Uhaja vsak petek. ■ a Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. JB HA I |B WkW Haročnina znaša: ■ mm ■H Jk celoletna .... K 4 — poluletna .. .. „ 2*— četrtletna..r~ I HI HHI HHH^ WM HHH HHHH Posa,nez,,a g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. Št. 14. V Ljubljani, dne 3. aprila 1914. Leto VII. Za kruhom. Badgastein, mes. marca. V strmem bregu, sredi smrekovega gozda divja šumeči slap; preko širokih skal v prostrtih curkih dere Aha v nižavo; na obeh plateh slapa vse polno najsijajnejših, milijone vrednih stavb — sam hotel, le tupatam kaka manjša hiša za trgovca in obrtnika. Vmes pa pota, steze, cesta — vse strmo. Nad tisoč metrov visoko; nikjer nobenega sadnega drevesa, nobenega vrtiča: le gozd, skala, breg — dom za orle in sokole, tem bolj divji, ker je osojen. Vroča (35 stopinj C.) voda v ogromnih množicah (20.000 hi na dan) izvira na levi strani; v umetnih rovih zajeta, napeljana po ceveh je na razpolago v hotelih in gostiščih. Z majem začno romati iz vseh krajev sveta (nad 20.000 ljudi na leto) semkaj iskat najradioktivnejših kopeli na zemlji; poleg kronanih glav ameriški miliarderji, angleški lordi — samo bogastvo, sam zunanji sijaj s svojimi revami in botegi: putiko, razdrapanim živčevjem, skvarjenimi prebavili. Turska železnica vodi skozi gozd nad tem divje krasnim krajem; prej je bilo treba z vozom 6 ur do prve postaje Schwarz-ach na progi Inomost-Solnograd. Tudi zdaj ni mrtev Badgastein. Vse polno živih bitij, a ne razpasenih, puti-kavih, nego čvrstih kot dren, trdnih živcev, z mišicami kot jeklo. Ko odide bogatin, pride delavec; novih del, poprav, napeljav ga čaka vedno dovolj črez zimo. Vse pa mora biti gotovo, preden pride bogatin, ki ga ne vznemirja milijonar z bergljami, pač pa revež v delavskem jopiču, v trdih, kovanih črev-Ijih. Letos delajo novo električno centralo sredi slapa. Kar mrgoli jih ob vodi: cel dan mokri razbijajo skalo, jo razstreljavajo, prenašajo kamen in že-lezje, tešejo, zidajo — po 28 do 28 vin. za uro. Hoteli so prazni, zanje pa seveda ni tam prostora, ven morajo na večer prenočit na slamo, po hlevih, h kmetom, katerih prostorne stavbe stoje tupatam na strminah nad Gasteinom. ■— Udobnost gre samo bogatinu, delavcu mora biti vse dobro. Milionar plača, kar mu računaš; par tisoč kron več ali manj se mu ne pozna, saj išče zdravja. Zakaj ne bi v takem kraju tudi delavec dobil boljše plače. S to ne izhaja, ko bi se hranil v gostilni, ker je življenje sila drago. Sami si kuhajo polento in pa žgance. Tudi naših ljudi je dovolj zdaj v Badgasteinu. Ko se prične sezona, ne srečas izlepa Slovenca; zdaj pa je še treba riti po snegu in vodi, pač! Poleg zdravilišča me srečata dva moža. »Hvaljen Jezus!« me pozdravi sta- rejši, orjak z osivelo brado, s krampom na rami. »Slovenca? Odkod?« »Iz Harij! — Iz Rogatca. Poklada-mo kabel. Greva večerjat in spat.« »Kako ste zvedeli za to delo?« »Vse povedo. Zima doma ne da zaslužka. Moramo za soldom.« »Bog vaju blagoslovi!« Drugi dan dopoldne pri Moser ju v gostilni. Dež lije zunaj, težko se dela. Premočeni delavci sede ob mizah, malicajo — vrček piva, kos kruha. Ob eni mizi sami Slovenci. Nemški delavci tihi, nepremični, vsak s svojo pipo v ustih, naši živahni, veseli. Glavno besedo ima Tolminec, od Kobarida doma, čvrst, rdeč, smijajočih oči, ki se norčujejo iz vsega, v norčijah iščejo utehe. Glavo ima obvezano z belo obvezo. »Ti si jo dobil danes.« »Sem in dobro. Nisem vedel, da imam butico trjo od kamna. Sklonjen sem šaril po vodi, pa pridrči kamen in kri se mi udere.« »Ali si se oglasil za unfal?« »Beži; tam dajo delavcu samo, če mu odtrga nogo; za pol glave ni nič. Sploh pa kaže delati. Preveč me stane, če sem za bolnega pisan, Manj dobim, pa cel dan čas. Hodiš krog, pa te zvabi zdaj to, zdaj drugo in brž si suh. Rajši delam.« »Da bi le ne bilo treba brskati v ti vroči vodi.« »Jaz sem si pomagal. Razpokali sta mi roki, pa sem ju zamazal s smolo. Ko sem prišel sem, me je prestrašil sneg. Pol metra ga je bilo. Stožilo se mi je in najrajši bi bil ušel iz te divjine. Doma so tudi gore; pa so vsaj čemu podobne. Naložili so nas na voz, pa spio se peljali v Hofgastein po orodje. Bil sem žalosten kakor še nikoli. Imel sem še eno krono. Iz obupnosti sem jo zapil-Zapojmo, fantje!« Ni jim šlo. Vstanejo, pa gredo zopet v dež in sneg in vročo vodo, ki zdravi druge, njim pa dela razpoke na rokah in nogah. Prazni vrčki so ostali za njimi na mizah; samo za dvema drobnima fantičema frakelj. Srčna želja, naj jih Bog varuje na tujih tleh pri trdem, nevarnem delu, mi je šla za njimi. Z njo pa druga, naj bi kmalu prišel čas, da bi se naš delavec zavedal, da ni sam, da za njim stoji močna organizacija, ki ga brani in podpira. Ali nismo mi krivi, da še ni prišel? Ali ni delavčeva zavest, ki si je želim, odvisna od naše zavesti, da smo pred vsem delavski narod? Dr. J. K. Sovražniki delavstva. (Iz govora dr. Jan. Kreka na občnem zboru Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici.) Ljubljana, 30. marca 1914. Hud sovražnik delavstva. Leta 1907. se je pokazal precej hud sovražnik delavstva. Bund der Indu-strielen (Zveza tvorničarjev) je namreč vložil na vlado spomenico, v kateri se izvaja, da se tobačnemu delavstvu predobro godi, kar da slabo na drugo delavstvo vpliva. Zveza teh tvorničarjev je silno močna. Vsi veliki tvorničarji, veliki bogataši, so zvezani v njej. Ta zveza vedno nastopa proti delavstvu. Najbolj pa spletkari takrat, kadar počiva, državni zbor proti vsakemu izbolj-šanju državnega delavstva. V tistem poročilu leta 1907. se izrecno naglaša, da se ljubljanskemu tobačnemu delavstvu predobro godi. Ljubezen tvorničarjev do delavstva. Vprašam pa sedaj, kako pa postopajo ti tvorničarji zdaj. Na stotine delavcev so postavili v papirnicah in predilnicah na cesto. Celo Kranjska industrijska družba je bila svojemu delavstvu tako kruta mati, da je pustila po več dni na teden svoje delavstvo počivati. Tako se vije kača v repi, tako se postavi vse na glavo. Naša dolžnost je, da zdaj, ko se bližamo izboljšanju na gospodarskem trgu, zopet dvignemo svoj glas za izboljšanje delavskih razmer v državnih podjetjih in protestiramo proti nastopom zvezanih tvorničarjev proti delavstvu. Država dolžna, da za svoje delavstvo skrbi. Delavstvo samo ve, da more le naj-skromneje izhajati, četudi svoj pas sti-sne skupaj. Država je pa dolžna, da izboljša delavstvu razmere v svojih podjetjih. Velika industrija se z vso silo obrača proti temu, da bi se tobačnemu delavstvu izboljšale razmere. Ob takem času, ko se industriji nekoliko slabše godi, je pa vpitje še večji. Izenačenje plač. Zahteve tobačnega delavstva gredo za tem, da se kolikor mogoče plače zena-čijo. Izpremene naj se dnevne plače v tedenske, v gotovem času naj bi se opustile akordne plače in dale primerne tedenske plače. Statistika kaže, da dela delavka povprečno 20 do 25 let in je potem invalidna. Skrbeti se pa mora, da, če se delavne razmere in plače izboljšajo, da nihče ne dobi manj. Potrebno bi bilo, da se za tobačno delavstvo določi letna plača. Socialno zavarovanje. V socialno-političnem odseku gredo posveti o socialnem zavarovanju naprej četudi počasi. 99 paragrafov smo že končali, jutri ob 10. uri se že na Dunaju v odseku posvetovanja nadaljujejo. Socialni demokratje sicer zopet preveč govore in tako rešitev predloge o socialnem zavarovanju zavlačujejo, tudi zastopniki industrije se oglašajo. Vsekakor naj bi se tudi delavstvo zganilo, da se stvar pospeši. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza in Prometna zveza. Nasprotniki bodo poizkušali zdaj, ko je zašla Prometna zveza na napačna pota in stopa za tistimi, ki so se od krščanskih strank ločili in hodijo po svobodomiselnih potih, tudi napadali Avstrijsko krščansko tobačno delavsko zvezo. Povejte jim, da je »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« v dobrih rokah in da stopajo tisti, ki jo vodijo, po pravih potih. Ta zveza je v dobrih rokah. Vodijo jo dobri, pošteni, katoliški ljudje. Delavstvo jim lahko zaupa. Spominska beseda rajnemu dr. Žitniku. K sklepu spominsko besedo rajne-nu dr. Žitniku, ki ste se ga tako lepo spomnili, ker je blagi rajnik res veliko dobrega storil. Spominjajte se nanj v molitvah in res naj njegov spomin ostane med vami nepozabljen. Kljub vsem slabim izkušnjam sem zaupanje v ljudi ohranil. Če mislim na tobačne delavstvo, vem, da to delavstvo ni samo zato združeno, da si pribori kak groš, ampak da ima tudi srce na pravem mestu. Zato tudi na svojega rajnega prijatelja dr. Žitnika ne boste pozabili. Delo podpornega društva. L j u b 1 j a n a , 30. marca 1914. Občni zbor Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanskega tobačnega delavstva je zboroval danes v Ljudskem domu. Vodil ga je podpredsednik Novak, ki poda sledeče predsedstveno poročilo, ko pozdravi navzoča državna in deželna poslanca dr. Kreka in Gostinčarja. Po zadnji statistiki dela v naši tvornici 2083 delavcev in delavk, ki ima več organizacij, a naj starejša organizacija je Podporno društvo, ki obstoja že dvanajsto leto in ki je s pomočjo naših poslancev v tej dobi že veliko koristnega za delavstvo pridobilo. Izboljšale so se plače, uvedle starostne doklade in izdatno izboljšale pokojnine, tako da se je splošno delavski položaj zelo izboljšal. Skrivnost višniavih listin. Angleški: Filipino. Slovenski; Dr. J. K. »Poglej no, Ota San,« je zaklical tenak, otročji glas. »Ali vidiš velikega črnega pajka? Ali ni najgroznejši, največji pajek, kar si jih kdaj videla.« Ota San, ki je slovesno opazovala haraščajočo vodo Kitajskega morja, se je brž obrnila in z malo stopinjami je Prišla do otroka. Začudena je vzkliknita: »Res je, deklica, zelo velik pajek je ta,« sezula si opanke in naglo pomečkala mrčes, ki je v Koreždidoru navaden. Potem se obrne s smehljajoč ccm k otroku, ki je strahoma enega tistih orjaških pajkov, ki toliko na Filipinskih otokih, ki p{ kakor pravijo, nič nevarni, i “Vfiki Paiek je res grd, res, d< 7-1; ( ,.?e ga ne sme dotakniti, (lito velikega pajka, brž poklica San hitro, zelo hitro. Lil GiTl ne cati Ota San, pa Master Kapten Razumeš?« Lil GuT je razumela in ročico v Ota Sanini široki, rjavi, nerodni roki, je počasi stopala po bregu in se večkrat prestrašeno ozrla nazaj proti nesrečnemu pajku. Lil GuT (listle girl = malo dekletce) je bila mila hčerka kapitana (stotnika) Roy Blackner. Kapitan je bil častnik obrežne, artiljerijske čete Zedinjenih držav, s sedežem v Koredžidoru ob vhodu v zaliv Manila. Znan je bil kot mojster v težki vedi vojaške tehnike in velikrat so mu izročili posebne naloge, ki so zahtevale zelo podrobno znanje in spretnost. Bodi omenjeno mimogrede, da je kapitana, kakor marsikaterega drugega umsko delavnega človeka, ko se je vto-pil v študij zavitih tehničnih vprašanj, njegovo delo popolnoma prevzelo in da je celoma pozabil, kaj se godi krog njega. Če ga je kdo klical za trenotje proč, je pustil mizo v velikem neredu, šel kamor so ga zvali, obenem pa v glavi reševal svojo nalogo in vrnivši se k svoji mizi, mu navadno ni ušla nobena potezica njegovega premišljevanja in skoraj, da ni vedel, da je bil proč. Kapitan je tako delal brez ozira na vsebino ali vrednost listin, ki so bili v njegovi posesti, in ki bi jih lahko kdo ukradel ali uničil. Toda kako naj se kaj zgodi tem listinam, ko so počivale v kapitanovi pisarni, v njegovem zasebnem stanovanju, kamor ni nikoli nihče vstopil, razen kapitana samega, in časih za trenotje njegova draga žena ali ljubka hčerka z mehko vedno zvesto japonsko amah (pestuno) Ota San. Da, v resnici; v kapitanovi pisarni je bilo vse popolnoma varno. Ota San je dobil po svojem umrlem bratu, častniku. Bila je zelo razumna japonska ženska, nedoločene starosti, ki je precej slabo znala angleški, kadar je sama govorila, ki je pa vse razumela, kar si govoril ž njo. Ota San je docela poznala svojo službo in svoje dolžnosti kot amah. Postala je Blackmerjevi gospe neprecenljive vrednosti, ker je s popolno varnostjo pazila na Lil GuT in še nadzirala dva služabnika domačina, ki sta služila pri kapitanu. Poleg tega Ota San, različna od marsikake svoje japonske sestre, ni hotela nositi amerikanske obleke in se je držala svoje čudne domače noše. Bila je zelo snažna in pripravna v svojem kimonosu, v japonskih nogovicah in japonskimi slamnatimi opankami. Zvesta japonski šegi je vedno pustila opanke pred vrati, ko je vstopila v hišo in se je gibala krog v svojih nogovicah tako brez šuma, kakor kapitanova mačka. Kapitanovo stanovanje je imelo po- lovico prijazne hiše na vzhodnem pobočju Koradžidora. Kapitan Craig je imel drugo polovico; ob tem času je bival sam v svojem stanovanju z enim služabnikom domačinom, družino je pa imel v Združenih državah. Koredžidor je največja amerikan-ska trdnjava na vzhodu. Postavljena na vrhu »vzhodnega Gibraltarja«, nevidna od zunaj, ima najtežje in najmodernejše baterije. Dve izmed njih sta na jako važnem kraju, da branita vstop v Manilo miljo daleč v burno kitajsko morje; postavljeni sta bili vzporedno druga proti drugi in sta imeli enako število, kaliber in moč topov, znani pod imenom »Dvojčki«, uradno pa baterija A in baterija B. Bili sta najnovejši in najmočnejši bateriji, kar jih je bilo na Koredžidoru. Strel iz ene izmed njiju bi porušil največjo bojno ladjo več milj daleč. Zato so seveda skrbno varovali trd-navske načrte, in vsled tega je bil pač silno prestrašen poveljnik, kolonel Mil-ner in poglavar vojaške divizije v Manili, Burton, ko sta zvedela iz brzojavke iz Washingtona, da je neki angleški častnik našel višnjeve listine, — načrte koredžidorskih baterij na cesti v Kalkuti v Indiji. Ima pa slika o stanju tobačnega delavstva tudi svoje temne poteze. Ko so vpeljali stroje, se je delavstvo obremenilo z napornim delopi, ki izčrpava do skrajnosti delovske moči. Za nadaljnje naše delo nas čakajo zato težavne naloge, ki jih pa upamo z božjo pomočjo in s pomočjo naših poslancev delavstvu v korist izvesti. Prosili bomo, dokler nas ne uslišijo, saj tistemu, ki trka, se odpre. Ko se je Podporno društvo ustanovilo, je vladala med našim tobačnim delavstvom lepa sloga, kar dobro veste stare delavke in delavci. Delavstvo je nastopalo zato samo za izboljšanje delavskih razmer, izobražalo se je. Tudi zdaj moramo še vedno za naše koristi nastopati, a obenem se pa moramo tudi boriti z nasprotniki, s socialnimi demokrati, zadnje čase pa celo z naprednjaki, dasi so slovenski naprednjaki, osobito tobačno delavstvo zaničevali in je v svojem časopisju grdili, a v tem boju ostanemo trdni in neomajeni, ker vemo, da je z nami ogromna večina tobačnega delavstva v Ljubljani. Razmere tobačnega delavstva se lani niso nič izboljšale, marveč celo poslabšale. Gospodarski položaj je tak, da se proizvajalni stroški znižajo, a delo se večinoma zviša. Tobačna režija ima zato vedno več koristi, kakor delavstvo. Kljub neugodnemu položaju pa naše društvo lani ni počivalo, delalo je neumorno, vlagalo prošnje in spomenice, prirejalo sestanke, shode, izlete, veselice, kakor razvidite iz poročila tajnice. Vpeljali so se v posameznih oddelkih odseki, ki so sicer delovali, a leta 1914. moramo organizacijo odsekov popolnoma izpopolniti in izvesti. Zelo živahno je deloval lani pogrebni zaklad, ki šteje že sam kot tak nad 1200 članov. Tudi nanj naj delavstvo ne pozabi in naj se ga tesno oklene, ker pogrebni zaklad je nad vse koristen. Poročilo tajništva. Poroča tajnica Mivi Andlovič. Na zadnjem občnem zboru našega društva je bil izvoljen sledeči odbor: Alojzij Čatar, predsednik; Ivanka Kosec, podpredsednica; Ant. Novak, podpredsednik; Mici Andlovič, tajnica; Iv. Prek, njena namestnica; Mici Rojc, bla- gajničarka; Karolina Rottei* njena namestnica; Valentin Sever, namestnik blagajnika. Odborniki in odbornice so: Matija Bele, Ivan Založnik, Franc Kozamernik, Nežika Fabjan, Ivanka Simončič, Karolina Vidmej, Marija Pliberšek. Lani izvoljeni odbor je imel seje dne 24. junija, 1. julija, 10. julija, 18. julija, 24. julija, 25. julija, 20. avgusta, 1. septembra, 22. septembra, 29. septembra, 8. oktobra, 24. oktobra, 7. novembra, 12. decembra, 30. decembra, 20. januarja 1914,, 22. januarja, 27. januarja, 30. januarja, 9. februarja, 13. februarja, 17. februarja, 4. marca, 9. marca in dne 26. marca 1914. Iz tega se pač razvidi, da je odbor pridno deloval, in to tembolj, ker se mora tudi upoštevati dejstvo, da se vsak petek snidejo odborniki in odbornice, ki se o tekočih in o nujnih zadevah posvetujejo. Izlet v Strunjan. Nanj se gotovo vsi in vse z veseljem spominjamo. Bil je lep. Omeniti mi je, da so lepo pele pevke Katoliškega društva za delavke pod vodstvom pevovodje ravnatelja Ferjančiča, prepovedoval in maševal je č. g. p. Teodor. Deputacija se je v Trstu tudi poklonila prevz-višenemu tržaško-koprskemu škofu dr. Karlinu. Romanje na Brezje. Lansko leto je bilo tudi zato vele-zanimivo, ker nismo priredili le letni izlet v Strunjan, marveč smo še poromali tudi 21. septembra 1913 na Brezje. Odborniki in odbornice so pa enkrat skupno poleteli tudi na Sv. Jošt. Za delovske pravice. Odbor je v svoji seji dne 1. julija 1913 sklenil, da se odpošlje spomenica po poslancu Gostinčarju, da bi jutranji gorenjski vlak prej kot dozdaj v Ljubljano dohajal. Naša prošnja se sicer ni uslišala, ampak obljubilo se je, da se bodo na njo ozirali. Vsekakor pa ta naša in zahteva vsega ljubljanskega delavstva, ki stanuje ob gorenjski progi ne sme ostati pozabljena in pozivamo poslance, da naj nam ta prepotrebni vlak izposlujejo. Cesarska maša. Na iniciativo naše organizacije je s sveto mašo pod milim nebom Ijubljan- Prejemki. Bilanca pogrebnega zaklada za leto 1912. in 1913. Izdatki. Pristopnin 1254, ä 60 v. Posojilo.............. Posmrtnin 13.890 ä 10 v. Dodatek............... Na hranilni knjigi štev. 34.125 dvignjeno . . Saldo.................. Prejemkov Izdatkov . 752 132 1389 40 70 1 2274 2274 200 543 743 2274 1730 4004 14 40 Plačalo posmrtnin 12 po 100 K, 1 po 90 K . . Vrneno posojilo . . . Račun Kat. tiskarne Račun Senice-Bizjak Pisarniške potrebščine Saldo.................. Na hranilno knjigo 34.125 vloženo . V blagajni . . . . Za leto 1913. od 1. julija do 31. decembra. 1290 132 270 29 8 70 10 50 10 1730 543 2274 690 53 40 74 743 74 300 570 64 870 64 Čisti preostanek . . . Pristopnin 8 ä 60 v. Posmrtnin 3221 ä 10 v. 4 322 80 10 I 543 326 870 74 90 64 I 3 posmrtnine po 100 K Saldo................ Dne 1. januarja 1914 v dobro 570 K 64 vin. Promet. Dohodkov 2601 K 04 vin. — Izdatkov 2030 K 40 vin. Računski sklep za leto 1913. Mesec Dohodki Izdatki Več Manj K V. K V. K v. K v. Januar 1508 60 335 80 1172 80 _ Februar 457 20 319 40 137 80 — — Marec 467 80 377 86 89 94 — — April 455 80 393 50 62 30 — — Majnik 451 — 490 55 — — 39 55 Junij 459 — 315 — 144 — — — Julij 455 10 387 50 67 60 — Avgust 454 - 618 48 — — 164 48 September 442 90 387 85 55 05 — — Oktober 460 10 944 45 — — 484 35 November 433 70 254 — 179 70 — — December 453 80 8^2 52 — - 368 72 6499 — 5646 91 1009 19 1057 10 852•09 852-09 Aktiva. Bilanca za poslovno leto 1913. Pasiva. Gotovina 31. decembra 1913 K 852 V. 09 Knjižica št. 27.996 . . . 12018 73 Knjižica št. 32.835 436 10 Delež N. M 200 — 13506 92 K V. Knjižica št. 27.996 12018 73 Knjižica št. 32.835 436 10 Delež N. M 200 Gotovina 852 09 13506 92 sko tobačno delavstvo slavilo dne 4. oktobra 1913 cesarjev jubilej. Na shodu dne 8. oktobra 1914 pri Uncu, prej Wei-•ser, je poročal državni poslanec Gostinčar. Sklenilo se je sestaviti spomenico, ki se je po naših poslancih izročila glavnemu ravnateljstvu. Za umrle člane smo imeli sveto mašo dne 2. novembra pri sv. Jakobu. Pele so pevke Katoliškega društva za delavke. f Dr. Ignacij Žitnik. V seji dne 30. decembra smo se spomnili velikega zagovornika krščanskosocialnega tobačnega delavstva kanonika dr. Ign. Žitnika, katerega prerana smrt je globoko pretresla i tobačno delavstvo, za katero je nepozabni rajnik veliko dobrega storil. Naša letošnja predpustna veselica v »Unionu« je, kakor Vam je že vsem gotovo v spominu, izborno uspela. Celo blagajničarka je bila ž njo zadovoljna. Naši letošnji načrti. Na zaupnem sestanku dne 13. februarja se je sklenilo, !da gremo dne 10. majnika k Sv. Valentinu. Že danes opozarjam na ta izlet. Letos smo nameravali poromati k Sv. Antona v Padovo. Ker se pa letos slavi SOOletnica ustoličenja pri Gospej Sveti, smo sklenili, da poromamo h Gospej Sveti in da ob tej priliki obiščemo tudi Celovec in pa Vrbsko jezero. Blagajniško poročilo poda blagajničarka Marija Rojc. Razvidno je iz razpredelnic. Denarno stanje društva je dobro in vzorno. O pogrebnem zakladu je poročal podpredsednik Novak, ki vodi ta zaklad. Ko se izvedejo volitve, je govoril poslanec dr. Krek. Njegov govor objavljamo na drugem mestu. Poslanec G ostinčar je ožigosal postopanje naših nasprotnikov. Za pospešitev socialnega zavarovanja se sklene na predlog podpredsednika Novaka odposlati načelniku socialnopolitičnega odseka pismo, ki zahteva, da naj se posvetovanja v odseku tako pospeše, da reši odsek predlogo vsaj do takrat, ko se zopet skliče poslanska zbornica. Podpredsednik Novak zaključi nato občni zbor. Jugoslovan. Strokovna Zve^a. Gorje. Na praznik sv. Jožefa je priredila naša skupina J. S. Z. v cerkveni dvorani zaupni sestanek. Tovariš A. Slamnik je poročal o delovanju J. S. Z. v letu 1914. Člani so z zanimanjem sledili poročilu. Navduševal je člane, naj agitirajo pri svojih tovariših za J. S. Z., ker edino ta organizacija je prava za naše delavstvo, ker je na podlagi krščanstva. Naša skupina šteje sedaj 51 članov. Ker je več takih, ki niso pri nobeni bolniški blagajni, se je začelo misliti, da ustanovi skupina svojo bolniško blagajno po načinu, kot je ima tukajšnje gasilno društvo za svoje člane. Pri mesečni odborovi seji dne 22. svečana se je tudi sklenilo, da se plača za vsakega umrlega člana ena sv. maša. Pri tej seji se je tudi sklenilo, da skupina priredi v letošnjem letu 4 javne shode, in sicer 3. maja, 28. junija, 6. septembra in 8. novembra. Skupina ima dne 13. aprila ob 11. uri dopoldne v cerkveni dvorani mesečno odborovo sejo. Vabite se vsi g. odborniki, da se te seje Sava. Jako slabo mora iti v rdečem konsumnem društvu, ko pišejo v ,Zarji, kako poceni da prodajajo, nasprotno pa, kako drago je v »klerikalnem« konsu-mu, pa še vendar še njih somišljeniki rajši kupujejo v klerikalnem konsumu, kakor pa v njihovem. Kje je iskati vzrok? Ozrimo se nazaj v preteklo leto in vzemimo v roke računska zaključka za leto 1913. Iz računskih zaključkov je razvidno, da je »I. Delavsko konsumno društvo« prodajalo leta 1913. 5% ceneje kot socialno-demokratično in da je dalo Q% dividendo, socialno-demokratično le 4%. Iz teh podatkov je razvidno, da se je prodajalo v I. delavskem konsumnem društvu 7% ceneje kot v socialno-demokratičnem. Koliko si skozi to na leto eden ali drugi prihrani, to si lahko vsak sam izračuna. Recimo, da porabi ena družina tisoč kron na leto — je za 70 kron na boljšem — lep dobiček. Torej sodrugi, kje je cenejši? Ali pri vas ali pri nas? To menimo, da vendar ne boste trditi, da računski zaključki niso pravilno sestavljeni, ker so pregledani in potrjeni od nadzorstva in javnih oblasti. Mislimo, da bode to zadostovalo; ako pa ne, bodemu drugič bolj natančno prerešetali in primerjali vaš računski zaključek z našim, da bode vsak lahko sprevidel, kje se boljši gospodari in kje je več požrtvovalnosti in zmisla za gmotno korist delavstva. Končno se še pobahajo v »Zarji«, da zapirajo prodajalno ob pol 8. uri zvečer, obenem pa sami priznavajo, da le takrat, kadar ni odjemalcev, ako pa so, imajo pa odprto tako dolgo kot drugi trgovci. Mi jim damo čisto prav v tem oziru, ker to kaže, da imajo vsaj nekaj zmisla o pravem gospodarstvu, ker nespametno bi bilo žgati petrolej za prazno prodajalno in opvzročati nepotrebne stroške. Št. Janž na Vinski Gori. Na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca je imela naša skupina J. S. Z. dva lepo uspela shoda. Prvi shod se je vršil ob 9. uri dopoldne, drugi ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši. Na obeh shodih je govoril naš rojak g. Vekoslav Zajc iz Maribora. Na shodu nam je razodel delo naših slovenskih poslancev v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Povedal nam je vesele novice, da so sklenile obrtne olajšave mirovna sodišča ter glede novodohodninskega davka, da bo s tem zadobil naš kmet, oziroma zidarji željno pričakujoče olajšave. H koncu je govornik pozival vse navzoče, da se brez izjeme pridno oklenejo J. S. Z. Navdušenje je bilo veliko in je že ta dan pristopilo več novih udov k zvezi. Upamo, da bode današnji dan ostal v spominu ter obrodil stoteren sad. Zborovalci so prosili govornika, naj pri priložnosti zopet kmalu pride, kar jim je govornik z veseljem obljubil. Maribor. V soboto, dne 4. aprila priredi J. S. Z. zvečer ob 7. uri shod v Zadružni zvezi, Koroška ulica št. 5. Delavci, rokodelci, posli in železničarji, vsi na shod, da izvemo še več, kake vežnosti je J. S. Z. Nobeden naj ne zamudi tega shoda. Gradec. V nedeljo, dne 29. marca je sklicalo štajersko okrožje J. S. Z. velik shod za graške srednje- in zgornješta-jerske delavce v Prokopigasse štev. 12. G. Jožef Praprotnik, predsednik skupine J. S. Z. otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče ter podeli besedo okrožnemu delavskemu tajniku štajerskega okrožja J. S. Z. g. Vek. Zajcu iz Mariboru. Govornik nam je v svojem enournem govoru vsestransko pojasnil, kako neobhodno potrebno je, da se vsi, ki si s svojimi rokami služimo svoj kruh, organiziramo v J. S. Z. Razkril nam je ubogo zapeljano socialno derao-kracijo, kako pogubno koraka v grozne prepade. Oni bi radi imeli brez dela nebesa na zemlji ter pravijo, da se morajo sploh duhovniki odpraviti. — Gospod Kovač je v jedrnatih besedah priporočal vsem, naj se trdno oklenejo J. S. Z. ter nam podal poročilo o glavnem bla-gajnem stanju J. S. Z. v Ljubljani. Pred-J. S. Z. g. Josip Praprotnik je stavil resolucijo, da bi se ustanovil odsek pri J. S. Z., da bi začeli delati na to, da bi dobili lastne društvene prostore ter končno navduševal vse zborovalce k pristopu v J. S. Z. Oglasilo se je že ta dan prav lepo število članov k J. S. Z-> posebno pa služkinj se je prav veliko oglasilo. V kratkem želijo vrle Grad-čanke si ustanoviti svojo skupino. Iz Idrije. Pri rdečih s o d r u -g i h se naglo avanzira. V časnikih smo brali, kako je nas znani Ante Kristan prišel do časti biti dvakrat ravnatelj in imeti plače do 10.000 K. Te-te, ta jo je pa zadel! so vse vprek govorili, nekateri delali opazke, katere pa nočemo ponavljati, ker tudi nasprotnika nočemo moralično uničiti. Pač pa nam je prišlo v spomin vse delovanje Kristanovo v Idriji, saj so oni, ki ga poznajo očitno o tem govorili. Prišel je pred kakimi 12 leti v naše mesto tako ubog in brez sredstev, da je bil zadovoljen z najmanjšo plačo. A ko si je enkrat dobro poslal, tedaj pa oni niso dobro zadeli, ki so mu pomagali do službe. Izrinil je iz odbora počasi vse stare in odbral nove moči, ki so šle slepo za njim. Ker je z delavci hodil tudi na izprehod, sploh raji bil v njih družbi, kakor v kaki frakciji, si je pridobil neomejeno oblast nad delavstvom. — Naprednjaki so pa enkrat sklicali shod in tistega jim je Kristan razbil. Ni vedel, da je pol. društvo Jed-nakopravnost sklicalo javen shod in je predsedstvo in govorniki že določeno-Raz odra so morali ves generalni štab liberalcev, med njimi tudi Gangl. RadP tega so ga tožili in Kristan bi moral biti zaprt, a sedaj so mu zanjke nastavili-Ako pri volitvah daš na razpolago vse svoje sodruge naprednjakom, od tožbe odstopimo, če ne boš zašit. In od istega časa je nastal prevkret pri rdečih sodnijah. — Vsaj tako so javno govorih in dejstva kažejo. Soc. demokrati so kar naenkrat postali gorki zavezniki liberalcem, malokateri sodrug je ime toliko samozavesti in nevpogljvosti, a se ni vpognil, velikanska večina je s slepo za Kristanovo komando. Tudi še sedaj, ko Kristana ne marajo v Idriji, Mja še vedno njegov vpliv, njegovi Učenci se še trdno drže njegovih navodil. — To pa menda tudi vzrok, da so ga v Ljubljani imenoval ravnateljem Pri »Splošnem kreditnem društvu«. Hadi strokovne izobrazbe v bančnem Poslovanju ga gotovo niso, saj nima o lern kakih spričeval niti prakse. Pač Prakso ima, a kakšno. Pri nas je bil Več let tudi ravnatelj pri občnem kon-sumnem društvu. A vendar mu je en sam uslužbenec pofulil 18.000 K, pa Kristanu so računi bili vedno v redu, Še ko je iz Ljubljane sem hodil delat račune, ni dobil napake. Šele drugi so jo dognali. Iz tega sklepamo, da so nova čast in novi dohodki obdali, le radi politike. Za njim bo slepo šla masa delavcev pri vsakih volitvah, če bo pa to kred. društvu na prospeh, je druga stvar. Društvo se ustanovi za več let, a politična struja se pa hitro menja. Tudi rdeči sodrugi bodo počasi spregledali, da se ne gre za ,stvar, za njihovo zboljšanje, pač pa za profit neka1 terih oseb in takrat bode kred. društvo da škodi. Izkaz o premoženju: Dun. osr. hranilnica . . K 16-341-16 Dun. občinska hranilnica XVII...............„ 1.259 99 Avstr, delavski kredit . „ 10.104-16 Länderbanka.............„ 1.565-— Poštna hranilnica . . . „ 1.830-80 K 31.101-11 Posojila stavbni zadrugi..............„ 8.135-— Gotovina..............................„ 1.195-71 Vrednostni papirji in deleži . . . . „ 13.334-13 Oprava................................„ 2.289-33 Obresti...............................„ 943 02 Krajne skupine .... K 12.633-65 Inventar skupin . , , , „ 1.23316 „ 13.896-81 Zvezino premoženje....................K 70-895-11 Dohodki 1913..........................K 98.212-54 Izdatki......................... . , , „ 92.613-07 Zvezino premoženje ... K 5.699-47 Premoženje je znašalo: 1. januarja 1913 ..................K 57.951-49 31. decembra 1913 .............. , , , „ 70.895-11 K 12.943-62 Če primerjamo s prejšnjimi leti se pokaže 1913 1912 Število prispevkov . . 311.761 306.870 Dohodki na članarini . K 93.528-30 K 91.386-96 Vsi prejemki ..........„ 98.312-54 „ 94.750-61 Izdatki: Podpore.....................K 54-852 74 K 49.569-15 Izobrazba...................„ 8.522-24 „ 9.655-43 Uprava......................„ 8.56682 „ 8.374-54 Skupaj......................„ 92.613-07 „ 89.203-37 Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Letno poročilo avstrijske krščanske TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE LETA 1913. Zadovoljive so pa razmere blagaj-de. Za 5000 so se pomnožili prispevki, Katerih dober del se pa mora še zaračunati za leto 1912. Dohodki so se povišali za približno 3500 kron, ki so se Pa skoraj popolnoma vzravnali s po-yišanimi izdatki. Osobito so se povišali ^üatki za podpore, in sicer nad 5000 K. ^yeza je priredila več socialnih tečajev, Ki so se dobro obnesli. Premoženje se J6 zopet povišalo za okroglo 13.000 K, Kar dokazuje, da je uprava dobra. Stanje članov je sledeče: Stanje 1. januarja 1913 . . 6030 Pristopilo............ . 468 Skupaj . . . 6498 Izstopili so: Vpokojenih .... 163 Umrli..................35 Drugi razlogi . . . 296 494 Ostalo . . . 6004 Članov je 409 moških in 5595 žensk. Znižalo se je število članov za 26. Izdatki centrale v odstotkih: Podpore...............592 odstotkov Izobrazba..............92 „ Uprava................9-3 „ Skupinam.............10-0 „ Drugi izdatki .... 12-3 100-0 odstotkov Od dohodkov se je izdalo za podpore..............59-2 odstotkov izobrazbo ..........87 „ upravo................8-7 „ obresti skupinam . . 9 5 » drugi izdatki . . . 11-5 „ zvišanje premoženja 5-7 „ 99-9 odstotkov Na vsakega člana odpade za podpore....................K 9-14 izobrazbo..................„ 1-42 upravo.....................„ 1-43 druge izdatke..............„ 3-44 K 15-43 Vsak član prispeva za podporo..............17-5 vinarjev izobrazbo.............2-7 „ upravo ...............2-7 „ obresti skupinam . . 2-9 „ druge izdatke .... 3-6 „ prirastek premoženju 1-8 „ 31-2 vinarjev Strokovnih listov smo izdajali „Faehblatt der Tabakarbeiter« . 108.500 iztisov „Glasnik“...................... 65.000 „La squilla“, za italijanske člane 74.360 „ Skupni nalog . . . 247.860 iztisov V 13 tvornicah je nad 10 odstotkov Tganiziranih v naši organizaciji, kar dokazuje sledeča razpredelnica: Hainburg.......... 25-53 odstotkov Dunaj-Ottakring . . 32-17 „ Dunaj-Rennweg . . 15-38 „ Line .............19-77 Hallein...........14-23 „ Pürstenfeld .... 26 84 „ Ljubljana......... 53-44 ,, Rovinj............ 37-20 „ Sacco . . • .... 48-76 „ Schwac............ 59-06 „ Bautsch...........25-71 „ Novi Jičin........19-63 „ C vita v......... 28-04 „ Poročilo blagajne za leto 1913. Dohodki: ^aldo od 1. januarja 1913.......K H-761 tedenskih prispevkov ä 30 h „ ■u.546 zveznih prispevkov ä 2 h . „ 456 vpisnin ä 40 h..................„ ^bresti koledar ^rokovni listi . . brošure........... rokovna komisija rt n n » r> n >7 34.732-35 93.528.30 350-92 182-40 2-40 1.776-67 1.235-— 79 42 158-14 711-50 14-91 272 88 Svota ... K 133.044-89 Izdatki. Bolniščii Porodniš Mrtvašči Podpor? pečine, travno i Strokovni listi Poučni tečaji . Knjižnica Izobrazba: • • • K 8.074-77 ■ ■ . „ 236-— ■ ■ • „ 211-47 K 54-852-74 K 8.522-24 a) stvarna h) osebna Uprava: . . K 2.37973 ■ • „ 6.18709 K 8.566-82 Izdali smo za časopisje „Fachblatt der Tabakarbeiter“ .... K 4.491-32 „Glasnik“...........................„ 1.697-45 „La squilla“...................... „ 2.186-— K~8.074-77 Skupine so imele: Dohodkov............................K 9.441.41 Izdatkov: za agitacijo........................K 800-76 „ izobrazbo..........................„ 605-78 „ upravo.............................„ 2.513-60 „ izredne podpore....................„ 939-62 „ drugi izdatki.................. „ 1.865-06 Vsota . . . K 6.724 82 Premoženje skupin: Stanje blagajen ...................K 12 633-65 Inventar, knjižnice................. „ 1-263-16 Vsota . . . K 13.896-81 Pregled o delovanja krajnih skupin. Krajna skupina Shodi Seje Konference z zaupniki Druge priredbe Hišna agitacija Poučni tečaj Ali ima krajna skupina knjižnica Bavč 2 5 ne ne da Fürstenfeld 3 14 3 2 ne ne da Hainburg 2 15 8 1 ne da da Hai lein 6 10 __ 2 ne da ' Celovec 2 11 3 ne Ljubljana 3 12 24 — Landskron . 2 Line . . 8 13 2 ___ ne da Novi Jičin . 6 12 da — Rovinj . . — _ da Sacco . . 2, 5 10 da Šwaz . . 7 12 1 da _ Sternberg 3 3 2 1 Dunaj - Ottakring 2 12 2 Dunaj-Rennweg. 3 5 da Cvitava .... 6 11 3 — — — da DRUŠTVA ZVEZE. Obresti skupinam Agitacija......... Delegacije . . . ' Strokovna komisija Koledar ...... Vrednostni papirji Rezervni sklad . . Zaostanki skupin . Razno Razni: . K 9.343-11 1.032-10 470-18 1.950-50 926-60 5.734-38 45915 78-36 67-89 K 20-671-27 Svota Saldo 31. decembra . K 92-613-07 • „ 40.431-82 K 133.044-89 Razvoj naših Zvezinih društev j bil, v kolikor tiče tobačnih skupin pol ske zveze, skozi in skozi povoljen. P( ročilo od češke krščanske tobačne d< lavske zveze še ni došlo, vsled česar s ne more poročati, v koliko je ta zvez napredovala. Gotovo je pa, da je tut ta zveza napredovala, če se tudi mor priznati, da le počasi napreduje. Ojt čenje naših zvezinih društev se kaže doneskih, ki so se nam doposlali in 1 so se podvojili. Kako da je naprede vala naša poljska zveza, pa kaže sledeče poročilo: Krščanska tobačna delavska organizacija v Galiciji leta 1913. Krščanska tobačna delavska organizacija v Galiciji, del poljskega kršč, strokovnega društva s sedežem v Krakovu, je leta 1913. lepo napredovala. Ustanovila se je krajna skupina v Jagelnici (majnika 1913). Zdaj so v vseh galiških tobačnih tvornicah krščanske strokovne organizacije. Z ustanovitvijo skupine v Jagelnici je končana prva organizacijska nalogu. V vseh tobačnih tvornicah se sedaj nahajajo skupine krščanskih organizacij. Gre zdaj za to, da se bo pridno naprej gradilo.. Upamo, da se to tudi posreči in da ni več daleč tisti čas, ko se zedinijo vsi tobačni delavci v naši zvezi. V poročevalnem letu je krščanska organizacija v Galiciji napredovala tako glede na število članov kakor tudi glede na blagajniške razmere. Število članov je znašalo leta 1911. 330, 1. 1912. 494, leta 1913. pa 654. Leta 1913. je pristopilo 160 novih članov, in sicer v Jagelnici 86, Krakovu 128, Monasterzyski 210, Wineku 210 in v Zablotovu 47. Stanje blagajne leta 1913. je bilo tako-le: Lastno premoženje krajnih skupin koncem leta 1913. je znašalo: Gotovina 1371 K 72 vin., inventar 1046 K 32 vin., skupaj 2418 K 04 vin. Skupini v Krakovu in Zablotovu imata lastni blagajni za predujeme. O živahnem agitatoričnem delovanju pričajo te-le številke: Leta 1913. jc bilo 70 odborovih sej, 44 shodov, 25 znanstvenih predavanj in 25 drugih prireditev. Rešenih je bilo 416 spisov, knjižnice krajnih skupin imajo nad 400 zvezkov. Naš napredek dokazujejo volitve v bolniške zavode. Pridobili smo 856 glasov. Krščanski kandidati so imeli leta 1912. le 989, a leta 1913. že 1845 glasov. Z dvema kršč. kandidatoma smo sicer prodrli le v Monasterzyski, a kljub temu smemo biti ponosni na uspeh volitev, če pomislimo, da so dozdaj k* rdečkarji zmagovali. Dne 7. septembra 1913 se je sklicala druga deželna konferenca v Lvov, ki je med drugim sklenila, da se odpošlje deputacijo na Dunaj, ki naj merodajne činitelje pouči o najnujnejših zahtevah gališkega tobačnega delavstva. Deputacija je bila pri glavnem ravnateljstvu kakor tudi pri voditelju finančnega ministrstva dr. Engelnu. Obljubili so ji, da se bodo na v spomenici izražene želje ozirali. Organizacija se je leta 1913. neprestano trudila, da služi interesom tobačnega delavstva. Kjer je bilo potrebno, so posredovala vodstva krajnih skupin pri tvorniških ravnateljstvih. Več prošenj se je glavnemu ravnateljstvu odposlalo. Strokovno glasilo je stvarno razpravljalo o važnih delavskili zadevah, ki so se tudi na shodih obravnavale. Organizaciji tobačno delavstvo zelo zaupa. Tudi drugi ljudski sloji že pri-poznavajo njeno vrednost in važnost. Upamo, da še bolj napredujemo in odtisnemo proč rdečo organziacijo. Dohodki in izdatki krajnih skupin v letu 1913. Krajna sknpina Dohodki Izdatki Centrali Vpisnina Pri- spevki Bolniška podpora Po- rodniška podpora Podpora za orožne vaje Mrliške podpore Obresti skupin K h K h K h K h K h K h K h K h Bavč 12 60 4.224 2.072 63 270 30 422 40 1.441 54 Fürstenfeld . . 37 60 6965 70 3.251 54 345 — 30 40 _ 696 57 2.640 19 Hainburg . . . 22 — 8.201 10 5.432 94 470 20 — 50 __ 820 H 1.430 05 Hallern .... 4 — 1.211 10 439 42 110 — — 13 121 11 514 57 Celovec .... 2 80 1.513 20 857 88 30 _ 151 18 476194 Ljubjana . . . 17 20 18.260 40 9.040 24 1.660 20 88 330 1.826 21 5.400 27 Landskron . . . 2 40 717 60 183 56 10 — 71 76 454 68 Line 10 80 3.933 60 2.022 48 240 30 393 36 1.258 56 Novi Jičin . . . 11 20 4.653 60 1.726 44 210 _ 10 60 465 36 2.193 Rovinj 10 40 7.083 90 2.511 92 570 — 9 32 70 — 708 33 3.224 73 Sacco 19 20 12.696 60 7.919 80 1.100 — 67 20 120 _ 1.269 66 2.239 14 šwaz 14 40 9.525 60 4.621 68 830 70 952 57 3.065 75 Sternberg . . . 2 20 1.909 20 892 48 60 30 — 190 82 738 10 Dunaj-Oitakring 6 — 5.495 70 2.997 92 180 10 100 549 57 1.664 21 Dunaj - Renn weg —- — 1.077 — 470 80 110 — — 10 _ 107 70 378 50 Cvitav 8 — 5.432 70 1.806!80 270 - — — 10 — 543 27 2.810 63 Krajneskupine . 4 627 30 777 28 — — — - - — 53 13 300 89 184 80 93.528 30 46.525 14 6.465 — 167 40 1 1 9.343 11 1 30.231 75 Dohodki v kronah: Jagielnica Krakov Monaster- zyska Winniki Zablotow Vsota V pisnine 86-— 16-— 92-50 37-— 8-50 240-- Prispevki ä 26 vin. 583-96 1021-54 123110 1539.98 314-85 4691-44 „ ä 34 „ 220-32 — — — — 220-32 „ & 35 „ Kartelni sklad (pri- — 174-65 — 266-70 — 441-35 spevki ä 2 vin. . 59-88 88-56 94-70 111-70 24-22 379-06 Sklad delegatov 11-70 7-90 23 — 11-20 9-90 63-70 Vsota . . . 961-86 1308-65 1441-30 1966-58 357-48 6035-87 Izdatki v kronah: Jagielnica Krakov Monaster- zyska Winniki Zablotow Vsota 10o/„ za krajne skupine 89-02 121-20 132-36 184-36 32-33 559-28 Bolniških podpor . 114-50 400-20 37405 496-50 303-80 1689-05 Porodn. podpor . . — 95-— 60- 130-- 60-— 345-- Kartelni sklad . . 59-88 88-56 94-70 111-70 24-22 379-06 Vsota . . . 263-40 704*97 66111 922-56 420-35 2972-39 Varim Mi ni teško, ako se pri pripravljanju kave uporablja staropreidkušeni, najbolj razširjeni pravi t&ranckov: kavin pridatek, ker se od istega rabi manjša porcija, nego od drugii) kavinij) pridatkov. Francoska za armado. Francoska vlada zahteva 1410 milijonov frankov za oboroževanje. Slabo znamenje, ki je tem slabše, če se pomisli, da Rusija zida na naši in nemški meji vojaške železnice. Hčerke ruskega carja se može s princi na Balkan. Srbski prestolonaslednik in romunski princ Karel poročita hčerki ruskega carja. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. Edina In najkrajša linija n Hmerlkn! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste jSifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za t ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnlžjl ceni in brezplačna pojasnila daje samo ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“. Sogata zaloga ženskib ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mprtfll UUBLJHHH fl . WG1 JUl Mestni trg 18. Imovina z modnim in droimim Dlanom. Velika fzber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd. E IPredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. KLIC Zdravniško priporočeno Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80, Edina zaloga BR. N0VM0VIĆ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Sladnl čal-zajtrk! ffpll 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! dose-IU1 ■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in fflfli*! ie vedno bolj priljubljen. Povsod */4 kg zavoj 60 vin UlUhi Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7ripaifiol käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, bUi d V J85 S Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. Tovarne za asbestškrili ..ZEHIT“ družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materijal Razširile wi delavstvom Daše iasllo ,Našo Moč4. Lekana „Pri M“ Mr. PU. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kaplj ce za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčnf krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Ribje olje, steKlenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očss in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin41 za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. &u£niJki. ~‘B> idLm&riAeo A/elijv jSusforu. po cvrti in — \je»-ruxäiJitKr pdoixtU na/svobmefo 1 rSmionrjfmetetXa 'sZHpasrula dippsvlmyiladno. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. 2SZI^KZI5KIZSZZXCC Ä, & E» SSSÄBEMlflBsi Äsatoi trg itav. 1© Velika zaloga raanufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cene! Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse g vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: g1 srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi g pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira I v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh f? velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- “ ših krojev iz pisanega blaga, sifona, listra in g klola. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago! 1- isczsczik: Z7ZZZZČI = p 7ZLD Tovarna čevljev v Tržiča, Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. OtToril sem lastno prodajalno ii mn *11* * I m mi Varstvena znamka. Brej štev. 20 (Colzova Hiša). Gritur & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosti v konfekciji za dame. S Pozor, slovenska delavska društva! BI Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janho Česnih (Pri Cesniku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila. s o 3 K. 2. & P m Postrežba poštena in zanesljiva. S ~7/ \\ // V\ //~ ~y/ " "NK 7/ \V~f Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po iialnižjih cenah L Mikusch. fcJÄ"?,: ---7/ '7/ y\ /’ x'v /Z Svoji k svojim 1 H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. IVflHMuSIH ™ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles le šlvalmh slrafev — za rodMno in obrt. = MeliSa. nalsiflanteiša prilika zašfedenie! jjndskn Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O 4 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.