STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ft« 190 Poštnina poraSnmjana (C. C. con la posta) V Trsta« v petek, 10. avgusta, 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik LIH Lisi izhaja 3 mesec L 6,50 v liro tiice, en ponedeljka. Naročnina: ra 1 mesec L ._, celo leto L 75.—, v inozematro s&esečao vilice 30 st — Oglasnina za 1 mm prostora Irgovske in obrtne o^Iue L I.—, za otmrt-L 1-50. otflaae denarnih zavodov L na prri strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravništvo; Trst ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklam macije in denar pa upravnišivu. Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. P od uredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducci št. 7, L n. — TeleL it 327. Glavni in odgovorni 'urednik: prof. Filip Peric. Petindvajsetletnica boljševizma (Piše I. E. šrom, Moskva, Čepe) Komunistična stranka ZSSR proslavlja te dni petin dvajset- letnico svoje ustanovitve. Pred pet in dvajsetimi leti je namreč prišlo na kongresu so-cialne demokracije do razkola med obema- kti'ioma, katerih eno je vodil Lenin, drugo pa Maj'tov. To je bil drugi kongres ruske so-ciahio-deniokratske stranke in vršil se je v inozemstvu. Otvor-jen je bil proti koncu julija v nekem skladišču moke v Bri-stolu, a zaključil se je 25. avgu-.sta. v Londonu. Kongresa se je udeležilo okoli petdeset delegatov iz Rusije in iz emigracije in prišli so tudi predstavniki delavcev, katere so poslali posamezni marksistični krožki. Kongres je o tvoril oče ruske socialne demokrate i j ei — Pleh/J -nov. Prisoten je bil tudi Tro c ki j, kateri se je pri glasovanju postavil na stran Martova, torej na stran manjšine, in je demonstrativno odšel, ko se je po zaključku kongresa predlagalo, naj se v čast padlim revolucio-narcem zapoje pogrebna koračnica. Razkol v mladem, in, tedaj še slabem socialističnem gibanju v Rusiji se ni jemal posebno tragično. Saj je kongres sprejel temeljni program stranke eno-glaisno. Dve krili sta se pojavili n»3«nreč še le pri glasovanju o organizacijskih pravilih.V Pri) glasovanju o 1. členu organizacijskega pravilnika je zmagalo stališče Lenina, in sicer z večino kakih treh glasov, proti stališču, ki ga je zastopal M ar to v. Posledica tega je bila, da se je tudi oarednji odbor voM4 na podlagi Leninovega predloga, tako da tedaj mnogi, ki so se smatrali za gotove kandidate, niso prišli vanj. Ta odbor je bid zelo zarotniški, kot je zahteval Lenin, in je imel svoje zastopnike tudi v delavskih slojih. Še le pozneje je krstil M ar tov Leninovo krilo, ki ga je predstavljal list «Iskra», z imenom «krilo večine«, t. j. bolj še viško krilo (ruski «boljše« pomeni več). M a rtov je prvi uvedel pojem «boljševizem» in celo tudi označba «leninizem» je izšla od £ega agilnega socialno-demo-kratskega delavca. Istotako je .Mairtov tudi prvi organizator sovjetov, tako imamo v zgodovini boljševizma zelo čudno dejstvo, da so toliko njegovo ime '^kolikor tudi organizacijsko in upravno obliko, ki je stopila ob času revolucije v prakso, ustvarili ravno njegovi nasprotniki. Basi se je boljševizem rodil v avgustu 1. 1903., so vendar sledile dobe, v katerih je bil s pozornice ruskega revolucionarnega gibanja dejanski zginil. Po drugem kongresu so prišli nadaljnji kongresi, med temi tudi stockholmski kongres zo-petne združitve, po katerem je ruska socialna demokracija izgubila svoji dve krili ter bila zopet enotna. Vendar je bilo to edinstvo le formalno, kajti Leninovo krilo je predstavljalo nadalje idejno strujo, ki je le čakala na organizacijska pojačanja. Ta pojačanja je pozneje tudi zares dobilo, iin sicer ob času vojne v Kienthalu in Zim-metrvvaldu, ter po februarski revoluciji! v 1. 1917. V začetku novembra 1917. leta zmaga popolnoma v Rusiji ter postane tako močna struja, da misli že celo na svetovno socialno revolucijo. Boljševizem se je vrgel v Rusiji tudi na agrarno revolucijo, ker bi se brez nje ne bil mogel stalno vzdržati na vladi. Da je v državljanski vojni zmagal, se ima zahvaliti samo agrarni revoluciji, v kateri je demagoški obljubljal in tudi dajal vse, karkoli je ruski inužik zahteval, da uredi še le pozneje in naknadno svoje definitivne odnošaje napram kmetom. Tako je stopil v razdobje državotvornosti in je začel izvajati v praksi, kar je bilo dotlej zapisano le v programu, a' ne uresničeno, namreč socialistični družabni red. Da utrdi svoj položaj tudi na mednarodni podlagi in podprta svoj mednarodni značaj, je postal živ sve-' p?ropo v ed nikj { mednarodi- ;ie socialne revolucije v vseh državah, pri vseh narodih. O- stnoval je komunistično intema-cionalo, podpiral je materialno in gmotno ustanavljanje mnogih podružnih komunističnih strank in njihove težnje z namenom, da jiii napolni z duhom revolucije in hrabrosti, tako da bi bile v stanju, da uvedejo «diktaturo proletariata» tudi po drugih državah, kakor se je to zgodilo v novembru 1. 1917. v Rusiji. «Boljševizem» je -dobil tako pomen komunističnega re-volucionizma. Biti dober « boljševik« je pomenilo imeti odličen red v vladanju; za čimer stremijo vse sekcije komunistične internacionale. Kolikor je v sovjetski državi ime «L1 o 1 j še vizem» spoštovano in visoko cenjeno, toliko je zapadno od sovjetske meje obso-vraženo. Danes, po pet in dvajsetih letih njegovega obstoja, se more reči, da je «boljševizem» ultraradikalno revolucionarno gibanje, ki si je postavilo nalogo, da strmoglavi vse dosedanje vladne oblike in družabni rerazilska zdravnika kirurg Biando Frlho in prof. Mii>-guel Couto. Do 20. ure se je o-glasilo v bolnici 1600 oseb. Sihw<či se je temperatura poveljnika Del Preteja malenkostno zvišala, kar so zdravniki tolmačili kot dobro znamenje/. Dr. Filho je takrat izjavil, da Del Preteju ne bo treba odrezati obeh nog, če se ne pojavijo kake nepričakovane komplikacije. Ferrarin pa bo okreval v treh ali štirih dneh. RIO DE JANEIRO, 9. Italijanski poslanik Attolico je poslal gospe j Del Prete sledečo brzojavko: «S rečen sem, da Vam odpošljem naslednjo brzojavko, ki mi jo je narekoval Vaš sin takoj po poslednjem zdravniškem pregledu: — Bog in mati božja sta napravila vnovič čudež. Upam, da te v kratkem, ob-jamem popolnoma ozdravljen. Poljubljam te. — Karel.» RIO DE JANEIRO, 9. Zdravstveno stanje majorja Del Preteja se od hipa do hipa boljša. Stanje Ferrarina je v splošnem dobro. Pri ponovnem pregledu z rontgenovimi žarki so mu zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno peto rebro na desni strani, ki pa se bo v kratkem zacelilo. Ob 13. uri je bilo izdano novo zdravniško poročilo o stanju Del Preteja, ki se glasi: «2ivčni napad je popolnoma minil. Zdravniški pregled je ugotovil vnovič že znane poškodbe.« Letalo «Marina 1» se je vrnilo ▼ domovino RIM, 9. Danes zjutraj ob 18.47 sta srečno pristala na letališču v Marina di Pisa letalca Ravazzoni in Baldini, ki sta biLa odletela iz Tromsoeja predvčerajšnjim po noči. Ustoličenje novega predsednika državnega poligraf lenega zavoda. RIM, 9. V svojem kabinetu je danes finančni minister Mosconi predal novemu predsedniku u-pravnega sveta državnega poligrafi čnega, zavoda on. Aleksandru Dudanu njegove posle. Bili so na-vzočni člani upravnega in poslovnega sveta. Minister Mosconi je imel kratek govor, v katerem se jim je zahvalil za opravljeno delo pri poligrafičnem zavodu in pozval on. Dudana, naj to delo vneto nadaljuje. On. Dudan mu je na kratko odgovoril. Pred šestim mednarodnim kongresom za zgodovino ▼ Oslu RIM, 9. V Oslu na Norveškem se bo vršil tekom prihodnjega tedna šesti mednarodni kongres za zgodovinske vede. Kot vse kaže, bo kongres velikega! pomena že radi tega, ker se bo vršil kot prvi po svetovni vojn L Italijo bo na kongresu zastopalo 14 poslancev, vseučiliščnsh profesorjev in znanstvenikov pod vodstvom poslanca on. Petra Fedeleja. Pred podpisom Reitonm prottvojne posodite Chamberlain ne bo priM v Pariz PARIZ, 9. Podpis protivojne pogodbe, kakor vse kaže, se bo izvršil brez vseh onih svečanosti, ki so se prvotno obetale. Po zadnjih poročilih jo namreč jako dvomljivo, ako se bodo podpisa udeležili zunanji ministri velesil. Angleški zunanji minister Chamberlain radi bolezni ne bo mogel priti v Pariz, ravno tak o ni gotovo ali se bo podpisa udeležil nemški minister Stresemaiim- «Echo de Paris» pravi, da bi bil Stresemann pripravljen priti v Pariz le v slučaju, ako bi se ob tej priliki tudi izpregovorila beseda o izpraznitvi Por en j a. Francoska vlada pa je (pripravljena odrediti izpraznitev le proti primerni koncesiji, kar pa je naletelo na odpor v nemški javnosti. Spričo teh negotovosti je tudi Kellogov prihod jako dvomljiv. Z druge strani povzročajo težko-čo tudi zahteve drugih držav, ki hočejo biti povabljene k podpisu. Pri tem pride v poštev seveda predvsem sovjetska vlada. Pa tudi Španska in skoro vse druge države so izrazile željo, da bi bile povabljene k podpisu, ki se bo izvršil v Parizu 27. t. m. «New York Herald« trdi, da so te okoliščine spravile Kelloga v neprijeten diploma-tičen položaj. Tudi nemško časopisje se živahno bavi z novo situacijo, ki jo je povzročila Chambp-rlainova bolezen. Posebno neprretno je Nemce dirnila vest, da je bil za Chamber-lainovega namestnika v Parizu določen Lord Cushendun, ki svojčas ni preveč prijateljsko nastopal napram Nemcem. Japonska nota kitajski nacionalistični vladi PEKING, 9. Japonski poslanik v Pekingu je izročil kitajskemu nacionalističnemu zunanjemu ministru noto, v kateri potrjuje japonska vlada prejem dveh kitajskih not: ono z dne 19. julija, ki se nanaša na odpoved kitajsko-japonske pogodbe, in ono z dne 20. julija, ki določa-kako se bo na Kitajskem & tujci ravnalo do sklenitve novih pogodb. Japonski odgovor se o-pdira na čl. 26, ki določa avtomatično obnovitev pogodbe, in japonska vlada izjavlja, da je rade volje pripravljena, pogajati se za revizijo pogodbe, pa le v slučaju, da Kitajska pri pozna veljavnost obstoječih pogodb. V drugačnem slučaju bo Japonska prisiljena, da se posluži v svrho zaščite svojih pravic in interesov vseh onih sredstev, ki se ji bodo zdela potrebna. Razdejanje na Floridi Strašen vihar opustošil skoro ves polotok NEW YORK, 9. Uničujoč vihar je pridivjal z brzino 120 km na uro nad obale polotoka Floride. Mestoma je dosegla hitrost vetra tudi 160 km na uro. Na daljavo 100 milj so se pretrgale vse brzojavne in telefonske zveze, tako da je za enkrat nemogoče izvedeti za podrobnosti o razdejanju, ki ga je povzročil orkan, in o človeških žrtvah, ki jih žal ne more bifti malo. Trije vlaki so se morali uistta-viti sredi tamkajšnjili prog, ker je vihar odtrgal tračnice s proge. Njive na Floridi in vrtovi ob njenih brežinah so docela o-pustošeni Velika skrb vlada za paimike in druge ladje, ki jih je vihar zalotil na morju. Potniki z nekaterih ladij, ki so srečno ubežale nevarnosti, poročajo, da na Floridi še ni bilo takega viharja niti takega razdejanja. Po poslednjih vesteh, So na zapadni obali Floride vzdivjali novi viharji. Poljski letalec Kubala zapustil bolnico >BORDEAUX, 9. Letalo «Mar-šai Pilsudski», s katerim sta poljska letalca nameravala prelete ti ocean, je bilo danes natančno pregledano. \ Letalo ;ini zadobilo pri padcu velikih poškodb. Edino par jeklenih drogov se je zdrobilo. Tudi motorji so še uporabni. Letalo bo v kosih prepeljano v Pariz, kjer bo popravljeno- Letalec Kubala je zapustil bolnico, ker se je njegovo stanje zboljšalo. Se tekom dneva bo iz Oporta odpotoval proti Parizu. MILANO, 9. Dane« se je otvorila direktna telefonska zveza med Milanom in Londonom. Radićevo truplo na mrtvaškem cdru v zagrebškem seljaškem domu Žalna seja Narodne skupščine — Sožalje vlade Pogreb se bo vršil v nedeljo Obdukcija trupla pokojnega Stjepana Radića ZAGREB, 9. Vest smrti Stjepana Radića se je bliskovito razširila po deželi. Davi na vse zgodaj so pričeli prihajati v mesto sel jaki iz blšžnie in daljne okolice. Po mestu vlada drugače popoln mir. Vsi listi so i-zšlr danes v žalnih izdajah. Vse zabavne prireditve in javni koncerti so p d povod a ni. Mesto je odeto v žalne zastave. Ob 10. dopoldne so se zaprle vse trgovine in drugi javni lokali. Pred Radićevo v^lo so se ves <čban neprestano zbirale velike množice. Tekom noči so bile postavljene okrog poslopja straže omladincev, da ustavijo naval občinstva, ki je neprestano oblegalo vilo in prosilo, da ga puste k mrtvaški postelji. Ob 2. ponoči je bil poklican hrvatski kipar profesor Valdec, da posname mrtvaško masko. Svoje delo je dovršil ob 4.30. Poldrugo uro nato je bilo Radićevo truplo preneseno iz zgornjih prostorov v spodnje. Tekom jutra je prispela sodna zdravniška komisija,, ki je izvršila obdukcijo trupla. Obdukcija trupla se je vršila do 9. ure dopoldne. Zdravniki so pri tem ugotovili, da je nastopila smrt zaradi oslabelosti srca. Sladkorna bolezen, ki je bila radi dobljene rane ojačena, je zavzela izredno težke oblike. Direktnega gnojnega vnetja zaradi rane in operkciie ni bilo. Trebušna votlina je bila popolnoma čista in rana lepo zace-ljena. Od te strani ni bilo direktnega, pač pa je rana povzročila indirektno Radićevo smrt, ker je poslabšala njegovo zdravstveno stanje. Ob 9. dopoldne se je pričelo bal zamiranje trupla. Ugotovi je-no je bilo, da so tehtali Radi-ćevi možgani 1420 gramov. Popoldne ob 16.30 je bilo Radićevo truplo na svečan način prepeljano v Hrvatski Sel jaški dom, kjer je bila krsta postavljena na mrtvaški oder v veliki dvorani. Dvorana ie okrašena z zastavami in zelenjem. Žalnega sprevoda se je udeležila velika množica Zagrebčanov in okoličanov. Sožalne brzojavke ministrskega predsednika in iz inozemstva Rod bin a S t j e pan a R adi ća, vodstvo KDK in predsedstvo HSS so prejeli nad iOO sožalnih brzojavk. Med temi je zelo mnogo brzojavk iz Francije, Anglije, Madžarske, Italije, največ pia iz Čehoslovaške. Zanimivo je, da so izrazili sožalje čehoslovaški ministri vsak zase. Ministrski predsednik dr*. Korošec je poslal Radićevi rodbini naslednjo brzojavko: «Tuž-na vest o smrti Stjepana Radića, velikega rodoljuba in državnika, ki je vse svoje življenje posvetil težki borbi za dobro naroda, je napolnila z veliko bolestjo vse patriote. Prosim v imenu kraljeve vlade, da izvolite sprejeti sočustvovanje napram pokojniku in globoko bolest v skupni nam tugi — Predsednik ministrskega sveta dr. Anton Korošec.» Skreni poslsvoeoa odbora KDK Žalna seja kluba KDK se bo vršila v soboto Danes dopoldne se je vršila seja poslovnega odbora KDK pod vodstvo Svetozarja Pribi-ćevića. Poslovni odbor KDK je sklenil, da se bo vršil pogreb njegovega predsednika v nedeljo 12. t. m ob 10. uri dopoldne izpred Seljaškega doma. Nadalje je odbor razpravljal o vprašanju kritja pogrebnih stroškov. Po naročilu vlade je zagrebški veliki župan zaprosil za informacijo, ali bi KDK pristala na to, da se izvrši pogreb na državne stroške. Poslovni odbor je to ponudbo odklonil ter sporočil, da ne želi, da bi se udeležili pogreba, niti zastopniki vlade in narodne skupščine niti zastopniki onih strank, ki so po 20. junija še nadalje delovale v narodni skupščini. Končno je bilo sklenjeno, da se pozovejo vsi poslanci KDK v Za.gr eb na plenarno sejo ki se bo vršila v soboto dopoldne. To bo žaljna seja kluba, na kateri bo sprejet tudi proglas, ki ga bo izdala KDK povodom Radi-ćeve smrti na narod. Za pogreb Stjepana Radija, ki se bo vršil v nedeljo dopoldne, je bilo določeno, da bodo pied SeljaŠkim domom govorili Svetozar Pribićević za KDK, l>odpredsednik IISS dr. Maček ter nekateri ožji pokojnikovi prijatelji. Na grobu pa se bodo poslovili od Radića predstavniki raznih organizacij. Truplo l>o začasno položeno v grob na Mi-rogoju, kjer počivata tudi Pavle Radić in dr. Gjuro Basariček do zgraditve posebne grobnice. Pogreba se bo udeležilo do 2G0.000 ljudi? Iz okolice so pričele že danes prihajati deputacije raznih kor-poracij, društev in političnih organizacij, najavljena pa so odposlanstva iz vseh delov države. Kaže, da se bo pogreba udeležilo kakih 150 do 200.000 ljudi. Vodstvo KDK bo imenovalo posebne reditelje, ki bodo skrbeli za organizacijo in red pri pogrebu. Proslavile« Stjepana Radića v narodni skupščini BEOGRAD, 9. Seja narodne skupščine, ki je bila napovedana za 9. uro dopoldne, se je zaradi seje ministrskega sveta pričela šele ob 11.30. Po preči-tanju zapisnika, ki ie bil soglasno sprejet, je prevzel besedo predsedujoči podpredsednik Kujundžić, ki je imel povodom smrti Stjepana Radića naslednji žal j ni govor: «Gospodje narodni poslanci! Narodno skupščino je zadela prevelika izguba, ker je neusmiljena smrt iztrgala iz političnega življenja enega naših največjih politikov, uglednega člaj-na naše zbornice, našega poslanskega tovariša voditelja HSS in predsednika (KDIv gospoda Stjepana Radića. Gospod Stjepan Radić je umrl sinoči ob 20.55. Izguba Stjepana Radića je težek udarec za naš parlament. Pokojnik spada po pravici v vrste naših velikanov, ki nam jih je iztrgala smrt v zadnjem času. Izgubili smo veliko slovansko dušo, ideologa širokih pogledov, ilzgubili /smo Človeka, ki se je vse svoje življenje idealno in apostolsko ba-vil z velikimi narodnimi vprašanji. Pokojni Stjepan Radić je bil zelo aktualen Član. narodne-i'2{ j {predstavništva Vzbujal jv. občudovanje nas vseh, s svojim globokim poznavanjem narodovih potreb. Pridobil in očaral nas je s svojo ljubeznijo napram seljaku jtfen malemu 'človeku sploh, za katerega vprašanja je kazal največje razumevanje. Ves naš narod sočustvuje spričo izgube svojega predstavnika in kloni v žalosti, ki ji naj da izraza predvsem narodna skupščina. V znak manifestacije naše globoke žalosti za-kličem, naj bo našemu tovarišu pokojnemu Stjepanu Radiću lahko zemlja, ki jo je tako iskreno ljubil, naj mu bo večen spomin! Slava mu!» Vsi poslanci so se priključili vzkliku podpredsednika narodne skupščine, ki je nato v znak žalovanja takoj zaključil sejo. Prihodnja se bo vršila jutri dopoldne ob 9. uri. Minister prosvete Milan Grol je odredil, naj se na vseh šolali v državi izvesijo črne zastave v znak žalovanja radi smrti Stjepana Radića, ki) je bil dolgo čaisa minister prosvete. Kraljev srebrni vcnec BEOGRAD, »5. Kakor doznavamo, bo na pogreb Stjepana Radića poslal kralj svojega posebnega zastopnika, ki bo položil na njegovo krsto srebrn venec. Glasovi beograjskega tiska BEOGRAD, 9. «Politika» piše, da je s smrtjo Stjepana Radića izginil eden izmed največjih tribunov naše dobe. Malo je bilo takih, ki bi znali tako kot on prodreti v du- />::3T0!J9Ja A,; cL: r - ; a «EDINOST» v Trstu, one 10. avgusta t^o, So ljudstva in osvojiti njegovo zaupanje. Že v času avstro-ogrsko-ga imperija, ko niso mogli kmet-aki glasovi v ničemer vplivati na potok javnega življenja, se je Radič obrnil do seljakov in vzbudil v njih zavest in ponos. o. Zatekel se je v mestno ^.uišnico, kjer so ga sprejeli v Vil. oddelek. Zdraviti se bo moral približno 10 dni. Okraden trgovec Predvčerajšnjim zjutraj se je trgovec Anton Jurin, stanujoč v ul. Crosada št. 13, odpravil na blagovni trg, ki je v jutranjih urah na trgu Cavour, da nakupi par zabojev sadja. Po sklenjeni kupčiji je hotel blago plačati, a v svojo veliko žalost je zapazil, da mu je denarnica s 500 lirami izginila. O-kradeni trgovec se je javil pri orožnikih v ulici Tor San Piero in naznanil tatvino. orožniki so koj pričeli iskati neznanega zlikovca in še istega dr>e se jim je posrečilo ugotoviti, da se je v jutranjih urah sukal okoli Jurina neznanec, katerega vedenje ni bilo nikakor navadno, m re«, včeraj zjutraj je bil aretiran v bližini Piazza Unita Mihael Bernetich, brez stalnega bivališča, ki je po dolgem izpraševanju priznal tatvino. Dodal pa je, da se je (po izvršenem činu skesal in da je zato vrgel listnico v morje v bližini pomola Audace- Izgovor je bil seveda dober, pa ni držal. Na Jurinovo željo je bilo preiskano dno morja v omenjenem kraju s pomočjo potapljačev, a iskanje je ostalo brezuspešno. Zato so orožniki nadalje poizvedovali. Posrečilo se jim jo iztakniti, da ima Bernettich sestro, ki stanuje v ulici S. Maria Maggiore št. 1. Naipravili so ji preiskavo in našli pri njej iskano svoto 500 lir, ki je bila vrnjena Jurini. Bernettich je bil seveda prepeljan v Coroneo. Na cesti mu je postalo slabo BivSi postaj en a Čelnik v Bocnu, Ernest Anderland, je bil zaprosil pred kratkim za upokojitev. Ko mu je bila prošnja povoljno rešena. se je preselil v naše mesto, kjer je nameraval v miru prebiti svoje poslednje dni. Včeraj zjutraj se je bil po navadi odpravil >z doma, da se malce izprehodi, ko pa je dospel na trg S- Caterina, mu je nenadoma postalo slabo, da je padel nezavesten na tla. Na pomoč so mu prihiteli ljudje, ki so se nahajali v bližini, in z zasebnim avtomobilom je bil prepeljan v mestno botoiSnico, kjer je bil pridTžan. Opekel se je. 16-letni De Maržo, stanujoč v ulici S. Chiara št. 26, je zaposlen kot kuhar na parniku «Gitta di Bari», ki je ravnokar zasidran v tržaški prosti luki pri skladišču št. 123. Včeraj opoldne jo pripravljal kosilo za posadko parnika ko pa je hotel vzeti z ognjišča lonec vrele vode, se mu je ta prevrnil, da se mu je vrela voda ulila po nogah. Zadobil je hude opekline na desni nogi. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 10. dni. Točnost je lepa reč Osemnajstletni mornar Danilo Vatovec, stanujoč v ulici Cancel-lieri št. 110, si bo menda dobro zapomnil omenjeno reklo. Včeraj zjutraj je pritekel v pristanišče ravno v hipu, ko se je pamik «Campidoglio», na katerem je zaposlen, pričel odmikati od obale. Mladeniču ni prcostajalo drugega kot, da se prime za vrv. s katero je bil pamik pritrjen na obali in da spleea na parnik. Fant pa ni bil svoje naloge kos. Čim je splezal za kaka dva metra so ga moči zapustile, da je padel s precejšnje višino na kup zabojev, ki so bili na pomolu. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugotovil, da si je izvinil levo nogo. — Zdraviti se bo moral nekaj dni. Ksrcčofte „Edinost" Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti XII. obletnica zavzetja Gorice Včeraj se je praznovala v Gorici XII. obletnica zavzetja Gorico po italijanskih četah. Tukajšnje italijansko časopisje je temu dogodku posvečalo daljšo članke, objavilo več proglasov goriškega ipoteštata, po mestu pa so iz trgovin, uradov in javnih lokalov-plapolale državne zastave. Seja medsindikalnega odbora Te dni se je vnovič sestal med-sindikalni odbor za določevanje cen najnavadnejšim živilom. Odbor je spremenil ceno sledečim živilom: riž (camolino) slabše vrste L 1.90 in L 1.80 kg, riž boljše vrste L 2 in 1.80 kg, testenine (neapoli-tanske) najboljše vrste L 3.20, slabše vrsto 2.80, najslabše pa 2.t>0. Cene vsem ostalim živilom so ostale enake kot zadnjič. Včerajšnji sejem Včeraj so bile zopet goriške ulice polne ljudi z dežele, ki so predvsem obiskali živinski sejem. Na živinskem trgu včeraj ni bilo take živahnosti kot sicer. Živine ni bilo veliko, tudi kupcev ne. Pozna se vpliv suše, ki še vedno uničuje po deželi. Tudi cena živini je bila nizka. Slabša živina se je prodajala na živo težo od L 2.70 do 2.80 kg, boljša pa od 2.80 do 3.10. Isto-tako ni Šla izpod rok kupčija z mladimi prašički. Kupcev je bilo sicer veliko in prodajalcev še precej, vendar pa se ni veliko prodajalo. Primanjkuje sveže krme, zelenjave itd. za malo prašičke, zato je bila tudi njih cena nizka. Prodajali so se od L 50 do 66 komad (7 tednov stari), 14-tedenski pa od 90 do 110 komad. Včeraj je pripeljalo veliko gozdarjev drva na Koren. Razprodali so vse blago. Cena bukovemu suhemu lesu je bila okrog 47 lir za meter. Irored sodišča O, kako si privlačna, solnčna Gorica! Vroče je te dni v Gorici. Ulice so naravnost razbeljene. In kdor le more, beži iz mesta ven v Tolmin, v Kobarid, v hladen Bovec, na Lokve, na Nanos, v Trnovski gozd, v Gradež k morju- Kamorkoli, samo da ubeži tej neznosni vročini solncne Gorice. Vendar pa so dobe ljudje, ki se kaj radi povračajo vanjo, ker se jim je tako zelo priljubila. Iz kakšnih vzrokov, po tem se ne izprašujemo! Taka ljubitelja Gorice sta gotovo Benedikt Pavšič, star 26 let, iz Lokve, in 39-letni Štefan Mozetič, iz Bilj. Tem bolj je postala zanje privlačna Gorica, ker so juna policijske oblasti prepovedale, da se no smeta več vanjo povrniti. Kljub temu pa so ju zalotili agenti na goriških ulicah in ju' zaprli. Morala, sta pred sodnika, ki je oba obsodil, vsakega na 35 dni zapora. Gospodar, ki plačuje svojo služkinjo z grožnjami Včeraj smo poročali o služkinji, kL si je napravila slabo reklamo s tem, da je kradla svojemu gospodarju. Danes pa moramo poročati o gospodarju, ki si jo tudi napravil slabo reklamo, ker je moral pred sodnika radi obtožbe, češ da jc grozil svoji služkinji Ani Ko-lene s palico, ko jo zahtevala od njega, naj ji plača pravično zasluženo mesečno plačo — in jo povrhu razžalil Še z besedo: tatica. On so piše Tomaž Gatto in je star <>0 let. Doma je iz Aiello (Cosenza v Kalabriji), stanuje pa v Gorici, ulica Mattioli Št. 9. Pred sodnikom so skuša Gatto zagovarjati in dokazati svojo nedolžnost ker so mu pa to ne posreči, ga sodnik obsodi na 10 dni zapora in na 100 lir denarne kazni. Pazite na pse! Neki Albin Battolo je dirjal s svojim motociklom po lepih Brdih. Blrzu Vedrijana pa ga je napadel pes volčje pasme, katerega je ro-potanje motorja razjezilo. Bottolo je poleg raztrganih hlač dobil tudi nekaj ran, ki si jih je moral zdraviti 20 dni. Ker pa ni hotel trpeti po nedolžnem, jo Šel in naznanil sodnijski oblasti lastnico psa, ki je Marija Simšič, stara 45 let, iz Vedrijana. Včeraj je morala ta pred sodnika in se zagovarjati za grehe svojega psa. Obtožena je bila namreč, da je na psa premalo pa- zila. Sodnik jo je obsodil na 500 lir kazni in na plačilo odškodnine motocikl is tu BoUoli. Marija Simšič se pa zdaj gotovo povpraSuje, ali je pes vreden 500 lir. K vojakom se je treba zglasitl Na dva meseca je sodnik obsodil Alojza Uršiča. mladeniča vojaškega letnika 190G, ker so ni pravočasno zglasil k vojakom. Staro železo iz svetovne vojne je nabiral in ga brez dovoljenja prodajal Pred sodnikom so je moral včeraj zagovarjati Avgust Pahor is Opatjegasela, ki je pobral 493 kg vojnega materiala in ga tudi pro^ dal brez dovoljenja, ki je potrebno za to. Sodnik ga je obsodil na 46 dni zapora in na 300 lir denarne kazni. PODGORA Požar v Brunnerjcvi tovarni V predilnici Brunner se je vnel ogenj, ki je .povzročil nad 100.000 lir škode. Požar jo nastal najbrže radi iskre pri strojih. Škoda je krita z zavarovalnino. RIHEMBERK Požar. Pred nekaj dnevi se je užgaJ hlev posestnika Franca Jazbeca. Iz hleva se jo požar razširil na Jazbečevo hišo, ki je tudi deloma zgorela. Prihiteli so gasilci, ki so skušali omejiti ogenj. Škoda znaša okrog 25.000. KOMEN Požar v mlinu Pred nekaj dnevi je pričelo goreti v mlinu Alojzija Turka. Užgala se je tudi mlatilnica. Požar je povzročil 45.000 lir tTkode, ki pa je Je deloma krita z zavarovalnino. Požar jo najbrže zanetil Uominik Makovec. star 53 let, iz Komna. Zvečer jo spal v mlinu in malo pred požarom zbežal. Iščejo ^ra. Ni pa še dognano, ali jo Makovec zažgal nalašč ali pa iz neprevidnosti. VRTOJBA Tragičen zaključek nedeljskega večera Preteklo nedeljo se je vnela v gostilni Batistie pravcata bitka. Trije žo precej vinjeni možaki Franc Lasič, star 50 let, Franc ?a-bernik, star 40 let, in Jožef BatistiČ, star 22 let, so se, misleč, da so izzvani, spravili s stolicami na kopico mlajših fantov, ki so sedeli pri sosedni mizi in iz samega zadovoljstva žvižgali. Poledica pretepa je bila, da so precej močno ranili 17-Ietnega mladeniča Alojzija Cerne, ki se mora sedaj radi rane na glavi zdraviti v postelji. Nekoliko jo je izkupil tudi Alojz Kuljat, star 17 let. Orožniki so sedaj zanimajo za zadevo. Mislimo, da bi bilo pač pametnejšo malo manj piti, ker potem bi so gotovo kaj takega ne pripetilo. HALI OGLASI BRIVSKI pomočnik in učenec so sprejmeta takoj. Cubr - Bistrice £3Q regislrovanu zadruga z o me J. poroSlvom uraduje v lastni hiši Via Torre Man ca 19,1. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na Jek. račun in vloge na čekovni prome! in Jih obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na lek. račun in jih obrestuje po dogovtrru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižba, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (saie) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. PODL ISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: cevma 061) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. — Uboga Milica, postajaš krivična. Toda razumem tvojo nevoljo in ti ne zamerim; na-sprotno,, jaz bi se hotel iskreno pogovoriti s teboj. V zadnjem času je med nama nastalo nesoglasje, ki ga morava razčistiti... RahJo trkanje na durih gra je prekinilo; vstopil j« sluga ter podal grofu na podnosu po-setni Ižstič. — Dobro, spremite tega gospoda v mojo sobo, — j« re,kel ter se okrenil k ženi. — Je to neki uradnik notranjega ministrstva, vladni svetnik pl. Kulil. Kaj hoče od mene, ne vem,, želi pa govoriti z m« noj o službenih, zadevah, — je zamr-mral grof, ko je šel iz sobe. V sobi ga je čakal obiskovalec. Bil je to človek srednjih let, miren in resen. Ko jc ererf vsto- pil, ga, je vprašujoče pogledal. Pozdravil je gosta, mu ponudil stolico iin, po kratkem molku, ga je skoraj nestrpno vprašal, kaj je vzrok njegovega cenjenega obiska, — Prišel sem k vam, grof, s silno težko nalogo, — j.e odgovoril oni. — Stvar se ti Če grofice, vaše soproge, ki je obdolžena veleizdaje. Berenklau je skočil na noge in njegovo obličje je jasno odražalo misel, da ima pred seboj blazneža. " — Gotovo ste se pomolili, gospod svetnik. Kako more. biti devetnajstletna ženska kriva izdajstva? Sva poročena šele leto dni in obnašanje moje žene ni dalo povoda za taka sumničeaija-.. — Oprostite, grof, ne gre za samničenja, ampak za dokazana dejstva velike važnosti, dokazuj očiL, da je grofica obdarjena z izredno zvitostjo. Grofica je obdolžena sledečiii obtežujočih jo dejanj: prvič, da je na neki način zvedela o zalogah našega orožja na posestvu barona Rang-valda in v okolici ter o tem. obvestila ruska oblastva; drugič, da je izdala nemškegra častnika, ki je bil poslan v Star gor odsko trdnjavo s posebnim tajnim poslanstvom. Prvo in drugo je imelo skrajno škodljive posledice; odkrili so zaloge otnožja, mnogi kolonisti in informattorji so imeli silnih neprijetnosti, nekatere so izgnali, druge zaprli!, mi pa smo se komaj izognili' diplomatskima spopadom; ruska oblastva pa so postala tako čruječaj, da za sedaj ne moremo misliti na obnovo zaloge orožja. Vidim, grof, da vas je moja vest silno presenetila, toda dejstva se neovržna. AK ne mislite, da bi bilo najbolje iteprašati grofico? Grotf ni ixprogovoril besede, ampak pozvonil in velel vstopivšemu slugi, naj sporoči grofici, da jo prosil k sebi. Do Mil i čine ga prihoda sta oba molče sedela; ko je ta vstopila, jo je pl. Kuhi poizvedujoče pogledal. Vitka, nežna, s svojim otroško Čistim in odkritim pogledom, ni Milica prav nič odgovarjala Njegovi predstavi, ki sž jo je ustvaril o njej. — Vladni svetnik pl. Kuhi te bo nekaj izprašal. Odgovarjaj, opravičuj se in brani se proti obdolžit vam, kil se tičejo tvoje oaebe, — je s pridušenim glasom rekel grof, nje da bi dal žeaii časa odgovoriti na svetnikov pokLon. Ko je videl, da je Miili-ca zardela in namr-šila obrvi, se je pl. Kuhi drugič poklonil. — Tako je, gospa. V svoje veliko obžalovanje sem prisiljen sporočiti vam vrsto obdolžitev, ki se nanažajo na vašo osebo, in zelo me bo ve selilo, če jih ovržete. Izvolite sesti, ker naš pogovor bo trajal dlje časa. Dovolite, da vas opozorim na to, da je v vašo korist povedati mi vso resnico brez prikrivanj. Milica ga. je premerila s prezirnim pogledam. — Ni moja navada, gospod, lagati se ali zatajiti svoja dejanja; izvolite vprašati. Za časa svojega prebivanja tu sem se, hvala Bogai, privadila v sako jakim obdolžitv&m in se temu ne čudim več, — je odgovorila s prezirom ter si primaknila atol. — Začnem b manj važno z^ulevo, ki pa tudi dokazuje, kako malo spoštujete koristi svoje nove domovine. Poljak, upornik, bivši gozdar vašega sopmogB», Stanislav Gurecki, ki je bil zaplet tem v protidlržavno zaroto, se je skril, ne ve se kam in kako, vkljub vsemu našemu iskanju; imamo nekatere utemeljene razloge, ki kažsjoi, da ste vil pomagali bežali temu človeku.