1 ST. Številka.
Tr*t, v četrtek 17. avgusta 1 S91).
IW>aj \\|V
..Edinost'*
irhtiia dvakrat mi <lnn. ružim nedelj in
praznikov, zjutraj	in zvečer nh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih iithaja ol> V. uri zjntraj.
Naročnina y.nn*a : Ohe izdanjl na leto . . . gld. 21- — Za i«mn rebrno izdanje . „ 12- — I Z« pol leta. četrt let« in uh meaec razmerno. y Naročnino je plačevati naprej. Na nu-ročhe Krez priložene naročnine <ie m>rava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Trat u zjut-ranje 4tevi!ke po 3 nvč. večerne številke 1 po 4 nvć.: pont-deljake /jutranje Ste-1 vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. ver.
" J^ '	--------------
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «t». »«70.
4 nvč.
\ edlnoati Je nioč!
Oglasi
•e računajo |h» vrttali v (»eiitn. /.»» večkratno naročilu * primernim pof>u*tmti. 1'oiluna. oamrtnii'e in javne /.uhvate. i lomači ojrlani i t«]. računajo |»o pogoditi.
Vni dopi»i najae potiljitjo iiredniši»m. NefrankovHtii dopisi ne «prejemajo. ICok<Me ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in op[la*e »prejemu iipravitifttvo. Naročnino in <i£la«e je plačevati loeo Trut.
l'rcdnlMv« In tl^kiiriiii nahajala v ulici t'arintia ^tv. 1 '2. I pruvnistvo, •<!• pravni*!vit lu sprejemanje ln«erntov
v nlU'i NI 1 i 11 piccolo 4tv. .'I, II. nadnir.
Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsotcija lista „Edinost" v Trstu.
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo 20. avgusta 1899.
javen shod
v Barkovljah
z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. '2. Naše razmero in naše želje.
Kmetijske družbe po okolici in vlada. 4. Slučajnosti,
Shod s« bo vršil v Narodnem domu" in se pridne popoludiie po blagoslovil.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Celje 16. Danes se je čutil tukaj in v Vitanju potres, ki je trajal okoli f> sekund.
4»radee 1(>. Vodstvo socijalnih demokratov /a Stajarsko je kupilo tiskarno grofa Attemsa, ki je bil izdajal neki krščansko-socijalni list.
So lil ograd 16. Tukajšnji mi/arji so v štrajku, ki je trajal 11 tednov, popolnoma zmagali. Štrajk je končan.
Bud lin pest u 16. Ministerski predsednik pl. Szell leži že od 10. t. m. bolan na svoji pristavi.
Pariz 16. Prošlo noč so se vršile pod znano liišo v ulici Chabrot, v kateri je interniran Gue-rin, demonstracije. Bilo je slišati klice: Živio Gud-rin! Živela vojska!
PODLIH T 15 K	20
Ivan in Ljuba.
-•€ Spisal Nekdo. >
In tako sta so sešla.
Ivan je bil res tako miren videti, kakor človek, ki je zadostil vsem potrebam želodca, ki nima nobenih skrbi, ki pa tudi ne pušča, da bi kakšne velike ideje uplivalc na njega. &o enkrat si je dopovedal, da ne more biti drugače. One nočne slike so še enkrat — sedaj pač le kakor lehne silhvete — stopile pred njegove oči. Da, jasno je, da ne more biti drugače.
Prišla sta skoraj obenem, vsak z ene strani! Skoraj povsem nepričakovano sta se sestala. Še le, ko sta si bila že na kakšnih* deset korakov blizu, sta opazila drug druzega. — Obenem.
In obenem ste dve srci nehala utripati, da poženeti potem tem silnejše, hitreje kri po žilah. Molče sta si podala roke, silna vzburjenost duš jima ni pustila govoriti. Obema se je zasvetilo v očeh, zatolklo v glavi in oba sta očutila : ljubiva se ; neskončno se ljubiva, silno, vročo, mladostno, brezmejno se ljubiva...
(»las se jima je dvigal v prsih, a v vratu se je ustavljal. Tam je silil skozi grlo, pa ni mogel ven. In v tem sta se jima roki močneje stiskali. Skozi prste jima je plula neka topla struja ... ka-
Reinies 16. Današnjo razpravo smatrajo kakor zelri neugodno za Drevfusa. Živo se občuti, da ni Lahorija na razpravi. Odvetnik Demange ni I vedel uporabiti izpovedeb generalov Mereiera in Kogeta Drevfusu v prid, oziroma dokazati neresničnost istih ter brezpomembnost njihovih govoričenj.
fteniies 16. V početku razprave je izjavil Demange, da se Lahori, kakor se nadajo zdravniki, udeleži že prihodnji ponedeljek seje. Vladni zastopnik je zahteval, da se razprava ne odloži, kajti: »Ves svet pričakuje odločitve«. Potem sejo nadaljevalo zaslišanje prič.
Senator Gučrin, bivši pravosodni minister, je rekel, da je koncem oktobra 1804. izvedel od Mereiera pri predsedniku ministerstva okolnosti, ki so govorile proti Drevfusu. Dokazano je bilo, da so se bile tajne listine izročile tuji vlasti.
Mercier se je opiral pred vsem na bordero, ki se je bil našel pri nekem vojnem atašeju v , košu za nerabni papir. Mercier ni pravil nič o i pripovedovanju Lehrun-Ronaulta gledč priznanja I Drevfusovega.
Lebon, bivši minister za kolonije, je prepričan o krivdi Drevfusa; on se je branil proti na- ; padom zaradi strogega postopanja nasproti Drevfusu.
General Roge t je branil Esterliazvja in Sand-herra ter /vračal vso krivdo na Drevfusa in I Pioipiarta, ki je hotel na mesto Drevfusa postaviti kakor krivca drugo osebo.
Prihodnja seja bo jutri.
Reiines 16. Ranjeni Drevfusov branitelj, La- j bori J je imel dobro noč ter je tudi nekoliko spal. i Danes v jutro je bilo njegovo stanje popolnoma zadovoljivo. Redarstvo še vedno išče napadalca. , Kakor je videti, je isto na pravi sledi.
Pariz 10. Ulico Chabrot so zopet izročili j prometu. Poslanec Lasica, ki je predpoludne go- '
kor tedaj — — ah, tedaj, ko sta se ljubila, a ni bilo nobene steno med njima — ko sta bila tako ; i srečna, kakor angelji v verskih zgodbah — ko sta | bila tako blažena, da nič na svetil ni moglo raz- ' ! rušiti njune čiste, visoke, velike sreč«'. Kakor bi i stisek njunih rok ravnal mišljenje obema, so je po- ' rodilo v njunih glavah mogočno vprašanje: In za- i kaj naj bi sedaj bila stena mod nama, zakaj bi | bila ločena, zakaj ne bi bila srečna? Saj to je vendar sreča ! Neopisna, rajska, edina sreča — — da so ljubiva, da sva svoja...
—	Ivan...!
—	Ljuba...!
To sta bili edini besedi, ki sta jih mogla izpregovoriti po dolgotrajnem molku. In potem sta zopet obmolknila. Tiho, počasi sta se sprehajala po parku. Roka so je pritiskala k roki. Kakor v časih svoje prve ljubezni, ko si še nista upala povedati, kaj jima raja v srcu, so se iskali prsti — skoraj tajno — in roki sta se prijeli. In tako sta so sprehajala kakor dvoje srečnih otrok.
Zopet sta zašopetala:
—	Ivan...! —
—	Ljuba...! —
In to je bilo tako sladko, kakor spomin na prvi poljub. Potem sta molčč odšla — na Zofinski otok in tam sta so sprehajala dalje. Vse okoli jima je šumelo in pelo in žgolelo in dehtelo in dihalo: ljubezen. Ves razum jima je odplaval in samo gi-
voril z Gučrinom, je šol v in i ni sterstvo za notranje stvari, kjer se jo pogajal z glavnim tajnikom o načinu, kako bi aretirali Gučrina. Tajnik je obljubil upoštevati željo Lasiosa ter rekel, da vlada no bi rada prelivala krvi.
Bel I grad 16. O priliki svojega rojstnega dne je kralj Aleksander pomilostil 117 oseb, obsojenih radi raznih zločinov.
Kini 16. Vojni ataše, polkovnik Pauizzardi, je izjavil nasproti nekaterim tukajšnjim novinarjem, da je Esterliazi izročil listine, ki jih našteva bordero, polkovniku Nolnvarzkoppenu.
Celjski nemiri.
(Zvršetek.)
Taki so celjski nemčurski prodajalci. Taki so vsi, kolikor jih je. Objemlje te, ko si kupil kaj pri njem, zvečer pa spušča svoje komije in pomočnike, da kakor stekli psi padajo po tebi in te pobijejo na tla, tebe, ki jili vzdržuješ in živiš. Tako so te dušo, tako ravnajo, ker so pijani slovenskega kruha. In prijatelj, štajerski Slovenec, tako te plačuje tudi nemčurski odvetnik. Oni, ki to tako ljube/njivo tapija po rami v svoji pisarni, ki bi t,e rad snodel v saini ljubezni, ta zabavlja zunaj pisarne čez tebe, zaničuje to po nemških listih, sramoti tvoj jezik in tvojo mater in prorokuje, da nimaš na lastnih tleh nobene pravice, da si pritepcnoe, da si Nemcem pogoltnil tista sveta slovenska tla, ki so od nekdaj tvoja in tvojih pra-dedov; tista slovenska tla, ki so od vekov obdelovana v. slovenskim znojem, od vekov hranjena z slovensko pestjo in krvjo. Tako nesramno te pehari ta nemčurski odvetnik.
In ako te bo videl celjski Nemčur, da si prišel v Celje na kako slavnost, za vihti svoj bič
gantično čustvo, tako milo, sladko, vzvišeno jo rajalo v njima in ju povsem obvladalo. Naenkrat sta se ustavila tam zadoj v senci košatih dreves, kjer ju ni videl nihče. Globoko sta si pogledala v oči, v katerih so jima je žari! odsev neskončne, pomlajeno, prerojene sreče, ('udno, čudno jima je neka i zadrhtelo v grlu, v prsih.... objela sta se.... poljubila sta se... tako - ravno tako kakor takrat, ko sta se prvič poljubila. Nič, nič nista govorila. Vedela sta, da pripadata sedaj drug drugomu in da ju *iič na svetu ne loči več. I živala sta ono najvišo, najdragocenejšo srečo, ki ne pozna in no premore besed. En sam hip je zaplaval majhen oblaček pred njegovimi očmi — ona slika iz ini-ii«»lo noči — en sam hip, brez njegove volje — •— Oh, kaj mi je mar? Kaj vprašujem? Kajjemi-nolost — — —
Po dolgom, dolgem času sta se začela raz-gova rjnti.
—	Ivan, ali naj ti povem... —
—	No, dušica, ne, nič mi ne povej ! Ti si
moja. Nič druzega nočem vedeti....
■c
* *
Ivan in Ljuba imata dvoje lepih, milih otrok: dečka Ivico in deklico Ljubico. Njun dom je pravi raj in njuna zveza je srečna. Srečna! Verujte mi: prav malo parov poznam, ki bi bili vsaj približno tako srečni, kakor sta Ivan in Ljuba.
(Z vrše te k.)
*
mul tabo, kakor nad nadležnim psom in najme tuj" drtthal, <la te ta kamenjala in pobijala. In prav tak je iiemčurski zdravnik, prav tak je nemčurski obrtnik od mojstra doli d<> Imsonogega in smrkavega pomočnička ; tak je nemenrski gostilničar. Vidiš, štajerski Slovenec, tako ti plačujejo celjski iiernškittarji, /.ato, ker hodiš k njim kupovat, k njim se pravdat, k njim pit. Ali ne vskipiš svete in opravičene jeze nad tako nehvaležnostjo, nad tako nearamnostjo nemčursko; ali se ti ne zdi to vendar preveč, ko vidiš, da te imajo ti ueineurji samo za norca, da imajo zate v resnici samo pasji bič, kamenje in gnjila jajca. Tako se ravna s tabo, uboga slovenska para! Da se tako ravna v resnici, izpričali so sijajno zadnji celjski nemiri, ko so nemčurski odvetni, zdravniki, trgovci in obrtniki Slovence in drage goste njihove kamenjali, obmetavali z. jajci in drugo nesnago ter jih javno, po ulicah, po dnevi in po noči, tolkli in pretepavali. In uboga mestna policija je to pustila ter zapirala le napadene in stepene Slovenec, puščala pa /besnele razgiajače ni stoii'a nič proti njihovemu zverinskemu počen j a nji. Štajerski Slovenci ! Sedaj poznate te evropejske ('ulukatre, sedaj veste, kaj imate in kaj lioste imeli še zanaprej v povračilo od tistih, ki bi vam morali biti stokrat hvaležni, ker se žive od vašega, ker se žive od slovenskega kruha.
Sedaj pa se naj vam, dragi štajerski Slovenci, odpro oči ! V Celji ste videli, kako ravnajo /, vami, v Celji ste videli, da imajo ti ljudje le v svojih prodnjalnicah, le v svojih pisarnah, le v svojih pivnicah za vas sladke besede — zunaj pa kamenje, jajca, palice in puške. Streznite se in izne-hite se tega nemškega jarma; ne pustite, da bi vas še zanaprej ta nemčurska gospoda in njihova svojat tepla v Celji in okolici! Oklenite se svojih mož, slovenskih trgovcev, slovenskih gostilničarjev, slovenskih odvetnikov! in Nemci se ponižajo in upade jim greben, ki jim je sedaj zrasel, ker so pijani vašega slovenskega kruha, upade tedaj, ko se spraznijo njihove trgovine, prodajalne, pisarne, in pivnice. Spomnite se prelepega gesla: Svoji k svojim, pa ne imejte ga samo na jeziku, temveč v srci in izvršujte je v dejanji! Zberite se kakor jeden mož pod jedno zastavo, a ta zastava imej napis: Svoji k svojim! In ako vam to geslo preide v meso in kri, ako se boste po njem ravnali vsepovsod, neustrašeno in odločno, pridejo drugi časi, ko bo v slovenskem Celji imel prvo in jedino besedo le Slovenec, ne pa nemčurski pritepenei; pridejo časi, da bomo imeli dovolj domačih in to trdno podprtih podjetij in da se sploh ojačimo na gospodarskem polji, kar bodi sedaj naša prva in zadnja naloga. Treba le trdne volje, treba le zavednosti in vse ovire padejo in jedini gospod v Celji bo — Slovenec. Na vaši odločnosti, dragi štajerski Slovenci, na vaši noupogojenosti je ležeče, da se protegnejo iznad Celja grde neračurske megle in da zašije solnce lepših dnij in obsije to zlato solnec ponosno slovensko zastavo v Celji, ki bo svedočila jasno, da to mesto je naše! Štajerski Slovenci ! Veliko ste že pretrpeli od tujega nasilstva, večkrat s težavo, a z lepimi vspelii odganjali vr-veče valovje razdivjanega germanstva! Pogum naj vam tudi za naprej ne klone, odločno in junaško se borite in lahko ste si v svesti, da skoro zgine jedna najvećih peg na slovenskem ozemlji — nem-čursko gnezdo oh Savinji, neničursko gnezdo sredi lepe slovenske Stirske !
DOPISI.
S Koperščine. dne 11. avgusta 1890. — (Sličice iz I stre.) — 11 z v. dop.| Da ne bo kdo dvomil na resničnosti žalostnega dogodka, ki se je dne 30. m. m. pripetil v Krkavcih na Pomjan-ščini in da ne bo dvomit, da so taki dogodki še možni vzlic temu, da živimo v XIX. veku in v prosvitljeni državi, hočemo dodati še sledeče :
Najprvo bodi naglašeno, da v Krkavcih (kakor v vsej občini pomjnnski) niti ni Italijanov, izvzemši par pritepenih družin. Torej je oni krik
»Viva 1'Istria«, »viva noi«, »p.....eroati« le
umetno izzvan in ne odgovarja naravi. To vskli-kanje so zanesli nasprotniki, da ščuvajo ljudstvo in je kvarijo moralno ter uničujejo gmotno. V dokaz, tla je temu res tako, naj govore dejanja.
Oni isti krkavški vaški načelnik (eapovilla) je naslednjega dne, za onim 30. junijem, ko se je
naše prodano meso proslavilo s tem, daje na cesti pobijalo na svojega dušnega pastirja, onega naslednjega dne torej je isti eapovilla napal ob beleni dnevu nekega sovaščana, ki je mirno ležal v senci na svojih tleh. In to samo zato, ker dotičnik noče biti v njih »klapi«. Z eno roko je napadalec stisnil napadenega za vrat, z drugo ga je pa počel mla-' titi po glavi in prsih. Sreča je hotela, da je nedaleč od tam počival sin napadenega. Na krik očetov je sin prihitel in se zaletel v napadalca, k i je le ž a l n a n a p a dene u. I Tmevno je, tla je napadalec, zazrši mladeniča, izpustil svojo žrtev in jo kakor zver odkuril v svoj brlog.
Ta nesrečni človek je že znan po svoji nasilni nravi in tndi spisi govore že o tem. O poslednjih volitvah je letal okolo kakor zbesnel, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Strašil je, nagovarjal, motil, da bi vsi volili za njegovo »klapo«. Ta človek vam je slepo orodje znanega Bartolicha. Onega dne, ko je imelo društvo »Edinost« javni shod v Koštaboni, je na javni cesti napal nečega svojega tovariša, starca, n na dan šagre, 30. in. in., je hotel zapirati gospodarje v njih lastnih hišah, govorč: »io sou Kolorita«. Ta mož je storil vse mogoče, da njega brat postane občinski zastopnik, o katerem poslednjem govore zli jeziki, tla ni nič dru-gačneji ocl - svojega brata.
Ali se ne pravi to: uničevati narod in ga kvariti?! Javno govore ti ljudje: »Mi nimamo strahu pred nikomur. Ce bomo r.aprti, je že preskrbljeno za naše žene in otroke. Je fond 40.000 goldinarjev !!«
Iz te vrste ljudij je bilo dne 3. t. m. v Piranu obsojenih na 10, 12 in 20 dni zapora.
A česa nam je pričakovati ** obrambo pred takim nasiljem, je priča neki orožnik pomjnnski, ki je rekel, sestavljajo zapisnik o opisanem napadu na onega starega moža, na javni cesti: »Vse to ni nič, ko bi vi (Slovenci) bili v večini, bi bili še hujši«. In isti orožnik, ko je bil dne 4. t. in. na licu mesta, je rekel pred pričami: saj da ni nikdo hudo ranjen. Ali za božjo voljo : treba-li, da nas divjaki pobijejo popred in smrtno ranijo in potem še le bodo oblasti delale mir?!
Njegova ekscelenea, gosp, grof CJoess mora poznati tudi Krkavce še iz trnih časov, ko je služboval v Kopru kakor politični uradnik. Takrat je njegova ekscelenea kazal nekoliko ljubezni do nas in je še posebno povdarjal javno, da ljudstvu treba šole, ako ne, da ostane uhogo za vedno. Kscelenca, sedaj vam je prilika, tla pokažete v dejanju, o čemer ste nekdaj govorili v besedah. Sedaj je v vaši moči: da dobimo potrebnega pouka, tla se učitelji naroda ne bodo napadali, da se bodo otroci puščali v šolo in da se ne bo godilo, kakor se to godi v Krkavcih, kjer ne dopuščajo onih iz sv. Petra! Na vas je sedaj, ekscelenea, tla ne bomo prisiljeni vsklikati: honores m u tat moreš — in tla ne ostanemo stara raja!
to-le moram javiti! Dne 0. avgusta je došla iz Trsta neka žena in je doneala neko pismo, izročeno jej od poslušnika tia neki državni oblasti, da je odda znanemu Miklavžu Bigatto, glavnemu iu najhujemu agitatorju in hujskaču v Krkavcih. Pisma tla nc sine izročiti nobenemu drugemu in ako g. II* ne bi bilo doma, naj je prinese nazaj v Trst, kjer dobi 20 nvč. Žena je mogla u meti toliko, da se Bigatto, dotični gospod in še druga klapa v Trstu jeli in pili. Dotični gospod je bil odgovoren in čaka na — plačilo. No, naj le čaka, naš mogočnež nima druzega, nego solnca in zraka. A za nas bi oilo važno vedeti, kdo da je dotični gospod, ki je v takem tesnem prijateljstvu z gosp. Bigatto, da bi videli zopet, kako je vse proti nam !!!
Politični pregled.
TRST 17. avgusta IH'JU.
K položaju. «Neue Freie Presse« poroča : Ministerski predsednik grof Tinin pojde v petek v Ischl. To potovanje tninisterskega predsednika na cesarski dvor ima, kakor se zagotovlja, le ta namen, tla sporoči cesarju o tekočih državnih poslih, kajti ininol je že skoro jeden mesec, odkar je grof Thun zadnjikrat cesarju sporočal. Sosebno pa se oporeka domnevanju, kakor da bo grofu Thunu v I seli I u sporočati, kaj da bo ukreniti, ako opozicija prepreči volitve v delegacije. < > tem tla ni bilo še uikakega posvetovanja, kamo-li skle-
panja. Mej sporočili, ki jih grof Thun predloži cesarju, utegne biti tudi ono o uravnavi sluiniikih plač, ki se baje koncem tega meseca odredi s posebno cesarsko naredbo.
• Narodni listv* so objavili elanck, v katerem izvajajo, da grof Thun vendar ne bo tako aboteu, da bi sedaj, ko je z obnovljenjem pogodbe izbil ohstrukciji zobe, pomagal svojim nasprotnikom v sedlo. Taki slabosti bi sledil homeričen smeli v vsaj združeni opozicijonalni ligi. Praški list meni", tla proti taki obstrukciji treba železne roke, da se uverijo tudi odločilni krogi o potrebi trdnega stališča, katerega ni smeti zapustiti.
Tudi češki poslanec Engel meni, da je opozicija pogorela se svojo politiško akcijo. Zato pa spekulira sedaj, da bi zavela Cehe v kake izgrede proti Nemcem v maščevanje za dogodke v Celji. Na to stavi vse svoje nade. Celjski izgredi bi bili pozabljeni in svet bi videl potem le Cehe kakor rušitelje miru in preganjalce Nemcev. Dr. Kngel polaga torej češki javnosti na srce: pozdrav srečno vrnivših se akademikov bodi velikanska, vredna manifestacija naše samozavesti, toda vsako ili najmanje nasilje bi bilo v tem trenotku najtežje narodno zločinstvo.
Na napad v konservativnem »Linzer Volks-blattu« na slovenske poslance in na neodpustno prizadevanje tega lista, tla bi vso krivdo na celjskih dogodkih zvalil izključno le na Slovence, odgovarjata tudi »Politik« in »Slovenec«.
Pred vsem oporeka praški list temu, da bi se državnozborska večina spravljala v kako zvezo z dogodki v Celju in da bi ti tlogodki mogli biti v povod za tako oštevanje slovenskih poslancev. Noben češki ali slovenski poslanec se ni udeležil izleta v Celje. Jedino, kar je prišlo od te strani, | je bil Ferjančičev pozdrav na Bledu. A še tega so nemški listi priobčili popačenega, kakor je najbolje ugajalo za njih namene.
Potem prehaja praški list na vprašanje, da-li so bili celjski dogodki res le posledica slovenskih izzivanj ? Ali je morda izzivanje že izlet v Celje sam? To ni mogoče, kajti po taki teoriji bi bilo izpod rezano sleherno občevanje Avstrijcev mej seboj! Najbolji dokaz pa, da »reakcija« celjskih Nemcev ni došla še le vsletl »slovenskih izzivanj«, je dejstvo, tla so Celjani že v Ljubljano sporočili Cehom, naj se nikar ne drznejo priti v Celje. Niti tega niso še vedeli, kdaj pridejo Cehi, iu že je bila v Celju — »pomoč« iz Gradca! Se pred nt» so Čehi ostavili kupčje, torej ko niso mogli še prav nič demonstrirati, hili so vsprejeti z divjaškim vpitjem in zasramovanji. In potem so sledili neprestani napadi na Slovane, tako, da je iste moralo braniti vojaštvo in orožništvo ter niti niso imeli časa, tla bi demonstrovali.
»Slovenec« pa odgovarja:
>Tz tega opomina je razvidno, da odlični člen katoliške ljudske stranke ne pozna celjskih razmer in da se je poučil o zadnjih celjskih izgredih le iz nemško-liberalnih listov. Najprvo konstatujemo, da je Celje po večini svojega prebivalstva slovensko in se »nemški značaj« vzdržuje le umetnim načinom in z skrajnim terorizmom VVolfovih somišljenikov. In čisto slovenska je vsa celjska okolica, iz katere celjska nemška trdnjava nabira svoje janičarje. Naravnim in etnološkim potom se v Celju vrši proces, ki ga peščica prusakov s pomočjo renegatov s silo hoče ustaviti. V Celju se ne vrši boj proti nemškemu narodu, temveč proti nemškutarski kliki, ki s skrajno brutalnostjo preganja slovenske domačine kakor »tujce« ter jih obsipa s kamenjem in psovkami kakor »pritepene pse«. Mi gotovo ne odobrujemo narodnega klanja in pouličnih revolucij, toda celjske izgrede moramo zare/.ati na rovaš onim življem, katerih »prekajanje« in politične tendence je ravno linški politik vedno najodločneje obsojal.«
Mi bi se tu spomnili le še jednega odstavka v čudnih izjavah »Linzer Volksblatta«. Odstavka namreč, ki se glasi ; »To ne more trajati, da bi na Dunaju (Slovenci) igrali večino, doma pa tirali šovinizem; ali jedno ali drugo; na Dunaju črni, v Ljubljani rudeči, to ne more imeti obstanka.«
V kolikor meni linški list, tla treba enkrat zjasniti razmerje mej državnozborsko večino in.Jugoslovani, mn dajemo popolnoma prav, To stanje v pol u tem i je res neznosno. Pa ne le neznosno, ampak tudi nečastno je tako razmerje: da se na Dunaju ubijamo in žrtvujemo za večino, doma nas
pa glasila posamičnih skupin isie večine - ubijajo. Ali črno ali rudeče. Tako je ! Ali to velja tudi za nemške konservativce. To ne gre, da bi na Dunaju razvijali a v s t r i j s k i program jednakoprav-nosti, v Celju pa bi taboriti tikom poleg iatorov naj h njega, uprav nečloveškega nemškega šovi-ni/.ma! Mi se pridružujemo »Linzer Volksblattu« : postani jasno!
Slovanska vzajemnost, Govorč o /.nanem govoru župana praškega, d.ra Podlipnega, /branemu sokolstvn, je menila »Neuc Kreie Presse«, da slovanska vzajemnost je le fantom, ki nima niti v Rusiji nijednega resnega privrženca. Na to odgovarja »Svet« : Slovanska vzajemnost je zarisana v zgodovino človeštva s tako globokimi potezami, da je nemška peresa ne morejo izbrisati. Ta vzajemnost je potrjena po ruski krvi, ki je v neštevilnih bojih tekla za samostojnost Srbije, Bolgarske in Crnegore. Rusija se ne more odreči temeljnemu načelu svoje slovanske narodnosti. Nemški pisuni ne morejo nmeti tega. Vse jedno! Nam in vsem Slovanom je ta resnica vendar blizu in uinljiva. Sibirija in Kitaj sta naši koloniji, naša hiše je pa Evropa. Tu je naša moralna moč in ini se svoji slovanski narodnosti svojim zgodovinskim tradicijam, simpatiji in duševni ukupnosti z narodi od Mora ve, Donave in Adrijanskega morja ne moremo odreči, istotnko, , kakor se Samson ni mogel odreči svojim lasem, ker je prav v istih bila moč, danu mu od Bogft.
Domače vesti.
tllirl Je danes zjutraj ob 2. po dolgi in mučni bolezni večletni odbornik »Del. podpornega društva*, državni sluga iu vrli narodnjak, gospod Josip Vol a r i č, doma iz Trnovega pri Kobaridu,
Pokojniku je bilo ;34 let in je bil samec. Vsik-dar je rad žrtvoval za narodne potrebe in rad se je udeleževal vsake narodne slavnosti.
Pogreb bo jutri, dne 1H. t. m. ob li. uri po-pol ud ne iz hiše žalosti na trgu Lipsia štev. <5 (državni gimnazij.
Bog daj večni mir in pokoj duši pokojnika ! Od I i koran Je hrvatskega umetnika. Akademiju lepih umetnosti ; Benetkah je odlikovala svojega rednega učenca, nadobudnega hrvatskega slikarja Josipa V u Č e t i c a. Čestitamo !
»Slovencu« v blagohotno uvažanje. Pišejo nam: V št. 185. od 14. t. m. piše »Slovenec« o tržaških razmerah, na način, ki ne more ugajati onemu, ki pozna razmere. Zupan dr. Dom-pieri, proti kateremu je čitati dan za dnevom po naših listih vse polno opravičenih rckriininacij, se predstavlja tu v luči, ki bi, kakor »e nam zdi, opravičevala izrek,da so naši vzkliki — zgolj fraza. »Slovenec« vidi našemu županu do dna srca ter kliče prepričevalno: Dr. Dompieri ni v srcu nikdar soglašal h »Progressa« svobodnozidarskimi in proti-avstrijskimi cilji«. Ali je »Slovenec« že popolnoma pozabil na afero Dompieri - Z a n a r d e 11 i { — Kar se pa tiče mišljenja županovega nasproti Slovencem, vemo mi o tem marsikatero pesem. Naj vpraša »Slovence« naše poslance, ki so z Dompio-vijetn večkrat imeli opraviti! Kako ljube/njivo jih je sprejemal! Kako —porogljivo je govoril ž njimi in kako je — zbežal pred njimi ter jih puščal same stati v svojem »najsvetejšem!« — Oudno je tudi, kako govori »Slovenec« o poneverjenju Milla-toviehem, o tistih 24.000 gld. Ta list meni, da je to poneverjenje izvršil »baje« neki magistratni uradnik Millatovich. O tein, da-li in kdo je izvršil ta zločin, pač daud anes ne more hiti več dvoma. PaČ pa je dvomiti, je-li res župan na vsej stvari popolnoma nedolžen, kakor trdi »Slovenec«. Toda, da so umemn! Tudi mi smo prepričani, da je gospod Dompieri kakor oseba poštenjak. Ali brez krivde ni! Zakaj pa je bil navstal spor mej županom in mestno delegacijo prav radi tega poneverjenju'?! Seveda se je poravnal ta spor, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Župan Dompieri sovraži Slovence i stota ko, kakor jih sovražijo mestna gospoda. Saj je naš presvetli sleherni sklep mestnega svetu, storjen do sedaj proti nam, izvrševal s pravim luškim fanatizmom. To soglasje v sovražtvu proti Slovanom jih spaja vse skupaj in jih tudi dela vredne jeden druzega.
Se na nekaj bi opozorili »Slovenca«. »Lavo-
ro« prinaša že par dni zaporedoma kratko notico t sledeč«' vsebine: »Odvetnik dr. Karol Dompieri, presvetli župan tržaški, še tti prodal svojega »edena« v ulici S. Kilippo št. 1.« Imenovani list je že opetovano dolžil našega župana, da je lastnik hiše, v kateri kraljuje — svobodna ljubezen.
Mi sicer nismo tako poučeni o premoženjskih razmerah g«»spoda župana, da bi mogli kontrolirati to vest glede na nje resničnost, ali fakt je, da do danes ni nikdo še oporekal tej vesti.
I verjeni smo, da smo ustregli »Slovencu«, opozori vsi ga na to okolnost, ki je še posebne važnosti za list s takimi načeli, kakoršnjim sledi »Slovence«.
(rll Illiovo eoro a Itolailo. Pod tem naslovom javlja »Pieoolo«, da se je v Rojanu sestavil nov laški pevski zbor, sestoječi iz 24 mladeui-čev. Zajedno pa dodaja »spia z lesnega trga« — kakor imenuje »Pieeohi« »Lavoro« dan na dan — tolažljivo vest, da ta novi »eoro« nikakor noče delati konkurence že obstoječemu »eoro« na (Jreti. No, mi vemo, kdo so ti mladeniči v Rojanu, ki so se toli omilili spii z lesnega trga. To je nekaj nezavednih in zapeljanih mladeniČev od »Piščancev«, prav tisti, ki so minoli torek v neki gostilni na Opčinah uprav demonstrativno jprepevali italijanske pesmi ! Toda to naj bi še bilo. Naše ljudstvo ima že toliko dobre živce, da lahko mirno prenaša tudi italijansko pesem na slovenskih tleh. Ali nekaj druzega je bilo, kar je žalilo. Ta »Pieeolov« »eoro« je namreč zapel tu pa tam tudi kako • slovensko pesem. Ali kako! Dočim so italijanske pesmi peli vsaj tako, da je bilo možno poslušati — to govorimo se stališča pevske umetnosti — so pa slovenske pesmi namenoma mrcvarili tako, da se je človeku želodec obračal iu jo v poslušalcih vrelo nevolje.
Namen jim je bil torej izzivalen, a to tem bolj, ker so pevci vedeli, da je slovensko vse ono polno občinstva, ki se je v torek mudilo na Opčinah, vračaje se z božje poti v Repentahru. Ob takem dnevu hodijo demonstrirat na slovensko zemljo ! Nekdo navzočih jiin je tudi očital to, a oni so se izgovarjali, da niso nikako društvo, tla nimajo nič opraviti s »Piceolom«, da pojo le v svojo zabavo in brez nikacega namena, no »Pie-eolo« naslednjega dne je že povedal, — kaj so ti »vrli« mladeniči!! Tako rujejo. Tem nujneja je dolžnost našemu ljudstvu, v Rojanu in mestu, da podpira pevsko društvo »Zarja« v Rojanu, ki je ravno sedaj začelo kazati krepko voljo za vztrajno delo v obrambo in ohranitev naše lepe slovenske pesmi. »Pieeolo« in njegovi rujejo, mi pa pokažimo, da se znamo braniti.....!
V Celju so /april včeraj mestnega uradnika in godca Frangotta radi udeležbe na izgredih zoper Slovence in Oehe.
Ohrtiio-dclahko pevsko društvo »Nada« v Karlovcu jc slavilo minoli torek blagoslovljenje svoje nove društvene zastave. Na to slavnost je došlo tudi kakih f>0 slovenskih gostov, pod vodstvom gospoda dra. Kreka. Toliko v Zagrebu, kjer so se bili ustavili čez noč, kakor tudi v Karlovcu so bili slovenski gosti najprisrčneje vsprejeti. Na komersu v Zagrebu in na banketu v Karlovcu seje slavila — kakor posnemamo iz zagrebških listov — vzajemnost slovenskega iu hrvatskega naroda sploh in slovenskih in hrvatskih delavcev še posebe.
Kmetijska družba za Trst iu okolico bo imela v petek dne 1K. t. in. svojo sejo ob 7. uri zvečer.
Na veselico v Loiijerju. Več pevcev in pevk »Slov. pevskega društva« je sklenilo, da pojdejo prihodnjo nedeljo v Lonjer na veselico, ki jo priredi tamošnje pevsko in bralno društvo. Zbirališče ho na rotundi pod »hošketom« ob 4. uri popoludue.
Dopolnilne volitve v komisijo /a odmerjanje pridohiiinc. Od finančnega ravnateljstva smo prejeli: Prihodnje tedne se bodo vršile dopolnilne volitve na mesto onih členov, in členov-namestnikov pridobninskih komisij, ki so izstopili po žrebu, ali iz druzig razlogov.
('as in kraj volitev, kakor tudi točneje odredbe glede postopka na taistih se razvidijo iz uradnega razglasa v »Osservatore Triestino« od 14. t. m., iz razglasov davčnih oblasti, ter iz volilnih ligltimacij, katere dopošljejo davčne oblasti plačevalcem pridobil iue.
Veljavne so samo one glasovnice, ki so jih izdale oblasti ter so pravilno podpisane od volilen.
Volilne legitimacij« z glasovnicami vred pošljejo se lahko na volilnega komisarja tudi |m> pošti, pa frankovano.
Podpornemu društvu za slovenske vlso-košolee v Uraden je došlo izza zadnjega izkaza več novih podpor, ki so jih dali : Slavna posojilnica na Vranskem 1f> gld.; slavna kmetijska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani L't) gld.; g. Anton Kupljen, hišni posestnik v Celju, 'J gld.;
dr. Karol (»laser, ginin. prof. v Trstu, 'J gld.; slavno slovensko omizje v gostilni Brunner v Beljaku o gld. ; g. Alojzij Knafelje, uradnik državne železnice v Beljaku, 1 gld. ; slavna posojilnica v Brežicah ITi gld,; slavna hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah 20 gld.; slavna goriška ljudska posojilnica v Gorici 'Jn gld. ; gosp. dr. Karol Strekelj, vseučiliški profesor v Uraden, f) ghl.; g. Kr. Hauptman, c. kr. prof. na učiteljišču v Gradcu, o gld.; g. dr. Grego rij Krek, vseučiliški profesor v Gradcu, .'> ghl. SO nč.; visoki deželni zbor kranjski 2<M> gld.	(Pride še.)
Požar v Železni Kaplji ua Koroškem. Neznani zločinci so zažgali poštno poslopje v Železni Kaplji. Poslopje je zgorelo do tal i n z n j i m v r e <1 p o š t u r j e v a h č e r k a.
Napad i/ /usede so namerjnli celjski fukini dne 115. t. m. na slov. kolesarje in druge izletnike, vračajoče se iz Žalca. Tolpa teh slavnih junakov se je poskrila v koruzi pri IJaierjevi gostilni blizu mesta ter prežalu na svoje žrtvo. Neki poštenjak pa je obvestil slovenske goste v Žalcu, ki se vsled tega niso povrnili po noči v mesto. Živela nemška »kultura« !
Zasačeiii tatje. Neki ogljar je bil zaspal na tlaku v ulice Altaua. Trije mladiči, in sicer 10-letni Evgenij M., IH-letni Viktor B. in 21-letni Angel R. so se mu približali ter mu začeli preiskovati žepe. Pa še niso dovršili svojega dela, kar so prišli redarji ter aretirali ponočnjake.
Pretllja. Včeraj so aretirali 4l-letnegn dninarja Alojzija B. iz Sv. Marije Magdalene Zgornje, ker je pretil s smrtjo gostilničarju L. B., ker naročena bržolica ni bila pripravljena po njegovem ukusu.
OgeilJ. Včeraj dopoludne so obvestili gasilce v ulici lioggia, da gori v hiši št. 4 ulice Rena. Gasilci so hiteli na lice mesta, a našli, da so se v kuhinji Alojzije Keber — ližgale saje. Ogenj so takoj pogasili.
Poskusen samomor, 40 letni Viktor C. iz ulice Foutanone št. 14 je hotel 1(>. t, m. popoludue skočiti iz okna svojega stanovanja.'Neki sorodnik je obvestil o tem zavod g. Trevesa, ki je nesrečneža spravil v bolnišnico.
Tatvina v kopelji. Tereziji S. iz ulice Tesa št. 7 je ukradel nekdo, ko se je kopala v ljudski kopelji pri svetiljniku, spodnjo janko in 1 ghl. iu 6 nč. denarja. Dogodek se je naznanil redarstvu.
Na rešilni postaji je včeraj iskal pomoči <i4-letni Ivan Degrassi iz ulice S. Giusto št. »i. Njegova unukinja in nje sin sta ga bila pretepla ter ranila na rokah in na glavi. Vrla mladina !
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo!
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
Oll
Ataaoiro Levi Miiizi v Trste.
Piazza Kosario žtev. 'i.
(Šolsko poslopje).
Bogat Izbor v tapetari,jah, zrcalili in slikali. Ilustriran eeni k gratis ili franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.

Na^lil «•«■ Je povodom \e^elie«> minule ne delje na vrtu g. Ludovika Mahmviča v Sežani /lata zapestnica. Nto hrani gospo«) Lmlovik Mn-horeič v SeAani.
Nas:« iiilailina j«- zares vztjie«lna! Včeraj pop«)lu<lne j«> vrgel neznan deček, po drugi vesti neka deklica, '.Metni Mariji Kapus iz Itelvedera št. .Mi s tak«» močjo kamen v glavo, «la so «l«'kl«' morali spraviti na zdravniško p«istnjn.
Loterijske šte\ lik«*, izžrebane dne Ili. t. ni.: Levov	I ."><> 711 10 1J
Praga	7 43 3 45
Različne vesti,
Kuga v Aleksandriji Še tli prenehala. Po deset dni mine, da ni nobenega novega slučaja, Kar se zopet pojavlja po eden ali več smrtnih slučajev vsled kug«'. V lazaretu sta še samo tlve osebi v zdravljenju. Oblastva se trudijo pošteno, da bi zatrla t«> strašno bolezen.
Delavsko gibanje. Kakor potočajo iz Kladnu dne Ml. t. m., se je menjanje delavcev na rudnikih »Adalhert« in »Poldi« vršilo mirno, ker orož-ništvo čuva rudnike t«>r skrbi za red. Na obeh imenovanih rudnikih štrajka danes 515 rudarjev.
Papež — trgovec. V vatikanskem vrtu rastejo trte, ki rode izvrstno vino; tako vsaj zatrjujejo izvoljenci, ki so ga imeli priliko pokusiti. M< nlerna podjetnost se je polastila tiuli tega predmeta in nekdo je ponudil papežu visoko svoto, če mu isti prepusti trgatev. Vino iz tega grozdja bi se prodajalo kakor »Levovo vino« na prihodnji svetovni razstavi v Parizu. Polovico čistega dobička bi obdržal pori jetnik, drugo polovieo bi vdo-hil sv. ()cy,e. Preračunili so, «la bi ta dohodek bil tolik, kakor vsa Petrova darila skupaj. Lev XIII. pa je dejal, da ne sprejme ponudbe, ker noče da bi se reklo: Papež — trgovec z vinom.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Pari/ 17. Drumond in L.iseis sta imela včeraj v stvari Gudrinovi zopet pogovor z minister-skim predsednikom \Vahleck-Kousseau-om. Ker pa zahtev (iuerina ni možno vsprejeti, j«; bil pogovor brezvspešen. Položenje je torej nespremenjeno.
Niš 17. Državni svčtnik Jovanovič je imenovan srbskim ministrom za trgovino.
Renne* 17. Stanje Lahorija se je nekoliko poslabšalo, vendar ni vzroka za kako bojazen.
Itmiics 17. (Razprava Drevfus.) Tajniki Lahorija se od atentata sem ne udeležujejo sej. General Rogget je nadaljeval svoja izpovedovanja. O Ksterliazvju sicer ni govoril posebno laskavo, vendar pa je ostal pri tem, <la je Esterhazv žrtev preganjanj.
Pari/ 17. Glasom zasebne brzojavke iz Ren-nesn je Drevfus tloposlal odvetniku Mornnrdu prošnjo, naj stopi na mesto Lahorija, dokler poslednji ne ozdravi.
Solicitatorja in pisarja
išče /.u svojo odvetniško pisarno
dr. Matej Pretner,
odvetnik v Trstu,
Svetiljke
za razsvetljevanje iz papirja, okrogle ali po-dolgaste oblike in umetnine ognje za vrte v veliki izberi v trgovini s papirjem Leon Horber, Trst, Via delle Torri.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
te prodaja, n.zim v drugih navedenih tobakaniah, tud
na južnem kolodvoru.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inmrcijo se plača po 1 nč. za heaedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža, « Iglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo čettrtletnili antecipntnih obrokih. Najmanja objava .'10 nvč.
Alojzij
Posredovalnica sa potovanja
na	i • v Piazza Negoziante 1.
mozeiic d"jep°jasni,a»vsii-
korAna potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu I. 1900.
Zaloga krompirja,' zelja in fižola.
II i	|| ulica Molin piecolo št. 9
VatOVeC JHK. ima*ftloK°kr°mp'''j»J*1Uft
fižola in drugih prulelkov-
Razprodava na debelo.
Zaloga olja, mila in kisa.
II i	A X	Ulica Torrente št. 2«j.
Vatovec Anton ■*, rmii* r
kisa na drobno in de
belo. Naročila izvršuje točno.
ulica farintia št. 2f> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Krčme.
Jurković Mate
ima ilobro domačo kuhinjo.
| |	|	Via Aeque«lotto štev. S
Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
Pirih Ivan Jurij
Via Mediašt. krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Loreuzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Na
Stantič Josip
solo, ima veliko zalogo obuval.
Rehar Peter
Trgovci
Nazarij Grižon Ant. Furlan
cene brez konkurence.
Abram Fran
kovrstne sode in posodo. Delo
Jak. Perhauc
Marija Čokelj
na
1'OČR
Korzu slav.
Anton
Na razpolago so v
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty.
Podpisani javlja vsem členom društva, k;ik«»r tu«li ostalemu slavnemu ohrinstvn, da je davi umrl gosp.
JOSIP VOLARIC,
odbornik „Del. podp. drufttva".
r
id) (i.
ogreb bo jutri, dne
1«. t.
ni.
ur
i pop. iz liise žalosti, Lipski
trg št.
LTininaz
iju).
Lozić
zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra po«l ljudsko solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
ulica Rihorgo št. 2f>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
TRST, 17. avgusta 1 *<><).
ODBOR
»Del. podp. društva»,
Špiritu« ilnapli eompositus
ALCOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Aiflue Mori) Piazza graiide TRST
Paziti na ponarejanja.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz i	\ tovarne
Via (tiolia li-1 prodaja vsakovrstnih jest vin,ko lonijalnega blaga in olje
Piazza S. Francesco st.2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
Via S. Francesco št. 22-Trgovec z ilogami in so-darski mojster, imlelnje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Via Stadion st. '20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejcma tudi domač kruli v pecivo. Postrežba točna.
R|# I	na oglu ulice Geppa in delle Poste
i\Ula.r	prodaja kolonijalno blago
delikatese, likere itd.
Johann Puch is Gradca
ustanovitelju industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
L. Golobig1 v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
URAR
apoHohtiti v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča al. slovanskemu občinstvu Trsta in okoline.
Friderik Colja.
ulica ftolitario št. H.
st. S. pripo-slo venskemu
J	J občinstvu svojo prodajal-
nico, v katerej se tlohiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe in otroke. V iste j zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna in cene nizke.
■■ priporoča svoji kavarni ^npil Commercio ,n Tedesco, ki sti shajališči Slovencev, si slovenski in mnogo drugih časnikov.
c* o u
40
A O -P
a <
	CN
	
	
	
<	tri
o	O
QC	
O	
ca	a
	*
	(j)
	C
	
	2
Konsumna zaloga olja
razpošiljatve iz glavnih pridelkov	od 5 litrov naprej (prosto Gorica). Olje jedilno fino nvč,
dalmatinsko	;>»>	„
istrsko	40	„
„ namizno l.a	44	„
., ., najfinejše 48	..
cxtra	5l>
specijalitetu«) (■>()	„ .. Posebno za cerkveno luč ;>S
Via S. Francesco štev. lil, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
krojač Via delle Beccherie štv. li, priporoča se slovenskemu obči ust ve.
Via Harriera vecchia št. 13, prodajalnica vsakovrstnega ma-' nulakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi ua deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Katarina št. Si., priporoča svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST
Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-Jemalce, žimnlc in peresni«*, ouledal In železnih blagajn, p«) cenah, «la se iti bati koukureiicc.
| Pr)jtuan» najltuljili /. vuiulnil patuiitlranlml novostmi lastne B UnitjillH* icliničiHi ilovrieni
glasovirji
•lolu; se nuj I mlje In nujoeneje direktnu pri tovurutirju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagatolju.
Trst — Borzni tli: številka — Trst
lliintririinl kutuluK« nu Kiihtinunje friuikn.