Pelavnica kot način
spoznavanja odnosa
mladih do drog^
Thè wdfkshop as à way. ,
of understanding the
attitude of young people
to druffs
Bojan Dekleva
Bojan Dekleva,
dr. psih.,
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kardeljeva pl.
16,1000
Ljubljana.
Povzetek
Prispevek opisuje delavnico, ki smo jo razvili za dva name-
na: za raziskovalno ugotavljanje odnosa mladih do drog
ter kot metodični medij vzgojnega delovanja. V prispevku
so prikazani rezultati izvedbe 43 takih delavnic. Dva te-
meljna zaključka našega dela sta, da so droge med mladi-
mi očitno navzoča tema ter da se je o njej mogoče z njimi
odprto pogovarjati.
'Prispevek predstavlja nekoliko dopolnjeno 2. poglavje drugega zvezka zaključnega poročila o raziskovalni
nalogi "Tobak, alkohol in druge droge med srednješolsko mladino v Ljubljani v letu 1998" (Dekleva, 1998b).
Nalogo je naročil in sofinanciral Urad za preprečevanje zasvojenosti MOL, izvajalinštitutza kriminologijo
pri Pravni fakulteti v Ljubljani, njen vodja pa bil pisec tega prispevka (Dekleva, 1998a).
V prispevku uporabljam izraze pedagog/i, mladostnik/i in dijak/i v moškem spolu, vendar s tem mislim tako
na ženske kot moške.
Osnutek prispevka je pregledala Sonja Žorga in prispevala več pomembnih predlogov za njegovo izboljšanje.
Za to se ji zahvaljujem.
94
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Ključne besede: droge, mladostniki, pedagoška delavni-
ca, odločanje
Abstract
This article describes a workshop which was developed to
achieve two ends: to establish the attitude of young people
to drugs and as a methodical medium of educational acti-
vity. The results of carrying out 43 such workshops are pre-
sented. The two fundamental conclusions of this work are
that drugs are a subject with an obvious presence among
young people, and that it is possible to openly discuss the
topic with them.
Key words: drugs, youth, decision making, educational
workshop
Uvod
Nedovoljene droge, njihova uporaba in škodljive posledice te uporabe
so postale za Slovenijo in vse druge države srednje in vzhodne Evrope
ponovno zanimive v 90. letih. V zadnjih desetih letih se je namreč začela
uporaba nedovoljevih drog spet širiti. Ob tem je bilo največ javne in stro-
kovne pozornosti namenjene heroinu. Porast uporabe heroina in zasvoje-
nosti z njim sledi z nekajletnim zamikom podobnemu porastu, ki so ga
opazili v drugih državah zahodne Evrope v 80. letih.
Ta porast je posebno zanimiv med mladimi. Dejansko je med uporab-
niki ilegalnih drog največ mlajših ljudi, starost ob začetku uporabe raz-
ličnih drog se domnevno niža, obenem pa so mladi (otroci in mladostni-
ki) tisti, na katere naj bi bilo mogoče v večji meri vzgojno vplivati, saj so
skoraj v celoti vključeni v različne (vzgojno-)izobraževalne ustanove. Za-
to je razumljivo, da se tiste stroke, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževa-
njem, za droge zelo zanimajo.
Za oblikovanje nacionalne politke do drog je prvenstveno pomembno
poznavanje globakiih kazalcev različne uporabe različnih drog, obseg zas-
vojenosti, struktura in načini delovanja za to namenjenih ustanov. Za pe-
dagoge, ki delajo neposredno z otroki in mladostniki, pa je pomembno po-
znati "svojo" populacijo, torej tiste otroke in mladostnike, s katerimi vsako-
dnevno delajo in na katere naj bi - v zvezi z drogami - tako ali drugače
.s o C í Л L N Л P li I) Л G O G 1 K A
95
vplivali. Poleg poznavanja otrok in mladostnikov pa je potrebno poznati
možne pristope in metode vzgojnega/preventivnega/svetovalnega dela.
Čeprav je mogoče prejšnji stavek razumeti tako, kot da so ti pristopi
in metode poznani ali celo doktrinamo določeni, ter da bi jih vsak "do-
ber" pedagog moral poznati, ni tako. Resnica je, da na področju preven-
tivnega delovanja nimamo izdelanih (obveznih) programov in metodič-
nih pripomočkov. Ta resnica v veliki meri velja za Slovenijo, v določeni
meri pa tudi za vse druge evropske države. Še več, glede temeljnih ciljev
in pristopov v preventivnem delovanju v Evropi ni opaziti (popolnega ali
celo zadostnega) strinjanja (Calafat in drugi, 1997).
Zdi se, kot da so nas v Sloveniji droge presenetile; zdi se, kot da nas
vedno enako presenečajo, kljub temu, da so od nekdaj spremljale člo-
veštvo in je bila njihova uporaba - bolj ali manj - razširjena v skoraj vseh
poznanih človeških družbah. Droge skratka uporabljamo; in zdi se, da je
stopnja "presenečenosti" sorazmerna stopnji, v kateri gojimo dvojno mo-
ralo v zvezi z drogami: jih prepovedujemo in uporabljamo hkrati.
Prvi korak k racionalnemu, stvarnemu in odprtemu ukvarjanju z dro-
go, ki naj se ne zoži le na morahstično obsojanje (in s tem povezano -
skrivanje) uporabe droge, temveč pomeni upoštevanje psihične, social-
ne, duhovne in še kake stvarnosti vseh tistih, ki jih problem zadeva, mora
biti spoznavanje te stvarnosti in soočenje z njo. Moja ocena je, da v zad-
njih letih delamo ta "prvi korak" oz. smo ga - bolj ali manj - že storili.
Izhodišča in namen projekta
Sistematičnemu, načrtnemu in reflektiranemu spoznavanju stvarno-
sti ponavadi rečemo raziskovanje. Droge in njihovo uporabo smo v Slove-
niji v 90. letih - po desetletnemu predahu - spet začeli empirično razisko-
vati. Značilno je, da so novo obdobje raziskovanja uporabe ilegalnih drog
začele v letu 1991 in 1992 tri srednješolske raziskovalne naloge (Bulič in
Vesel, 1991; Buhč in Vesel, 1992; Gradišnik in Ravšek, 1991). Predvsem
ena od njih (BuUč in Vesel, 1992) je bila kar nekaj let vir podatkov, ki so
jih pogosto navajala javna občila. Pri vseh treh nalogah je šlo za uporabo
kvantitativne metodologije, predvsem populacijskega anketiranja. Avto-
rice vseh treh nalog so anketirale tako ali drugače izbrane vzorce ljub-
ljanskih osnovnošolcev ali srednješolcev.
Čeprav anketiranje in kvantitativna (to je številčna, količinska, stati-
96
.s o C I Л L N Л r E D Л G O G / K Л
Stična) obdelava rezultatov predstavlja najpogostejšo metodologijo tovrst-
nega raziskovanja, pa je za posameznega pedagoga manj primerna. Pe-
dagoga namreč praviloma ne zanima posplošljivost rezultatov na celotno
populacijo ali primerljivost z rezultati nekih drugih populacij, temveč spo-
znavanje "svoje" populacije (torej mladostnikov iz svojega razreda, vzgojne
skupine, šole, itd) in delo z njo. Prav tako si želi spoznati ne samo to,
koliko mladostnikov je drogo že poskusilo, temveč tudi, kakšen je nji-
hov odnos do drog, kaj o njih vedo, kako jih uporabljajo, kakšna skupin-
ska dogajanja se ob tem razvijajo. Zanimajo ga bolj poglobljene in po-
osebljene informacije, zanimajo ga načini, kako do teh informacij priti
in verjetno tudi to, kako jih uporabiti in ob njihovem pridobivanju delo-
vati.
V današnjem času si prizadevamo za take načine pedagoškega dela, v
katerih so mladostniki lahko sami dejavni, v katerih lahko v razmeroma
večji meri sami izbirajo teme in način njihove obravnave, pač na ravni, ki
jim je blizu in na način, da lahko sodelujejo v dialogu. Za vsakršno delo z
otroki in mladostniki v zvezi z drogami pa je pomembno, da so droge
marsikje še močno tabuizirana tema, oziroma da o njih ni mogoče govo-
riti brez moraliziranja. Le-to pa, po mojem mnenju, pedagogu prej zapira
kot odpira poti do mladostnikov in s tem tudi omejuje možnosti vplivanja.
Za delo z mladimi je torej bistveno pomembno vprašanje stika, zaupanja
in komunikacije.
Takšni so bili naši izhodiščni pogledi, ko smo se lotili izvajanja raz-
iskovahie naloge o uporabi drog med mladimi (Dekleva, 1998a). Čeprav
je bil temeljni namen naloge ugotavljati obseg uporabe različnih drog
med ljubljanskimi srednješolci z uporabo kvantitativnih metod (anketi-
ranja), pa v tem prispevku opisujem, kako smo v raziskavi uresničevali
njen dodatni namen, namreč razvijanje metodologije kvalitativnega ugo-
tavljanja odnosa mladih do drog.
Ker smo imeli v mislih okohščine, zahteve in možnosti šolskega dela,
smo želeli razviti tak model zbiranja informacij, ki bi:
•	lahko potekal v razredni skupini dijakov,
•	vzpostavljal le minimalno potrebno zunanjo (pedagoško) strukturo,
cS o CIA L N A l> E D A G O G I K A
91
da bi jo lahko nato dijaki s čim bolj dejavnim sodelovanjem napolnili s
svojimi vsebinami,
•	bil čim manj vsiljiv ali ogrožujoč,
•	bil enostaven za uporabo,
•	lahko potekal v času ene šolske ure,
•	omogočal opazovanje skupinskih dogajanj,
•	omogočal nadaljnje delo oz. dajal nastavke za nadaljevanje pedago-
škega dela (torej bi tematiziral to področje, odpiral teme, vzpostavljal
stik in zaupanje itd).
Tak model smo nato želeli pilotsko preizkusiti na vzorcu 27 razredov
in na podlagi tega preizkusa oblikovati sintezo naših ugotovitev in opa-
žanj.
Vsebina delavnic in njihovo spremljanje
Zdelo se nam je, da bi bila idealna oblika takega modela - delavnica.
To je oblika vodene, časovno omejene, razmeroma strukturirane skupin-
ske dejavnosti (ki obsega določene "vaje" ali "naloge"), ki ustreza določe-
ni ciljni temi in ki omogoča razmeroma veliko dejavnost vseh udeleženih
in dosti horizontalnega sodelovanja.
Delavnico smo razvili s skupino, ki so jo tvorile štiri študentke in en
študent sociable pedagogike^. Sestavljena je bila iz nekaterih elementov,
ki so jih posamezni člani že prej poznali in preizkusili^, sedaj pa smo jih
morah oblikovati na ta način, da bi ustrezali specifičnim pogojem dela s
šolskim razredom v okviru ene šolske ure.
Sestavih smo več predlogov, razpravljali o njih, jih praktično preizku-
šali, potem pa smo - ko smo se odločili za dokončno obliko - tudi vadili
delavnico izvajati. Preden smo začeli izvajati delavnice na šolah, smo jih
preizkusili z dvema razredoma, ki sicer nista sestavljala vzorca raziskave.
Teoretično podlago za delavnico smo našli v članku Coffielda in Gofto-
na. Mladi in droge (Coffield in Gofton, 1994). Dve temeljni vsebinski iz-
^ Sodelovali smo Sabina Gombač, Mina Kunstelj, Maja Kunšič, Maja Likar, Matej Sande in pisec tega
poročila.
'Pri razvoju delavnice je bil najpomembnejši prispevek Mateja Sandeja.
^ Ti učinki niso nujno ali predvsem farmakološki; gre za sklop in interakcijo droge kot kemične substance ter
socialnih in duševnih elementov, ki oblikujejo posameznikovo doživetje in "uporabo" učinkov droge.
98
s o CIA L N A l> li D A G 0 G / K A
hodišči delavnic sta bili:
•	da imajo droge in njihova uporaba pozitivne in negativne strani. V pre-
vladujočem družbenem ozračju obravnavanja drog se lahko zdi izja-
va, da imajo droge kaj pozitivnega, kar "bogokletna" in povsem ne-
sprejemljiva. Če to izjavo obrnemo drugače, bi lahko rekli, da ljudje
droge uporabljamo zaradi njihovih prav določenih učinkov^; če že ne
želimo reči, da so ti "pozitivni", so pa nedvomno "motivatorji" za
uporabnike drog. Mladi to vedo in zato droge uporabljajo. Droge pa
imajo tudi drugačne učinke; nekateri so taki, da bi jih kot "negativne"
označili samo neuporabniki, uporabniki pa ne, drugi pa so negativni
tudi v očeh uporabnikov. Prizadevamo si torej lahko za to, da bodo
(bodoči) uporabniki z njimi dobro seznanjeni;
•	da se mladi za (ne)uporabo drog sami odločajo. Pri tem upoštevajo
tim. "bilančni račun", to je svojevrstno tehtanje med koristmi in stro-
ški, ki ji prinaša uporab drog. Upoštevanje dejstva, da se mladi za upo-
rabo drog odločajo na osnovi svojega presojanja njihovih učinkov in
posledic, ne pomeni, da bi se nam morala zdeti vsaka uporaba drog
dobra, pozitivna. To samo pomeni, da mladi droge uporabljajo zato,
ker se tako odločijo, pri tem pa nanje vplivajo različni vidiki kulture,
vrstniškega sveta, lastnih želja in možnosti itd. Naše možnosti vpliva-
nja na vse te vidike so razmeroma omejene. Predvsem je tudi omejena
naša možnost vplivanja na odločitve mladih.
Dokončna struktura izvajanja delavnice je bila videti taka:
•	Z vsakim razredom dela par izvajalcev, čeprav lahko v sili dela tudi
eden s celim razredom naenkrat.
•	Če sta na voljo dva izvajalca, potem na začetku razred hitro razdelita
(po abecedi ali z uporabo kake enostavne naloge) v dve skupini in ju
odpeljeta v dva, vnaprej pripravljena prostora.
•	Vsak izvajalec pove, da se bodo pogovarjali o "stvareh, ki človeka lah-
ko zasvojijo" in da bodo naredili vajo, ki se imenuje "tehtnica". (Pri
tem izvajalec pazi, da ne uporabi samo in predvsem besede "droga",
saj obstajajo - razen kemičnih snovi - tudi druge stvari, ki lahko člove-
ka zasvojijo. Kljub temu v nadaljevanju prispevka za te "stvari" upo-
rabljam besedo "droge"),
•	Med tem izvajalec riše na tablo ustrezno tabelo (glej tabelo 5).
•	V prvem koraku pove, da bodo dijaki naštevali čim več "stvari", za
cS o CIA L N A l> E D A G O G I K A
91
katere se spomnijo, da imajo tako lastnost, da lahko človeka zasvojijo
ali ga naredijo odvisnega od njih. Vse "stvari", ki jih dijaki naštevajo,
zapisuje na tablo.
•	V naslednjem koraku pove, da bodo izbrah (eno za drugo) nekatere od
teh "drog" in se o vsaki pogovarjali: katere so njene dobre in slabe
strani, oz. zakaj jo ljudje uporabljajo in kaj slabega prinese.
•	Nato sprejme enega za drugim več predlogov in pazi, da se izberejo
"stvari", ki naj zajamejo heterogenost "drog" (npr. dovoljene in ne-
dovoljene, farmakološke substance in odnosi, predmeti in dejavno-
sti, itd).
•	Za vsako od teh drog nato zbira mnenja in jih sproti zapisuje na "pozi-
tivno" in "negativno" stran. Pri tem preverja, na katero stran tehtnice
bi dijaki sami želeli uvrstiti določeno lastnost ali posledico. Čeprav
izvajalec sam nič ne predlaga, je dejaven v toliko, da skrbi za sodelo-
vanje čim večjega števila dijakov ter za to, da ne bi nastalo očitno ne-
ravnotežje na tehtnici na račun zanemarjanja kakih prav očitnih last-
nosti omenjenih drog.
•	Ko obdelajo nekaj teh drog (in ko se porabi za to določen čas - cca 50
minut), vajo zaključi in pozove dijake k presoji izdelane celote. Vpraša
jüi, kaj so spoznah oz. kaj se iz tega lahko naučijo. Pri tem spet skrbi,
da ne usmerja razprave sam in da ostane v stiku s skupinskim dogaja-
njem, vendar tudi za to, da v končni razpravi oblikujejo kolikor toliko
celovite in uravnotežene zaključke.
Z delavnicami, ki smo jih preizkušali, smo želeli sporočati, da mora-
mo imeti ljudje, preden se za nekaj odločimo, o tem dobre informacije,
tako z ene kot z druge strani, ter da pedagogi podpiramo dijake kot bitja,
ki se razumsko odločajo in ki se iz posledic svojih odločitev in odločitev
drugih tudi učijo. Temeljni namen delavnice torej ni zmanjševati upora-
bo drog med mladimi proti njihovi volji, temveč jim - z resničnim premi-
slekom o drogah - ponuditi model racionalnega odločanja nasploh.
Ker smo v raziskavi izvajali te delavnice v raziskovalne namene, smo
predvideli tudi način zbiranja podatkov:
•	Če sta na voljo dva izvajalca, potem eden vodi delavnico (drugi pa mu
le občasno pomaga), drugi pa si zapisuje vse, kar je zapisano na tabli
in dodaja svoja opažanja. Če je izvajalec le eden, prosi enega od na-
vzočih dijakov, naj si na pripravljeno shemo prepisuje vse, kar bo na-
100
s o C I A L N A P K I) A G O G / K A
pisano na tabli.
•	Takoj po uri si izvajalec/ca beleži/ta vtise in opažanja.
Za interpretacijo ugotovitev je bilo bistvenega pomena, da smo se iz-
vajalci delavnic, v tistih dneh, ko smo jih izvajali, redno srečevali in si
izmenjevali vtise in izkušnje, tako da smo oblikovah skupni okvir ocenje-
vanja delavnic in njihovega vrednotenja. Pri tem smo bili pozorni pred-
vsem na naslednje značilnosti poteka delavnic:
A.	Bolj objektivna dogajanja:
•	Koliko in katere droge so dijaki našteli?
•	Koliko in kakšne pozitivne in negativne lastnosti teh drog so znali na-
šteti?
B.	Bolj subjektivna opažanja:
•	Kakšno in kolikšno je zanimanje dijakov za temo o drogah?
•	Kateri dijaki so bili bolj dejavni in kateri manj?
•	Koliko dijakov govori iz lastnih izkušenj in koliko ne?
•	Koliko je dezinformacij ali pomanjkljivih informacij o drogah?
•	Kakšen je odnos dijakov do drog in dinamika glede tega v razredu
(obsojanje, "frajarjenje", zafrkavanje, grožnje, tožarjenje,...)?
Izbor razredov in izvajanje delavnic
Raziskovalni podprojekt je potekal v okviru raziskave s širšimi cilji. V
načrtu raziskave smo predvideli izvedbo delavnic v 27 razredih - to je bila
polovica vseh razredov, ki smo jih anketirali o drogah. Zaradi praktičnih
omejitev je bilo nujno, da smo delavnice z izbranimi razredi izvajali v uri,
ki je sledila anketiranju. Čeprav bi bilo bolje vzorčiti razrede za izvajanje
delavnic naključno, smo - zaradi bolj zapletenega dogovarjanja o času
anketiranja in izvajanja delavnic - izbrah za delavnice razrede iz tistih
šol, iz katerih so se šolski svetovalni delavci osebno odzvali na poseben
sestanek. Dejansko so bili na sestankih predstavniki zelo različnih vrst
šol, tako da smo v izvajanje delavnic zajeU dovolj reprezentativno množi-
co šol.
V 27 razredih smo izvedh 45 delavnic. To pomeni, da smo izvedb v 16
razredih delavnice s polovicami razredov, vil razredih pa s celimi razre-
cS o CIA L N A l> E D A G O G I K A
91
di. Za dinamiko delavnic je bilo seveda bolje, če so bile skupine manjše,
vendar tega - zaradi prostorskih in časovnih omejitev - ni bilo mogoče
organizirati v vseh primerih.
Obdelava podatkov
Obdelava podatkov je bila kvantitativna in kvalitativna. Kvantitativno
smo obdelali samo pojavljanje oz. omenjanje različnih vrst drog. Kvalita-
tivna obdelava pa je obsegala večkratno in večurno razpravljanje izvajal-
cev delavnic o tem, kaj smo videli, kakšne so bile razlike med razredi,
med šolami, med vrstami šol, med spoloma, ter skupno oblikovanje za-
ključkov.
Rezultati
v 43 delavnicah, ki so potekale 27 razredih, so dijaki našteli skupaj
570 drog, ali povprečno po 13 drog v vsaki delavnici. Tabela 1 kaže frek-
vence delavnic glede na to, koliko drog so dijaki znali v njih našteti.
Tabela 1: Pregled števila drog, ki so se jih spomnili v posamezni od 43
delavnic.
102
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Tabela 1 kaže, da so dijaki v posameznih delavnicah/razredih našteli
od 5 do 23 drog. Izvajalci so razločno opazili, da se razredi močno razliku-
jejo glede tega, koliko jih droge zanimajo in/ali koliko o njih vedo. Naj-
manj drog so znah našteti predvsem v razedih nekaterih manj zahtevnih
šol.
Tabela 2 kaže seznam drog, ki so se jih dijaki spomnili ter njihovo
pogostost.
Tabela 2: Pogostost omenjanja razhčnih drog oziroma "stvari, ki te lahko
zasvojijo" v 45 srednješolskih delavnicah.
SOCIALNA r E D A G O G 1 K A
103
' v stolpcu tabele so označene tiste droge, ki jih je omenjala tudi anketa o drogah, ki so jo srednješolci
izpolnjevali pred delavnicami. Številka pomeni pogostost izkušenj s temi drogami v proučevani populaciji.
104
s o CIA L N A P E D A G O G I K A
Dijaki so se spomnili skupaj 60 različnih drog oz. zasvojljivih stvari/
dejavnosti. Pri tem smo mnoge sinonimne ali podobne izraze združevali v
skupne kategorije oz. nazive. Največ različnih nazivov so dijaki uporab-
ljali za označevanje različnih oblik kanabisa. Ker je delavnica potekala
takoj po anketiranju, bi lahko domnevali, da so se dijaki najpogosteje spo-
mnili tistih drog, ki so bile omenjene v anketi. To je deloma res; prvih
sedem najpogosteje omenjenih drog je res s seznama drog, po katerih je
spraševala anketa.
Vendar pa so dijaki skoraj enako pogosto našteli tudi kavo, čaj, čokola-
do, računalnik, televizijo, internet in hrano, ki jih anketa ni omenjala.
Poleg tega so našteli celo vrsto drugih, dovoljenih ah nedovoljenih drog,
ki so v nekem smislu izvirne, mnoge od njih pa so se prav pred kratkim
časom začele bolj pogosto uporabljati. Zato lahko domnevamo, da ta spi-
sek v veliki meri odraža "naravna" pojmovanja dijakov o tem, kaj droge
so, njihove izkušnje ali informacije, ki so jih dobili od drugih, bolj ali
manj izkušenih prijateljev in znancev.
Poleg pričakovanega "bogastva" odzivov in informacij v zvezi z mari-
huano, kot najbolj razširjeno nedovoljeno drogo, me je presenetilo bo-
gastvo informacij v zvezi z lepih (omenjanje tržnih imen izdelkov, itd.),
razmeroma pogosto omenjanje bencina in plina (tudi smejalnega). V spi-
sku je najti tudi bolj eksotične predloge: (verjetno ironični) "cegel", nera-
zumljiva "roževina in cigarete" in kar smešna "šminka". Vendar je neko
dekle pojasnilo, da je prav ona zasvojena s šminko, da ne more nikamor
brez nje, da se mora našminkati tudi v nedeljo zjutraj, takoj ko vstane,
tudi če ne namerava oditi od doma, itd. Zanimiva je še zasvojenost s šolo
in učenjem, ki seveda resnično "drži" del mladih.
V nadaljevanju smo v delavnicah izbrali določne droge (njihovega spi-
ska tu ne navajamo) in si izpisovah mnenja dijakov o njihovih lastnostih
in posledicah. V tabeli 5 smo združili nekaj tipičnih mnenj dijakov o petih
bolj pogostih oz. poznanih drogah. Posamezna delavnica sicer ni proizve-
dla toliko gradiva, kot ga prikazujemo v vsakem okenčku tabele 3, ker so
morale delavnice, zaradi omejenega časa, potekati precej hitro.
Tabela 3: Tipične izjave o razlogih za uporabo in slabih straneh izbra-
nih drog - iz srednješolskih delavnic.
^S o CÍA L N A r Ii D A G O G / K A
105
Droga:
Zakaj jo uporabljajo:
Slabe strani:
Marihuana
hitro zadane, zdravilo proti
raku, smeješ se, dobra volja,
vklop v družbo - dobiš fren-
de, vse se ti zdifajn, zapla-
vaš, zasanjaš, začneš razmiš-
ljati, dost ga je, ne moreš biti
odvisen, pozabiš na težave,
sprošča, ima dober okus, se
greš frajerja, lajša bolečine,
dvig koncentracije, dvig sa-
mozavesti, ...
pozneje si zamorjen, depresi-
je, slabo za pljuča, izguba
spomina, glavobol, žeja, la-
kota, izgubiš frende, lahko
bruhaš, slabst če mešaš, ti je
lahko žal, koncentracija pa-
da, postaneš hašišar, je ilega-
len, policija - racija, lahko si
psihično odvisen, padeš v
bad, motorično si manj spo-
soben, stane denar,...
Alkohol
omama, sproščenost, tremo
zgubiš, pogum dobiš, veselje,
je poceni, se razgovoriš, odže-
ja, dober za kri, če te zebe,...
bruhaš, slaba orientacija,
uničuje možgane, ne dvigne si
ti, smrdiš, maček, hitra jeza,
nesreče, nezaželeni spolni
odnosi, moriš - ko si pijan,
pumpanje, točke v prometu,...
Lepila
poceni, lahko dostopno, le-
galno, hitro in dobro zada-
ne, diši, dobre halucinacije,
te nasiti, te zadane do kon-
ca, se smeješ, se ti ful vrti,
omotičnost,...
boleča glava, zastrupitev, pe-
čejo pljuča, možnost zadušit-
ve, uničuje možgane, tresešse,
so (pre)draga, požar, smrt pri
veliki dozi, škoduje nosu in
sluznici,...
Heroin
si v redu, ko si pod dozo, sa-
mozavest ti da, ne čutiš bole-
čin, pozabiš na probleme,
blaženost,...
se ti vidi, spiš, družba te izlo-
či, težko se je odvaditi, cold
turkey, strihnin mešajo noter,
vse te srbi, smrt - overdoza,
hitra odvisnost, AIDS, je
drag, shujšaš,...
XTC
ti da energijo, moč, hitrost,
plešeš, si živahen, zadet, po-
živi, dobro se imaš, vzdržlji-
vost, družabnost, samoza-
vest, preprosta uporaba, spro-
sti do konca, ful padeš v mu-
ziko, te "boli"za okolico,...
zobje, možgani, smrt, bad sce-
na, bruhanje, izguba spomi-
na, izčrpanost, žeja, dehidra-
cija, uničijetra,je drag, bole-
čine, ful zateguje, je ilegalen -
racija, možganske celice uni-
čuje, je sintetičen,...
106
s o CIA L N A P E D A G O G I K A
v redkih manj razgibanih in informiranih razredih se je obravnava
drog hitro zaključila s tem, da "so škodljive" in "da postaneš od njih odvi-
sen" ali "umreš", v bolj razgibanih pa so dijaki znali našteti lastnosti in
posledice drog na zelo diferenciran način. Zanimivo je bilo opazovati,
kako so dijaki med razpravo včasih znali povedati, kdo med njimi je že
izkušen in kdo "že ve" in "naj kar sam pove".
Po opravljenih delavnicah in več anahzah naših spoznanj smo obliko-
vali naslednje teze oz. zaključke:
1.	Na splošno se med dijaki razhčnih smeri (pa tudi med dijaki različnih
razredov iste smeri) pojavljajo velike razlike v vseh opazovanih zna-
čilnostih.
2.	Tema drog se zdi večini dijakov (zelo) zanimiva, manjšini je povsem
tuja in nezanimiva.
5. Dijaki enih smeri vedo o drogah veliko, dijaki nekaterih drugih smeri
pa malo ali popolnoma nič. To smo opazili predvsem pri dijakih manj
zahtevnih programov, ki usposabljajo za določene poklice, ki se oprav-
ljajo predvsem v naravi, ki jih obiskujejo dijaki iz izrazito podeželskih
predelov Slovenije, pa tudi v nekaterih šolskih programih s specifično
narodnostno sestavo.
4.	Lahko bi rekli, da vsi dijaki poznajo temeljni problem drog: možnost
zasvojitve in negativne psihosocialne posledice, le redki so omenjali
kriminal kot posledico uporabe drog.
5.	Skozi ocenjevanje tega, koliko dijakov govori o katerih drogah iz last-
nih izkušenj, smo oblikovali nekakšno lestvico domnevne pogostosti
izkušenj z različnimi drogami. Na prvem mestu je gotovo alkohol, sle-
di mu tobak. Nato smo razvrstili tri najpogostejše že uporabljene ne-
dovoljene oz. kulturno manj sprejete droge: marihuano, ecstasy, in hla-
pila'' . V nekaterih razredih bi lahko zamenjali zaporedje zadnjih dveh
omenjenih drog. Presenetila nas je pogostost omenjanja ecstasy-ja in
obseg seznanjenosti s to drogo.
6.	V splošnem dijaki sprejemajo uporabo nedovoljenih drog kot življenj-
sko stvarnost; nismo opazili skrajnega obsojanja ali čudenja, da droge
' Dejansko (to je sodeč po anketiranju reprezentativnega vzorca razredov) so si dijaki/inje v tej populaciji že
pridobili vsaj kako izkušnjo najpogosteje z alkoholom, sledi tobak, nato pa kanabis, inhalanti, pomirjevala
in sedativi, ecstasy, LSD in heroin.
5 O C / Л L N A P E D A G O G ! K A
107
sploh obstajajo in da jih kdo uporablja, ah pa da mi o njih tako z njimi
govorimo. Nekakšno zadrego je bilo opaziti le pri enem ali dveh razre-
dih, ki smo jih omenili že v 3. točki zgoraj.
7.	V nekaterih (redkih) razredih je bilo opaziti bolj ali manj enotno iz-
recno in izrazito obsojanje drog. V drugih razredih smo občutili ne-
zaupanje (do sošolcev) in strah pred možnimi posledicami, ki bi lah-
ko zaradi informacij, razkritih v delavnici, nastale v šoli (dijaki so že
imeli izkušnje, da so jih sošolci "zatožili"). Tega nezaupanja nismo
razumeli kot morebitnega izraza odpora do drog, temveč kot zadrža-
nost v zvezi z določenimi temami pred določenimi vrstniki ali avtori-
tetami.
8.	Praviloma smo opazovali značilne razlike v ocenjevanju in odnosu do
t.i. "mehkih" in "trdih" drog. Čeprav so v nekaterih razredih kazali
poenoten odpor do vseh drog, so se povsod zavedali posebne nevarno-
sti in kazah poseben odpor do kokaina in predvem heroina.
99. V večini razredov je bilo nekaj (eden do štirih) izstopajočih posame-
znikov, ki so nedovoljene droge očitno poznah iz obsežnih osebnih iz-
kušenj. Velikokrat so za te sošolce in njihove izkušnje vedeli tudi nji-
hovi sošolci. Ti posamezniki so kazali velikokrat bolj izrazit interes za
droge in so o njih več vedeli. V razredih so se oblikovali taki odnosi, ki
so včasih kazali na to, da imaji drugi sošolci prej omenjene za "pozitiv-
ne eksperte", včasih pa so jih ocenjevah bolj negativno. V slednjih raz-
redih je bilo seveda o drogah težje odprto govoriti.
10. Opažih smo razlike med strokovnimi šolami (več poudarka na alkoho-
lu in lepilih) in gimnazijami (razmeroma več poudarka na marihuani
in ecstasy-ju). Te razlike so se nam zdele značilne in razložljive.
Zaključek
Raziskovalni projekt, v katerem smo razvijali in preizkušah opisano
delavnico o drogah za srednješolce, nas ni pripeljal do morebitnega "ob-
jektivnega" merila v zvezi s problemom drog med mladimi ali njihovih
stališč do drog. Pokazal pa nam je način, kako se pogovarjati z mladimi o
teh temah in nam omogočil oblikovati občutke in ocene, ki smo jih po-
skušah objektivizirati v razpravah in strokovnih izmenjavah mnenj med
nami - izvajalci delavnic. Za pisca tega prispevka sta najpomembnejši
dve spoznanji iz delavnic:
* Tema drog je med mladimi (15-16 letniki) razločno in pomembno na-
108
s o CIA L N A P E D A G O G I K A
vzoča, med njimi so prisotne tudi droge in njihova uporaba. Tega dej-
stva nima smisla spregledovati in se obnašati, kot da ga ni, oziroma
verjeti, da se bo problem razrešil, če se o njem ne bomo pogovarjali ali
"ne hoteli slišati", da mladi droge uporabljajo;
* Z mladimi se je mogoče pogovarjati o drogah odprto in pošteno, s
čimer mislim na predpostavko, da smo vsi - pedagogi in mladostniki
- samostojni ljudje, ki se o sebi bolj ali manj samostojno odločamo v
skladu s svojo presojo. Cilj in metoda pedagoškega dela bi morala
zato biti krepitev dijakov kot subjektov in krepitev njihove sposobno-
sti odločanja in izbiranja, pri čemer jim lahko pomagamo z verodo-
stojnimi informacijami, s širitvijo pogleda na nove vidike uporabe
drog in s pripravljenostjo na to, da se bomo skupaj z njimi učili tudi
mi.
Pedagog pa ob tem ne more vplivati na to, da bi bil svet v celoti bolj
racionalen in "dober", kot je v resnici. Lahko samo prispeva k temu, da
ne bi bil bolj neracionalen in nasilen prav zaradi njegovega delovanja.
Opisana delavnica lahko služi kot izhodišče za mnoge nadaljnje delav-
nice, pogovore in skupinske dejavnosti. Te lahko tematizirajo in proble-
matizirajo vprašanja odločanja, utemeljenosti, želja, ciljev, vrstniškega
pritiska, obče kulture, pa tudi škodljivosti drog in načinov omejevanja te
škodljivosti. Pri tem je trebna pretežno informacijsko-racionalističen pri-
sop opisane delavnice dopolnjevati še z drugimi pristopi.
Literatura
Bulič, O. in Vesel, D. (1992), Droge, spolnost & AIDS med mladostniki.
Ljubljana, Gimnazija Ledina.
Bulič, 0. in Vesel, D. (1991), Razširjenost mamil na osnovnih šolah.
Ljubljana, Gimnazija Ledina.
Calafat, A. in drugi (1997), Characteristics and social representation of
ecstasy in Europe. Palma de Majorca, IREFREA.
Coffield, F. in Gofton, L.: Mladi in droge. Mreža drog, vol. 2/1994, št. 5,
s. 45-86.
Dekleva, B. (1998a), Tobak, alkohol in druge droge med srednješolsko
mladino v Ljubljani v letu 1998, prvi zvezek raziskovalnega poročila. Ljub-
ljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dekleva, B. (1998b), Tobak, alkohol in druge droge med srednješolsko
^S o C ! Л L N Л ¡> !<: D Л G O G / K Л
109
mladino v Ljubljani v letu 1998, drugi zvezek raziskovalnega poročila.
Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Gradišnik, I. in Kavšek, S. (1991), Mehke droge in ljubljanska srednje-
šolska populacija. Ljubljana, Gimnazija Poljane.