Poštnina plačana v gotovini
Naše
Leto III. Štev. 16 Krško, 15. decembra 1950
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
V nedeljo bomo volili
najboljše kandidate za Okrajno skupščino
Zasedal je prvi okrajni zbor Osvobodilne fronte
V	nedeljo je v Krškem zasedal prvi okrajnii zbor Osvobodilne fronte, ki je bil izvoljen na zadnjih volitvah dne 12. novembra.
T lepo okrašeni dvorani sc je zbrala velika večina vseh članov zbora. Tako lepe udeležbe že dolgo ne pomnimo, lo je dober znak za dober začetek, saj bomo le s kolektivnim delom in pa sodelovanjem vseh članov okrajnega zbora dosegli, da bomo Osvobodilno fronto v našem okraju okrepili.
Zasedanja se je v imenu Izvršnega odbora OF Slovenije udeležil tudi predsednik oblastnega odbora OF in sekretar oblastnega komiteja KPS za ljubljansko oblast tovariš Jože L e v s tik, ki so ga vsi navzoči navdušeno pozdravili v svoji sredini. Navzoči so bili tudi zastopniki Jugoslovanske armade ter drugi številni gostje.
Ko je zbor izvolil Vse potrebne komisije, je tovariš C o 1 n e r Edi iz Šmarja pri Sevnici kot predsednik delovnega predsedstva podal besedo predsedniku okrajnega odbora OF, tovarišu Ivu Pešaku, ki je v svojem obširnem dn izčrpnem referatu članom zbora govoril o nalogah Fronte v današnjem zunanjepolitičnem in gospodarskem položaju.
Po analizi notranje in zunanjepolitičnega položaja, iz katere je bila razvidna vloga nove Jugoslavije v svetu, predvsem njena dosledna borba za ohranitev svetovnega miru, je tovariš predsednik podal poročilo o gospodarskem stanju okraja. To stanje terja od nas vseh naj-večjili naporov in brezkompromisne doslednosti. Razložil je nujno potrebo vodstva take ekonomske politike kakor jo sedaj izvajamo, saj nam te ukrepe narekuje skrb za delovnega človeka in pa skrb za obrambo domovine. Pot iz današnjega položaja, ki je težak nekaj žara' di zločinske blokade držav, ki jih vodijo kominform-ska vodstva, nekaj pa zaradi raznih vremenskih nezgod, ki so nas zadele, bomo našli le po načelih, ki jih je nakazal tovariš Tito: oprimo se na svoje lastne sile. Vsled tega je potrebna delovna mobilizacija vsakega zavednega člana Fronte.
V	organizacijskem delu svojega referata je tovariš predsednik nakazal stanje frontnih organizacij. V preteklem letu je bil napredek OF, vkljub raznim pomanjkljivostim, vendarle zadovoljiv. Saj je OF uspelo izvesti precej pomembnih akcij, kot je organiziranje frontovcev za sečnjo lesa. kjer so se naše frontne brigade zelo dobro izkazale. Zatiranje koloradskega hrošča, dela 0b priliki »Tednov cest« in še razne druge akcije so zelo razgibale fronto. V visoke milijone gredo številke vrednosti opravljenega dela. Posebej dobre so se izkazale frontne organizacije v Sevnici, na Bizeljskem, v Brežicah in še ponekod drugod.
V	pogledu organizacijskega dela so naše frontne organizacije še vedno šibke. Treba bo odločno prelomiti z dosedanjo prakso dela. Z ideološkim in pa organizacijskim deloni se bodo v bodoče osnovne organizacije OF na terenu bavile več kakor pa dosedaj. Poleg tega pa bo njihova naloga izvrševati ia pomagati povsod in vse naloge, ki so pred nas postavljene.
Rast naših masovnih orsranizaciT kakor AFŽ, mladine, sindikatov5 ”n ostalih je
istotako zadovoljiva. Z organizacijskim delom se bo to stanje v bližnji bodočnosti lahko naglo izboljšalo. In to je glavna naloga zbora kot najvišjega foruma Osvobodilne fronte v krškem okraju.
Po referatu, ki je zajel vso politično, gospodarsko in organizacijsko problematiko okraja, se je razvila živahna diskusija, v kateri so posamezni diskutanti poročali o stanju na terenu in pa o svojih predlogih zl! 1icK’J ?,T!Je dela posameznih organiza-cij Goi li so o vprašanju notranje okre-
SSS&ffijC &pri killerih
V diskusijo je posegel tudi predsednik oblastnega odbora OF tovariš Jože Levstik, ki je podrobneje orisal pomen Jugoslavije v današnjem času in pa pomen OF v sedanjem položaju.
»Če pregledamo položaj OF v Krškem okraju«, je dejal tovariš Levstik, »potem vidimo, da je Fronta dobra tam, kjer imamo delavstvo, to je v centrih. Tam se dela. Na drugi strani pa vidimo, da se Fronta naglo uveljavlja tudi po tistih vaseh, kjer imamo prve začetke socialističnega gospodarstva na vasi, kjer imamo obdelovalne zadruge. Vsled tega je treba zadružnemu gibanju med našimi kmeti posvetiti mnogo več pozornosti, treba je našim ljudem pojasniti in obrazložiti, kakšne prednosti ima socialistično zadružništvo.«
Okrajni zbor OF je sprejel na svojem zasedanju, na podlagi referatov in na podlagi plodne diskusije sklepe o utrditvi osnovnih organizacij in o delu v prihodnjih mesecih.
Z zbora, katerega je pozdravil tildi zastopnik JA, so poslali potem, ko so izvolili sedemdcsetčlaiiski okrajni odbor OF, pozdravne resolucije Izvršnemu odboru OF in pa CK KPJ v Beograd.
Okrajni odbor je nato izvolil svoj izvršni odbor.
Osvobodilna fronta v krškem okraju gre torej z neomajano voljo do dela dn v zvestobi do svojega vodstva naprej!
V nedeljo bomo vsi volili os“(ne
za okrajno skupščino
Na volitve v okrajno skupščino, ki bodo v nedeljo, so se naši volivci resno pripravili. Zavedajo se namreč, kakšne važnosti so te volitve. Na masovnih sestankih so predlagali in izbirali svoje kandidate. Res je, da udeležba na teh sestankih ni bila povsod taka kakor bi morala biti, vendar se je v zadnjem tednu tudi v tem pogledu precej naredilo, tako da lahko trdimo, da danes ni volivca po naših krajih in vaseh, ki ne bi vedel, kdo kandidira v njegovi volilni enoti. Duh tekmovanja je zajel ves okraj. Posamezni kraji so si napovedali tekmovanje. Tako je Sevnica napovedala tekmovanje Kostanjevici, Krškemu, Brežicam in Senovemu. Tudi drugi centri okraja so si med seboj napovedali tekmovanje. Ravno tako posamezni sektorji, na katere je okraj razdeljen.
Delovni kolektiv rudnika Senovo je napovedal tekmovanje vsemu okraju. Poleg tega so se rudarji odločili, da bodo na dan volitev v čast volitev delali. Tako bodo z delom najlepše počastili praznični dan okraja.
Velja naj geslo: vsi gremo volit že v prvih jutranjih urah! S tem bomo pokazali vsemu svetu, da stojimo za svojim vodstvom, katerega bomo v okrajnem merilu prav ta dan izbrali. Saj bo okrajna skupščina in pa okrajni ljudski odbor v sedanjih pogojili na svojem področju res vodja nas vseh. Naši kandidati, ki jih je Fronta predlagala in ki so jih volivci potrdili, ne prihajajo pred volivce z obljub arnik Pokažejo lahko samo na uspehe, ki smo jih
Najboljše so izbrali
za kandidate v okrajno skupščino
v Kostanjevici kandidira tovarišica Tončka Pizansky
Vse žene jo poznamo, našo Tono, predsednico AFŽ v Kostanjevici. Čeprav so ji leta pobelila precej las, še vedno_ vestno lili marljivo dela, ne za sebe, pač pa za skupnost, za nas vse. Nobena gospodarska in nobena politična naloga še ni šla mimo naše Tone. Pri vsakem delu, ki so ga opravile množične organizacije iz Kostanjevice, je tudi del n jenega truda dn skrbi. Za marsikaj se imajo v Kostanjevici prav njej zahvaliti. Ne bi bilo otroške posvetovalnice in verjetno bi bilo število ur prostovoljnega dela na ekonomiji in na Ravni gori manjše, če ne bi bilo nase zveste aktivistke Pizanskyjeve. Ona je prva začela z akcijo za postavitev spomenika padlim partizanom iz Kostanjevice in je zbrala že nad 13.000 dinarjev v'ta namen. V času vojne je izgubila moža in sina, oba sta padla kot talca. Danes žrtvuje vse svoje sile v delo za obnovo domovine, za gospodarski in kulturni dvig vsega našega ljudstva.
Zaradi teli zaslug je bila izvoljena za delegatko na 111. kongres AFŽ v Zagrebu iu prav zaradi tega smo je kandidirali tudi za volitve v okrajno skupščino. Tovarišica Tončka je že s svojim dosedanjim delom kot članica okrajnega ljudskega odbora pokazala, da je vredna zaupanja svojega ljudstva. Tako bomo tudi sedaj dokazali ob teh volitvah, da ji zaupamo ter da znamo dati priznanja njenemu delu, ki služii koristim in boljši bodočnosti naše domovine.
Prvoborec Pisek Miha tudi kandidira v Kostanjevici
Volivci iz Kostanjevice so za volitve v okrajno skupščino, ki bodo'v teh dnevih, postavili kar tri kandidate in sokandidafe. To je edini primer v našem okraju, ki pa izpričuje, kako ljudstvo v Kostanjevici pravilno razume demokratičnost, ki je zagotovljena vsem volivcem v pogledu postavljanja kadidatur.
V Kostanjevici so volivci kandidirali tudi borca iz leta 1941 ttovariša P i s ek Miho. Svoje zaupanje so mu izrazili zaradi njegovega sedamjega dela za našo skupnost,
kakor tudi kot priznanje za njegovo delo za ves čas naše osvobodilne borbe. Kandidirali so najboljše.
Tovariš Ribi Planinc je kandidat Sevnice
Tovariš Rihi Planinc, predsednik krajevnega ljudskega odbora v Sevnici je bil izvoljen za kandidata za okrajno skup« ščino. Njegovo delo je znano vsem volivcem. Pogumna volja pri delu, ki v takem krajevnem ljudskem odboru kakor je sevni-ški, nikakor ni lahko, ga odlikuje vseskozi. Pravilno vodstvo gospodarske politike, predvsem izvajanje gospodarskih nalog, je pripomoglo do tega, da je KLO Sevnica kar se tega tiče, med najboljšimi v krškem okraju. V veliki meri je to zasluga tovariša predsednika, ki mu je ljudstvo sedaj zopet pokazalo svoje zaupanje. Vemo, da bo tovariš Rihi ravno tako pošteno delal kot član okrajnega ljudskega odbora kot je doslej z uspehom delal pri nas, z isto borbenostjo, razumevanjem in odločnostjo.
Zgledna zadružnica kandidira v Sv. Petru
V Sv. Petru so izvolili za kandidata tovarišico II u d i n a Anico. Tovarišica Anica je zgledna zadružnica tamkajšnje kmetijske obdelovalne zadruge. Bila je med prvimi, ki je stopila v zadrugo. V KDZ dela z veliko požrtvovalnostjo, prav posebno lepe uspehe pa je pokazala v svinjereji. Oskrbuje 64 svinj, od teh je že 37 v pitanju. KDZ je oddala skupnosti letos že 37 pitanih sviinj, v decembru pa jih bodo oddali še 15. Tovarišica Anica ima v zadrugi skoro največ delovnih dni in je s svojim deloni ozgled vsem ostalim članom zadruge.
Lahko je ponosna na zaupanje, ki ga ji izkazuje delovno ljudstvo socialistične vasi!
Marljivo delo AFŽ v Sevnici
Kaj dobro nam je dela pohvala za opravljeno delo, ki so nam jo lizrekli govorniki ob priliki otvoritve gasilskega doma v Sevnici. Ni bilo lahko v poletnih dneh, ko smo doma puščale dela čez glavo in otroke same, ter odhajale na delo h gasilskemu
dosedaj dosegli s svojim delom, pa če so bile težave in zapreke še tako velika Te uspehe je doseglo naše delovno ljudstvo, strnjeno okoli svojega maršala Tita — in to delovno ljudstvo razume, da bo treba delati še naprej, samo to bomo imeli, kar si bomo sami pripravili.
Z zavestjo nove zmage našega ljudstva gremo na volitve.
Žene delamo
po smernicah III. kongresa AFŽ
Antifašistična fronta žena je od svoje ustanovitve med vojno do letošnje združitve z Osvobodilno fronto delala kot samostojna organizdcija in je s svojim delom med ženami pomagala pri Izvrševanju vseh gospodarskih in političnih nalog. Ko se je v letošnjem poletju delo naših množičnih organizacij preneslo na voljene organe, se je tudi naša organizacija združila s Fronto. AFŽ bo tudi v naprej pomagala pri vsem delu Fronte in ljudske oblasti, obenem pa mora vložiti vso skrb v osnovne naloge ženske organizacije: skrb za mater in otroka.
Delo III. kongresa AFŽ, ki je bil pred kratkim v Zagrebu, je slonelo na pojasnitvah te velike naloge. AFŽ mora naučiti ženo-mater, kako naj vzgaja in skrbi za našg otroke, bodoče državljane naše socialistične domovine. Da bi to nalogo žene pravilno razumele, je potrebno v prvi vrstii skrbeti za prevzgojo njih samih. Vzgojiti ženo v naprednem duhu socializma je dolgotrajno delo, ki mu moramo posvetiti veliko pažnje in skrbi.
Naša okrajna organizacija je na sejali Izvršnega odbora, kjer so zastopani odbori vsega okraja, temeljito proučila vse delo kongresa. Posebej je sprejela sklep, naj vaški odbori AFŽ na svojih sestankih predelajo resolucijo III. kongresa, kjer so v celoti zajete vse naloge. Dvigati izobrazbo žene na vasi in vključevati žene v vse kultiirno-prosvetno in izobraževalno delo, je najbolj pereča naloga, ki stoji pred odbori AFŽ. Predvsem sedaj, ko -se ua šolah začenjajo izobraževalni tečaji, moramo poučiti žene, kako koristno bo za njih obiskovanje takega tečaja. V nekaterih tečajih je že lansko leto bil obisk žena kar dober. V letošnjem letu je pa zanimanje padlo. To je treba takoj popraviti in agitirati za čimvečjo vključitev žena v tečaje.
Odbori AFŽ imajo precej izkušenj pri praktičnih tečajih, ki so tudi zelo dobra oblika kulturnega dviga naših žena. Kroj-no-šiviljski tečaj v Artičah, za katerega je med ženami veliko zanimanje, dokazuje, (Nadaljevanje na drugi strani)
domu. Delalo nas je 53 žena iz Sevnice ter 36 iz Šmarja, skupno smo opravile 900 delovnih ur. Marljivo in složno smo zgrabile za lopate ali samokolnice, vse od kraja: matere, gospodinje, delavke in intelektualke. Naše delo je pripomoglo k uspehu: lepa velika zgradba gasilskega doma je napol dograjena ter bo služila dvigu našega kraja.
Tudi drugih nalog nismo zanemarjale. Na ekonomiji smo opravile 699 ur prosto-V0^iIjeSa dela* pri iskanju koloradskega hrošča 1234 ur, pri raznih drugih delih pri urejevanju otroškega igrišča in šole 500 ur. Prti združitvi z organizacijo OF smo veliko truda vložile pri delu za izvedbo volitev OF, kjer smo opravile nad 500 prostooljnih ur aktivističnega dela.
Posebno skrb posvečamo pa zaposlenim ženam-materam, katerih otroke negujemo v otroškem igrališču, pripravljamo pa jim tudi dom igre in dela.
Svoj plan dela smo vključile v delo Osvobodilne fronte in tekmujemo z vsemi silami za njeno deseto obletnico.
Kmetijske delovne zadruge so izvolile zadružni svet
Krški okraj ima osem delovnih zadrug i!1 deset ekonomij pri kmetijskih zadrugah splošnega tipa. Po zemlji in pjrebiviilstvii, ki jih zadruge in ekonomije združujejo, štejejo blizu 2 odstotka od vse zemlje in kmetijskega prebivalstva našega okraja. Te številke so dokaj skromne, govorijo pa vendar, da se je zadružno gibanje v okraju začelo in utrdilo. Teh osnovnih zadrug ne more nobeden več razrušiti. Nasprotno, tem zadrugam se bodo še letos priključevali novi delovni kmetje, ustanavljale pa sc bodo tudi nove delovne zadruge. Marsikdo ima mogoče vtis, da so naše zadruge majhne in nepomembne. Toda ti ljudje vidijo samo kar jim tiči tik pred nosom. oni. si težko zamišljajo številčno in obsežno naraščanje zadrug v bodočih letih in da se bo dvignil procent socialističnega kmetijstva od 2 na 4 al!i 6 procentov in da bo naslednja petletka že toliko preoisnovala naše gospodarstvo in miselnost kmetov tudi v krškem okraju, da bomo tedaj lahko govorili o delovnem zadružništvu kot v večini, ki bo prevladala nad privatnim gospodarstvom. Nasprotniki zadružnega gibanja in dvomljivci se bodo lahko prepričali iz leta v leto, da bodo zadruge vedno večje, da jih bo vedno več in da bodo imele vsako leto več gospodarskih uspehov.
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Žene delamo po smernicah III. kongresa AFŽ
da sc navzlic pomanjkanju materiala lahko izvede tečaj tam, kjer odbor stvar pravilno organizira. V kratkem začno z delom podobni kuhinjski, gospodinjski^ in drugi tečaji v št. Petru, Sevnici in Bošta-nju. Potrebno bi bilo. da tudi ostali odbori pregledajo možnosti izvedbe takih tečajev preko zime. Osvobodilna fronta organizira razna predavanja, bralne krožke, ljudske univerze in druge oblike prosvetnega dela. kamor se povsod morajo v ključevati žene in s tem razširjati svoje znanje.
Skrb za mater in otroka je naloga, kateri so že prej naši odbori priznavali veliko važnost. V mnogih otroških posvetovalnicah nudijo medicinske sestre materam strokovne nasvete in pomoč. Odbornice AFŽ pri tem delu prav pridno pomagajo. Babice in otroške obiskovalke nudijo materam in otrokom tudi mnogo pomoči. K vsemu temu delu morajo odbori AFŽ pomagati z agitacijo in z dejansko pomočjo. Pripraviti čim več predavanj o negi dojenčka, o otroških boleznih, o bigi jeni žene, to je delo AFŽ. Poučiti moramo ženo, kako naj čuva snago svojega doma, svoje vasi in okolice, kako naj tudi s tem dviga kulturno raven svojega naroda. V ta namen naj postavijo odbori skupine petih ali šestih ali tudi več žena, aktive, ki bodo -skrbeli za izvajanje posameznih nalog. Žene, ki jih bo vezalo enako zanimanje, se naj sestajajo večkrat, da se pogovorijo o svojem delu, ki ga morajo tudi sproti kontrolirati.
Mnogo več pažnje moramo posvečati vzgoji predšolskih in šolskih otrok in mladine. Ustanavljajmo otroška igrišča, predvsem v okviril KDZ in v mestih. Odbor AFŽ Brežice naj tesneje sodeluje z upravo DID-a in odpravi napake, ki se dogajajo. Sevnica mora tudi v kratkem poskrbeti za otvoritev DID-a, ki bi bil priporočljiv tudi Senovemu. Otroške posvetovalnice še vedno nimajo zadosti' obiska. Aktivi žena po okoliških vaseh naj bi skrbeli, da se te potrebne ustanove vse žene poslužujejo.
Bolj tesno moramo sodelovati s šolo. V preteklem šolskem letu smo imeli nekaj prav dobrih roditeljskih sestankov, kjer so se učitelji do dobra pogovorili z materami o vzgojnih vprašanjih njihovih otrok. Bile so pa nekatere šole. ki v vsem šolskem letu niso niti enkrat sklicale roditeljskega sestanka. Takega malomarnega odnosa do vzgojnih vprašanj ne morejo dovoliti odbori AFŽ.
Pionirski sveti na šolah morajo sodelovati z odbori AFŽ, ki jlim naj nudijo največjo pomoč. Tudi mladinski organizaciji moramo dajati več moralne pomoči in kontrolirati, v kakšno vzgoj-no smer se razvija. Zavedati se moramo, da je vzgojim vprašanje osnovno vprašanje žene, matere in da je temu vprašanju bilo posvečeno vse delo našega tretjega kongresa.
Vaški frontni odbori naj pri delu AFŽ pomagajo, biti morajo voditelj in svetovalec pri usmerjanju njihovega dela. Vse naloge kongresa borno lahko izvedle, če bomo povezane s Fronto in ostalimi množičnimi organizacijami.
Naše državno vodstvo in napredni kmetovalci vedo, da je edina pravilna rešitev kmetijskega/ vprašanja v delovnih zadrugah socialističnega tipa. Zato je za nas pomembno tudi zadružništvo našega okraja z ozirom na ogromne naloge v bodočnosti.
KDZ so si v preteklem mesecu priborile nove pridobitve — zadružni svet, svoje demokratično vodstvo v okrajnem obsegu. Vsaka KDZ in EKZ socialističnega tipa je izvolila svoje delegate in jih poslala na prvo zasedanje. To zasedanje je bilo za zadružništvo v okraju zgodovinskega pomena, kajti s tem so prevzeli vodstvo zadrug zadružniki sami. Birokratizmu, ki se je začel pojavljati tudi v odnosu do zadrug, se je s tem odsekalo najmočnejše korenine. Zadružniki sami -bodo odslej upravljali kmetijsko proizvodnjo, reševali svoja notranja vprašanja, razpolagali s traktorji lin vsemi drugimi kmetijskimi stroji, organizirali svoja podjetja za gradnje, svoje mizarske, kolarske, kovaške in mehanične delavnice. Vse to organizira in vodil zadružni svet -preko svojega upravnega odbora.
Na prvem zasedanju je bil izvoljen za predsednika zadružnega sveta tov. Pečnik Gustav iz KDZ Bizeljsko. V upravni odbor zadružnega sveta pa so bili izvoljeni sledeči tovariši: Dobovšek Franc iz KDZ Boštanj. Kerin Alojz iz KDZ Leskovec, Vimpoljšek Mirko iz EKZ Brežice okol.. Frece Milan iz KDZ Stara vas - Bizeljsko, Pacek Slavko iz KDZ Vel. Podlog, Jazbec Jože iz KDZ Log, Iljaž Franc -iz KDZ ' Bučka.
Traktorji, podjetja in delavnice se vključujejo v -sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev. Neposredno vodi sklad po direktivah zadružnega sveta in upravnega odbora direktor sklada. Okrajni plenum ljudskega odbora je imenoval za direktorja sklada inž. Janeza Perovška.
Prvo zasedanje je otvoril in vodil naj-slarejši član zadružnega sveta tov. Unetič Ivan iz KDZ Vel. Podlog. Zasedanju sta prisostvovala v Imenu OLO-ja predsednik fO tov. Kovačič Franc, v imenu’ OK KPS pa org. Sekretar tov. Salmič Drago. Sledila je zelo plodna diskusija tov. Ivanca, ki je nakazal problem prevelikih ohišnic, elektrifikacijo njihovih vasi in arondacijo zadružnega posestva. Za arondacijo so se zavzemali kmetje iz Vel. Podloga že pred to vojno in to bi pomenilo prav gotovo velik korak naprej ne samo za KDZ, temveč tudi za vse okoliške kmete. Nadalje je omenil, da kmetje privatnik!! letos gledajo na KDZ lepše kot v času ustanovitve. Mnogi so uvideli, da ima zadruga kljub velikemu pomanjkanju delovne sile in slabotni notranji organizaciji večjo možnost naprednega gospodarstva, večje hektarske .donose in podobno. Obstojijo možnosti razširitve. Posebno bi zadruga izboljšala svoje stanje po vstopu malih in srednjih kmetov z večjim številom delovne sile.
Upravnik EKZ Artiče tov. Gorišek Franc je poudaril, da je bila pri njih zemlja vzorno obdelana in pravočasno. Zelo jih je prizadela toča. Dočim so kmetje privatniki v času ustanovitve ekonomije nanjo gledati z mrkim očesom, se danes sprašujejo in pogovarjajo, kako je mogoče, da je ekonomija dosegla tak uspeh. Po njegovem mnenju bo mo-goče z velikim političnim delom in trdno povezavo z ljudskimi množicami osnovati še v letošnjem letu KDZ.
Tov. Vimpoljšek Mirko, upravnik EKZ Brežice-ok„ je navedel, da je celo nprav-ni odbor KZ z dvomli gledal na zapuščeno zemljo, ki je bila -dodeljena ekonomiji. Z dobro voljo in delom so bili doseženi izredni donosi. V EKZ so delali predvsem kočarji. Letos so postavili nove svinjake za 60 glav. Imajo v-se pogoje, da se razvije v delovno zadrugo, samo če bodo množične organizacije in -sama KZ bolj pomagala v tej smeri.
V diskusiji so se oglasili tudi tov. Papež Jože, predsednik KDZ Boštanj, tov. Longo Slavko iz KDZ Vel. Podlog, tov. Dobovšek Franc iz KDZ Boštanj in tov. Brinovec Slavko, predsednik KDZ Log.
Nato je pozdravil zasedanje predsednik OLO tov. Kovačič Franc, ki je naglasil njegovo zgodovinsko važnost. Želel je izvoljenemu odboru mnogo uspeha in pozvat vse zadružnike, da podprejo s svojo delavnostjo politično in gospodarsko neodvisnost Titove Jugoslavije.
Tov. Šepetave Ferdo, predsednik OZKZ Krško, je k diskusiji dodal, da je razvidno iz diskusije in poročil, kako važno je tesnp sodelovanje z zadružniki, sprejemanje vseh sklepov in planov skupno z zadružniki ter nenehna strokovna in politična vzgoja zadružnikov. Iz KZ-jev so nastale zadružne ekonomije in iz teh KDZ,
vendar je nepravilno, da danes splošne kmetijske zadruge podcenjujemo. Upravni odbori splošnih zadrug morajo nadalje voditi o-stro borbo za preobrazbo va-si. Da je zadružni funkcionar preobremenjen, je nepravilno, vendar je nujno potrebno, da sodelujejo člani KDZ-jev v vseh političnih in gospodarskih organizacijah. Naloga zadružnega sveta naj bo, da bo prenašal izkustva ene zadruge na drugo. KDZ morajo nadalje ustanavljati odseke: kovaški, kolars-ki in podobno. Tov. Šepetave je obljubil v Imenu OZKZ vso pomoč, predvsem za dosledno izvajanje demokratičnosti v zadrugah.
Diskusija je nadalje ugotovila, da so bili gospodarski plani za leto 1950 pomanjkljivi in sestavljeni šele v mesecu juniju, kar je rezultat, da plani niso realizirani.
K izdelavi gospodarskih planov za leto 1951 pa je treba pristopiti z v-so resnostjo in čutom odgovornosti. V nobenem primeru ne smejo sestavljati gospodarskih -planov knjigovodje sami, tudi ni dovolj, da so s plani u-poznani samo člani upravnega odbora. Plan morajo sprejeti vsi zadružniki. tako da bo vsak -poedini član zadrugi- seznanjen z gospodarskimi nalogami: le na ta način bo zavel med zadružniki delovni elan in prava zavest. Naš novo izvoljeni upravni odbor pa bo posvečal gospodarskim planom veliko pozornost.
Sklad se bo vzdrževal iz prispevka — ko-ntacije zadrug, ki naj bi znašala za letošnje leto 2 odstotka od neto dohodkov zadruge. Nadalje bo sklad organiziral svoje delavnice, drevesnice in trsnice. Stremeti moramo za tem. da bomo v vsakem KLO-jii ustanovili KDZ ali EKZ, tako da bomo upravičeni obdržati traktorje, ki so v našem okraju.
Na predlog tov. inž. Perovška so bili sprejeti sledeči sklepi:
Osnovna naloga pri vsaki zadrugi je utrjevanje zadružne enotnosti, ki se kaže v pravilnem odnosu do dela -in zadružne imovine. Poglablja naj se politična in strokovna razgledanost zadružnikov, posebno naj se izkoristi v ta namen zimski delovni čas. Upravni odbor bo pripravil učni načrt za tečaje, ki se bodo vršili po
poedlnih zadrugah.
Takoj bomo prešli k delu za razširitev zadrug, za vključevanje novih delovnih kmetov. Pomoč bomo iskali pri krajevnih organih Partije, ljudske oblasti in množičnih organizacij. Razširitev zadruge je življenjsko vprašanje vsake zadruge v našem okraju. Kampanja vključevanja naj se vodi pod parolo: Vsii -kmetje v delovne zadruge! — Vendar naj bo glavno delo osredotočeno na gospodarsko najboljšo zemljo, ki naj bi bila po možnosti zaokrožena okoli središča delovne zadruge, gledano v njenem razvoju.
Zadruge morajo izkoristiti v-se možnosti, ki j ih jim daje država, da dvignejo produkcijo visoko nad privatnim kmetom in s tem dokažejo moč in napredek v zadružnem gospodarstvu, po drugi strani pa bodo lahko državi oddale količine, ki odgovarjajo njihovim gospodarskim zmožnostim. Pristopiti moramo k razvijanju vseli vej kmetijske proizvodnje: k živinoreji se moramo osamosvojiti z lastnim plemenskim materialom — zlasti v svinjereji, razvijati sadjarstvo in vinogradništvo, osnovati perutninarstvo, čebelarstvo in vrtnarstvo. V letu 1951 moramo doseči prve uspehe na teli področjih v okviru danih možnosti.
Zadruge so dolžne likvidirati nepravilnosti pri velikosti ohišnic in prevelike fonde goveje živine in svinj na ohišnicah. Majhne družine naj imajo majhne ohiš-nice. da bodo lahko zadostile potrebi dela v zadrugi.
Zadružni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, da bi znašal prispevek zadrug za vzdrževanje sklada od dohodka delovnih zadrug. Višina kreditov sklada naj se ujema s predvidenimi krediti KDZ.
Upravni odbor naj izdela temeljni plan sklada za leto 1951, kakor tudi dvomesečni plan za leto 1951. Poleg tega naj pripravi poslovnik isklada. Predlogi plana in poslovnika se bodo obravnavali na prihodnjem zasedanju.
Zadruge naj takoj pristopijo k sestavljanju gospodarskega plana za leto 1951 -Delo ne smejo opraviti samo knjigovodje po imstrukdijah okraja, temveč mora sodelovati upravni odbor na čelu s predsednikom.
V vsakem kraju naj se podrobno proučijo možnosti za ustanovitev nove zadruge odnosno kmetijske ekonomije, kajti večina zadrug se je razvila iz kmetijskih ekonomij. Doseči bi morali, da se ustanovi v vsakem KLO vsaj ena ekonomija, lahko pa tudi v eč.
Zastonj so čakali rešitve na vložene pritožbe
Zelo malomaren odnos imajo do sprejemanja in reševanja pritožb posameznih državljanov nekateri KLO. Med takimi KLO, ki mu ni prav nič mar, če se državljan pritoži zoper odločbe KLO o predpisu obvezne oddaje, je tudi KLO Raka. Okrajna kontrolna komisija je ob priliki pregleda na KLO Raka našla 220 nerešen ili -pritožb, ki so ležale po Vseh predalih. Pritožbe so stare že po več. mesecev.
Nepravilnosti pri razrezu posameznih planov nosijo za posledico sprejemanje ogromnih pritožb, KLO ni polagal dovolj pažnje. da se obremenitve izvršijo pravilno, vsled -tega so kmetovalci bili primorani vložiti zoper to pritožbe, ki pa so bile zopet zaman. Nihče od KLO se ni zganil in se vprašal čemu toliko pritožb, niti ni pomislil na to, da morajo biti rešene po Uredbi v določenem roku, zato tudi teh ni nihče predložil v reševanje pristojnim organom. Nihče od KLO se ni zmenil za pritožbo Mi rt Jožeta, ki -poseduje 4,72 ha obdelovalne zemlje in je dobil predpis obvezne oddaje masti 70 kg, akoravno je naj višja norma iza to skupino 45 kg.
Izkušnje so pokazale, da so-pritožbe v K! O, kjer so obremenitve izvršene tako površno, po večini upravičene. Ni pa s tem, rečeno, da se v gotovih primerih ne pritožujejo tudi taki kmetovalci, ki se hočejo s tem samo izmuzniti obvezni: oddaji in so do pritožbe popolnoma neupravičeni. Tak primer je bili tudi kmet Baškovič Miha iz KLO Čatež, ki ima 21,55 ha skupne, 10,85 ha obdelovalne in 5,27 ha orne zemlje. Imenovani se je pritožil na KDK LRS, da pa je -pritožbo odstopila v reševanje OKK. V svoji pritožbi navaja, da je imel prvotno predpis oddaje belih žit 400 kg, oddal pa je samo 502 kg. V celoti da oddaji ni mogel zadostiti vsled suše. Ob priliki izterjave, ki jo je izvršil odkupni aparat, mu je bilo naknadno odvzetega še 1,555 kg belega žita. Nadalje pravi v pritožili, da mu je ostalo za prehrano družine samo 200 kg belih žit ter da s strahom gleda, kako ho preživel svojo 9 člansko družino (vsi za delo sposobni). Prosi za pravilno rešitev, češ, da je vse obveze do sedaj v redu Izvrševal. Zahteva, da -se mu po odkupnih organih
odvzeta količina vrne.
Okrajna kontrolna komisija, ki je pritožilo reševala na licu mesta, je ugotovila, da pritožitelj v letu 1949 ni oddal niti litra mleka, kljub temu, da je imel predpis 1.200 litrov, oddal ni niti kg masti, tako tudi ostale obveze kot so meso, prašiči. krompir ni realiziral. Ugotovilo se je, da so bile navedbe v pritožbi, da je izpolnjeval vse obveze vestno kakor tudi, da mil je odkupni aparat pustil za prehrano svoje družine -sam-o 200 kg belih žit, neresnične, kajti na licu mesta so kontrolni organi našli še 2.590 kg belih žitaric brez koruze. Prlitožitelja je OKK predlagala v kaznovanje javnemu tožilstvu, vsled ne-izvrševanja obveznosti do države in dajanja netočnih podatkov v pritožbi državnim organom.
KLO morajo posvetiti več pozornosti sprejemanju in reševanju pritožb posameznih državljanov, kajti z reševanjem pritožb odkrivajo po eni strani nepravilnosti. ki jih. pri obremenitvah posameznih gospodarstev vršijo, po drugi strani ca se pri reševanju pritožb odkrivajo špeku-lantski elementi, ki se na račun tega, da vložijo pritožbo, hočejo izmakniti pravilnim obremenitvam.
Preklic
Podpisana Greta Suša, žena knjigovodje, stanujoča v Trbovljah, -sem se prepričala, da je vse to, kar sem žaljivega trdila e tovarišici Grm Fani, nameščenki pri rudniku v Senovem, v odnosu do mojega moža, neresnično -in izmišUen<)- Obžalujem, da sem nasedla lažnivim govoricam, preklicujem s tem svoje žaljivke ter se t >v.
Grm zahvalju jem, da je odstopila od tožbe proti meni-
V Sevnici, dne 51. oktobra 1950.
Greta Suša.
Že obstoječe ekonomije naj približajo organizacijo dela delu delovnih zadrug. Delo na ekonomijah naj opravljajo pravi kmetje in si delijo dohodek po delovnih dnevih. Ekonomije naj bodo zares predpriprava za delovne zadruge.
Kmetijsko delovno zadružništvo je na poti k velikim uspehom v letu 1951, pod vodstvom demokratično izvoljenega zadružnega sveta. Na tej poti se mu bodo pridruževali novi in novi delovni kmetje ter prispevali s svojo zavestjo lin delom k zmagi -socialističnega gospodarstva na vasi.