 20.000. Ne le številčna pestrost vrst, temveč številčnost osebkov ene vrste, jih po pomembnosti in koristnosti dviga daleč nad vse ostale poznane pajkovce. Po oceni priznanega nemškega gozdarskega entomologa Viteja je v mešanih gozdovih srednje Evrope razširjenih okoli 400 vrst pravih pajkov, od katerih jih dobra polovica živi v stelji, 150 vrst pa v različnih vegetacijskih slojih, medtem ko se ostale vrste pravih pajkov premeščajo od stelje pa do obrš. Kot že omenjeno, pripisujejo nekateri raziskovalci in proučevalci pajkom kot uničevalcem gozdnih žuželk velik pomen. Angleški raziskovalec Bristowe smatra prave pajke za najpomembnejše sovražnike in uničevalce škodljivih žuželk in jih postavlja celo pred ptice in pred mravlje. Tudi nemški raziskovalec Schmidt je na podlagi štetja raznih vrst pravih pajkov v naravnem mešanem sestoju prišel do zanimivih rezultatov. Ugotovil je, da se na 1 m2 gozdne površine, vključno z vegetacijo, ki na tej površini raste, v teku letnih mesecev (april-oktober) zadržuje poprečno po 50 različnih ali istovrstnih pravih pajkov. Računajoč na posameznega pajka le 0,2 g plena na leto je prišel do skupaj 1 OO kg plena, kolikor naj bi ga vsi na 1 ha živeči pajki konzumirali med letno sezono. Za lažjo primerjavo navajamo, da tehta na primer 10 do 12 hišnih muh okoli 0,2 g. Tudi številni drugi raziskovalci poudarjajo pomembnost pajkov za vzdrže- vanje ravnotežnega stanja v gozdni biocenozi. Pri tem pa omenjajo, da je posebno važno dejstvo, da je cela vrsta pajkov, ker se le-ti po aktivnosti oziroma po koristnosti med seboj močno razlikujejo. Bionomija pajkov je na splošno slabo poznana, prav tako tudi njihove živ- ljenjske potrebe. Namen sestavka pa ni, da bi opisovali posamezne vrste pajkov ter za njih specifične bionomije, saj to za gozdarje operativce ni pomembno. Zanimiveje je, na kakšne načine love pajki svoj plen. S tega vidika lahko vse prave pajke razdelimo v dve skupini, in to: 331 ' 1 V pajke, ki delajo pajčevino, s pomočjo katerih love plen in v mnogo številnejše vrste pajkov, ki ne delajo pajčevin in jim za ulov plena služijo noge. V prvo skupino uvrščamo križevce (Araneidae), kačarje ali okrogličarje (Theri- diidae), baldahinarje (Linyphiidae), lijakarje (Agelenidae) in druge manj pogoste družine pajkov. Za vse križevce so značilne več ali manj pravilno oblikovane navpične pajčevine, katerih osnova so radialno potekajoče nelepljive prelne niti. Na te je pritrjena od zunanjega roba proti središču spiralno potekajoča lepljiva pajčevi­ nasta nit. Pajčevine posameznih vrst križevcev se tudi medsebojno razlikujejo po določenih značilnostih, kakor na primer po številu radialnih niti, izgledu osrednjega dela pajčevine, napetosti niti itd. Kačarji ali okrogličarji delajo nepravilne pajčevine, katerih posamezne niti potekajo brez reda v vseh smereh. Za baldahinarje in lijakarje pa so značilne bolj goste, horizontalne pajčevine, le da je pri teh pajkih pajčevini priključen še iz pajčevine spleten lijak, v katerem se lijakar zadržuje in preži na plen. Predstavili smo le nekaj najznačilnejših pajčevin najbolj pogostih pajkov. Pajčevine so najzanesljivejši dokaz prisotnosti te ali one vrste pajkov, obenem pa nam tudi olajšajo determinacijo. Pajčevino, to posebnost pajkov »mrežarjev''• proizvajajo le-ti v predilnih žlezah v zadku. Pajčevina se kot viskozna masa izceja skozi številne reže na predilnih bradavicah, ki so na spodnji strani pajkovega zadka. Na zraku se prejna masa okisa in otrdi v nit. Po več nitastih pramenov z mikronskim premerom združi pajek s pomočjo nog v nit, s katero spleta pajčevino. Mnogo številnejši od pajkov »mrežarjev« so pajki, ki ne delajo pajčevin, temveč love svoj plen s pomočjo nog in pipalk. Pajki te vrste, od katerih so najpogostejši tako imenovani volkopajki (Lycosidae), pajki skakači (Salticidae), rakovičarji (Thomisidae) in drugi, žive in se zadržujejo najraje v humuznem sloju zemljišča ali pa v stelji. Redkeje jih najdemo tudi na zeliščnem, grmovnem ali drevesnem sloju, kjer oprezujejo za plenom. Plen pajkov je zelo različen in spremenljiv, odvisen od vrste pajkov, biotopa, letnega in dnevnega časa in drugih pogojev. Glavni del plena predstavljajo vsem pajkom žuželke, in to predvsem manjše vrste, ki po teži ne presegajo dvojne ali trajne teže samega pajka. Poleg žuželk pa pajki love in se hranijo še z drugimi členonožci, neredko pa tudi z istovrstnimi ali drugovrstnimi pajkovci, saj je pojav kanibalizma ravno pri pajkih zelo pogost. Jedilnik pajkov je vsekakor zelo pester, ugotavljanje zvrsti plena na podlagi neizkoriščenih delov oziroma izsesanega celotnega plena, ki ostane v pajčevini, pa je praktično mogoč le pri »mrežarjih". S prehrano v zvezi je tudi reprodukcijska sposobnost pajkov. Zadostno in s primerno hrano oskrbovani pajki proizvajajo številnejše potomstvo kot osebki, ki trpe pomanjkanje. Anatomska posebnost pajkov, tudi v zvezi s prehrano, je močno raztegljiv tako imenovan sesalni želodec, v katerega lahko vskladiščijo »na zalogo« večje količine hrane kot pa jo trenutno potrebujejo. Vskladiščena hrana omogoča pajkom večmesečno normalno življenje brez dodatnega ulova. Tudi med zimskimi meseci, ko večina pajkov otrpne v naravnih skrivališčih in se jim telesne funkcije znižajo na minimum, porabljajo v želodcu vskladiščeno rezervno hrano. Proti nizkim temperaturam so pajki zelo odporni. Tudi nezaščiteni prenesejo brez škode in posledic temperature do - 20° C. 332 1 ~ Pajki so zelo spretni plenilci, nimajo pa sposobnosti aktivne obrambe in so zato pogosten plen še številnih drugih plenilcev, katerim so ravno razni pajkovci pomemben delež v njihovi prehrani ali posredniki za njih holometabolni razvoj. Med žuželkami so kot uničevalke pajkovcev znane razne vrste os najezdnic (lchneumonidae), stezičark (Pompilidae), bodalaric (Sco/iidae), mravljaric (Muti- lidae) in druge, ki odlože na pajkovce po eno ali več jajčec, iz katerih izvaljene ličinke parazitirajo žrtve in povzroče njih pogin. Raznovrstne muhe grabežljivke (Asi/idae) pa parazitirajo jajčeca pajkovcev. Tudi med višje razvitimi vretenčarji so znani številni plenilci pajkovcev. Omenimo naj le kot najpomembnejše krastače, vse vrste drugih žab, močerade, vse vrste kuščarjev in žab, pa ježe, razne vrste rovk in druge manj pomembne, med katere se na podlagi analitičnih pregledov in ocen raziskovalcev uvrščajo tudi ptice pevke ter gozdne mravlje. Ne nazadnje moramo kot nezavestnega uničevalca pajkov omeniti še človeka oziroma ljudi, katerim je zaupano gospodarjenje z gozdovi. Ti lahko na nepo- sreden ali posreden način vplivajo na številčnost populacij pajkovcev. Kot ne- posreden način lahko navedemo le uporabo pesticidov, proti katerim so nežni pajki na splošno neodporni. Vsako posredovanje z insekticidi proti gozdnim škodljivcem vpliva v negativnem smislu tudi na populacije pajkovcev in je lahko vzrok njihovega popolnega iztrebljenja za krajše ali daljše časovno razdobje na tretirani površini. Tudi ulov in prehranjevanje z zastrupljenim plenom je za pajkovce lahko usoden. Kot primer posrednega vpliva človeka na populacije pajkovcev pa je spre- minjanje ali zmanjševanje števila ekoloških niš, ki so pogoj za prisotnost pajkov- cev na določenem območju. Naj sestavek zaključimo z nesporno ugotovitvijo, da predstavljajo vse vrste pajkovcev, posebno pa še številne vrste pravih pajkov, ki so razširjene tudi po naših gozdovih, zaradi specifičnega načina prehranjevanja, skupno s pticami, mravljami in številnimi drugimi koristnimi žuželkami in vretenčarji, zelo pomemben pozitiven dejavnik, ki sinhrono z drugimi pozitivnimi dejavniki odločujoče vpliva na biološko ravnotežje v gozdu. Literatura 1. Engel, H.: Mitteleuropaische lnsekten, Hamburg 1961. 2. Graf, J.: Tierbesti mmungsbuch, Munchen 1961. 3. Kirchner, W.: Bisher Bekanntes uber forstliche Bedeutung der Spinnen, Waldhygiene 1963-1965, Band 5. 4. Martens, J.: Weberknechte-Opiliones, Jena 1978. 5. Meh/, S.: Kleine Saugetiere der Heimat in na!Urlicher Grosse, Munchen 1963. 6. Foe/ix, R.: Biologie der Spinnen, Stuttgart 1979. 7. Ruppertshofen, H.: Ober den Einsatz von Oecken und Aadnetzspinnen im Forstschutz. Waldhygiene, Band 5. 1963-1965. 8. Schimitschek, E.: Grundzuge der Waldhygiene, Hamburg 1969. 9. Smolik, H.: Zivalski svet, Ljubljana 1967. 10. Habermehl, G.: Die Tiere und ihre Waffen, Berlin 1977. 11. Mitteleuropaische lnsekten - Anhangsweise Spinnentiere und Tausendfussler - Sammlung naturkundlicher Tafeln, Hamburg 1972. 12. Nyfleler, M., Fenz, G.: Freilanduntersuchungen zur Nahrungsokologie der Spinnen, Anzeiger tur Schad 1 inskunde, Pflanzenschutz, U mweltschutz, Jahrg. 54/1981. 333 Oxf.: 29 DOMAČA LAHKA MEHANIZACIJA PRI UMETNI OBNOVI IN NEGI Lado E ! e r š e k* Vse dražja delovna sila in zahteva za kvalitetno delo nas sillta v mehanizacijo tudi pri tisti gozdarski dejavnosti, ki je najdlje vzdržala brez motornega ropota. Do sedaj se pri obnovi in negi težja mehanizacija praktično ni obnesla, dani pa so vsi pogoji za uporabo lahkih motornih pripomočkov. Sicer pa uporabljamo različne motorje za hobi pri urejanju vrtov, v gospodinjstvu in celo pri britju, medtem ko smo ostali v tem pogledu pri pogozdovanju in pri nadaljnji negi večinoma še v prejšnjem stoletju. Pri nas imamo sodobne teoretične koncepte za naravno in umetno obnovo gozdov, zavedamo se tudi velike potrebe po obsežni melioraciji malodonosnih gozdov (v Sloveniji je potrebno meliorirati 21.000 ha opuščenih stelnikov, 26.000 ha opuščenih panjevcev, 49.000 ha prekomerno izsekanih gozdov in 20.000 ha grmišč), na drugi strani pa pri izvajanju ne dosegama postavljenih ciljev. Količina de- jansko opravljene nege v nasadih ter naravnem mladju in gošči ni zadostna. Delavci-negovalci so večkrat brez ustreznega znanja in primernih delovnih * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . Prikaz delovanja tomosovega vrtalnika mv 3 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. Foto L. Eleršek 334 navad, ali pa jih imajo, toda zaradi starosti in ·izčrpanosti postavljenim normam niso več kos, kar gre na račun kvalitete del. Učinkovitost omenjenih del lahko izboljšamo tudi z uporabo sodobnejših orodij in strojev, predvsem če so se ti v naših razmerah že obnesli. Postojnski gozdarji poročajo: )>Pri pripravi tal delamo v glavnem z motorno žago, s katero prerežemo in razrežemo material, ki ostane po sečnji na objektu in ga zložimo v podolgovate kupe, tako široke, da je še možna saditev določenega števila sadik na enoto površine. Obžetev opravljamo z motornim čistilcem, s katerim dosegama odlične rezultate, če na objektu ni površinske skalovitosti. Prav tako v podobnih terenskih razmerah z motornim čistilcem opravljamo čiščenje (Perko).<< O uspelem delu z motornim čistilcem so poročali tudi iz Brežic (Hladnik). Zato so gozdarjem dobrodošla prizadevanja tovarne Tomos iz Kopra, ki proizvaja tudi nekatere stroje namenjene, oziroma primerne za nego in saditev v gozdovih. Ti stroji so: Teža Del. Cena Stroj kg prost. Moč maj 1982 Opomba cm 3 din 1. Motorni vrtalnik mv 3 21 60 2kW 9.508 Z vrtalnikom delata dva (poganja ga dvotaktni brez 2,8 ks svedri delavca. Na lažjem terenu motor uomo 06) goriva in 1.548 z njim izvrtamo do 2000 Pribor: spiralni svedri 0 svedrov do lukenj na 8 ur. 80, 120, 200, 250, 350 mm 2.375 in sveder rahljalnik 0 400 mm Dolžina svedrov 1 m. 2. Mo~orni rezalnik za 10,6 65 32.189 Vodilne ročaje je mogoče redčenje in čiščenje 165 R brez nastaviti tako, da čim bolj Pribor: cirkular (max. 0 jermenov ustrezajo konsti tu ci ji 22,5 cm) in čistilec in goriva delavca. Tudi nosilni jermen je opremljen s trakom za izravnavanje bremena. 3. Motorna žaga 444 SE 5,8 44 2,3 kW 21 .001 Ta model je najlažji v (444 SG) (5,9) 3,1 ks (21.189) družini tomosovih Dolž. lista 32 in 38 cm . z vodilom motornih žag . Tovarna in verigo proizvaja še naslednje tipe: 650 (7,5 kg), 266 (7,2 kg) in 480 (8,6 kg) . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je skupaj s Splošnim združenjem za gozdarstvo organiziral demonstracijski ogled tomosovega motornega vrtalnika mv 3 letos maja. Udeležili so se ga predstavniki GG iz Ljubljane, Celja, Kranja ter Semesadike Mengeš, VTOZD za gozdarstvo BF, Splošnega združenja goz- darstva in inštituto. Terensl<:i gozdarji, ki so sami preizkusili delovanje spiralnega svedra 250 mm in svedra rahljal nika 400 mm so pohvalili delovanje centrifugalne sklopke pri blokiranju svedra (zaradi česar so menili, da je ta sveder boljši kot Stihlov). Izrečeni so bili tudi predlogi, da se dolžina svedrov skrajša iz 1 OO cm na 70 cm, skrajša naj se višina polža in izboljša oblika svedra rahlja!nika. Dosedanje dimenzije svedrov so namreč ustreznejše za vrtanje lukenj pri po- stavljanju kolov, kot za izkop jam pri običajnem sajenju gozdnega drevja . Nadalje je bila predlagana taka usmeritev izpušnih plinov, ki bo delavca pri vrtanju najmanj motila, to je navzdol ali navzgor. Izrečen je bil tudi predlog, da se opremi vrtalnik z vzvratno prestavo za odvijanje v koreninah zaustavljenega svedra, 335 vendar so bila mnenja o potrebnosti take izpopolnitve deljena. Nekateri so menili , da bi bil sveder z vzvratno prestavo precej dražji in težji. Predstavnik tovarne je prisluhnil predlogom in obljubil, da bo upošteval nasvete pri izdelavi prototipov novih svedrov. Po izpeljavi predlaganih in možnih izboljšav bo Splošno zdru- ženje za gozdarstvo organiziralo demonstracijske prikaze po regijah za vsa gozdna gospodarstva. Oxf.: 946.2:187 ZBOROVANJE BOTANIKOV IN FITOCENOLOGOV V TITOGRADU Mitja Zupan či č * Od 12. do 15. maja letos so Republički zavod za zaštito prirode SR Crne Gore in Društvo biologov SR Crne Gore v sodelovanju z Crnogorskom akademijom nauka i umjetnosti, organizirali simpozij posvečen sedemdesetletnici rojstva in smrti akademika Vilotije Blečica. Akademik Vilotije Blečic je bil priznan botanik in fitocenolog pri nas in izven naših meja. Njegovo delo je bilo taksanomija rastlin, kjer je opisal več taksonov različnih sistematskih vrednosti , med njimi so pomembnejši endemiti. še plodnejši je bil pri fitocenoloških raziskavah, .kjer je sam ali s sodelavci opisal številne nove fitocenoze različnih sintaksonomskih rangov. Njegova dela so pomemben znanstveni prispe·Jek k poznavanju jugoslo- vanske flore in vegetacije. Bil je dolgoletni član znanstvenega sveta medrepubli- škega in medpokraj-inskega projekta Vegetacijska karta Jugoslavije. Bil je reden gost in obiskovalec številnih tovrstnih prireditev doma in v tujini. Posebej naj omenimo, da je bil stalni obiskovalec Slovenije, kjer je iskreno, prijateljsko in znanstveno sodeloval z našima inštitucijama, Biološkim inštitutom Jovana Hadžija znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti te r VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Organizatorji so povabili petindvajset znanstvenikov iz vse države, ki so poročali o novih raziskovanjih flore in vegetacije pri nas, analizirali ter kritično pretresati dosedanja floristična in vegetacijska proučevanja v Jugoslaviji, zlasti na območju črne gore in pripravil sinteze teh raz,iskovanj. Zvrstilo se je devetnajst referatov. Od Slovencev smo bili povabljeni trije raziskovalci flore in vegetacije, dopisni član SAZU prof. dr. Ernest MAYER, znanstveni svetnik, doc. dr. Tone WRABER in dr. Mitja ZUPANČIČ, znanstveni svetnik. Vsi trije so tudi referirali: E. MAYER : Primitiae Florae Montenegrinae, T. WRABER : Taksonomski in hrono- loški položaj vrste Euphorbia pancicii BECK in M. ZUPANČIČ: Smrekovi gozdovi v delih V. Blečica. Vsi referati bodo tiskani v posebni publikaciji Glasnika re- publičkog zavoda za zaštito pri rode - Prirodnjačkog muzeja v Titogradu. Drugi in tretji dan sta bila namenjena znanstveni ekskurziji v dolini Pive pod durmitorskim masivom. Ob izviru Pive je tudi rojstna vas akademika V. Blečica Seljani. Pot nas je vodila do Titograda prek Nikšiča, Brezovice, goranskega in pivškega samostana, Seljanov do Plužin, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo nadaljevali pot na Ščepan polje do sotočja rek Pive in Tare, ki se izlivata v .. Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Znanstvenoraziskovalni center pri SAZU Slovenije, Novi trg, 61000 Ljubljana, YU. 336 enotno reko Drino. Nazaj smo se vračali po isti poti, žal v dežju. Ekskurzijo sta imenitna vodila prof. dr. Radomir LIKUŠIC in prof. dr. Vukic PULEVIC. Med potjo smo si ogledali mediteransko in submediteranska vegetacijo Rusco-Carpinetum orienta/is, Discoreo-Carpinetum orienta/is, Quercetum trojanae montenegrinum, Aceri-Carpinetum orienta/is, Seslerio-Ostryetum, Sesferio-Fage- tum; termofilno celinsko vegetacijo Quercetum tarnetto-cerris, Co/urno-Ostryetum in bukove gozdove Fagetum montenegrinum, Fagetum montanum idr. V obmor- skem pasu so nas spremljale množično cvetoče vrste rumeni Petteria ramentacea, ki je endemit, -in Coroni/la emeroides ter modrovijolčasta Salvia officina/is. V višjih predelih, v bukovih gozdovih in travnikih, pa prelepo rumeno cvetoč endemit Primula efatior subsp. co/umnae ter temnomodra Muscari botryoides. Poseben ogled smo posvetili rastiščem, kjer uspevata endemita Euphorbia pancicii in Daphne mafyana, ki sta izgubila z zajezitvijo Pive precej nahajališč. Slednjega je odkril in opisal V. Blečic. Žal je prav te dni umetno jezero, ki je dolgo prek štirideset kilometrov, upadlo za okoli 50 m in kazalo ogolele in izbeljene bregove. črnogorci so tod žrtvovali lep kos narave v korist civilizacije. Človeka prevzame gigantska dvestodvajset metrska pregrada s hidrocentralo in konstrukcija cest s številnimi predori (kar 42 predorov le na devetnajst kiiometrskem ·odseku magi- stralne ceste) in tremi viadukti. Obiskali smo tudi umetnostnozgodovinsko lep in bogat pivški samostan, ki je prenešen in na novo postavljen visoko nad korito Pive in v njo se zlivajoče Komarnice, ki sta prejšnjo lokacijo potopili zaradi zajezitve. Znanstveno zborovanje je v celoti uspelo in je bilo tako po tematiki, kot glede organizacije, na evropski višini, kar moramo posebej poudariti. Oxf.: 156.5 DESET EKOLOŠKIH ZAPOVEDI JUBILANTA MAYERJA Marjan Zupančič Mayer, M.: Die 10 okologischen Wald-Wild-Gebote fur naturnahen Waldbau und naturnahe Jagdwirtschaft (10 ekoloških zapovedi za sonaravne gojenje gozdov in za sonaravne lovsko gospodarstvo). Izdal Inštitut za gojenje gozdov Univerze za kulturo tal na Dunaju 1981, brošura, 11 strani. Na voljo v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. V okviru dejavnosti elitnega lovskega kluba »Pro silva« (glej Gozd. v. 1981, št. 5, str. 242) je med ostalim izšla tudi ta drobna knjižica. Avtor, dunajski profesor za gojenje gozdov dr. Hannes Mayer, ki je letos januarja dopolnil 60 let, je poznan kot odločen zagovornik bolj naravnega gospodarjenja z gozdom in divjadjo. To mu je v ·,lovskih krogih prineslo hude zamere. Prof. Mayer je napisal tudi učbenik o gojenju gozdov, ki je v kratkem času doživel že dve izdaji in je pravi leksikon gojenja gozdov. Sicer je prof. Mayer poznan zaradi svoje izredne aktivnosti, vitalnosti in borbenosti. Profesorjevega jubileja naj se z najboljšimi željami spomnimo tudi mi. Ob tej priliki naj navedem nekaj značilnih misli iz te njegove knjižice. 1. Naravni gozd je izhodišče za uspešno večnamensko gozdarstvo. Kot vidimo v še ohranjenih pragozdnih rezervatih, je pragozdni ekosistem optimalno prilagojen svojemu rastišču in je zato izredno odporen proti raznim škodam. Odlikuje se še z visoko starostjo dreves, z visokimi lesnimi zalogami, 337 z visoko proizvodno zmogljivostjo, z večslojnostjo, raznodobnostjo na manjših površinah, s počasnim mladostnim razvojem in zato s počasnim staranjem. Proizvodna načela pragozda se dajo z majhnim gozdnogojitvenim trudom upo- rabiti tudi v gospodarskem gozdu. Zato ve·lja: 2. Naravni gospodarski gozd zagotavlja trajnost donosov. 3. Premena monokultur v naravni gospodarski gozd stabilizira ekosistem in gospodarjenje z gozdom. če je prva generacija iglaste monokulture še nekako gospodarsko uspešna, to ne velja za naslednje generacije. Nenaravna gospodarjenje se maščuje z dolgoročnimi ekološkimi in gospodarskimi hipotekami. 4. V naravnem gozdu sta gozd in divjad v ekološkem ravnotežju. Za primer avtor navaja pragozdni rezervat čorkova UvaJa v Plitviškem na- rodnem parku . Ta rezervat s širšo okolico se odlikuje z naravnim sestavam rastlinstva in živalstva. Rastlinojeda parkljasta divjad je v primerjavi z razmerami v običajnem gospodarskem gozdu zelo maloštevilna, toda ima kapitalne trofejne vrednosti. Prisotne so tudi vse avtohtone mesojede živalske vrste. Škode od divjadi so neznatne in ne ogrožajo najbolj občutljivih drevesnih vrst, kot je jelka in brest. Zanimivo je, da se škode povečajo po milih zimah, ko se delovanje naravnih regulatorjev zmanjša. 5. Pri številčnosti divjadi, ki ustreza lovskemu gospodarstvu, izgubi naravni gozd ekološko odločilno zmožnost samoreguliranja. Avtor navaja primere raznih srednjeevropskih pragozdnih rezervatov, ki ležijo sredi gospodarskih gozdov in so zato pod udarom preštevilne rastlinojede divjadi. Njihov pragozdni značaj vedno bolj izginja, ker divjad popase pritalni sloj in s tem težko prizadene obnav.ljanje teh pragozdnih ostankov. če ne bodo rešili ta problem z divjadjo, bo sčasoma večine teh srednjeevropskih pragozdnih rezervatov odpisana kot izgubljena. Tudi gorskim varovalnim gozdovom grozi nevarnost postopnega razpadanja, ker divjad preprečuje njihovo obnavljanje. Za pragozd in za naravni gozd je značilno , da se posamezne pomembne drevesne vrste pomlajujejo z neverjetno majhnim številom osebkov v mladju. Tako npr. za jelko zadostuje nekaj sto mladih osebkov na hektar, da stalno vzdržuje svoj znatni delež v odraslem sestoju. Pri običajnem selektivnem ob- jedanju pa take redke in ekološko pomembne drevesne vrste hitro postanejo žrtev divjadi . 6. Ne da bi rešili vprašanje divjadi, ni možno sonaravne, trajno in donosna gozdarstvo. V razmerah naravnega gozda je številčnost rastlinojede divjadi zelo majhna . Pri tem nastajajo maloštevilne, toda kapitalne trofeje . Pri današnem gospodarskem gozdu je paša za divjad koncentrirana na posameznih večjih površinah in koli- činsko zadostuje, ne pa tudi kakovostno. Pri številčnosti divjadi, ki jo narekuje lovsko gospodarstvo in pri dodatnem krmljenju divjadi, nastajajo velike škode z dolgoročnimi posledicami. 7. Sonaravne lovsko gospodarstvo rešuje problem gozd-divjad, zagotavlja znosne škode in zdrave populacije divjadi. Sedanje lovsko gospodarstvo, posebno v področjih z jelenjadjo, je zelo nenaravna . številčnost divjadi ugotavljajo s štetjem, kar daje subjektivne in napačne rezultate, ki so potem osnova za določanje odstrela. Divjad krmijo celo z dodatki zdravil . S tem odpravljajo naravno selekcijo, povzročajo udomačenost in predvsem previsoko številčnost divjadi. Ne ozirajo se na razvoj telesnih zna- čilnosti divjadi in tudi ne na stanje gozdnega rastlinja. Pri številčnosti divjadi , ki je za lovske pojme optimalna, je glavni cilj lovstva uplenitev čim več in čim 338 močnejšh trofej v čim krajšem času. Pri tem lovsko gospodarstvo zanemarja svojo glavno dolžnost, to je reguliranje številčnosti divjadi v gozdnem ekosistemu. če naj bi gozd služi:l predvsem interesom lovskega gospodarstva, potem bi bilo ekološko in gospodarsko pametneje, da bi postavili obore in v njih gojili maksi- malno možno število divjadi za lovski šport. Toda pri tem bi morali glavni del gozdnih površin obvarovati pred ekološkim izčrpavanjem z nenaravna števi!čnostjo divjadi. Za sonaravne .lovsko gospodarstvo krmljenje divjadi ne pride v poštev, ker je izrazito naravi nasproten ukrep, ki ga ni mogoče utemeljiti niti z antropo- morfno bambi-mentaliteto. Samo stanje gozdnega rastlinja je objektivni kriterij za presojanje razmerja gozd-divjad. Ekološko prilagojena številčnost divjadi zagotavlja zdrave popu- lacije divjadi in znosne škode na gozdnem rastlinju. 8. Ekološka usmerjenost lovskega gospodarstva je nujna naloga. Kot je gozdarstvo že našlo pot iz nenaravnih monokultur k naravne1s1m mešanim sestojem, tako mora tudi trofejno in strelsko lovsko gospodarstvo preteklosti najti pot v sonaravne lovsko gospodarstvo, ki pozna ekološke in biološke povezave in potrebo po trajnosti ekosistema. Toda nevarno je, da bo ta pot za lovsko gospodarstvo zelo dolga. Vedno več je lovcev, ki nimajo- neposredne zveze z naravo in z zemljo in s tem tudi z gozdom. Velik del lovcev so športniki, ki se zanimajo predvsem za strel in trofejo, ne pa za biološka in ekološka dogajanja. Sicer so lovci temeljito izobraženi v lovski tehniki, ocenjevanju trofej, v lovskih običajih, tako da jim zmanjka izobrazbe v ekologiji in biologiji divjadi. Ekosistem, v katerem lovijo in ga z lovom oblikujejo, za mnoge !ovce sploh ne obstaja. K lovskemu znanju bi nujno moralo spadati še naslednje: presojanje gozdne vegetacije in njene popašenosti, presojanje pašne zmog1ljivosti po količini in kvaliteti, razumevanje selektivne pašne obremenitve pri različnih številčnostih divjadi, analiza in vrednotenje različnih škod po divjadi z njihovimi dolgoročnimi posledicami vred, vpliv visoke številčnosti divjadi na sestavo in razvoj gozda in na njegove gospodarske in infrastrukturne funkcije, določanje znosnih škod po divjadi, poznavanje statistike škod, samostojno vrednotenje posrednih in nepo- srednih obremenitev po divjadi s točkovanjem in to podobno kot pri ocenjevanju trofej. Sicer so škode po divjadi postale že tako velike, da ne moremo čakati na novo generacijo lovcev z večjo ekološko zavestjo. Pri lovskem izpitu je poleg znanja o biologiji divjadi treba zahtevati tudi poznavanje gozdne življenjske združbe. Tako naj bi v bodoče imeli več besede z naravo povezani in ekološko osveščeni lovci, manj pa tisti, ki jim je lov samo hobi in nimajo notranjega odnosa do narave in gozda. 9. Problem gozd-divjad morejo rešiti le povezani gozdnogojitven; ekološki ukrepi in ukrepi na področju biologije divjadi in lovske tehnike, predvsem pa ekološko usmerjeno zmanjšanje številčnosti divjadi. Splošno denaturiranje gozda (krčenje gozda, goloseki, monokulture) in zimsko krmljenje divjadi, je za nekajkrat povečalo naravno številčnost divjadi. Pri tem se je umetno zmanjšal življenjski prostor divjadi z večjim prometom, z zazidava, z intenzivnim kmetijstvom itn. Prekinjena je naravna sezonska selitev divjadi . Intenzivno gospodarstvo slabo vpliva na divjad, prav tako zimski in letni turizem. Pri visokih številčnostih divjadi in pri drugih stresnih faktorjih so hude škode nujne. V prvi fazi moramo s postopnim redukcijskim odstrelom znižati številčnost divjadi. šele nato prenehamo s krmljenjem. Za prehod k sonaravnemu gospo- darjenju je potrebno zniževanje številčnosti divjadi skozi več desetletij. Dopustno 339 številčnost divjadi določamo pri tem ločeno za posamezna rastišča, in sicer na podlagi znosnih škod. Kot si je gozdarstvo naložilo težke hipoteke z raznimi nenaravnimi mono- kulturami, tako je tudi lovstvo v zadnjih 100 letih zapadlo v enostransko poveče­ vanje številčnosti nekaj vrst divjadi. Kot pravi avtor, se to pozna še posebno po uveljavitvi rajhovskih lovskih zakonov v času nacizma. Ti so privedli do številčnosti divjadi in do takšnega obsega škod, kot jih doslej v zgodovini še ni bilo. Za prihodnost je pomembna nova usmeritev gozdarstva in lovstva. Gozdarstvo ne sme dajati prevelikega poudarka čistim ekonomskim in eksploatacijskim vi- dikom. Cilj optimiranja lovskega gospodarstva mora biti reguliranje zdrave popu- lacije divjadi kot člena življenjske združbe, in sicer z najmanjšo možno mero posegov. S tem prihranimo gozdnemu ekosistemu velike motnje, mu omogočimo obnavljanje in izpolnjevanje njegove gospodarske funkcije. To je pogoj za vzgajanje sonaravnih gozdov, ki dajejo divjadi primerno zatočišče. Za boljšo kvaliteto paše za divjad ima gozd tudi več možnosti, da prestreže tudi večje obremenitve po divjadi. šele pri manjši številčnosti divjadi postane lov spet lov v pravem pomenu besede. 10. Sonaravni gozd s sonaravne številčnostjo divjadi je pogoj za vsestransko donosna gozdarstvo. To pa predpostavlja sonaravne lovsko gospodarstvo z ekološko osveščenimi in z gozdom povezanimi lovci. Tem desetim zapovedim najbrž ni mogoče ugovarjati. Manjka le njihova uveljavitev v praksi. Oxf. : 176.1 Quercus sp . (497.12) NAJVEčJI HRASTI PRI NAS Franjo J u r h a r * Na vznožju bizeljskih goric v vasici Gregovce ob reki Sotli je že od daleč viden hrast dob izrednih dimenzij, je najmočnejši v Sloveniji . Na tega drevesnega orjaka nas je opozorila akcija pionirjev osnovnih šol v okviru raziskovalne naloge »Največja drevesa v domačem kraju<<, o čemer je Gozdarski vestnik na kratko poročal v letu 1978 na str. 103. Mere drevesa so bile strokovno preverjene leta 1978: obseg debla 750 cm, premer 240 cm , drevo je zdravo in brez poškodb. Hrast raste na samem, sredi dvorišča kmečke domačije Ivana Kovačiča p. d. Nujec v Gregovcih. Veličastna kroglasta krašnja je 35m visoka, dviga se visoko prek slemena hiše ter pokriva 700m 2 površine. Domačini povedo, da je obrad želoda zelo pogost in pomeni dobro hrano za domače pujske. Tudi steljo za živinske hleve gospodar nagrabi kar pred vrati in jo ne išče drugod po gozdu. Korenine segajo prav do samega korita Sotle, kar očitno poživlja drevesne rast. Kovačičev hrast je živi pričevalec mnogih burnih zgodovinskih dogajanj. V njegovem varstvu so se zbirali kmečki uporniki v boju za staro pravdo, priča pa je bil tudi, kako je hitlerjanski okupator leta 1941 pregnal vse prebivalce in hotel z naselitvijo besarabskih in kočevskih švabov utrditi mejo »rajha« na Sotli. ~ F. J ., dipl. inž. gozd., Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije, Miklošičeva ul. 38, 61000 Ljubljana, YU. 340 -------- Orjaški Kovačičev hrast v vasi Gregovce na Bizeljskem je najmogočnejše hrastovo drevo na Slovenskem. Foto Marko Aljančič Po osvoboditvi leta 1945 so se izgnanci v glavnem vrnili v zapuščene in razbite domove. Gospodar Kovačič pripoveduje v kakšnem strašnem stanju so našli prostore, nobene živine (čeprav so jo morali pustiti pri nasilni izselitvi), tudi drv ni bilo, da bi si pripravili hrano. Rešil jih je stari hrast, z njega so nalomili suhe veje, da so mogli ogreti svoja domovanje. Opozorimo naj še na dva druga stara častitljiva hrasta na brežiškem območju. V vasi Cundrovec pri Brežicah raste na dvorišču kmetije poleg hleva pri Jožetu Kastelicu (h. št. 10) orjaški hrast dob. Po debelini je na drugem mestu, ima obseg 728 cm, premer 232 cm in višino 30m. Deblo je pri dnišču že poškodovano, ima manjšo votlino. Obrod želoda je še vedno obilen . Na tretje mesto po debelini in lepoti sodi hrast dob rastoč ob cesti na robu Krakovskega gozda v vasi Malence (hišna št. 15) Krajevna skupnost Kostanjevica ob Krki, lastnica je Marija Cvelbar. Vse tri opisane drevesne velikane je posnela Ljubljanska televizija in jih pri- kazala spomladi 1980. leta. Ob sklepu naj ponovimo, da je akcija mladih raziskovalcev v letu 1978 prispe- vala številne opise pomembnih , doslej malo znanih ali še neznanih drevesnih znamenitosti in pokazala razprostranjenost njihovih nahajališč v Sloveniji. So- delovalo je 75 šol, kar je šestina vseh popolnih osnovnih šol v SRS. Okrog 700 članov bioloških, naravoslovnih in botaničnih krožkov je ob sodelovanju njihovih mentorjev po vsej naši republiki od Primorske do Pomurja in Koroške popisalo 900 največjih znamenitih dreves domačega kraja, pri čemer so zajeli 51 drevesnih vrst. 341 S podatki, ki so jih zbrali, so tudi službe spomeniškega varstva opozorjene na številne drevesne velikane, za katere niso vedeli in so potrebni zavarovanja kot naravni spomeniki . Mladi krožkarji so izdelali tudi veliko fotografij, risb in zemlje- vidov ter zbrali mnogo zgodovinskih podatkov in pričevanj iz ljudskega izročila v zvez·i z drevesi. Gradivo je uredništvo revije PIONIR izročilo v shrambo in uporabo Zavodu za spomeniško varstvo SR Slovenije v Ljubljani. S POTI PO DURMITORJU Za drugo ekskurzijo naravoslovnega krožka Gozdarske tehnične šole smo izbrali črno goro in njen osrednji gorski masiv Durmitor. Jugoslavija slovi po lepih gorah z ledeniškimi jezeri in Durmitor je gotovo med najlepšimi. Durmitor smo obiskali med lanskimi počitnicami v spremstvu mentorja prof. Mlakarja. Zahvaljujemo se pokojnemu Egonu Pretnarju, ki nam je pomagal pri izbiri ekskurzije in svetoval najprimernejšo pot. Zahvaljujemo se tudi dr. Francetu Habetu, ki nam je posodil ročno izdelano planinsko karto in precej literature o Durmitorju .in črni gori. Popoldne smo prispeli z vlakom do mesteca Mojkovac v črni gori. še isti dan smo se odpeljali do vznožja Durmitorja v turistično mestece žabljak. Od Majkovca smo potovali po cesti nad kanjonom Tare in pri Mostu na Tari smo se ustavili toliko, da so naši fotoaparati zabeležili divjino soteske. L:abljak leži na nadmorski višini 1450 m in se kot turistični kraj hitro razvija. S številnimi Gozdarska ekspedicija iz Postojne pred vhodom v durmitorski narodni park. Foto J. Prah 342 hoteli in počitniškimi hišami nas spominJa na Kranjsko goro. Nekaj sto metrov naprej pod goro Meded je drugo največje ledeniške jezero v črni gori, Crno jezero. Ob jezeru smo tudi prespali. že prvi žarki so nas prebudili in hitro smo se odpravili na pot, saj nismo vedeli koliko časa bomo porabili za prečkanje masiva. Pokra}ina okoli jezera je porastla z bukvijo in jelko. Jelka ne kaže znamenj sušenja kot pri nas in smo bili presenečeni nad njeno vitalnostjo. Geološka podlaga Durmitorja so predvsem trijasni in jurski apnenci, najdemo pa tudi eruptivne kamenine in v manjši meri fliš . Z višjo nadmorsko višino se vegetacija korenito spreminja, tako slede čisti bukovi sestoji, pa čisti smrekovi, ki tudi zaključijo gozdno mejo, medtem ko drevesne mejo zaključi ruševje, ki ga najdemo še vse do 1900 metrov nad. m. Naš prvi posnetek je bil pri Ledini pečini (2100 m), nad katero kipi Obla glava (2300). Ta jama je posebnost. že nekaj metrov od roba je živo srebro hitro padlo pod 0° C, zato sega sneg skoraj do roba jame vse poletje. Po snegu smo se spustili na 40 metrov dolgo in 20 metrov široko dno. Z vrha stalno kaplja voda, ki takoj zmrzuje. Rezultat tega so prekrasni ledeni stebri in stalaktiti. Nekatere ledene oblike imajo celo svoja imena. Izpred vhoda v jamo je prelep razgled na Sovin kuk, Šljeme, Milošev tok, Bandijernu, Minin bogaz, Meded in Terzin bogaz, Bobotov kuk pa se nam je prikazal v svoji veličini šele čez čas. Travišča, ki segajo na same vrhove, so porastla s planinskim cvetjem (npr. Košutnik, kamnokreči ... ). Po petih urah lahke poti smo prišli na Valoviti do, pod vznožje Bobotovega kuka (2523 m). Vznožje je polno balvanov, pa tudi snega je bilo za manjši spopad. Na poti proti prelazu med Bobotovim kukam in Lučinem Vrhom (2390 m) smo morali pošteno zagristi v strmino. S prelaza, kjer smo pustili nahrbtnike, je Ledeniška jezera so obvezna in nepogrešljiva dekoracija durmitorskih planjav . Foto J . Prah 343 bilo le še slabe pol ure na vrh . Razgled z vrha je nepozaben, saj sega na stotine kilometrov daleč, od Rudnika v Srbiji do Orjena na jadranski obali in od Kopaonika na vzhodu do čvrsnice na zahodu . Od tu, kjer smo imeli pred seboj pravzaprav ves Durmitor, smo lahko videli izredno razgibano pokrajino. Najbolj se mi je vtisnil v spomin pogled na Škrko z Velikim jezerom, saj deluje prav romantično. A naša pot je zavila proti Zelenemu viru (2030 m), nikdar suhemu jezeru pod ostenji Zubcev. Na desni strani naše poti so se kazali šareni pasovi. Moč narave je zares neizmerljiva; mladi sloji so potisnjeni ob stare. že se je spuščala noč, a poti še ni bilo konec. Travišče so bila sklenjena, a cvetja na tej strani ni bilo, morda zaradi paše. Bila je že skoraj trdna tema, ko smo prišli na cesto ter naseljeno planino z značilnimi kolibami ter ovcami. Ljudje se za nas niso pretirano zanimali. Drugo noč smo prespali v spalnih vrečah na višini 1920 m. Prebudil nas je lajež psov. Nismo jim zamerili, saj smo hoteli čim prej v Javorje. Na tej, skoraj južni strani masiva je že čutiti vpliv morja. To je vidno predvsem pri rastlinju, kajti drevesna meja se prične z montansko bukvijo pri 1700 m. Ob cesti smo videli vse več poseljenih planin z jezeri, ki jih je na tej strani neprimerno več. Vsa jezera so ledeniškega nastanka. Pastirji zato tudi nimajo težav z vodo kot npr. na Velebitu. Po štirih urah smo že bili v strnjeni vasici Javorje. Od tu pa smo pot nadaljevali z avtobusom proti Titogradu, mimogrede pa smo si ogledali še Skadarsko jezero, Bar ter Kardeljevo in potem zavili proti domu. Ekskur~ija je trajala šest dni. Zaključek: Na tej poti smo se marsikaj naučili. Teorijo smo dopolnili z opazovanji v naravi. Zlasti pomembna so spoznanja o vplivu klime na rastlinske pasove, pa moč orogeneze in razpoznavanje flore, saj smo se seznanili z nam še neznanimi rastlinskimi vrstami . Planinske koče Durmitor nima. Morda je tako še najbolje, a kakšen majhen , v skalovju skrit bivak ne bi oskrunil gorstva. Povemo naj še, da je gorstvo čisto. Nikjer nismo zapazili smeti, čeprav ima Durmitor vse več izletnikov, planincev in alpinistov, tudi tujih. Vtisi s poti bodo še dolgo živi, predvsem ob gledanju diapozitivov in herbarija, ki smo ga dopolnili. Koristili pa nam bodo tudi pri našem nadaljnjem izobraževanju. Jože Prah 344