glasilo predilnice litija OBVEŠČEVALEC LETO VII LITIJA, 1966 ST. 5-6 Slavnostno zasedanje delavskega sveta Podpredsednik DS, tov. Kralj Andrej podaja poročilo na slavnostnem zasedanju delavskega sveta Ob 80-lctnici podjetja in 16. obletnici prevzema »aše tovarne po samoupravnih organih, je bilo sklicano slavnostno zasedanje delavskega sveta, katerega s° sc udeležili člani delavskega sveta, upravnega odbora, vodilni delavci podjetja, predstavniki družbeno Političnih organizacij v podjetju in izven podjetja. Predstavnik skupščine občine Litija, poslanki gospodarnega zbora in socialno zdravstvenega zbora skupščine SRS, vsi aktivni udeleženci NOV pred 9. 9. 1943, delovni odlikovanci in ostali. Na slavnostnem zasedanju je govoril podpredsed-P'k DS tov. Andrej Kralj, ki je orisal v svojem govoru oelo podjetja od ustanovitve naprej. Med njegovim govorom so prišli navzočim čestitat p Prazniku in zaželeli še mnogo delovnih uspehov cici- bani iz Otroškega vrtca, otroci naših članov kolektiva in parček, oblečen v narodno nošo, je izročil šopek nageljnov podpredsedniku delavskega sveta in direktorju. Po slavnostnem govoru je podpredsednik delavskega sveta najprej izročil delovna odlikovanja naslednjim: 1. Piki Franc, odlikovan z ordenom dela zasluge za narod s srebrno zvezdo; 2. Bučar Ivanka, odlikovana z ordenom dela zasluge za narod s srebrno zvezdo; 3. Savšek Anton, odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem; 4. Krafogel Jože, odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem; **redsednik občinske skupščine, tov. Pungerčar pozdrav- Naši odlikovanci ■)a samoupravne organe na slavnostnem zasedanju 8. Pintar Leopolda, odlikovana z ordenom dela s srebrnim vencem; 9. Premk Draga, odlikovana z ordenom dela s srebrnim vencem; 10. Prašnikar Jožefa, odlikovana z ordenom dela s srebrnim vencem; 11. Nejcdli Ana, odlikovana z ordenom dela s srebrnim vencem; 12. Slabe Alojzija, odlikovana z medaljo dela; 13. Kres Olga, odlikovana z medaljo dela; 14. Mele Rafaela, odlikovana z medaljo dela; 15. Juvan Vida, odlikovana z medaljo dela; 16. Alif Ljudmila, odlikovana z medaljo dela; 17. Krhlikar Justa, odlikovana z medaljo dela. 18. Habič Vida, odlikovana z ordenom zasluge za narod s srebrno zvezdo; 19. Brovč Anton, odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem; 20. Semenič Marija, odlikovana z ordenom dela s srebrnim vencem. Tudi malčki iz otroškega vrtca so nam zaželeli v prihodnosti še obilo uspehov 5. Likovič Franc, odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem; 6. Mešič Julij, odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem; 7. Mlakar Marija, odlikovana z ordenom dela s srebrnim vencem; Nato pa je podpredsednik DS izročil vsem aktivnim udeležencem NOV, predsednikoma delavskega sveta in upravnega odbora, prejšnjih dveh delavskih svetov, predsedniku sindikata, sekretarjem ZK v zadnjih 10-lctih in aktivnim predsednikom mladinske organizacije, predsedniku Društva inženirjev in tehnikov in predsedniku gasilskega društva Predilnice Litija spominske knjige in lične usnjene ovitke. L. R. Ob 80-lelnici podjetja nas je obiskalo nepričakovano število naših upokojencev Ob priliki 80-letnice podjetja smo povabili na proslavo tudi naše upokojence. Teh upokojencev je lepo število in sicer 340. Lahko rečemo, da so se skoro vsi vabljeni upokojenci odzvali našemu vabilu in prišli na svečanost. Seveda je bilo tudi nekaj takih, ki se zaradi oddaljenosti ali pa bolezni vabilu niso mogli odzvati. Upokojenci so se zbrali dne 8. 9. 1966 pred tovarno in ko smo aktivni člani kolektiva odhajali ob 14. uri iz tovarne, je bilo pri vratarnici vse živo, upokojenci so že čakali na ogled tovarne. Upokojence so pričakali člani DITT-a podjetja, predstavniki družbeno političnih organizacij in ostali. Najprej so si upokojenci ogledali podjetje, marsikateri se ni mogel načuditi spremembam, ki so v teku let v podjetju nastale. Bivše predice — upokojenke so Predsednik UO, tov. Vidovič Gojko pozdravlja upokojence pred ogledom obratov hodile med predilnimi stroji in morda po 20 ali več letih poskušale spet zvezati pretrgano nitko. Ugotavljale so, da jim gre še kar dobro od rok, čeprav so se prsti v mnogih letih že odvadili spretnosti. Po ogledu tovarne so se zbrali v Sindikalni dvorani na Stavbah, kjer jih je nagovoril in pozdravil direktor podjetja, nato pa je Kulturno prosvetno društvo upokojencev iz Ljubljane izvedlo kulturni program. Kulturnemu programu je sledila pogostitev in nato zabava. Mnoge upokojenke in upokojenci so se ob zvokih godbe zavrteli in ples se je potegnil kar pozno v noč. Od nekaterih upokojenk, ki se proslave niso mogle udeležiti, prejemamo še sedaj pisma. Tako nam piše npr. tov. Batis Angela, ki stanuje sedaj v Kranju med drugim naslednje: Polaganje venca k spominski plošči pred vhodom v podjetje »Ob priliki 80-letnice podjetja sem prejela Vaše vabilo na prireditev, za kar se prav lepo zahvaljujem, vendar zaradi moje bolezni nisem mogla priti, čeprav si zelo želim še enkrat videti moje tovarniške prijatelje in znance in skupaj z njimi praznovati« Tov. Spec Marija, ki sedaj stanuje v Zagrebu tudi Piše, da jo je zelo razveselila naša pozornost do upokojencev, ki so delali v podjetju pred mnogimi leti. Ni se mogla odzvati vabilu, ker je bila v tem času na dopustu pri bratu v Bosni. Sporoča nam še, da živi sedaj pri hčerki v Zagrebu. Iskreno pozdravlja vse organe upravljanja in vse člane kolektiva in jim želi še mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Pozdrave je poslala tudi Terezija Florjančič, ki živi sedaj v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in se tudi zahvaljuje za pozornost. Bilo je tudi nekaj primerov, da naših upokojencev Pismo imeli v evidenci. To so bili predvsem taki, ki ob odhodu iz tovarne pred mnogimi leti niso bili upokojeni, pa so se upokojili naknadno, za kar pa v podjetju nismo vedeli. Bili so tudi nekateri primeri, da so se upokojenci odselili in nismo mogli zvedeti njihovih naslovov. Tako npr. nas je obvestila tudi naša nekdanja delavka, sedaj upokojenka Frančiška Zajec iz Hrušice Pri Jesenicah, ki je stara sedaj že 87 let, da je delala v našem podjetju od 1915. do 1931. leta. Tudi ona se rada spomni na naše podjetje in nam želi mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Iz izjav naših upokojencev, kakor tudi iz pisem, ki še prihajajo v podjetje, je razbrati, da so bili upokojenci zelo zadovoljni s prireditvijo in s pozornostjo, ki jo je podjetje ob tej priliki pokazalo do njih. L. R. Prisrčno snidenje s starimi sodelavkami Prijetno vzdušje je poskrbel na zaključni prireditvi jazz ansambel s pevko Marjano Držaj Z odpravo napak bomo izboljšali kvaliteto preje Z rastočo proizvodnjo se vedno bolj in bolj polni domače in tuje tržišče s potrošnimi artikli. Kljub velikim potrebam, ki jih imamo, je možna iz dneva v dan večja izbira v kvaliteti posameznega artikla. Pričela se je tekma v ceni in kvaliteti. Uspel bo tisti, ki ima ugodnejšo ceno in boljše proizvode. To pravilo velja tudi za naše podjetje, ki sicer trenutno zelo dobro stoji s prodajo, vendar se je že začel pojavljati problem kvalitete. Po produktivnosti se približujemo zapadnoevropskemu povprečju, ki je 14 delovnih ur za 100 kg preje, mi pa porabimo za to količino 17,1 delovno uro. Kadar kupujemo tkanine, gledamo, da dobimo dobro blago po regularni ceni. Verjetno pa si bo vsak premislil, da bi vzel in plačal blago po normalni ceni, če v njem zapazi debele niti, zapredke druge barve, velike vozle in slično. Med temi napakami so morda tudi take, ki so nastale v naši predilnici ali sukalnici. Tako blago sicer kupimo, vendar po mnogo nižji ceni. Pri tem nakupu smo prepričani, da smo prihranili, ker napake se dajo ali izrezati, ali izvleči, ali na kak drug način zakriti. V resnici pa je navidezni prihranek rezultat izgube nastale zaradi slabe kvalitete tkanine oz. preje, ki jo utrpi tkalec ali predilec na svojih osebnih dohodkih. Stojimo pred nalogo kako pospešiti odpravljanje napak, ki so vzrok čestim reklamacijam tako s strani tržišča, kakor tudi v obratu samem. Tega se najlaže lotimo, če napake spoznamo, ugotovimo njihove vzroke in način kako se odstranijo. Zato bomo v tem članku opisali in pokazali nekatere napake, ki se pojavljajo v preji tako v tehnološkem procesu predilnice kakor sukalnice. Napake bomo razdelili po sledečem vrstnem redu: A. Pogostne napake 1. Nopki 2. Odebelitve ali debela mesta 3. Tanka mesta B. Redke napake 1 1. Prisuki 2. Zapredki 3. Neraztegnjena debela mesta C. Posebne napake 1. Pokalice 2. Dvojne niti 3. Grobe niti 4. Pripredene oz. prisukane niti 5. Krotovičenja 6. Zanke 7. Vozli Izvori, posledice in odprava napak 1. Nopki Izvor To so drobne kepice v preji (slika 1), ki jih tvorijo zvozlana kratka vlakna bombaža, ki jih mikalnik ni uspel odstraniti. Dolžina je največ do 2 mm. Odprava Preveliko število nopkov se da zmanjšati z izboljšanjem mikanja ali česanja ter s primerno izbiro surovin. 2. Odebelitve ali debela mesta Izvor Ta napaka nastane mnogokrat zaradi nepravilnega vezanja stenja na flajerju ali pa pri menjanju navitka s predprejo na prstančnem stroju, kjer uide v raztezalo dvojni konec stenja, ker ostanek prepozno odtrgamo (slika 2 in 3). Odprava Odebelitve odpravljamo na ta način, da pazimo na pravilno vezanje v predpredilnici; pri menjanju navitka na prstančnem stroju pa stenj spojimo tako, da položimo konico na konico kot kaže slika 4 (A, B) in posu-čemo v smeri vitja. 3. Tanka mesta (špičasta preja) Nastanek in izglcd To so mesta v preji, ki so tanjša od premera oz. debeline predpisane za določeno številko preje. Na kvaliteto preje vplivajo tako, da zmanjšujejo trdnost niti, kar povzroča pretrge na prstančnih, previjalnih, dvo-jilnih in drugih strojih, ki prejo ponovno predelujejo. Izgled kaže slika 5. Vzrok za nastanek je lahko strojna napaka v raztezalo, nepravilno (konično) brušeni valjčki, desortirani valjčki, ali pa ne odgovarja traveler, itd. Zmanjšanje navedene napake Koničasto prejo odpravimo ali pa zmanjšamo to napako, če pazimo, da pri spajanju pretrgov v pred-preji ne izpuščamo posameznega pramena na razte-zalkah ali na flajerjih. Če leži vzrok koničaste preje v valjčkih, se mora gledati, da so valjčki vzporedno brušeni in da se ne pomešajo. V kolikor je vzrok pri travelerjih je le-te potrebno prilagoditi pogojem. 4. Prisuki Izvor Pri privezovanju (štukanju) pretrgane preje na prstančnih strojih nastanejo mnogokrat najrazličnejši prisuki kot jih moremo videti na sliki 6. Posledica takih Sl. 2 — Odebelitve Sl. 3 — Nepravilno spajanje predpreje Sl. 4 A in B — Pravilno spajanje predpreje SvftA > 't * ' * -VV- • • : Sl. 1 — Nopki v preji Sl. 6 — Predebeli ali predolgi prisuki si. 7 — Pravilno prisukana preja se pozna po kratkih in tankih prisukih Sl. 8 — Zapredki Sl. 9 — Neraztegnjena debela mesta prisukov so novi pretrgi v naslednji fazi tehnološkega procesa (previjanje, dvojenje, sukanje, itd.). Nastanejo zaradi nepravilnega privezovanja kot npr.: — vezanje preko prsta pri čemer nastane predolg prisuk; — vtikanje konca preje v pneumafil; — prisukano mesto se ne pogladi, itd. Odprava Za zmanjšanje velikosti prisukov v preji na prstanč-nih strojih, je treba izpopolniti način vezanja pretrgov, za kar se je naš kolektiv že odločil. Treba je tudi zmanjšati število pretrgov nasploh in sicer: — s pravilnim vzdrževanjem strojev; — s pravilnim nastavljanjem strojev; — z uravnavo klimatskih pogojev, itd. Pri tem se bo zmanjšalo tudi število deformiranih kopsev, ki znižujejo produktivnost v naši sukalnici tako pri previjanju, kakor tudi dvojenju. Sledeča faza odstranjevanja predolgih in predebelih prisukov je v sukalnici na ta način, da se jih izloči s pretrgi, kar pa je sorazmerno drago, ker povzroča ne-zaželjene zastoje in manjša produkcijo. To nalogo opravljajo razni čistilci, če so seveda pravilno nastavljeni. Izločen prisuk se nadomesti s tkalskim vozlom. Pri tem pa se dogaja tudi, da se preja napelje mimo čistilcev, ter na ta način poveča produkcija in tako navidezno porastejo osebni dohodki. Napake pa ostanejo neizločene in jih s prejo vred prodamo, nakar jih reklamira kupec. Predice so se že odločile, da popravijo način prisukovanja in mnoge že vežejo tako kot vidimo na sliki 7. 5. Zapredki Nastanek To so naleteli kosmi preje, kosmi ali vlakna druge barve ali materiala, ostanki listov ali oleseneli delci, ki se prisučejo oz. vpredejo v prejo tako v predilnici kakor v sukalnici (sl. 8). Taki zapredki se napravijo tudi, če mahamo z omelom ob stroju, če omelo premalokrat očistimo in odpadajo kosmi med niti. Pri nas pride mnogokrat do zapredkov pri sintetični ali melange preji, ko zaide med temno prejo bel zapredek ali obratno. Zapredki iz drugega materiala se mnogokrat pokažejo šele pri barvanju tkanin. Odstranitev zapredkov Zapredke se odpravlja tako, da se sistematično čisti navitke s predprejo, ter da se čisti predvsem tiste strojne dele, kjer se prah nabira v kosmih in more padati na prejo (police, čistilce, prstančni voz, itd.). V naši predilnici moramo še posebno gledati, da se pokrivajo lonci in svitki s polivinilom, da ne pada raznobarvni prah in kosmi na polizdelke. Čistiti moramo tudi čistilna sredstva, tj. omela, deščice in krtače, da z njih ne morejo padati kosmi na prejo. Nadalje je treba prenehati ometati tako, da mahamo z omelom in pri tem dvigamo prah, ki se ponovno useda na prejo. Posebno pažnjo zasluži sintetična preja v vseh fazah tehnološkega procesa. Tu ne sme nikakor priti do pomešanja s kakim drugim materialom. Zato je ob menjavi vsake mešanice nujno potrebno temeljito očistiti stroje v vseh fazah predelave: baterje, mikalnike, raztezalke, flajerje, prstančne stroje, previjalne, dvo-jilne in sukalne stroje. Ne smemo pozabiti očistiti tudi transportna sredstva, ker se tudi tja usedajo vlakna in prah iz raznih materialov in se pri tem primejo izdelkov in polizdelkov. 6. Neraztegnjena debela mesta (cela mesta) Nastanek To so mehko navita mesta v obliki torpeda, ki nastanejo zaradi napačnega delovanja raztezala na pr-stančnem stroju in imajo izgled predpreje z malo zavoji (slika 9). Sl. 11 — Dvojne niti Odprava Navedena napaka se more odpraviti na prstančnih strojih tako, da se uredi raztezalo, v sukalnici pa se debela mesta izločijo s čistilci in nadomeste s tkalskimi vozli. 7. Pokalice Izvor Pokalice (sl. 10) nastanejo tako, da se za trenutek vpno daljša vlakna med prvi in zadnji raztezni valjček na prstančnem stroju, okoli njih pa se ovijejo krajša vlakna. Vzrok temu je prekratka razdalja med prvim in zadnjim razteznim valjčkom ali pa predolga vlakna. Ce tako mesto v preji raztegnemo, se sliši rahlo pokanje, ker se pri tem daljša vlakna trgajo. Za razliko od neraztegnjenih debelih mest imajo pokalice preveč zavojev. Odprava Pokalice se odstranijo z ureditvijo raztezala, ali pa s povečano napetostjo preje; v sukalnici pa s pretrgi. 8. Dvojne niti Nastanek Te se pojavljajo na prstančnem ali sukalnem stroju, kadar se na nit navija še preja iz sosednjega kopsa tako dolgo, dokler jo predica ali sukalka ne opazi in odstrani. Take niti so lahko dolge tudi preko 5 metrov. Na sukalnih strojih se to mnogokrat dogodi v času, ko sukalka pomaga snemati pri sosednjem stroju in njen stroj ostane brez nadzora. Kako izgleda taka preja vidimo na sl. 11. Odstranitev Dvojne niti se odpravijo tako, da se odvijejo s kopsa (dogodi se, da se jih odvije le en del, ostalo ostane na kopsu). Na prstančnih strojih se ta pojav da zmanjšali z montažo odgovarjajočih separatorjev, kakor tudi s povečano kontrolo pri privezovanju. V sukalnici pa ne bi smeli ostati sukalni stroji v času snemanja brez nadzora. 9. Grobe niti Nastanek To so dolga odebljena mesta v preji, ki so v začetku tanka, postopoma se debele in proti koncu se spet tanjšajo (slika 12). Vzrok nastanka je v neenakomernosti predpreje, ali pa v trdoti ali čistoči zgornjega valjčka na prstančnem stroju. Dolžina take niti doseže tudi 50 metrov. Odstranitev Vsekakor je za odpravo te napake potrebno ugotoviti njen vzrok in ga odstraniti. 10. Pripredene oz. prisukane niti Izvor Na navijajočo se prejo se prisuče ostanek niti, ki more biti ali od sosednjega vretena ali z obleke predice, oz. sukalke; lahko pa priplava tudi z zračnim tokom, itd. (glej sl. 13). Sl. 13 — Pripredene ali prisukane niti Sl. 14 — Krotovičenje Odprava Take niti se izločijo večinoma šele pri končni predelavi preje, t. j. pri previjanju, dvojenju, predvsem na tistih strojih, ki imajo čistilce preje. Nastanek te napake preprečimo s temeljitim čiščenjem in odsesavanjem prahu ter plavajočih niti. 11. Krotovičenja Nastanek Nit se prične krotovičiti zaradi visokih zavojev v preji, zaradi prelahkega travelerja, zaradi nizke napetosti niti pri previjanju ali dvojenju, pa tudi pri zaustavljanju prstančnega stroja (sl. 14). Odprava Krotovičenja se v veliki meri zmanjšajo z regulacijo zavojev, z odgovarjajočimi travelerji in v zadnji fazi predelave s primerno napetostjo. 12. Zanke Izvor Te se pojavljajo pri preji, ki se rada krotoviči, posebno pri previjanju ali dvojenju, če je prenizka obtežitev niti. Zanke povzročajo pretrge. Le redkeje se napravijo pri predenju na prstančnih strojih. Odstranitev Zanke se odstranijo s pretrgi in nadomeste z vozli. 13. Preveliki vozli Vzrok vrste reklamacij so bili predebeli (glavičasti) vozli, ki smo jih vezali v naši sukalnici pri ročnem vezanju pretrgane preje. Ti vozli se sicer dajo hitro napraviti in so jih kupci, vsaj domači, dovolj dolgo tolerirali. Ko pa smo se vključili v mednarodni trg, ki zahteva boljšo kvaliteto preje, pa so se pričele vrstiti raklamacije glede teh vozlov. Ti so povzročali pri previjanju preje v naši sukalnici, kakor tudi pri kupcih povečano število pretrgov tako zaradi debeline kakor tudi zaradi predolgih »ušes« (sliki 16 in 17) in zank (»mašnic«). Odprava Nepravilni vozli se odstranijo tako, da se nadomeste s tkalskimi, ki so raztegnjeni in tanjši. Take vežejo tudi vozlači, ki jih uporabljajo previjalke, le da so obrnjeni v nasprotno smer. V naši sukalnici se je kolektiv dogovoril na proizvodnih sestankih, da bomo uvedli tkalski vozel. Nekatere delavke so sicer tega že delale, vse ostale, tj. dvojilke, previjalke in sukalke pa so se s pomočjo inštruktoric in ob podpori odgovornega vodilnega kadra sukalnice ter sodelavcev iz tehničnega sektorja naučile vezati tkalski vozel tako dobro, da so prejšnjega že skoraj pozabile. Rezultati niso izostali. Reklamacij glede predebelih in prevelikih vozlov skoraj ni več, le dolžina koncev dela še težave, ker je posebno pri sinte-tiki in pri nizkih številkah dokaj težko odtrgati konce do dolžine 5 mm, kot je to zahteva pri tkalskem vozlu. Zato se bodo predvidoma konci pri teh materialih rezali s posebnimi kratkimi škarjicami, ki so v ta namen že bile uporabljane v naši sukalnici, vendar smo nanje kar pozabili. Kako izgleda tkalski vozel povečan kaže sl. 18 in kako v preji pa sl. 19. Pri tej akciji je laboratorij prevzel nalogo, da od časa do časa pregleduje vozle kar nam omogoča, da Sl. 16 — Razni vozli v preji Sl. 18 — Tkalski vozel Sl. 19 — Tako morajo izgledati ročno vezani tkalski vozli v dvojcni, sukani ali previti preji Sl. 20 (a, b, c) — Različni primeri napak v preji morebitne nepravilnosti še doma popravimo ali odpravimo. V navedenem gradivu niso prikazane vse napake, pač pa samo najbolj vidne, ki vplivajo na kvaliteto preje in tkanine, povečujejo število pretrgov v preji bodisi v našem podjetju ali pa pri kupcih, ter so vzrok marsikateri reklamaciji. Prepričan sem, da bomo z opisom navedenih napak vsaj malo pripomogli k zmanjševanju ali odpravi vrste problemov, ki jih le-te povzročajo. Zahvaljujem se vsem sodelavcem iz proizvodnega in tehničnega sektorja kakor tudi vodstvu komercialne službe, ki so sodelovali pri zbiranju gradiva za zgornji članek. M. Petek Upokojen je bil Karel Fink, roj. 11. 11. 1901 v St. Vidu pri Stični. Ko je bil tov. Karel Fink star 3 leta je njegov oče odšel v Ameriko, od koder se ni več vrnil. Doma je ostala sama mati z 9 otroki in tako je vsa skrb za preživljanje številne družine ostala na ramenih matere. Kot 17-letni mladenič se je pri privatnem kovaškem mojstru izučil za kovača. Leta 1922 se je zaposlil v Tovarni emajlirane posode Celje, kjer je opravil še izpit za kurjača. V času, ko je doraščal je bilo težko dobiti zaposlitev, zato je večino časa, predno se je zaposlil v našem podjetju, delal kot gozdni delavec — ogljar. Približno 1 leto pa je delal tudi v Kamniku kot kovač. 17. 9. 1946 se je zaposlil v našem podjetju. Najprej je bil mazač transmisije, nato je več kot 10 let upravljal klima-napravo, nato pa je bil kurjač parnega kotla v kotlarni. Spominja se, da je v tem razdobju večkrat bila taka potreba, da je moral delati kar na treh delovnih mestih hkrati. Med okupacijo je živel na Golišah, kamor so po njegovi izjavi večkrat zahajali tudi partizani, katere je večkrat nahranil in tudi prespali so pri njem. Tudi njegova žena je naša upokojenka. Pred približno 8 leti sta si z ženo postavila lastno hišico v Praproščah, kjer sedaj živi skupaj s poročenim sinom. Upokojen je bil 30. 6. 1966 in znaša njegova skupna delovna doba 21 let 2 meseca in 12 dni. Od tov. Finka so se ob upokojitvi poslovili predstavniki podjetja in mu izročili denarno nagrado, ki pripada upokojencem. Tov. Finku želimo, da bi v krogu svoje družine preživel še mnogo srečnih in zdravih let in se mu zahvaljujemo za trud, ki ga je v času zaposlitve vložil v podjetju. L. R. Sl. 21 — Napake v preji kvarijo kvaliteto tkanin Invalidsko sta bili upokojeni Marija Kramar, roj. 17. 4. 1911 v Šmartnem pri Litiji. Marija izhaja iz delavske družine, v kateri je bilo 5 otrok. Oče je bil rudar, mati pa prav tako delavka. V Predilnici Litija se je zaposlila jeseni leta 1924, ko ji še ni bilo 14 let, tako da je morala zaprositi takratno glavarstvo za odpustnico iz šole.. Še sedaj se spominja, da je njena prva plača znašala 200 din, za kolek za prošnjo pa je morala plačati polovico tega zneska, tj. 100 din. Ko je prišla v tovarno, je najprej delala v predilnici I, nekaj mesecev kot snemalka, nato pa kmalu kot Predica pri prstančnem stroju. Nato je delala nekaj Časa v sukalnici, ko je bila aprila 1931 odpuščena zaradi redukcije. Tudi njen mož je bil takrat brez zaposlitve. Imela je takrat že sina in pričakovala drugega otroka. Avgusta 1931 je bila ponovno sprejeta v predilnico in je spet delala kot predica v predilnici I. Marca 1932 je sama prenehala z delom v podjetju, ker je mož že dobil zaposlitev in nato do osvoboditve ni bila zaposlena. Zaposlila se je spet 3. novembra 1946 v predilnici II kot predica, kjer je delala vseskozi do invalidske upokojitve. Njena delovna doba v našem podjetju znaša nekaj nad 25 let, in je to tudi vsa njena delovna doba. Alojzija Golja, roj. 8. 4. 1919 v Vintarjevcu. Njen oče je imel majhno kmetijo, tako, da je bil Poleg tega tudi še zaposlen. V družini je bilo 7 otrok, od katerih je bila ona najmlajša. Vsi njeni bratje in sestre so se zaposlili, ona pa je bila primorana ostati doma, da je negovala svojo bolno mater. Prvič se je zaposlila 1. 10. 1945 v našem podjetju in je delala najprej kot posluževalka mikalnikov. V tem oddelku je spoznala tudi moža, s katerim se je Poročila 1948. leta. Mož je bil vdovec in je imel 4 otroke v starosti od 3 do 11 let. V zakonu sta imela še 1 sina, tako, da je imela kar naenkrat na skrbi številno družino. Delo v tovarni, slabo zdravje in skrb za veliko družino je pripomoglo, da se je njeno zdravje še zrahljalo. Obolela je na želodcu in je bila zaradi tega 1951. leta premeščena na vrtnarijo, kjer je delala do 1958. Poročilo o delovni sili za I. polletje 1966 Stanje delovne sile 31. 12. 1965 .... 844 delavcev Sprejetih v I. polletju 1966 ........... 53 delavcev Odšlo iz podjetja v I. polletju 1966 ... 19 delavcev Stanje delovne sile 30. 6. 1966 ....... 878 delavcev Naši upokojenki, tov. Kramar Marija in Golja Alojzija leta, ko je zbolela na pljučih. Zaradi tega obolenja tudi na vrtnariji ni smela več delati in je delala nato ca. 3 mesece kot prebiralka cevk v stročarni, nato pa v sukalnici kot vlagalka preje do invalidske upokojitve. Letos 7. maja ji je umrl mož. Vsi otroci so sedaj že preskrbljeni. Vsi cenijo skrb, ki jo je imela za njih in ji danes tudi radi materialno pomagajo. Čeprav 4 otrokom ni prava mati, radi pridejo k njej na obisk in jo imajo za svojo pravo mamo. Delovna doba tov. Golja znaša nekaj nad 17 let v našem podjetju in je to tudi njena skupna delovna doba. Od obeh tovarišic sta se poslovila direktor podjetja in referent za kadre. Direktor jima je izročil ob tej priliki tudi denarno nagrado, ki pripada članom kolektiva ob upokojitvi. Obema tovarišicama želimo, da bi v krogu svojih najbližjih preživeli še mnogo zadovoljnih let in se obema tudi zahvaljujemo za ves trud, ki sta ga vložili pri delu v podjetju. l Vzroki prenehanja delovnih razmerij: moški ženske skupaj Upokojeni 1 2 3 Invalidsko upokojeni 1 2 3 Odpoved delavca — 2 2 Sporazumno prenehanje 2 5 7 Odhod v JLA 1 — 1 Izključitev 1 — 1 V poskusnem delu (s strani podjetja — 1 1 Pogodbeno za določen čas 1 — 1 Skupaj...........................7 12 19 Oddelek Sprejeti Odšli moški ženske skupaj moški ženske skupaj Predpredilnica in mikalnica.............. Čistilnica............................... Predilnica I............................. Predilnica II............................ Sukalnica................................ Vlagalnica............................... Remont in čistilna kolona................ Obrat družbene prehrane.................. Uslužbenci............................... Predilnica III........................... Delavnice................................ 7 1 1 1 1 1 1 4 6 21 6 3 7 2 1 — 5 1 7 1 21 — 1 — 7 1 3 (za dol. čas) 1 (za dol. čas) 1 1 2 4 4 1 1 4 1 5 4 1 1 1 1 1 Skupaj 13 40 53 7 12 19 L. R. Športna tekmovanja Ob 80-letnici obstoja podjetja in 16. obletnice prevzema podjetja v upravljanje po delovnem kolektivu. Tekmovanj se je udeležilo veliko število članov kolektiva. Med seboj pa so se pomerili v naslednjih disciplinah: Namizni tenis: Prijavljeni so igrali med seboj po kup sistemu — na izpadanje. Do tinala sta se prebila Kos Cveto in Malis Karli. Finalna borba je bila najlepša od vseh na tem tekmovanju. Kos Cveto je bil boljši in srečnejši, tako, da je zasluženo zasedel ]. mesto in za zmago prejel prehodni pokal. Šah: Šahisti so tekmovali v brzopoteznem šahu po kup sistemu. Tekmovanja se je udeležilo 8 šahistov — članov kolektiva. Zmagovalec na šahovskem turnirju je postal Malis Karli. Na prehodnem pokalu bo kot prvo vgravirano njegovo ime. Balinanje: Izredno zanimanje za to panogo je privabilo na balinišče pri menzi veliko število gledalcev. Prijavljenih je bilo sedem tekmovalnih ekip (po tri člane). Tekmovanje se je zavleklo, ker je bilo potrebno vsak punt izmeriti — šlo je zares. Zmago in prehodni pokal je osvojila ekipa: Ankon Albin, Belec Ivan in Vrhovec Ivan. Drugo mesto pa je osvojila ekipa: Mu-Ijavec Hine, Gril Edi in Škoberne Franc. Streljanje: Ekipe sestavljene iz treh članov so streljale z zračno puško. Zmagala je ekipa v kateri so bili: Borštnar Jože, Potisek Franc in Jug Marijan. Zmagovalna ekipa balinarjev v akciji Nogometno moštvo Predilnice Litija pred srečanjem z Gradbenim podjetjem Litija Tudi od štartne številke je včasih odvisen plasman — o tem so z žrebanjem odločili desetarji gasilskih desetin O prvem mestu odločajo tudi stotinke sekunde. Nogomet: Na litijskem nogometnem igrišču sta se srečali moštvi Predilnice Litija in Gradbenega podjetja Litija. Nastopili so predvsem veterani nogometa, okrepljeni z nekaj mlajšimi močmi. Zal si je to tekmo ogledalo le majhno število gledalcev. Obe moštvi sta se borili srčno, tako, da je zmaga pripadla ne toliko boljši kot srečnejši ekipi. Rezultat 3 : 2 za Predilnico bi bil lahko tudi obraten, če bi imeli igralci Gradbenega podjetja malo več sreče pri streljanju na vrata. Gasilsko tekmovanje: Tekmovale so tri desetine v naslednjih panogah: 1. šolski mednarodni trodelni napad, 2. Štafeta 9 X 50 m z ovirami. I. mesto je osvojila tekmovalna desetina pod vodstvom tov. Gril Jerneja v naslednjem sestavu: Zaman Anton, Gretič Jože, Retar Anton, Srnel Stane, Požun Avgust, Tišler Franc, Jug Marijan in Lokar Alojz. II. mesto je zasedla desetina pod vodstvom desetarja tov. Borštnar Jožeta. III. mesto pa desetina tov. Zupan Rudija. Ob zaključku naj še povem, da so bila vsa tekmovanja, razen z manjšimi napakami, dobro organizirana. S strani mladine iz podjetja pa smo pričakovali večjo udeležbo. Za taka tekmovanja bomo morali v prihodnje zainteresirati širši krog članov kolektiva — predvsem mlajših. Le tako bodo tekmovanja še pridobila na kvaliteti. Organizirajmo čim več takih tekmovanj. S športom se ljudje zbližujejo in rekreirajo od enostranskega dela utrujeno mišičevje. N. Stamatovski GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR ~ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE -JOŽE MOŠKRIC« V LJUBLJANI