Naročnina
snaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Štev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo S. LETO
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota. 4. decembra 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 4Q
Naša vera.
Ni je bilo večje nesreče, ki je zadela človeški rod, kakor je bila svetovna vojna. Neizmerno gorje je zajelo človeštvo, porušili so se temelji človečanstva. V imenu usmiljenega Boga se je blagoslavljalo morilno orožje, ki je imelo uničevati brate v isti veri. O, kolika zaslepljenost, o kako kruto teptanje človeške vesti in . človekovega bistva! Kosti desetih miljonov padlih in radi vojne umrlih proklinjajo to človeško morijo, pohabljeni, vdove in sirote so živi spomeniki te največje tragedije, odkar svet stoji.
Protičloveški, protinaravni so bili nameni onih, ki so zanetili svetovni požar. Močnejši narodi in njih eksponenti, kralji in cesarji, so hoteli še več narodov podjarmiti, hoteli so dobiti še več tujerodnih ljudij v svojo oblast, da bi jih izžemali in zlorabljali v svojo korist. Sužnjev se jim je hotelo, v Evropi naj bi gospodoval le en narod, germanski, in vsi drugi naj bi jim služili. Madžari, Bolgari bi jim bili le za pomoč v vojni dobri, kasneje, ako bi dobili vojno, bi jih tudi potisnili med drugorazredne narode.
„Božja pravica mora zmagati", so kričali na vsa usta. — In niso se zmotili. Pravica je zmagala in zmagali so onj, proti katerim so zanetili vojno in jih hoteli uničiti. Pred 14 leti so začeli njihovi prisiljeni pomočniki — podjarmljeni narodi — spregledati in v vsej svoji vsebini se je oglasila beseda „sIoboda". Človeška bitja so postajala ljudje, pričeli so se zavedati skupnosti in pripadnosti v narode, ki imajo pravico do slobodnega solnca na zemlji. Takrat šele, ko so narodi te zahteve postavili in sklenili, si jih izvojevati, ie postala vojna neka vrednota. V tem trenutku pa se je vojna sreča tudi tbrnila proti tistim, k| so to klanje povzročijj.
Stoletja smo t>ili Slovenci in ftvati pod tujim jarmom, da smo ie skoro navadili na svojo usodo. Zadovoljni smo pili z drobtina-tni, ki so padale raz miz vladajočih narodov. Oslepeli smo, da nismo videli svoje žalostne eksistence. Klic iz Juga, kjer ni nikdar ponehala zahteva po slobodi,
kjer je živela živa vera, da bo Kosovo maščevano, nas je pred 14 leti zbudil. Spomnil nas je velike resnice, da smo bratje, trije, živeči na jugu Evrope; da smo bili nekdaj eno, zato smo imeli lepo preteklost; da nas čaka velika bodočnost, ko bomo zopet eno.
In napočil je zgodovinski 1. december 1918, ko smo južni Slovani odvrgli od sebe okove, ki so nam jih tujci navezali. V roke našega svetlega Vladarja Aleksandra I. smo položili sveto prisego, da hočemo zopet postati eno, kakor smo bili, trije neločljivi bratje. Veseli in srečni smo
bili skupno z našim Vladarjem Ujediniteljem.
Ne motijo nas težave, ki se pojavljajo kakor drugod, tudi pri nas, ko urejujemo svoj novi skupni dom na zemlji. Predolgo smo bili ločeni, pa so nam naši stari gospodarji vcepili različne miselnosti. Verujemo v naš 1. december, zato bodo z dobro voljo te razlike odpadle.
Prepričani smo, da preneha naša sloboda in naša nacijonalna eksistenca, ako bi spremenili program 1. decembra. Po tolikih stoletjih bridkih izkušenj mora v nas vseh plamteti živa vera in prepričanje, da samo sloga Slovana spasava.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Naš poslanik na bolgarskem dvoru je posetil bolgarskega ministrskega predsednika Mu-šanova in mu izročil noto, v kateri zahteva naša vlada nujen sestanek mešane komisije, radi preiskave dogodkov, ki so se odigrali v Rešni, v srezu Bosiljgradu. Bolgarski komiti so namreč zopet vdrli na naše ozemlje, pri čemur je prišlo do oboroženega spopada z našimi čuvarji meje. — Narodna skupščina je odobrila konvencije o tujskem prometu s C- S. R, in začasni trgovinski sporazum z Grčijo. — V Narodni skupščini se je izvolil odbor za proučitev društvenega in zborovalnega zakona. V odbor pride 26 članov, med njimi bo tudi naš narodni poslanec g. Benko. — V Beogradu se je vršila skupščina jugoslo-vensko madžarske delniške družbe za izmenjavo blaga. Družba je že začela z rednim poslovanjem. — Mi nister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok o povišanju prispevkov za nezgodno zavarovanje.
Prispevek se poviša za primer nezgode od 6 na 7 Din za 100 Din zavarovalnega zaslužka in za nevarnostni odstotek 100. To povišanje stopi v veljavo 1. januarja 1933. — Skupščinski odbor, ki razpravlja zakon o zaščiti kmetov, je prav pridno na delu.
Bolgarija. Ministrski predsednik Mušanov je imel izčrpen ekspoze o notranjem položaju države. Ugotovil je, del Je komunizem v državi izza zadnjih občinskih volitev zelo oslabel. Naoovedal tuc(i veliko reformo v svrho prilagoditve pcuka sedanjim časom. Glede zunanje politike je na-glašal, da goji bolgarski narod samo to željo, da bi si izboljšal ?voj položaj z delom in mirovnimi sredstvi in da ga nihče ne more dolžiti, da bi bil za vpjrjo. Odkritosrčna želja Bolgarije je, da bi stopHa v neposredna pogajanja z Jugoslavijo, v svrho odstranitve nekaterih nesporazumov. — Obračunavanje med makedonstvujuščimi se nadaljuje. Tako je nek neznanec
med vožnjo na tramvaju sredi Sofije ustrelil policijskega agenta Bučkova. Preden je prišla policija, je neznanec pobegnil v smeri proti madžarskemu poslaništvu, v nekem avtomobilu.
Nemčija. Neprenehoma se vrše pogajanja in posvetovanja, kako bi se sestavila nova vlada. Po Hitlerju, čigar pogoje ni mogel sprejeti Hinden-burg, je stopil v ospredje general Schleicher. Kakor zatrjujejo, je Schlei-cher postavil kot pogoj za prevzem vodstva nove vlade, odgoditev državnega zbora dp meseca januarja, da bi lahko do tega Časa razčistil zavoženi položaj. Seja novega državnega zbora bo najbrže že 6. decembra, kateri bo predsedoval najstarejši poslanec, narodni socialist general Litzmann.
Poljska. V veljavo so stopile nove carinske tarife, ki pa so pra vomočne že od 7. septembra naprej. Postavke so znižane za povprečno 25 odstotkov.
Italija. Da se razpravlja o kritju proračunskega primanjkljaja, se je sestala fašistična zbornica. Dohodke pokrajin so znižali za 404 miljonov lir. — Ker se veliki fašistični svet ni mogel sporazumeti o smernicah nove italjanske notranje in zunanje politike, je odgodil svoja posvetovanja za 14 dni.
Nizozemska. Nizozemska zbornica je sklenila zvišanje carinskih pristojbin za 30 odst. za vse one izdelke, ki se izdelujejo na Nizozemskem.
Madžarska. Za časa likanj a avstrijskega kancelarja v Budimpešti, se je sklenil formalen dogovoif meq Avstrijo, Madžarsko in Italijo, po katerem stopijo te države med seboj v iesnejše gospodarske odnošaje. — Ministrski predsednik Gomb6s bo od-pptpval v Heq>$lp in Avstrijo šele fneseca decembra. Policija *fe odkrila novo širokopotezno komunistično za^to. Doslej bilo sjretiraai^ 17 oseb. Med aretiranci sta tudi dva jugoslovenska državljane.
Švedska. Vojaški izdatki bodp znižani za 20 miljonov kron. Prihrz ke bo vlada uporabila za ustanovitev velik egal6ndaza~6rezposeIne.
Zastopnik Nj. Vel. kralja pri otvoritvi odranshe lik
Pri blagoslovitvi in otvoritvi odranske šole bo udeležen Nj. Vel. kralj po svojem zastopniku. Kakor znano je naš vladar poklonil odranski šoli lepi dar 10 tisoč dinarjev. Kako pri srcu je pa Prekmurje našemu vladarju, kaže tudi nova naklonjenost, -ki jo izkazitje s tem, da pošlje k otvoritvi svojega zastopnika. Otvoritve pa se bo udeležil najbrže tudi g. minister prosvete sam, ako mu bo čas dovoljeval ali pa pošlje svojega zastopnika.
Agrarna zadruga.
Prefl Ifji s£ je ustanovila Čren-sovcih Agrarna zadruga, ki je zbrala kmaiu v svojih vrstah res lepo število članov, okrog 5000. Področje zadru ge je obsegalo Prekmurje in Mtd?ž-murje. Ni čuda, da je Agrarn i zadruga zbrala toliko članov, saj si je vzela v svoj program rešitev našega najbolj prerečega gospodarskega v-prašanja: agrarno reformo. Naš človek je odvisen od zemlje in ksisten-ca našega kmeta je bila in jt se od-visna od ureditve agrarne eforrne. Zato je bilo za zadrugo veliko zanimanje. Ako še pridamo, da je bila vsa politična moč takrat v rokah ljudi, ki so to zadrugo ustanavljali, je razumljiv razmah zadruge.
Bili so pa že takrat ljudje, d so bili črnogledi in niso pričakoval; od te zadruge ničesar. Veliko število agr. interesentov je ostalo izven zadruge. Razvoj zadruge in dogodkov dal prav tem. Zadruga si je kot prvo in glavno točko svojega programa postavila : odkup agrarne zemlje od veleposestnikov za svoje člane. Priznati js treba, da je to bila velika ic dokaj težka naloga. Znamo, da so se vrši,h tudi pogajanja za zemljo. Zadruga je pa baš v tej najglavnejši toči? odpovedala. Likvidacija agr. refoi :e se razvija mimo zadruge in {teftfs a. skoraj človeka, ki bi v tem r jppgla-vitnejšem vprašanju pričako a! Še česa od zadruge. Zadruga glavni cilj opustila in spreminja! pravila na vsakem občnem zboru, da se je končno iz Agrarne zadruge -levila neka gospodarska prapora zadruga.
Zanimivo je tudi, kaj pra vi j nekateri člani Zadruge, kako se jih ; pridobilo za pristop. Ko se je govo rilo za odkup gozdov, se je poBirak po občinah pristopnina in deleže-7 z? zadrugo, ljudje so pa razumel da j to kapora za log. Ko iz vsegn tega ni
bilo nič, so začeli ljudje zapuščati zadrugo in zahtevajo izplačilo deležev. Tako zahteva nekje cela občina izplačilo deležev in je priglasila svoj izstop. Danes ni jasno, kako si zamišlja Zadruga odkup agrarne zemlje in gozdov za svoje člane. Gozd je sicer kupljen, a je tako daleč, da nimajo člani kot taki, od njega dobene neposredne koristi. Zadruga sama pa najbrže tudi ne mnogo. Agrarno zemljo pa, kakor sodimo po razpoloženju agrarnih interesentov, bo vsakdo svojo odkupil brez Zadruge. Država sama mu omogoča odkup agrarne zemlje na obroke. Tako stoji črensovska agrarna zadruga že daleč od svojega prvotnega programa, kar dobro vedo vsi člani in ves narod.
Ustreljen tihotapec.
V noči od sobote na nedeljo so skušali prekoračiti našo mejo neznani tihotapci. Med njimi je bil tudi Gos-tonyi Peter, mali kmet iz Markovec, ki je hotel nesti na Madžarsko bren-to jabolk. Ko so se tihotapci približali meji, jih je nenadoma ustavil gra-ničar. Seveda so se prestrašeni tihotapci podali v beg in ker se na klice graničarja niso ustavili, je ta začel streljat. Pri tem pa je drugi strel za -del Gostonyia, ki je obležal mrtev na tleh. Drugim se je pa posrečilo, da so srečno zbežali. Gostonyi zapušča 8 neprskrbljenih otrok.
To je od 22. oktobra že peti slučaj, da je moral tihotapec za svoje dejanje žrtvovati življenje: A kljub temu se najde še vedno kdo, ki skuša tihotapiti malenkosti preko meje in ne pomisli, da je to igra z življenjem.
Zborovanje županov.
Kakor v Lendavi, tako se je vršilo tudi v Beltincih zborovanje županov iz gornjega dela lendavskega sreza. Zborovanja so se udeležili vsi župani. Banskl uradnik g. Gorkič je dajaT potrebna pojasnila za sestavo občinskih proračunov. Pogovor je pa prišel tudi na druge občinske zadeve. Med drugimi zadevami se je konstituiral tudi sreski pododbor Županske zveze. Za spodnji del sreza so bel-tiaskemu zborovanju prisostvovali gg. župani Šiftar in Car ter tajnik Ošlaj. Pododbor županske zveze se je sestavil naslednje: Škoberne Franc, župan iz Črensovec predsednik, Šiftar Geza, župan iz Lendave, podpredsednik, Er vec Mihael, bratonski župan, tajnik ; Ošlaj Joško, obč. tajnik, blagajnik, v odboru so še: Peterka Martin, Beltinci, Dravec Joško. Turnišče, Horvat Štefan, Bogojina, Car Josip. Dob-rovnik in Kiraij Josip, Gornji Lakcš.
Tako je ustanovljen tudi v na šem srezu pododbor županske zveze, ki bo zastopal naš srez v županski zvezi. Odbor, ki je bil izvoljen enoglasno, pa nam je porok, da bo delo šlo kaj pridno od rok.
Izpremembe v občinsfti upravi.
V občini Kapcs, je bil razrešen 3. ipan Lebar Jožef in več odbornik v, ki so deloma že umrli, ali pa se iko stari, da več ne morejo o Ijati svojih dolžnosti. Za župana i imenovan dolgoletni podžupan, i cenilec, podpredsednik krajevne •rganizacije g. Koter Mihael. V odbor "la med drugimi tudi g. šol. upravitelj Horvat Janko. Novemu odboru želimo an;.go uspehov pri njegovem delo-. anju.
Murska Sobota
—	Odhodnice. V zadnjem času smo imeli kar dve odhodnici. V soboto se je poslavljal od nas g. sodnik Verlič. Njegovi številni prijatelji so mu priredili pri Fafliku poslovilni večer, ki je dokazal, spričo velike udeležbe iz vseh slojev prebivalstva, njegovo priljubljenost. — Tukajšnji Sokol pa je priredil v ponedeljek poslovilni večer svojemu odhajajočemu bratu kapetanu Gavrilo-viču. Tudi tokrat je bil obisk nad vse časten in odhajajoči g. komandant mesta se je lahko prepričal o svoj simpatiji, ki jo uživa pri nas. Na večeru je sodeloval tudi aok. jazz orkester. — Obema želimo ponovno kar največ zadovoljstva na novih službenih mestih.
—	Lutkovo gledališče. Dolgo so naši otroci pogrešali svojega gledališča. Redke mladinske predstave v Sokolskem domu nikakor niso zadoščale. Zato ni čudno, da so otroci več krat govorili staršem: „Vi vedno ho dite igre gledat, mi pa nič. Kdaj bo za nas kaka igra?" To so zlasti občutili tisti otroci, ki so drugod imeli priliko gledati Gasperčekovo umetnost. Kako so se otroci razveselili, ko so zvedeli, da bodo tudi oni imeli svoje gledališče. Kako so jim sijala lička, kako so se jim svetile oči, ko so gledali prvič lutke. Z napetim pričakovanjem so se veselili druge igre. In ko je minila nedelja brez predstave, jim kar ni bilo všeč. Zadnja predstava, v nedeljo popoldne, je pa že tako prijela mlada srčeca, da so še doma potem občudovali Repošteva, hvalili Janka in princezinjo ter rajali s palčki in se veselili nad vrnitvijo prin-cezinje in novega princa Janka. — Čestitati moramo Sokolskemu društvu, dd je spoznalo, da je treba dati tudi otrokom, kar je njihovega in da se tudi denarnih žrtev ne ustraši, da bo pomagalo naravnavati vzgojo otrok v pravo pota. Da bo otroško gledališče še nadalje dobro uspevalo in se še razvijalo, nam je porok požrtvovalnost br. staroste, dipl. lutkarja br. Ščuke in številnih sodelavcev.
—	Sokolski orkester. Že dolgo se je čutila potreba po lastnem orkestru in sedaj se izpopolnjuje tudi ta potreba ne samo našega Sokola, ampak cele Lendave. Kraj, kakor je Lendava mora pač imeti svoj orkester. Imamo izvrstne moči, zakaj se torej ne bi ti zbrali in nam tu in tam nudili umetniške užitke, ki smo jih vsi potrebni. Orkester je prav močan in ga vodi učitelj g. Ljubič. Pred kratkim smo dobili pevski zbor, ki bi pa o njem želeli, da bi se še bolj izpopolnil, sedaj imamo že orkester, na odru vidimo večkrat dramatske predstave, kar pač svedoči, da Lendava v marsičem napreduje. Z voljo in z ljubeznijo se bo dalo marsikaj napraviti.
—	To nI lepo. Minuli petek smo imeli praznik Sv. Katarine, ki je patrona naše fare. Nekateri mislijo, da morajo praznik izrabiti v to, da se napi-jejo. Tako so naravili neki lendavski mladiči, ki so se na večer valjali do mov po ulicah.
—	Vljudno se naprošajo vsi naroi nlkl Murske Krajine, da poravnajo naročnino v tajništvu sres. organizacije.
—	Sestanek v Goricah. Da se tudi prebivalstvo Lendavskih goric seznani s pomenom stranke, se je vršil v ponedeljek sestanek pri g. Magdiču, na katerem so poročali preds. kraj. organizacije g. Škalič, g. župan Šiftar in tajnih Geder.
—	Izredni občni zbor, ki ga je imela v nedeljo Zadružna hranilnica in posojilnica je lepo uspel. Namen obč. zbora je bil ta, da se zadruga v svojem delovanju še bolj razvija. V načelstvo sta bila izvoljena gg. Maj-zelj Viktor, dimnikarski mojster iz D. Lendave m Kocon Nikol&j, pos. in mizar iz Čentibe, v nadzorstvo pa gg. župnik Škalič in dr. Pikuš Tako je zadruga pridobila nove delavce in tako vodstvo je najboljši porok za us-pečen razvoj naše mlade kreditne zadruge.
Dolnja Lendava
—	Dijaška kuhinja. Naša najbolj pomembna socialna ustanova zelo lepo uspeva in deluje. Hrana je vedno boljša in boljša. Omeniti moramo, da sta oba naša mesarja g. Bohar in g. Unger obljubila, da bosta vsak dvakrat tedensko dala meso. Tako dobe naši otroci štirikrat tedensko gorko, dobro govejsko juho. Hvala obema dobrosrčnima darovalcema.
—	Novi komandant mesta. Premeščen je bil sz Lendave komandant mesta, poručnik g. Markovič. Njegovo novo mesto je Otočac. Na njegovo mesto pa je prišel g. poručnik Golu bovič iz Varaždina. Markoviču in njegovi soprogi, ki sta bila oba delavna člana našega Sokola, je priredilo društvo lep poslovilni večer.
Sprememba v cestnem odboru.
G. ban Dravske banovine je imenoval za člane-odbornike sreskega cestnega odbora naslednje gospode: D.-avec Jožefa, župana v Turnišču, Casar Jožefa, posestnika in mizarja iz Strehovec in Horvat Andreja, posestnika iz Odranec. Istočasno so razrešeni dolžnosti odbornikov cestnega odbora gospodje: Hajdinjak Anton, narodni poslanec na lastno prošnjo ter po potrebi Litrop Štefan bivši župan in banski svetnik v Turnišču in Puhan Franc, župan iz Bukovnlce.
DOPISI
Prosimo cenj. naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino vsaj do 10. decembra 1932. Naročnina od 1. marca do 31. decembra 1832 znaša Din 27 —. Onim, ki so plačali več, prenesemo preostanek na leto 1933.
Pertoča. Po zaslugi tukajšnega učiteljstva je doživela naša šol. mladina preteklo nedeljo 13. t. m. zelo pomemben dan, ki ji bo ostal v trajnem in prijetnem spominu vse življenje. Obdarovano je bilo po Ciril-Metodovi družbi 117 najrevnejših otrok z raznimi koši obleke in je bilo razdeljeno med šol. otroke: 27 oblek za deklice, 21 hlač in 8 sukenj za dečke, 7 kril za deklice, 17 sveate-rov, 46 čepic, 24 trikot-žabic in 90 parov nogavic ter 27 kom. različnih čitank. Vse blago je prinesla it Ljubljane odbornica C. M. družbe gospa Nilka Potočnikova, ki je prispela že na predvečer. Po službi božji je gospod župnik Varga oznanil, da se bo po maši vršilo obdarovanje in se je tudi s prav toplimi besedami spomnil C. M. družbe, ki nam je toliko daril poslala. Po službi božji se je takoj napolnil razred v novi šoli z malčki in stariši, ki so bili v nestrpnem pričakovanju, Navzoči so bili ga. Nilka Potočnikova, g. župnik, gg. župani iz Pertoč, Večeslavec, Ropoče in Krašč ter domače učiteljstvo. Najprej je spregovoril g. šol. uprav., ki se je v imenu vseh zahvalil C. M. družbi, posebej pa še njeni odposlanki ge. Potočnikovi. Nato je nagovorila mladino ga. Potočnikova, ki jih je v vzneše-nih besedah bodrila k pridnemu učenju, k pokorščini do starišev in učiteljstva ter z res izbranimi besedami vzbujala ljubezen do domače grude in do naše lepe domovine. Obljubila je tudi v imenu družbe, da nam bodo tudi v bodoče naklonjeni. Končno se je učenka višje nar. šole, ki je podarila gospej lep šopek, zahvalila v imenu vseh obdarovancev Ciril-Metodovi družbi in še posebej gospe Potočnikovi ter obljubila, da se hočejo vsi pridno učiti, da bodo zamogli enkrat zvesto ljubiti in služiti svoji lepi domovini Jugoslaviji. — Ciril-Metodovi družbi kakor tudi ge. Potočnikovi pa tukaj ponovno izrekamo iskreno zahvalo ter se priporočamo za nadaijno naklonjenost.
Odranci. Naša šolska zgradba je dograjena in jo je komisija tudi že pregledala in prevzela. Kolavdacija se je izvršila v sredo dne 23. novembra. Komisija je ugotovila, da je zgradba zgrajena točno po načrtih. Vsa dela so izvršena točno in dobro. To priznanje je velikega pomena za naše domače mojstre, saj so prav vsa deia izvršili domači obrtniki. To nam kaže, da imamo v naši ožji domovini res prvovrstne mojstre. Šola bo posvečena in otvorjena* v nedeljo dne 11. decembra. Posvetitev bo izvršil preč. gospod beltinski župnik. Posvetitvenih in otvoritvenih svečanosti se bodo udeležili zastopniki raz nih uradov. Tako bo zastopana ban ska uprava in bo prišel najbrže sam gospod ban, zastopnik prosvdnegi oddelka banske upraue, sreski načelnik, šolski nsrizornik in drugi odliči i gosti, Take svečanosti se vrše le reč kokedaj, zato se bomo Odrančar potrudili, da bo posvetitev naše šo' res dostojno in praznično prossavljt

SIVALNE s T r o J C
radio aparate, gramafone	Km
in ploiCe kakor tudi kolesa in vsakovrstne dele dobite
dokler zaloga traja po stari znižani ceni
Pri tt. CRNSST ŠTIVAN v Murski Sobe ti.
r
i


na. Vabimo vse okoliške občane, da se udeležijo naših svečanosti.
Mrtvarjevci. Tudi mi se pridružujemo našim bratskim organizacijam JRKD, ki so že izrekle hvalo našemu neutrudljivemu gospodu poslancu, da je preskrbel seno. Kot naj mlajša organizacija mu izrekamo prisrčno zahvalo za njegov trud. Spominjamo se, da smo ga baš mi prvi naprosili, da nam preskrbi seno, ko nas je poleti enkrat obiskal. Vsi smo s senom zelo zadovoljni in bo ta čin ostal vedno v spominu vsem nam. Izrekamo našemu poslancu popolno zaupanje in ga bomo vsikdar podpirali.
Žižki Novine nam povejo, da je tistim dvema gospodoma, ki sta bila razrešena kot občinka odbornika, zelo žal za to čast. Za vsako neslanost pa res ni treba podpisovati. T«-ke izjave so prazne čenče in frlice.ki jih sosede pripovedujejo skozi kuhinjska okna. Kar se pa tiče agr. zemlje in interesento je pa res, da smo zadovoljni, saj v naši občini vsa ko dete dobro zna, koliko se je preklinjalo in kako se je delila agrarna zemlja. Mi samo želimo, da se ob priliki vse krivice popravijo. Ne bi nam pa nič škodilo, če bi dobili več agr. zemlje, pa če tudi Trebež. Zdaj so vsaj ljudje, ki se za to potegujejo, včasi pa se nihče ni za to brigal. V ostalem so pa vsa zavijanja udomačena že od nekdaj pri Novinah.
— Črensovci. Strelska družina v Crensovcih in Gor. Bistrica sta si v teku zadnjega meseca zgradile skupno lepo strelišče ob Muri na od grofice Marije Zichy podarjenem svetu. Precejšnje delo gradnje je bilo izvršeno potom članskega kuluka, delno pa iz podpor družini naklonjenega prebival stva, za kar se jim tem potom izreka najlepša zahvala.
Strahote svetovne vojne.
V Londonu so sestavili statistiko o žrtvah svetovne vojne iz katere je razvidno sledeče: V bitkah je padlo 10 miljonov vojakov. Nad 13 miljonov prebivalcev mest vasi i. t. d. je izgubilo življenje. 9 miljonov otrok je izgubilo svoje očete. Število vdov je 5 miljonov a nad 3 miljone vojakov je bilo ujetih. Število ranjencev pa je tako veliko, da se ne more dognati. Izračunali so tudi, da je za časa trajanja svetovne vojne umrlo vsako minuto 6 oseb . . . Številke dovolj jasno pričajo od vseh minulih strahotah.
Ukinitev uradnih dnevov.
Okrajno sodišče v Murski Soboti naznanja, da so uradni dnevi v Gornji Lendavi in v Križevc;h radi nezadostnih proračunskih kreditov s 30. no vembrom 1932 ukinjeni.
Mlinarji in merično.
Zadnje tedne je bilo po vseh naših vaseh yeliko razburjenje, ker so začeli pobirati merično namesto 10% kar 15°/o< ali od sto kil so brali 15 kil meričnega. Popolnoma razumljivo je, da so se kmetje upravičeno razburjali, saj bi na ta način morali dati od svojega pridelka skoraj polovico za predelavo pridelka. Našim poslancem se je pa posrečilo, da so odvrnili to veliko krivico. Ministrstvo za trgovino in industrijo je namreč izdalo novo naredbo, po kateri bodo mlinarji plačali za kmečko mletje le 2% In to od zaslužka, ne pa od količine, ki jo da kmet mleti. To se pravi, če mlinar zasluži pri 100 kg povprečno 15 Din, plača od tega le 30 par davka. Radi tega ne bodo prisiljeni mlinarji brati večjega meričnega, kakor dozdaj.
Dš,
MLADI ROD.
Atilov grob.
Onstran Mure, ne daleč od Kapele stoji griček, katerega veže najstarejše ustno sporočilo s samim silovitim hunskim kraljem Atilo, šibo božjo, ki je v letih od 434. do 453. po Kr. s svojo divjo vojsko prizade jal obilo straha tudi Starim Slovanom. Zato je tudi spomin nanj še živ med našim narodom. Najbolj skrivnostna je bila smrt in pokop tega divjega kralja. Na ta dogodek sa nanaša tudi pripovedka z onstran Mure, ki se glasi:
Ko je umrl hunski kralj Atila, so ga neverniški pesoglavci pokopali na najskrivnejšem kraju, na nekem griču med Muro in Dravo. Truplo so položili v zlato krsto, to v srebrno in obe še v železno, tako da leži v treh krstah.
Pokopali so ga štirje pogrebci naskrivaj, da ni nihče drug vedel kje. Ker so se zbali, da bi kdo izmed njih samih ne ovadil, kje leži pokopan njihov kralj, so sklenili tudi sami umreti. Drugi pogreb je ubil prvega, treiji drugega, četrti tretjega, nato si je četrti še sam sebi glavo odsekal.
Tako je ostal Atilov grob nepoznan. Konečno so ga stari ljudje vendarle izvohali na omenjenem griču bi zu Kapele. Spoznali so ga baje po neki luknji, stari zidanci podobni, v kateri so v davnih davnih časih našli vse polno hunskega orožja in mučilnih priprav. Šafaričev Lojzek, ki mi je znal še vse to predati, je celo zatrjeval, da je njegova babica, če ne ta, pa od babice babica prav gotovo na lastne oči videla vse stare hunske sablje, sekire, nože in celo žage, s katerimi so ti poganski pasjeglavci žagali kristjane kar na dvoje.
(Podobna pripovedka o Atilovem grobu je bila objavljena tudi v .Kresu" in ponatisnjena v »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva" od dr. Kelemine )
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
RONNV
z KATHE von NAGY i WILLY
FRITSCH.
Napisana po Pressburgu i Schfin-
zelu Besedila pesmi : Schanzer
i Welisch. Godba Emerich Kal-
man. Produkcija : Giinthes Sta-
penhorst. Režija : R. SchOnzel.
Predstave se vrtijo» v NEDELJO, dne 4. decembra popoldne ob 7*4 uri in zvečer eb V2 9 uri-
Hišo proda
v Murski Soboti, Slovenska ulica 10. LAZAR ANA.
SOKOL
V nedeljo dne 4 12. ob 3. uri
popoldne pride v Sokolski Dom sv. Miklavž, ki bo obdaril pridno Sokolsko deco in naraščaj.
Sv. Miklavž pride z Gašperčkom, ki se bo podal zopet k g. Repoštevu reševat zakleto kraljičino.
Sokolska deca pa bo zaigrala primerno igirco.
Pripeljite malčke! Vstopnine ni!
Organizacija.
Krajevnim organizacijam!
Posamezne krajevne organizacije do danes še niso vposlaie točen seznam vseh svojih članov. Zato prosimo, da se nam ti seznami nemudoma vpošljejo.
Krajevne organizacije naj ispol-nijo svoje članske sezname in nam novoprijavljene člane vedno takoj prijavijo.
Srubn organliaclja 3RHD Huriba Soboti.
* *
Br. čete opozarjamo, da naj zbirajo in pripravijo podatke za »Veliki stat. izkaz" ter za občne zbore. Zdravo!
Iz delovanja Združbe trgovcev.
Sladkorne cene.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti opozarja vse svoje člane, (trgovce s špecerijskim blagom) na okrožnico, ki jo je razposlalo srezko načelstvo v Murski Soboti pod štev. 9260/3 z dne 25. novembra 1932, ki se glasi:
Cene sladkorja so se nekako ustalile ter se gibljejo za 1 kg. v kockah ali prahu od dovoljenih 1675— 17 Din na drobno.
Za 1 kg v kristalu (sipi) od dovoljenih Din 15.10 do 15.50 Din.
Kocke v prodaji na debelo za 1 kg 15 80 ter 1 kg ■ristala na debelo od 13 90-14 Din.
Vsakogar, ki bi sladkor prodajal preko te cene je treba brezpogojno ovaditi semkaj. Globe so od Din 1000 do zneska, ki odgovarja 5% prodajne cene količine, v korist državne blagajne.
Cena sladkorju je bila kakor vsem znano povišana vsled povišane trošarine za 60 par pri kristalnem in 75 pri kockah in moki, izven tega s povišanim poslovnoprometnim davkom za 4V2%> in je vsleu lega sedaj prodajna cena sladkorja v nadrobni prodaji: Din 17 za kocke in moko ter Din 15.50 za kristalni.
Trgovski potniki ne smejo obiskovati zasebnikov.
V poslednjih letih se fe zelo razpaslo obiskovanje zasebnikov po potnikih. Razni potniki obiskujejo Od hiše do hiše zasebnike in jim ponujajo v nakup razno manufakturno blago, perilo, steklenino itd. Taka kupčija pri zasebnikih je ne le po zakonu o obrtih prepovedana, marveč je mnogokrat tudi v škodo kupcu; saj niso redki primeri, da je kupec, ki je ob živahni zgovornosti potnika za navi-
II1 S. Miklavžev večer - v soboto ob ZO'30 uri - pri Fafliku.
Arkadij Averčenko :
Vroč čaj.
Mož se je zgrabil za glavo, le-ts\i ko Hazen po sobi in vpil ko his-ičea: »Mlačen, ha . . . Mlačen f. . .Vi vsi skupaj držite ... Vsi % proti meni . . . Če je čaj mlačen, iHaj ste vi vsi sleparji in ničvred-0ti
n ^Nikolaj Ivanovič," je dejala Lili v losr o, »lahko me žalite, ker sem ! oga ženska, ki živi pri svoji sestri, a H'dar morate preudariti, kaj godite."
»Ni treba, da kaj preudarim I"
jt ?pi! mož razdražen.
Prosim . . . toda reči vam mo-'Mjt) cia je vaše ravnanje sirovo . . . Ce vam moja sestra ne ugaja, čemu ste jo poročili. Mož, ki se norčuje iz ubogih žensk, je v mojih očeh sirovež."
V tistem trenutku so se odprla vrata znova, v sobo ie stopila stara pestunja.
,sKaj pa kričita ?" je zaklicala vsa iz sebe. „Otrok je pravkar zaspal."
Mož je popsdel pestunjo za roko, jo vlekel k mizi in ji dejal: pestunja ! Vi ste edina pametna ženska v hiši . . . Povejte mi, aH je mogoče piti ta Čaj ?"
Pestunja je pokusila čaj, nato je spregovorila s prepričevalnim glasom: „Ne, tega čaja oa res ni mogoče piti ..."
„No," je menil mož, ,.ali nisem vedno trdil, da je pestunja najpametnejša ženska ?"
„Ona drži s teboj, ker hoče, da ji povišaš plačo. Ona se samo dela tako, kakor da se je spekia v ustnice."
„Kako spekia ?" je vprašala pestunja začudeno, „čaj je vendar ledeno mrzel."
„Kaj ?■' je vpil mož . . . pel-jite starko proč, sicer jo zadavim ..
»Milostljivi gospod !" je jecljala starka in začela jokati.
Tega nisem mogel več mirno gledati. Zgrabil sem klobuk in zbežal k sosedom. ..Oprostite," sem dejal, „da sem vdrl kot neznanec v vašo sobo. Skozi okno sem vse videl, kar se je pri vas odigralo. Slednji izmed vas, gospoda moja, ima s svojega stališča prav. Vi, gospa, ste vašemu možu v resnici nalili zelo vročega čaja. Vaš mož se je spekel v ustnice in se začel prepirati z vami. Vaša sestra je stopila čez deset minut v sobo in naravno je, da je bil čaj že mlačen. Pestunja je prišla še deset minut pozneje ko vaša sestra, in čaj je bil že ledeno mrzel. Znano je, da se toplota tekočine zniža, če pride v stik z zrakom .■ , . "
»Oprostite, gospod," me je vprašal mož, kaj pa hočete prav za prav?"
„Jaz? Prav nič . . . Hotel sem vam odpreti oči . . . Skozi okno sem vse videl, kar se je zgodilo ..
„Cedno opravilo 1" je omenila strupeno žena, „opazov;iti sosede ... vohuniti . . . Sramujte se I"
„Lepa vzgoja," je pripomnil« sorodnica, »priklatiti se v tujo hišo in neznancem delati moralne pridige«. Fej, grdobija 1"
Pestunja je dejala: „V moji prejšnji službi je prišel ne^oiŠ v bilo i fin gospod in pozneje smo opa*.*. da je izginila suknja iz predsobe. Pojdi, dragec . . . pojdi ..."
Tedaj so stali vsi štirje pred menoj, pozabili so ta svoj prepir, zedinili in me gled i srdito. Na»mei. nil sem se in zapustil sobo. Ljudje nočejo nikoli slišat resnice . . . % (Konec.)
Pravih
ZDRUŽBE TRGOVCEV ža srez Murska Sobota.
(Nadaljevanje.)
Telesno sposobnost je treba dokazati pri sklepanju pogodbe z zdravniškim potrdilom. Zdravniški pregled opravi šolski zdravnik brezplačno in takse prosto.
Učna pogodba se mora skleniti najkasneje v 8 dneh po sprejemu učenca.
Pogogb^ ki sg sklene pri udruženju, mora biti pisiq6D9, sestavljena v treh enakih izvodih ter mora vsebovati:
1.	rodbinsko in fflj$pq ime učnega gospodarja ;
2.	učenčevo rodbinsko in rojstno ime, leto in kraj rojstva, bivališče, pristojnost in šolsko izobrazbo;
3.	rodbinsko in rojstno ime ter bivališče njegovih staršev, varuha ali drugih zakonitih zastopnikov ;
4.	podatke iz zdravniškega spričevala;
5.	označbo stroke, katero se želi učiti ;
6.	čas, za katerega se pogodba sklepa (pričetek, trajanje in konec);
7.	vzajemni dogovor, da se prevzemajo dolžnosti, označene z obrtnim zakonom, da se učni gospodar ali njegov namestnik predvsem obvezujeta, učenca v stroki, ki' naj se je uči poučevati in da bo učenec marljivo delal;
8. morebitne določbe o odškodnini za učenje, o višini in načinu plačevanja tjagrade učencu za delo, o dajanju hrane, preskrbe, obleke, stanovanja in o višini odškodnine za protipravno prelomitev pogodbe;
Učni gospcdar, ki se pri sprejemanju učencev ne drži teh predpisov, se kaznuje po § 397 ob. z. (25 do 1500 Din).
Ob sprejemu učenca se smg določiti poiz-kusni čas, tekom katerega smeta obe stranki poljubno odstopiti od pogodbe.
Poizkusni čas sme trajati največ en mesec, ki se učencu ne šteje v predpisani učni čas.
Sprejemnina, ki jo mora plačati učenec ob sklepu pogodbe znaša Din 50.-, oprostnina pa Din 100'— za plačilo teh pristojbin jamči učni gospodar.
Učni gospodar je dolžan skrbeti za to, da seučeijep v stroki izuči. Ne sme mu odzemati prilike in časa, potrebnega za učenje in ga ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko in se ravnati po določilih §§ 269 iQ 270 ob. z
II. Pre$tafiek učnega razmerja.
Glede prestanka učnega razmerja veljajo floločbe §§ 271 do 278 ob. z. Prestanek ali razvezo pogodbe mora član udruženja prijaviti upravi tekom 8 dni. Če ima učenec varuha, je treba prijaviti prestanek ali razvezo pogodbe tudi va-ruškemu oblastvu.
Učni gospodar je dolžan izdati učencu potrdilo o trajanju učenja tudi če se je učno razmerje pred časom ukinilo.
Če učni gospodar umrje, ali če učenec zaradi drugega zadržka ne more dobiti potrdila, izda potrdilo udruženje.
III. Kdo sme imeti uCenca.
Učence smejo sprejemati samo oni člani udruženja, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za izvrševanje trgovine, katerega naj se učenec uči in pri katerih je učenje učencev zajamčeno.
Ne smejo pa imeti učencev člani udruže-ženja, ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo; ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka za kaznjiva dejanja, storjena naklepoma zoper življenje in telo svojega pomožnega osobja in sicer, če so kaznovani prvikrat, za čas dveh let po prestani kazni na prostosti, za vedno pa, če so storili omenjeno zločinstvo ali prestopek v povratku ; končno člani udruženja, ki jim je upravno oblastvo odvzelo pravico imeti vajenca, za čas, ki je označen v razsodbi.
IV. Kdaj se sme odvzeti pravica imeti vajenca.
Pravico, imeti učenca, more obče upravno objastvo odvzeti za vedno ali za določen čas članom udruženja, ki so hudo prekršili dolžnosti proti svojim učencem, glede morale ali z zlo (Dalje sledi)
Primerni darovi sa sv. Miklavža
Za dom:
Damske copate, v barvah po želji a Din 38"— Damski čevlji za dom
a Din 38*— Otroške copate od Din 25*— dalje
Čevlji za zimo:
otroški visoki čevlji št. 26-30
m 8?'-
otroški visoki čevlji št. 3 i-35
UU vum liov/ui vv t »1;	v/"
Din 105'-
Damski elegantni in udobni čevlji v vseh barvah in kombinacijah od Din 145*— dalje
Odlična kvaliteta in nizke cene so merodajne.
Podružnica Murska Sobota
- prvovrstni domači izdeieh.
Za dei in sneg:
Gumijevi čevlji Din 95«"
Galoše . . . Din 78.-Otroški gum. škornji 95.-
Strapac čevlji nepo-kvarijivi in udobni:
visoki in nizki čevlji za
dečke pdl Din 8$»f! dalje visoki in nizki čevlji za
deklice od Din 85«* dalje
Moški visoki in nizki čevlji, elegantni in nepokvarljivi od
Din 165*a dalje
Elegantnost in zdrava noga zahtevajo PEKO-čevelj.
Kupujte samo čevlje prvovrstnega domačega izdelka.
dežno nizko ceno kupil blago, pozneje ugotovil, da kvaliteta blaga ne odgovarja niti navidezno nizki ceni.
Ker je trgovanje potnikov pri zasebnikih v pretežni meri nesolidno, opozarja Združba trgovcev vse prebivalstvo na določbe § 143 zakona o obrtih, ki urejuje trgovanje potnikov.
§ 143 zakona o obrtih določa namreč, da smejo imetniki obrti sami ali po svojih trgovskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali zunaj njega iskati naročila za kolonijalno, špecerijsko blago, za kemijske in rudninske izdej^e kakor tudi za manu-fakturno, konfekcijsko In galanterijsko blago in perilo, samo pri podjetjih, ki obratujejo s tem blagom. Pri drugih osebah smejo iskati za tako blago naročil sami ali po svojih trgovskih potnikih le na poziv. Velika večina številnih potnikov, ki obiskujejo zasebnike, kupčuje torej preko določb zakona o obrtih. in so take kupčije nične v smislu § 145 zakona o obrtih, ki pravi: da so opravila trgovskih potnikov, sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil - nične.
Združba trgovce? opozarja pre-bi^lftvb tudi na to, da $o tudi reklamacije za tako naročeno ali prodano blago navadno brezuspešne, ker so na naročilnici običajne klavzule, icl vsako reklamacijo onemogočajo.
V	interesu reelne trgovine in pravtako v interesu kupca je, da se tako protizakonito trgovanje zatre.
Zato poživlja Združba trgovcev v lastnem interesu vse zasebnike, da ne kupujejo in ne naročajo blaga pri potnikih, ki jih ne poznajo in tvrdkah o katerih obstoju in solidnosti se niso prepričali. Združba trgovcev tudi poživlja vse zasebnike, da ji konkretno naznanijo vse primere, v katerih so bili iz tafcih kupčij Oškodovani. P""ivlj? j pa se tudi obrtne in varnostne /blasti, tfa uvažujejo tozadevne določbe zakona o obrtih.
Akademik.
V	zadevi pisma z dne 28. t. m. M rad govoril osebno. - u—
Tržne cene
Biki kg od 2 do 3 — Din, telice kg od 2 do 3—5 Din, teleta kg 5 do 6 — Din, krave kg od 1 do 2-3. Svinje kg 7-8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sle-
deče : govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25—3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, mcks ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava su-
rova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 6-14 Din, sladkor kristalni kg. 15'— Din, v glavah kg. 16-— Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Dih.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 150.- Din, žito 1 q 120'- Din, koruza debela 1 q 165'— Din, koruza čequatine 1 q 130 — Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 p 90 - 100 Din, ječmen 1 q 120—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120'— Din, Nitrofoskal 1 q 148' Din, kalijeva sol 42<>/0 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67--Ria, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 6 — Din.
Sprejmem takoj ? vajenca.
KUTASSY EUGEN strojno mizarstvo 3	Bogojina.
Zahvala.
Vsem, ki ste spremili našo pokojno
KATARINO ŠKRABAN
k večnemu počitku se najsrčnejše zahvaljujemo. Posebej še g. župniku za poslovilni govor, gasilnemu društvu in vsem darovalcem cvetja.
Černelavci-Veščica, 27.nov. 1932. Žalujoči ostali.
Izdaja: Konzorcij »Murska Krajina". Predstavnika Benko Josip In Hajdinjak Anton, narodna poslanca.