MIlIPlMfM izsmi Spisal Marko Bajuk kr. profesor in učitelj petja na I. drž. gimnaziji v Ljubljani Izdala „Pevska zveza“ v Ljubljani 1922 Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Vse pravice pridržane. IRl'* Vsebina: Vadnica......................................................... 1 Razlaga........................................................159 Seznam najobičajnejših tujk....................................231 Običajne kratice...............................................233 Seznam znakov................................................ 234 Pregled razlage . ......................................... 235 Stvarno kazalo v abecednem redu . ............................237 Tiskovne pomote. Na 7. strani v 7. vrsti e namesto L n 9- » » 8- » s) „ fi). „ 59. „ „ zadnji vrsti v 1. taktu, prva nota v sopranu a namesto li. „ 102. „ „ „ „Des namesto D. „136. „ „5. vrsti v 3. taktu v basu g f namesto f e. „139. „ „3. tenorjevi vrsti v 1. taktu prva nota a namesto h. „ 164. „ „ § 14 v 2. vrsti v vratu namesto v nosu. „ 180. „ „2. opombi pod črto v 5. vrsti prva namesto druga. ' 6 5 „184. „ št. 7 pod kvintselcstakordom g namesto „ 206. „ „5 v zadnji vrsti Des namesto Es. Vadnica. 1. vaja. (§ 1. §2, 1. § 3. § 4. § 5. § 6, 1.)' Vaja za dihanje (§ 6); pojte jo vsako uro 5 do 10 minut! Pazite na enakomerno naraščanje (§ 80, 5)! Pojte stoje (§ 17, 3)! —( >» 11 1 1 *“i i 1 1 1 1 11 III 1 1 lil 010 j 0! 0 II 0 \ o j 0 10 j o ' <2 0 0 II G \ o\o\o 1 j o\o\g\& a e i O u da de di do du ta te ti to tu ra re ri ro ru za ze zi zo zu na ne ni no nu nad2 res3 mir pol tuj pas meli klic3 rop suh Opomba. Vaje V dihanju bi mogli delati sprva tudi brez petja, samo z vdihavanjem, zadržavanjem in izdihavanjem zraka. Ker je pa natančno nadziranje takih vaj nemogoče, začnite rajši takoj s petjem! 2. vaja. (§21. § 23. § 24.) Pišite po narekovanju! a) J I I J J J h J J J fe' M I b) MJJM^M M h ''M ' 0444^4 444do«i444o e) s-> j r M I hm II h f' —' 4 4 0 4 4 V' / 4 J •=• 4 J © J 4 » / e) J I — ^ J ^ h h J ==' 1 I = ' tj. t © l__i 0. 0' J. 0 ®. 0 0- a l~ 0 4 1 d) I ^ I I E I U = I H ! ' ©• O l“"* 0 4 1 Cf # J. 1 1 G & 0 Ö e) J J ^ h ^ III J j Ml ' d 4- 00. 40404044444 f) J ^ ^ I J I I i' J i' i' d.* 4 4 4 4 4.. d 4 4 o 1 4 4 1 a) Ml h J J h h I I J' O... 4 4 0.•. 4 4. d.. 4 4 4 4 O I e). 1 Pomeni točke v razlagi. ■/ ! § 83, 13. 5 § 83, 6. Bajuk, Pevska sola. — 2 — 3. vaja. (§ 6, 2, 3. § 22. § 25. § 26, 1, 2, 5.) Pišite po narekovanju! j m j. jjj j /v j jt ««L/.j j n ijc j ji j. /j j j j n J ji j j J J j j . „j J # jj j j j J j~ jy/j j j j j j j jt j i j j < j ■< n j.- j J e> J7D J i /1 jj J11 J J /j i J J n ~i >■ / J J i J J jj <■ I jT3 .-J f>j J - J J j J .n j j j - j j ’• jj j w j j j. j j- j. j n i, jj] j o J j J j n j T j j jj j,* jTj j j J j> J J /j J - J J ^FJ7 J J J 7 j~ J Opomba. Pri pisanja not držimo svinčnik ali pero od leve proti desni sporedno s črtami. Pišite razločno! Vratove navpično! (§ 2!.) 4. vaja. (§.7. § 8. § 9. § 27, 1. § 28. § 2i j jijij nij jiJ /jiJ i ii la 1 Tako pišemo vezane iet-K&iJrer a Tako pišemo vezane šestnajstinke. * Tako pišemo vezane osminke in šestnajstinke. — 3 - »i j.mj ju/ji/3 ju/3u ju ju * ii ' c)i J /jljl/j .rjijiljj JIJ757J IJ > I tl > H «i J11J /■» 1/311J Jl/jTHJU J3UII JI J1/3 i U JIJ /31J1/3/31J JII e)i j JI 1 J l-J JI J i I J /31 i JJi J I J i .,11 JiUiUJI-MJ/MJ »IJ JU II »Ji J J1/3JU JI/3.QIJI J3JI/773U i II le 5. vaja. (§ 11. § 12, 1, 2. § 34, !.)• Pišite, taktirajte in pojte kot pri 4. vaji! *)i JU JI J JTÜÜU j IJ JI /3 JIJ JU II wl jl.Q-'/U JjlJJJ j JIJ JIJ JU /3U II /31J jf/jilj niJ’MJ JUQJUilJ» « f J iJ) 11) 1311J j i j j 11 j ij i i J i ii «tJJIJJ J JU J U - U. i U JU II JJJ UJJi U JIJJ-1J Ji U. i I JJ-i J U. i II lo f>$ J U. i IJ J l J i JIJ > J U JIJ J JIJ J i J l J. II lo q)& III I J| I I » J | j J M| J)| I I | M J | I J I | I II lo 1 § 26, 1, opomba. 4 1. naloga. Dopolnite sledeče takte z notami! m S JI JjU’ U~ IJ U" IJ' IJ Of .M .'Tj IJ IJ. IJ’ I Hi IJ.. I I. • • j)f Jj-IJ. IJj IJ I/* IJ"- I J J I J JI J «f j. ut: u'j u i-jjij“ u. u" 2. naloga. Dopolnite sledeče takte z nehäji! «f ju. u: /u u jij jujih u m) f J I J J I J /1 J J I J.. IJj JI J 1 J JI J JU" JUIJU JU JU JU I J lj 0)fJjl'J7j m U. Ijj JI J! JI JU 3. naloga. Napišite ritmično vajo (sliko) narodne pesmi Rasti, rasti, rožmarin! 6. vaja. (§ 12, 3, 4. § 13. § 14. § 30, 1. § 35, 2 e.) Pišite po narekovanju, taktirajte in pojte! «>03 j i )j j j i finnn \) nh i) j jij i dva A A i JI J J ! ei. d I J J — I* G J3 ! J J 2 J I J i .H I J J i J I J Ji J“ I J J JI I dva J J J J U J U. II J J U J JIJ J Jj JI J. 'UJ JU J JIJ. JIJ. - II dva «e JIJ J j! JU » /JU JU J i /j IJ. JU J I dva n n j > i j * i 0 J • J d - ' c. - * — 3 d) (Č fr1 11 I I II I I I. | I I | M I I I i II / tp sf 0 | g ö 0 \ g, 0 0 o \ e) e) d' 4 ' d d o l 4 ' dve d d o MIMI I I G* 0 G G 1 « ^ I » II e)m a si j j - ju. j j jlj j - ji dve I I odo | j ö a) MII I I I 1 J I , I . 4 d - d- 4 d d ■ d d o 1. naloga. Dopolnite sledeče takte z notami! f) e JI I MM r ^1 m i i n « } m m // *— 0 \ a 0 ' 0 0 0-0 0 0 I 0 1 i 4 i o O II M ! Ml 0 0 MI I II 0 0 0 4 * g) G JI ; I I) Milil II J H 7 JI II I J/ d 0 0 0 * ' O 0' 0 O 4 ' 4 4 0 4 0 0 * I'!') | 0 * 1 G G 1 0 G l I 0 0 G G '0.0 G G I J IJ II i o- o i o u II IIIJ o 0 0 0 ' d d I I II' M MIMI I J od 1 0 4 d o 0 0 0 0 d 'o J M I I J J I J d 0 0 o ' d 4 0 d ' o- J 2. naloga. Dopolnite sledeče takte z nehäji! f) E I I 1 I II I I II I 4 ' 4 0 ' 0 0 ' 4 0 0 J I I n I 1 I G• 1 0 0 0 1 G 1 i n j lin i 0 4 0 0 1 G 0 0 > = Hill hI I h II | M Ml f' 0 0 1 0 0 0 \ G 0 0 0-0 0 0 G 0 Ji I Illi I i i i 0 0 1 0 0 0 0 0 ' G 0 0 0 ' G I II II l) fr i i M I III II I IM J II I 7 0 0 ' O O. 'GG 0 ' O /i j. j. i j. ; •< ii .7111J JI J. .Tj rjTj JT3i Jj’.Tj I J. J11 pa J]" JTj I J. JU l J. II t)% /3l .Tj J1’ J3IJ. J .*31 Jj ’H ’ I J. iF. I po /j^’U /J II ■» f J. J /31 J^J1 J3 I Jj1 11 J31 J. I .Tj /Tj I - po .Tj’.Tj-' I.JJ J J3US J ’ II e) f /373 /Tj IJ71 J. I /372 JTj I /31 J l . po J5 J JT31J3 J J. IJ7T2 JT/3 I J_J 1 11I JJ.‘IJJ.IJ.JJ JU. JJ JIJ.J JUiJjl p ra J ij J ilJJ i II 1 „P“ je izborna vaja za vežbanje spodnje čeljusti. a Napačno bi bilo v $ taktu «J. namesto J-_J. 1 Ne ) za zadnji dve f f v | taktu I 1 Napačno bi bilo cL_c^ namesto ©. n) - J J I 1 M 1 ! T ) I I I I i I I ) I J I I I #'4 0 0 0 0*1 *'4 0* 0 0 l I £) 0 &• I p ra J /jJ J Jl J J; J ' I/jJ J J J .TUJ i i1 II »! Ji'J Ji JU J > - j IJ J J J.* JU Ji J Ji I pra J P. J i /3U J J J JU J J J lij J i J. II i)f J J J J J JU. JU J Ji J Ji Ulji I Ju Jul pra J J i J J i U i J J i JIJ J1 J J i II Opomba. Taktirajte vaje a do f na oba načina! (§ 30, 2, 3.) 1. naloga. Dopolnite sledeče takte z notami! n U’ j1’ ij"j? jžj u/ J J IJ' JTJ U^/5 /3’ IJ II ui JTjJi 1/3 1 U’/ fJ'IJ.J' L? n t j J U = l) t jj->/ Jv /3 / Jt?: /5 /1 .frS 5 jJ~jlJTj’ J* I J. II Jj’ II »>)f 1J 3 J~75IJTj/TjI JtTt1' Jj’ ’tjfl J5IJ. J U’ II 2. naloga. Dopolnite sledeče tajrte z nehäji! »>5 .“i. JJ IJ JJ /31JJ JJ IJJ II «>tJ. J IJ J J J IJJJJJU J J J II P> t.J^J J I Jj }n l „T” J711 J. / II Ne — za zadnji dve l ) v f taktu! Pišite, taktirajte, pojte! 12 11 J. I U \ 1 “ "L 1 • M1 s r” nr a) S J J J _ pre • hn npb ii • • • 0 •»• ii b)'-ž 1 J i ?. I rrn rn\ i ^ r11 i—' i n i i n U/ S #•*.#. i ' 0 1 0 0 0 0^ 0. 0 9 0 0 0 0 0 '04 pri J 1 mn 1 r 11 #.#.«« j « 'n ,775 1 jtjjtj j, r- 1 m]_mj #i_#r- pri i ^ m-j J i ni rrs =mi 1 •? 11 0000000000 1 040000000 II I I 6)-' I I J 1 I J > Ml MIJ) /4 0* 0* c1* o* ' a a 0 0 0 a 0 0 0 « pla J 1 1 1J J n II Ö. a- 0 0 0 0 a l II Naloga. Dopolnite sledeče takte (d, e) z notami in (f, g) z nehäji! d)- 1J I mi m n7 > m n 1 i7| ”/ s* #• *• 0 0 '0000 0 1 ' I 0 0 0 0. 0 ' n n n n n •>s j j j m / /'Jj j^iJ3 j ^ J'i 1 Ne ? namesto zadnjih dveh *f! 5 Zelo redko. 9 - 12 1 1 ^ «J J J J i i j 0 1 #• n”j ijtlj . n jj * # J J J” J J. JI ii j j 1 4 d 1 j Tj J. h j j ^ ii 9. vaja. (§ 31, 1. § 35, 2 h.) Pišite po narekovanju, taktirajte in pojte! ple wf » JIJ j i JI j J J. JIJ J - 1J J. Jlj. J J! . plo j J i Jll II A A A__ A .A j. u jij j jij~j“jii j j. .rij ■<; ’ j h pna JTJTJ 7 i J. I JU JI J J^IJ J. /1J i J + J" J JI J J. -M pne J J 1 «M J II d>i J Jj Jh-T^ JU ^Jl Jj J^U-J Jj I pni j ji.i j. j'i j. ii •>S J.-Ul/J Ji IJ J. -M J Ji IJ J’/IJl J’-M pno J J J U. II /j J1 J' IJ J /ji J. .NUJ i.l .T J ’ / I pnu /3 J1 J' IJ J. J' I J. II Jlojuk, Pevska šola. o)$n\J /j IJ i /j IJ J JIJ i / j IJ J./U./7] I psa J J ’ / U II wf /n I J. .Tj I J .M/j I J. /Tl I J//Tj IJ J n I pse J.J73IJ J .m j. II 'o i j. i jTj i j / i rnž \ j. i n i /j“1: i j"j 7 n psi «t Jj’IJT31/j•»! J’I'jj 11 jTjI J^I/31 II tra m t .hl Jli/I J/I n>/I /Tl I JTJ i / J1 /Tj 1JII tre »t J’l Jj’IJTJjl'/TjlJTjl JTjIJ. IJ. II tri m)f /31J /51J 7 /Ij /l/j J31/’/31J ? / I tru 1. naloga. Dopolnite takte o do r z notami, s in .š pa nehäji! Ji IJ JJ JIJ J J J U. J I J J-JU. J > I J- II p)IJJ IJ JIJJJJI JJJIJJJ I J JJJIJJJJJIJJ II r)iin u/ 1 >/ 1 j «r /u. 1 j /uj. ijj /u. 11 — 11 — •> t n. i j \.=, i n } i jž z .m j? /1 j* / ii «i «D l/ ,MJTj j>ljj |^g IJ—J51 JUH I 2. naloga. Napišite mere poljubnih narodnih pesini, zloženih v f in v j taktu (Stoji, stoji tam lipica. Gozdič je že zelen, itd.)! 10. vaja. (§ 31, 2. § 35, 2 e.) Pišite kot pri 9. vaji! Pazite na poudarke! «>! J. J. JlJjjJ. J. I JJjJTj J. I JTjSTjJTj I tja J’J-'J’IJjjJj? J /I J. >• J’IJJ.'• II wi j .n j'j. i jjj j j'j’ i n' m jj’ i j. j. jj’ n tje J. U. J. J731 JJ ’ J731 J. J ’ /77:1JJ1II tj° «f J. J. Ji UJJJJJ.» IJJJJJJJ» IJJJJJJ» II tju v Z JJJJ.JJI JJJJ. Jü IJJJJJJJI JJJ J.J j II tla «>f JJJU.J>JJJIJ.JjJJJjlJ.JJJJJU.J» II tle ~ 11. vaja. (§ 32, 1, 2, 3. § 35, 2 f, g.) Pišite po narekovanju, taktirajte in pojte! a>z j ju j ju j ju n j j ju j jj j j i tli J i J J žU JU i JU J J iI j J!J J > II 2* m j : j j i ji j j j i n j J!J /ji j j 'U i Ina JjJJ J'1 JI J J. J'i J J I J J JlJ I J J J : J J II JjrjJ/j^/j/3IJJ/jš/j/3ljJ-Tj -D-Tj I tne J J /3: Jir * j j ju j 1 j j .m j j i j 1 j j ju. J1 tno J J J U. J 1 J J11J J i J U > U J i II bi JU JIJJJIJ. JUJjjlJ. J J jjljjjij'11 za J I J J J. J' I J J J J II f J J Jj II E J J J I \ ze J J J Jllf J J JI M B J J JU. II »)B JI J. / J JI J. / J JII i J. /TJ IJ J II e JU J JUUJ Jllf J. /7]IJ.’ Hs «f JI J J ’ / Ul J ■> / IIB J J J J U J J II ZO ? J JU'IJ J Jllf J ji J Jllf J II, 1 Mera narodne pesmi: Jaz pa pojdem na Gorenjsko. 2 Mera narodne pesmi: Oj dobro jutro, deklica! 5 Mera narodne pesmi: Ciganski otrok. — 13 — Naloga. Dopolnite sledeče takte 1. z notami, 2. z nehäji! i>x JIJ J JI JL J J JI J J:J 'J. IJ_J II m f j"J3 I J. J: J jTjU jjU J I Ji J II o^JIJJJJ IJ J :-J Jj I J. J Jj U_J II m>fJIJJJ J U JJ J I J J. J J. I jj/j J JII 12. vaja. (§ 33, 1.) Pišite, udarjajte s svinčnikom, taktirajte in pojte! f jTj Jj I JI JI JTj J“ I /Tj JI jj 7 /3 I /j J73 I TT -3T 'r '3T ža .T JTj U II "S" /;> f /3 jTj IJ 21 /3 JTj IJ 21 /3 JI /73 J73 I • že ^ ^ ‘ J JIJ J II J JI J_JJ JI J. JU J4JIJ J JIJJJ J I ži j w 1 j. .»11 »i ji jjjtj i j n 1 j n m u j i j jj i jjjti i 'tt 'tt žo J j^/jlj II ■~r /31J J JTjU /31/3/3/731J JI J J ■ J"j I žu J JIJ J JTJ IJ11 s' d G 1 j J JU J J J JU J J J - II JI J7]J7; J JU J J JTj U J.J'J7jU. JI ,.33 3 3 zli J-U’/jU. JIJ JT;Jj/731J. II 'TT • TT "T h)E JjJ73/jJ731J2 JI /Tj J JTjJT31 J. /J J I ^3 r 'tt —r zlo J J JTj OT JTj J J JIJ. J7j U. i II ~ T "T "T TT o J j j j j I J"j ^ /j ^ I JTj J jt^ I J"j ^ J ^ II ~r —r zlu Naloga. Dopolnite sledeče takte! i)f IJ/^ U J IJ3^ II 'tt "r ^r 'r yfJJTTJ I JTj J. UJJf U r 'T' 'T' T' "T ^JJjj IJ. / IJ/ r t ~r -- J JTj1 U J' JII "šr 'r ~~r ~ 'rr 't' 0 "T 'r ~ 'T' »>1J./ IJTj J 'I JJ'i I J. /3 IJ J II ^ ^ TJ Napačno bi bilo J. namesto J JTJ 'T' 'TT 15 — 13. vaja. (§ 33, ?, 3.) Udarjajte s svinčnikom! «)$ J J .777; I J. J1 J >! J /rrS J' IJ J J II h>s‘ jTj jjifnimu jju i u j■ ii 2 2 4 2 c)i .M J J I JiJ/777 I J J I J /77^ I J /3 I J J I J JU i J ’ ii 'ir 14. vaja. (§ 34^.2. § 35^3. § 36, 1, 2.) «)f J JIJ J77JIJUJ j'U n JU J JIJ J.J I ga . J J. J11J i II we i / J J JIJ J. /7311 JJj J JI J. J J J I ka •> J73 J JU J. J7311 J J JTTjlJ J i II of j u j u j u) i j i jU i jU u j u ii vla j J 3iJ J7JiJ7J JU J3JIJ. JUiJ JjJ I vle fr J 3iJ J j ii 'OB JI J j JU J J ju j jljjjljjjujljjl vlo J J J. jMU JI J j'iJ J JII «) i J73IJ ju ji jTjIJTt. Ji JT3 J13 j j jJJj 11I gla 1 § 30, 3. Dvodobno! ni j i ju j ju i ju n ju nnsj j j i gle /j j ^ i j j ■> jrj j j /n j ■> > ji . •)$ j i j ii J J i j i j iiJ J J J i J i iu j ii J j j u i ii g’i h)i JIJJUJJIJJUJ^UJ./UJUJJUJMI glo of ,711/JI/ JII/JI/7731/JI JT3IJII kla »f m i / j jtj i j. j \ /> j .ti i kle fiJJ=3JI jTjfiJ I T1T11 .T 7II wi J J «Tj IJ J JIJJ JTj IJJ Jj IJ J. /1 TJ"/ I ~r ltli J J .Tj IJ J JII O E J J .LLJ JTj J J i j.. > J JJJ JTjJ j klo J J J JTj IJ J. /Jj IJ j JIJ J J i II "3--- T J > IT J i IJ J. JMJ J JlJjJil/jJi kiju .Tj JTTjiJ J i II T — n) f /'IJ. J. / s J /3 U J. /; JTJJ IJ J. / ra M h : I h II O ä- * 4 t K 1 Če končamo s poudarjeno dobo, imenujemo konec krepek ali moški, na nepoudarjeni dobi pa je konec šibek ali ženski. Naslednje vaje najprej čitajte, določite takt in pojte ritmično po potrebi! Pojte brez klavirja! Čisto petje se ob harmoniju ali klavirju kvari, posebno večglasno. Na klavirju (harmoniju) si poiščite le začetni ton! Pojte z veseljem, glasno, jasno! Takt naj bo točen in odločen! Ne delajte s prikrajšanjem not nehäjev! Pojte pa lestvico c, d, e, f . . ., potem do, re, mi, fa . . in besedilo, kjer je podloženo! Pazite na vzdržno dihanje! Pojte vaje toliko časa, da jih vsi učenci razumejo in znajo. Vsako uro kratka vaja v dihanju (1. vaja)! ii © c d e f do re mi fa Opomba. Vse te vaje morete peti na c, d ali e. 1ÜÜ cdef fedc do re mi fa fa mi re do b) Kot zgoraj. Bajuk, Pevska sola. — 18 — c) c) Ei —r ■— j 1# -1— —G- L—<©-J —&• ; Ü- UjJ : 3 ‘ 1 d) e) -4 i =3= =3= =? rdfap -r j» j f j Spa-vaj, spa-vaj, nji - vi - ca, nji - vi - ca u - tru - je - na! ——K— n) Do-ba tvo-jih cvet-nih dni ni bi-la za - mu-je-na. k • Oj o-bla-ki in me-gli-ce, soln-cu skri-li ste o-braz! 16. vaja. |£ „ -s»-.—gr ~ g a h c su la si do Opomba. Te vaje morete peti tudi na f. Pojte note po črkah (g, a, h, c) in zlogih (su, la, si, do)! galic chag su la si do do si la su Kot zgoraj. 3* 20 c> mi ® ^=e=3^i=p=r i=i Se v .11 a) | h) E=$^ £ h e£= 3'iv! < £ £= —j=z}^=: VSa-ko le - to pri-de ve-sna in po - si - pa -J—0- rb=|£T-=ih 1 cvet - je, vsa - ko le - to nam pri - ne - se ' smeh in vrisk in pet - je. oišE^gifeežSiBg mm* Soln-ce to-ne za go - ri-ce, zadnjič ža-rek za go- 3 re vi-je se kot bi ne mo-glo lo-či - ti se od zem - lje. D 3GEEEŽSEE; Pa vr-ni-le so se ptičke la-sta-vič-ke zopet k nam. Pa za-pe-li spet so drozdi v mladem gozdi pesmi-ce. 1 § 35, 3. 8 §122 in § 85, 6. * § 34, 1. — 21 — k>lf » 1 Aj, tam v po-lju, v zlatem po-lju ro-ži - ca cve - ti,. [f :-1| soln - če - ce dobrotno gre-je, gre-je než-ne ji br sti. Kosci. D Tri-je so fan - ti - či na ze le-nem gri - či pe - va - li glas - no, pe - va - li glas - no. =x==t =l=t= m Dneva so Ca - ka-li, da tra-vo, cvet-je, tra-vo, cvet-je ž njo, bi .po-ma - ha-li tra-vo, cvet-je ž njo. m)[^jpjE=3gfe 3EE±EÖEäE^J.^^j.^ -V #-F*—»- :p=p: g Ej, nad po - lja-na-mi zvezde go - re, ej, po po - ljanah pa kre - si ža - re! Ej, po po - lja-nah pa N kre-si za - re! 17. vaja. Naslednje vaje naj učitelj prav počasi igra, učenci pa za njim pišejo. Knjige zaprte! Potem popravite in pojte! (0 j 1—I—j—;3=r^: «" 9 ;#■ & 9 C do 3^=^:ä=PJsll=======^^ 1 § 82, 2. 8 § 36, 2. — 23 — & " ' 1 e-f. lil ™ i=Bzg_ j . J —f. | .=1- j- l' * -dr-* ES T-T rlP"0 -1 -i — le) [ e)-*—- J/- :} -■ * \-d'- ■-PrrT-» - ~ : h—-1 = * '-%£f \ • \ • • • | i o | • * * ,•:: | 18. vaja. (§ 80, 1-6.) Naslednjo vajo pojte navzgor in navzdol vsak dan namesto 1. vaje! c d e f g a .h c do re mi fa su la si do -F f— f= : # ] -c- I -] U U: C do 1 * “'TF t^=*=i - 1 -* ^ r) I (“ i » -O „ : j -41— “O -v-i—-i——; j -S -J-2 ' -j F - r 2 i — 24 — I -- v I -T-tTj- " f } 1 ", ~ - \ n—-i-::| cn^-:±==^&± F# =5 - tp-. ,/) Li _-dzsl^t^= ?-•••»-• tH- 1 -——— n~i d- "d - I u) [(i ?• 4 i- /v*- -čl '—*; + 4 1 # .*» J • « ■ m -J ■ J- —p*i ■ -JeM±*=*=3 —i—J—i**»- 1 Ep. — t fc . - f 0 ' * * J 1 =st=4~*—J3 -1 tP=J /»i i -3-=3-33== ^—3— T r i '1 " i i i i - -+-——i—r-q 0/ ES M=3r4-i J ' i - =0 i i i. * 1- J ... - 0- 1-- ' Ti v • "'• . —J—; - ■-• a J 1— —H 1- * A “ r # c - " , ~ - —1 , - • J «i J_q *— J f) Iv ••' -•—j- »' 3 v | ij—j——j—j_] t t r pH —* j—fr-)—) t)& r#==3 F* )-i H V J'- — ■ — - jN—J— m W* 9 9 _i J N i - FJt ^ i - #- * * J -* K-h- -t t-. ~± r pr -——i—* -H r - A ■ * >—j ■ ♦ —}— ^ m 0 > n__ ... - _ a — ^ 1 -4-^- ^_q '"Bp® J- ;-.:l f#= 3 f ^ t -H-j=3l3=šS: —J—-j—1'~~ |~ 1 ^fsAJ a'1 n—r—" I|.-- ■ * J .|—J *' —J ..; • J- * :J. 25 r, A A_____________________________________A______________________________________A______________________________________A A A __________________________________________________________ E^lylig i) t-jfc- 3 i _j_ =* -t-r FJ N =J H- - —• — ■-* ^=jC 4=t4=t /c) F$^-*— -| 1 *? —r- * -^33 -J=H -JIJ • «H i-' H i J - O bdg-; =£= m) : * 3EE3E » «v i r f •?« I; r- Sri -HI 3 V . ’*' liajuk, Pevska šola. — 26 — 19. vaja. Vaje št. 18 porabite tudi za narekovanje! m b) m -0- -W Kdor sam se-be po-vi-šu-je, prazno glavo o-zna-nju-je. 1111 m drr »T » ♦ Ze - le-na je do - bra-vi-ca in ,’zre-la že je ÜHÜP -*z£EEfc:Č I tra - vi - ca, oj do ko - le - na tra - vi - ca! =3= Soln-ce * šlo je že za go re, S s 3E Stvarnik pri - žgal je zve-zde svet - le, Stvarnik pri- 3=F žgal je zve-zde svet - le. Zdrava, MarijaI č) —& i—T- N r — h- FFT^ fc=i nr^'=}=\ £/ * ä Zvonček po do - lu od - me va, zve - zda pri- ži - ga se že, pe-sem ve - čer-no pre - pe va 1^— -m h P Ta-dost-no mo-je sr -5= ■ 1—JJL ce, pe-sem ve - čer-no pre- ÖE pe ra-dost-no mo - je sr ce: Zdra- Ü va,' zdra va, zdra va, Ma - ri ja! — 27 — d) ~T -S- Be - la, be - la go - lo - bi - ca, go - lo - bi - ca FF m *-0 * m f ~§—7 #—«-"i i - i=\ Lt?_ hg, j F=j H * * - * ~\ 3 3 a-U-py—^ vo - di-ce se na Pi la in v vi1 - ša - ve po - le- te - la, po - le - te - la. 20. vaja.- (§ 46, 1.) t 1. 3. 5. 8. b) d) j -«k c do ^=--3- : e mi g c su do d i »■ - : .. .' _b^=d=5= ; g e o ^ su mi fi» "I 1 ~ , c do •j 1*1. ——j 1— ^ -'—I— 3-jzdr— -E ■>.■../ ,.---|-y- =M=I —t-*- _1 =*-i n»--!- ■ i i- E#=^U.E ±=sL_t=J 7"1 »" * t— (S -o- 1—t~ 3—d sr~~i LJJ_j_ii .— j «p--K t“ FČ= * " P • ><■ :U—— —i— t=J ij-i —r'sr" d v | — '-ti L#*± J 0± z}c£:\-±A\ 1 § 83, 10. Opomba. Te vaje porabite tudi za narekovanje! Pojte trozvok obenem, da se prepričate o njegovem značaju in prijetnem soglasju! — 29 — 21. vaja. (§ 47. § 48. § 49. § 50. § 18. § 15. § 81.) Razdelite učence po glasovih: v 1. (višji) in 2. (nižji) glas! Opomba. Prema lestvica (sestoji iz samih sekund: v vajah 15. do 19. so same prime in sekunde. Pri tercah si pomagajte s trozvokom! Naloga. Določite v vajah 15. do 19. vse (čiste) prime in (velike ter male) sekunde; čitajte razlike! Terce. C do 5eefi-^ J ~E3 -- 0 =4 = N-iH —#1—-K #— 1~- -j r_p füN j—j- s 3= --^=^=4 3=±= *?iüi ■ «I—• - F^= = — Pr nar-f- ir-t:.- -■ .... F=ö |:—>— P .-rr. g| Klic kukavice. — 30 — / J~ p ' ~ j": . t ' 1 ' t~ ' , 1 I —i -j—i j— , • C J— \=j * i * J —J J J ■* - ^£~r~r=^- H i.i 1- i t t -I ifp. -=.±J -7}-—i——7—t- . . r - . * 1 J. 1 • . •' J « 1 — 1—1 -n 6- — _ — ^ -j t~,- k 1 «" -rj h ,. ~M e/ H—g; -h- -,-1 ::h —»J—| Cvet - ka je pri cvet - ki gla - vi - co na- - ;—.r^._h""T ^rrl —^ -]~ir F'“ — s— - —L ^ . p- —d— t-i —* —# _4s_| gni - la, ko - sa smr-to - nos - na vse je po-ko- F#=- Ul 1 — : — ^t=r \ _____— — si - la. 1? f—1—^— —1 r B- rr P 1 ——J- -J ——y — ^ -W—8—1—*— —J 7 —:J—r " Zvon-ček klen-ka: bimbimbam, bim bim[bam, Ponavljajo samo višji glasovi pp F^F rj' ^ - — F=l h—}r^=^ r— » ~ •iTl . . . ... .. J—- -S M —- —*—*— ti - hi ve - čer, pri - di k nam I ‘ § 80, 2. J § 37, 2. — 31 — Veselo Višji g) j|E£ =P=P "W * *w -w Hi, ko-nji-ček, čez po-lje, čez po-lje, čez po-lje, Ks»! mH * I ^ ^ pEpi ur - ne tvo - je so no - ge, ur - ne so no - ge I 22. vaja. (§ 46, 1—J6.) Trozvoki. Opomba. Pojte vaji a in b večkrat! a) C do T d 3-^: -i—f- , - ^h ==± =} 0 M— ib i '; j—1-,ki r. -Irr-j-T , 1 ■ • #F —J— i , • b) 3=*-i=± • ■ -1-■ • • i — i ~ =\ —r—d i— -i -' ^J=±=l -T . » i i. 7 1 r-- *=2r-*= j _-r±— i=f—I k* 0 * ^ : «—• — ) —i—j —1 i=: Lk ^ z 1 Nad osmo stopnjo so razliki) podobni onim nad temeljnim tonom (§ 47, § 55, opomba)./ a Kadar pojo samo višji glasovi, naj tudi nižji (in narobe) taktirajo in izpolnijo takte molka z nehüjil s Začetek pesmi: Hej Slovani! — 32 — c) 1 hJt ?. « 7^ t”" Ö=tj= Nižj +-- i T_ T=T=t=F i—f—1J=T 3eeEe^ -it 1 =£-=*i Fsi’ =:—r4—:i-■ J-1 j' A— i 03 £ I , - — 1—— !* - Nižji .. i—«l* -f— 1 -“He3 —i—I- —j—_ t T~,d 1 l-TO— Fs» h-Jt—-i i» >5 Li=i^_ NUj 1 i i—1 =i— * J:—s»—® —j h.p ."P".: - Jr i—F^-a-T-pfg -T- J . =:h:::=::: *-Uh± . * - j "S ' ' H 4* iK -•■• m ■ 1 • Srr--* 1- ±=S^-i—± J P—a— ni i i —s—i—rH—i— . \ i r vi - i H I 6) { F?=-r -4 J-* 1 J * -» —1—r-T i- -I—* *-« F$—t * -4 - 1—s r f—1 . i- ^ * T . Ö I AA4 ~n H . * • —3- •'i - ' />| p^= ^... „rrj-L, *4_ M i i— -)• _ - J- j I ^3= 4—J—* 1 ■rt—j-— * -1-3 » » j. a , ^ . rn— 1#- t '.*r$r .r Drugič : - -is ~ >—1—^ :. 'iho (p), samo fS /m =-' ^ st nižji :: . .. =}=^- J T I ^zrzthf—rjz .J J_-J- _i=^=L_ ^ 33 Višji _ Nižji llIl||pSSip „________________________________________________________________________________________ Višji h) ife—* . • * • * —j =t=i -t *. m i t7' (2—L_4- J_ • =£3 a— —-— IjLLI j Tsi ■ i* —1 i ~ J j i —(*—j—j—I— . i— l r-T.H AJ o • - • 1 * *- • ü-«h 19- O F«/i 3^Efe^StEN=^^E3=fe| Fsi Nižji Višji Fsi ^|^šlflpf|=^i=zzL=_= 23. vaja. (§ 51.) Kvarte. ■'P^TO c do - & 33 1 Znana kvarta iz 22. vaje (kvartsekstakord). Bajuk, Pevska Sola. - u |i : : \ j j_. ~1—d~~ - -J—M~ *=&=*- r p3 - -j?: 1 1 * » • * ■ & i - . • 4= ®- * * - t- < j ^ 1 (5 =1 E§P - Hf= -jh J—J ..i' . t- F —j: : ’ J- - • 0 g=dl=:i^=r ■■ i- ® ' ® : , -=| ±r: _| - -: — 1 a)- rt—1 , #—« 1 -« "C* . -i : t : h ~i : 4 ±- ä— — 1 *—^ —o * 1 i— I * s -j Ä - - i I- i= rni m-- »\ &= :#=¥ -j ^ #r:“ rJ f=v 3 ' f—i—1= Višji .... ... ... :rj ril *=\ ■J—f—■*—i 0 p . J—*—r—J—— =FT ^fr 3= -J— f——* 4 Atožji * —I H Egr =£= •; 1 i ■ 7 1 —J- * •• i—*- -rr7p~r~*~ :~^-~n J—1 c) j IT —1 1—i F=q =f— *=3F± -L*U: a -i- •-i- - — • VUji -I* 1* ‘ p L§* p * —g=~ - Vsi -t-4- - - —i^-—p /v j r~ * * J v i t~r 1—r r "i ■ t ' ■ I 1 ' ' 1 1 c J ■¥- —i—h* j-ji- -j,««i l ;<-, / J JLjrjJ jzj 1=f=p m=j-* «i -* 3 rji J-J *—£—J-— H » 1 Ta kvarta — na peti stopnji — jejriic ognjegasce^. — 36 — Opomba. Treba ni, da bi začeli vselej pesem s toniko, temveč začnemo lahko s poljubno stopnjo lestvice; navadno začenjamo pač s katerokoli stopnjo glavnega trozvoka. Zato je potrebno, da pojemo pred vsako novo pesmijo (vajo^lestvico in trozvok. § 46, , — 37 — n Nižji Zi - ma raz - sa - ja, Višji vi-hre bu - če; Niiji pti - 5i - ce drobne se je bo - je. Ni-mar jo «___________________________________________________________________________________ Višji_________________ hi - še, kaj še pe - či! Tež - ko ves Vsi dan se zr - nje do bi. Tež-ko ves dan se zr - nje do - bi. Višji k) J=E=t Na ve - čer - nem ne - bu Niiji zve-zdi - ca bli- =1= sei. —G— Na ve - čer-nem ne - bu ( Vsi zve - zdi- ca go - ri. |Na ve - Ser - nem ne- zve - zdi - ca go bu -&■ • —-ti’ 1 § 82, 2. — 38 24. vaja. (§ 52.) Kvinte. Opomba. Peto stopnjo lestvice poznamo iz glavnega trozvoka. Višji —V *—#— —a—* 1 k=F^-; q-« =j=H=f Nižji _l 1- _. _ —1— #=t F^~ t= - a - 4 * i * —H * —i—1 4^—i ,n F —3— fp2- *-=n=L TT ^W= ——p-, -i 1 T1 -i-1 =3*F- =3' 1 fc =3=_J Ftfyi d) [j F#— 9* *-'* - 3S5 * : # j* —*-33 - d 1* p ~ Fr'V -*=3- - r: . — JV 58-Ä — e=yJ iiji n _ . * f=J_. -p J>- * p*! ; * =J-iQ=J v i 9—%~ gs|^3E3|^ A A A =3=^- A =jr—:-[— A e> Wp#= u Višji A —-n'-? fr -4—1- A _> 1— — 1—1— A r 1— fhrr ^ -f£= --J- r 4- : A .-a—f-|* y i~£ ^=HN - • «-Uid: —*— i- * - Vsi \ —* ,~Fv *±=g= A —1—?— £feE T ■ (_± i E*>- - 40 - ::fc—: Pl l**r- A —-fl—1=^- —1 TV —p—-j 1— Nižji e==3: A * A N=± A 3EEÖ- \ ^3=^*3 ‘f ir m * z z 4-_ j1 .: -r “1 - ♦ -^F=f=3= _J -) 1 =M5= —r~i~ r -*■ Viiji F#— •—i j ■ - i i —.:—j—i— ^EE^- H : 4 1: J 1 i -4= ~i 1" ~~f—i 3 : BSž L' " ..iL f i “ ■ -1 -• - * m ‘ 3=t=F=t Nižji -J.: ^ * _ _| i J -^T ^ j— -4 Vsi —3 * —I . —*— • , i— J C »>i F#==- ^ 3 -# ?=s= =55^*- -r1" -LJ -zj *— -2 J «- •-tbäS -^J- n-J— #■ * (5-. i 1 - Viiji _ i-j= b=5b^>-- ~ d rc^-~g “it”. 1— - f 3-S ^ -d ■ ■■ ;: • 1— ö ■ 'P- — -*-*-—trd 7si ' p F FF i-j-1 m f=Ei^=sfc :; | - Nižji M^- fM _ M •'•-J-l -::—^11——- Jz 4^—-'1 h) | 4= J. :_£ _U 1— ^:-_—r^=± m "J-1-«- y ±U- * ■ j 3=U_ fr^—-- ^ g: -J r«! * =±— rq J “ i- *9 \ — 41 — pfir——h—*—] *—*—l— J5 I- . * i^. ;—Ur±-'- -j - C =AA —* [;:Ž, A f j - : h * ■ • i vi» r > i j- - - t v* * i Nižji §E3^äE&EE&E0 $ Jf ^m- ^3y=tJ=^^E%^=J IZ r j-■ 3 ■ -,- .. - : 1 1 | F 1 3 i i —J -J—J— • » — Ze - le - na je do - bra-vi-ca in zre-la je že Višji Vsi -F-—*—.—4 -f—»- tra - vi - ca, in zre - la je že tra - vi - ca, oj do ko - le - nä tra - vi - ca! Nižji Višji =T=^=5e Zvon-Cek po do - lu od - me - va, zve - zda pri- :§E3^=?i Nižji E£F« —K 0- 9- 0— =fc=fc S zi - ga se ze, =$=L Višji fr -=f pe - sem ve - Ser - no pre - pe - va Nižji *• v pr-sih ve - se - lo sr - ce: Bajuk, Pevska Sola. Zdra - va, Ma - ri - ja! 6 ' — 42 — r-F] —!-- - •H—I- Zdra * ’ 1 |— va, Ma - ri - ja! Zc Nižji F^=^R=FhF ra - vj l, Ma - ri - ja! Zdra - va, i fi= zdra- /7\ : jj Esp—**-: 0 ' 1—^—1 L '^jL— U--- : *■ \ =0: TT -*• rfcrjr M1 va, zdra - va, Ma - ri - ja! Zdra - va, Ma - ri - ja! 25. vaja. (§ 53.) Sekste. Opomba. Šesto stopnjo v premi lestvici zapojemo najlaže s pomočjo kvartsekstakorda c—f—a. • a) # M*2 ... C do • ;A-|- J 4i J /tiy« -r^ c: f-1 t mšm -i -V-J- qpr-i 6T ^ =1- M i - « * j; -«-e *- P-J-A. * • V /Ilir ■ F#—ps , - Ml i' -H— ±- - t ! - h: /&i * • # J n i ^ i * * t ® - - - 1# u - =H=f =)= ■* • Fp SUJ - Nižji —H ? j g i::ä— i *’ _t_ j: *— 1— =35^^ |p=ž i, ^ fJž -i=J . r» -^4 J 4-. .. i» - -+ d=ii—J=d-~ «z Višji Z-/L “d 1 j- 4- J t-? P P t Nižji —j - , : b^-8»- *- t-J E -h - ' r i i . \L 1 4. 1 Prvi — veže obe noti v nepretrgano skupino petih mahov, drugi pa obe noti e in d na zlog „ri“. — 43 — Ffe- d =r — —j " 1 " ! ’ f? 1 :: 1 1 _ j - ' - —H - _JI j s\ .. p j- =Jzd \ Efp H-4 -X 1=^-* —1 f TTT— h' t~ i—i—i Tri H F ^ * m- —ijd d=b±= -#■ -*■ -#■ Fižjt -#- -#■ ~7 r r T] ri * *-- Niiji *■ - J“-“!— 1“ ■«>—-efr je= ŽTrf ir ep • « -* t. »Ti i 1—y—i— £/ 3 t,! iL = 1— Fiiji 1 a — -*- ^=±4 -i P- ■ ^ J - -i 3-—f—-p —i—|—,— Niiji . -"J:.. '•.'./ „ _."3 : -«1 - ■■ 1- ~-—i p" tp=« * -ö . 0. <0 ja J—^L 1, 'j 1 i—1-_7_ -: 1 rr^~ e5r~ \ —i—J J~3 ^ FiSji ■ -t -J -r- P- -t—j-^=pFf= —i—F 3 --^=? i rž7'—®—j- ' J I " p i -d—J—?—M-|— Niiji c. » h§3—==«- r « 1 ? * __ _ ^ J U ■ - - - * -o 1 1 « *— J žr- ib^jJ — 6* 44 Višji Niiji m e) Vsi £ g Višji d agr=3=£ Nižji Višji Niiji Oj, po - sve-ti, zla - to solnce, zo - pet enkrat sem čez Zadržano1 Vsi Niiji holmce, sem čez holmce. Težko vse te pri-ča - ku-je, saj brez te-be vse ža- Vsi ff= -h—h' — 9 b • p=j *—H "ff =1— —1—#—#— 4. —# t=J r : \=*=t —31 lu-j e. Težko vse te pri-ča - ku-je, saj brez te-be vse ža - lu-je. 26. vaja. (§ 54-56.) Septime in oktave. Višji a) C do Niiji { •- fjl\ f J,l .*?• j-*- I Psi ESE 1 § 38, 3. 45 Višji b) s „ j f I -- ,: I c) tfc^zzi^zjrpc: SLZZZT Vtij» =5= I :lj ‘L, L Ks» «=?£=£ £ Nižji , Naloga. Določite na vsaki stopnji preme lestvice vse razlike in jih označite (mali, veliki, -čisti)! 27. vaja. (§ 40, 2-5. § 42. § 43. § 10.) Basovske note. Pišite po narekovanju, čitajte in pojte!1 Bas a) Tenor c do Bas Tenor rf f-f Hü !=£: S>---------------- 1 To poglavje je namenjeno basom in tenorjem. — 46 — Tenor b)[ itl IM 2— * " =Hh F*= ^—4-—(r f^rf- 4- .. —i—p-Bas FF1 ■ j—-i (*—-— —1--- - 1 - 4— -j 1~T- 'si j 4 f 1 k o :rt=faz£ H +- —:l r -v~—1—w- Bas -*—*—1— ... ...£■ j 1—4- . .... i? -1 ! L_J_ Tenor ,;-| .rf ;. —4—t— ■r-h-P=F • - *—\—f- I J -*= =H,=f= r T t J Fsi - f i» f=N= d FH- - •■ t *—... 1—a- - 1 —i- Te - ß.. L , i J-t *_drr] nor -T*-T=L2 * Fp= - -tq -1 —l— Bas t—rf— ... ...* 1- » 1- 4 ( J q==r ±q= —-d -Hl b^— «f F9-- Bas : 1 i I- r - J I * r -f-P- ff— jl ■ -^-41 Npi Tenor - b-^-t -f~& 1 ^ :m ..... . - ?-£f- ^{- ■ f —f—~ .r (2 , * h^—- :^f— ^ ✓ / 5flS =F3 - T- — ' -Pf-p- _ . j Fsi fcT 3=1 —bl— ' Bas Tenor Bas :r ■! | O- L-* •- u) P' /j * • * J Tenor 1* , i ! - ^— — Ksi f- * t? *• . • • a f" • f sr... r~it.. Bas 3 ‘S (< j^—B— 7:r. Tenor s- §*=, Bas ~£T-in-.;b-i _-U--- «b^—^ -7- Tenor ■ ** r «i—- ■*——-fr-q Fsi F^—,—f -t^-- i -J- ^ tnrf r 3 j ~ F—H fe—-F y= Bas p) I O* (“ I , S^E—U^: *=M— * Tenor i-i=r-z 4// |- -- " v - I £ a * , Fsi FB=^-E=fccr=E s m 9 C' n f- •—1— f --r-r-r—1 !=£M' t -1 pr 1 Bas [y> =-j—j- —t—i— Tenor Bas f^-pF -» Tenor M- 'P*=^-=+=*—'--+ Vsi ;0: f * j ' :■ ~t—: -=M-— Bas -X F*^i=a—:£—n—J —tE—!—| =T-Ä . V f bJ- -1—■ -4- +■— - 1 — # b f) fcdLdpp—* .7.—^-Tenor —*-»—p—T— Vsi -=*T~fr^ =t4- * 1. v-r Bas t— --H .. i -^±1^—1 p 'S— . par— -.7, _; _p_. -^-^7-; 1 « — 48 1 N g h [=5== F=^ ' P t££p| H2—4—*—* — -\ l-u—1 E >BL J L y J i— !sL_| Bas Tenor Tenor ip==j=^Sr = prp—~--»-H Bas rri!—tr » * » —0 — [- - ' ^ :_ : N h-- =fl *=1 7 —\>— =&F * „ # -41 Tenor Bas „, HEf-=^")-lSE^g££ ggfe] Tenor m :»-ß Bos Tenor Bas El •—(•- £imm eeeöehBe; - . J__ * - Tenor ■S=£= F=S :=es g 1— =t= Fsi -#- ztas 1 To so tudi prave sinkope (§ 36, 3). * § 36, 2. — 49 — Naloga. Čitajte še poljubne vaje od št. 18 dalje v basovskem ključu! Prepišite nekatere vaje iz violinskega ključa v basovskega! Dvoglasne vaje za tenor in bas so v št. 60, 62 in 63. 28. vaja. (§ 57. § 58, 1. § 60, 1.) Višaj melodijo dviga in sili navzgor, zato morajo biti zvišani lihi toni bliže zgornjemu kot spodnjemu prememu tonu. Na klavirju imamo za vmesne zvišane in znižane tone iste tipke, zato ti toni niso natančni, temveč izenačeni. Lihe tone pojte vedno brez klavirja (harmonija)! Pravilno jih laže pojemo tako, da si pojemo kot pomoček (tiho) naslednjo premo stopnjo in se spustimo od tu na lihi zvišani-ton: ip| * Naloga. Basi naj si prepišejo vsa mesta, ki jih pojo nižji in vsi glasovi, v basovske note! Vsi a) ^ Ji i J. J— P do $ 5==l 4L—j—p*] f=i=-g3 ] S-23 J : t-Ms-?-- ~ Jr- 4 - K = — : t—i 1 Pomožni ton. a Lihe tone imenujemo z zlogom njihovega premega tona, n. pr. c cis c-des do do, do re. Bajuk, Pevska šola. 7 — 50 — b) 3 V išji —1 -#■ ESE^Ek O ~ 3-i^ ~p l '| ii i 4 1 j it' I —*— -f" T~i~ -4=± Nižj —t 3— i J * d J J ■ || _i— J f ©— :J J -i-V L ^ ^ - _ \ M- £---a- j==~^ iy Nižji 1—1 J —drH—h Višji s£3F c) : fe 8-•> d 1— -n— -#■ • Nižji fr. 1 =^r4=z hK- rSj : —■=E££=ä ... - JU I f£—^5-3 —*—#' _j. 1— 1P3 3 • Jpo j * -}—^ Fsi —K— *rt=± ■— Jr- T 1~ trFr -4» i -h-T—= (#)!2 c) : k- JU. —h— Višji —F . -h—i tr Niž j h? Ti 1—I“'- i c/ F- - Fsi ' i 1 ’ 3£^EE8*=E3 rfr—----t=T £Iin- 1 ; m kOFj * y=j~- 3 / =}č±== Ph-?- 1 Pomožni ton. * § 60, 1. — 51 — Nižji d) Višji — GL. 0 O tt» * ft—1 0— t,—*—; , p_._ p~- * * e 4= 9' ■ 1— up p—H-— i— I - Nižji iü ¥ fcčp m e) 0- Nižji Fiiji Nižji Višji Nižji 1 Vstajanje glaau je največkrat naraščajoče. Pojte torej lahno naraščaje (§ 80, 5)! — 52 — 29. vaja. (§ 59, 1.) Nižaj vodi melodijo navzdol in sili navzdol k spodnji stopnji. Vsled tega leži bliže spodnji nego zgornjifpremi stopnjil) c , des d es e Razmerje z višaji je približno tako: C C ^ des' i " s dis l ij fis cis 'i d es dis e f -x. tjes i fis g 1 1 i V i 1 1 I I 1 des ges Pretrgana črtica nam kaže približno mesto izenačenega klavirskega tona. /Naloga kot pri 28. vaji.) a) _Fsi _____ C do Opomba.7 Pri znižanih tonih si najprej predstavljajte naslednje spodnje preme (diatonične) tone in od tu malo dvignite glas: b)-t -jL_$ ifd' ■■ ^ ,e .'4-v4 -—i '—i—i ■■ i rt —d o—1 1 1_ tti r-i -o - -j— , 4-ä-y -1 i- •&=* J—-d=£ ■ i . 0 alk« l.uL -3%J= 1—F— ±=u=^ -H :: i .'1 4 " -4. , j— -j - '—11 T /* Kadar sledi (lihemu ftojjy^ viSji (jarem!) označimo lihega z višajem (cis-d), če pa stoji za njim nižji, ga pa pravilno piäemo z nižajem (des-c)^/ | Pomožni ton. e& n'n j f-7? FT-; "1 t *• Fri .. _ i 'j* U*L ■ i -#— UsU ht =£i. w l) ^e=lE=Eg ^_bi= j >=mm Vsi st=ge 1 e> Fs» ¥= -*—p*- =ü=q .: ? I rf» 1' m |i ep§=S=ä *r 3= Pomožni ton. 54 — 30. vaja. (§ 62. § 61. § 58, 2. § 59, 2. § 60, 2.) C do F»-c -j -T -F J—l?-® L^_jJ —©——J i------------------------------1 =3= -i-jjpd- ib -r. i— j- i ■ —i*- fts- ;_®- .. — 1 \~ ■ J i |=fc^=bar=E^ 1' ' 1 4-a-J : ; . . 1 4~ -± t _! -_ ; 1 Hffi- ■ ; •u' . -O. |232 -o :|-o - &±—A <5? -(?-«) l=4^y hfc --4 ~i .. I-: - ■ !■■■•■:■ J---!.. 1 1 -TO -®' -- : 0 1TST- —s—i- .<£• —J ,3 _____________ i__________i_ .___________ i ^ :Eg-hJ- -Jr-|^F —: -j—^z' Istozvočni ton. 1 Naloga. Vajo c pišite po narekovanju! Imenujte v vaji b in c vsaki noti istozvočne stopnje (c = his = deses itd.)! 31. vaja. (§ 18, 1, 2. § 19. § 20, 1-3.) Dvoglasne vaje. Pomnite: 1. Tenorji pojo s soprani oktavo niže, basi pa z alti oktavo niže. 2./Učenci, ki imajo slabo razvit (JjosIuhV naj pojo, če mogoče, višji glasbi ker je njegova melodija izrazitejša in pri-kladnejša za vežbanje posluha, ' 3. Slabše pevce porazdelite med boljše! 4. V^ako vajo naj poje najprej eden, potem drugi glas in nazadnje vsi skupaj. Dobra priprava za dvoglasno petje so bile razdeljene vaje od 18. dalje. 5. Pazite na popolno samostojnost posameznih glasov! Za preizkus naj pojo učenci večkrat posamič! 6. Učenci naj si še vedno sami dobro taktirajo! 7. Važna mesta enega glasu ne smejo biti pretirana! 8. Kadar pišemo note za dva glasa na istem črtovju, pi- notam višjega glasu vratove navzgor, nižjega pa navzdol., A. Sporedni postop. Kadar stopata oba glasova obenem enakomerno navzgor ali navzdol, pravimo temu postopu sporedni: -/E. r® r It ]T3 ^ 4-1 ; : rfr-f-r k f -=H *ftl Ljudsko petje se giblje pri nas večinoma v sporednem postopu prvega in drugega glasu. B. Nasprotni postop. Glasova se gibljeta istočasno enakomerno v nasprotnih smereh: C. Stranski postop. En glas leži na eni stopnji, drugi pa se giblje navzgor ali navzdol popolnoma prosto: Opomba. Z * zaznamovane vaje naj pojo tenorji in basi v basovskem ključu; pisane so za moške glasove v zraven označeni vaji. Tuma. t zV " ' .... — ' —|- H (»f- - # I ^ c 3 *č) (61 č) -A P"* -C' {>- , - : E= — P—t :=t~ 3 -*1 /•» 1 ® --j—an-# - . * »-o J e 3=—"35 i- -j cl o—J W- -P— —t -1 TTf t -1 -f=S=t -r—-^-—4 * f , - i—--H- i i =f=fc id =1 1 V * r • .1- a 3 1— s* ^ - ->— il 4JJ . «11 Tl P - * i 1 5 - =-M= — ———^ L%1_4 * H= * - __ *d) (61 d) 1 § 26, 1, opomba. Bajak, Pevska Sola» 8 — 58 — *C5 tjjj J I 1 II 1 -j -i—R —S 1 h-e~' Ep ^ d rr§ E£ä :1' i 0 • n. ——ap— ...... j. —L .j —_ Tuma. *e) (61 e) ŠHT ' w~~ j | .... z-P^Už- fr-* ^ i—L— -J— «1 J gij-i- -ILJ f— —•"»-■■ a-f-a-H n—r “ . * » -=£ I .P-P-F+-—| A _ 1—J *-— jJLj * § 26, 1, opomba. 8* 60 Pesem, v kateri posnema drugi glas noto za noto melodijo prvega glasu, imenujemo kanon: ö) -0- -0- 9 -#■ Zdrava, Ma - ri ja, zdrava, Ma - ri ja, zdrava, Ma- in 4 — 4=± Zdrava, Ma - ri ja, zdrava, Ma- ri t-z± ja, =H=£ zdra-va, Ma —p j-—j Ep_ip - ri - ja! F=F=ES 0-2-0-t lx-J ■ E—0— J—J 3> - 1— l--d\ ri ja, zdra-va, Ma - ri ja, zdra-va, Ma - ri - ja! i Tak kanon pišemo skrajšano tudi tako: /• S* - 0---0----*---------------- 0--1 m=\=j= -0- -0- 9 Zdra-va, Ma ja, zdra-va, Ma - ri ja, zdra-va, Ma ri ja, zdra-va, Ma ri - ja! Drugi glas začne jieti, ko pride prvi do f/š. Dospevši do konca, začno glasovi lahko od začetka in ponavljajo kanon brez konca in kraja. Tak kanon zovemo brezkončen kanon. Tak kanon je zložen lahko iz dveh, treh ali štirih delov; zato ga tudi imenujemo: dvo-, tro-, četverodelni kanon. Trodelni kanon:1 Vi Foerster. «lpi=Ei=3=i^ Zdra - va, Ma =d—■ 19- ja, I 3 I :| —a. zdra va, Ma- äk 1 1 - H : d- 1— i '0 trd t=J ri ja, zdra-va, Ma - ri ja! Razdelite nižje glasove v dve in višje v dve skupini! \ — 61 — i) T Sem do-bre vo-lje, prav ve-sel, od ju-tra do no- I .. t' s ■ i ......| -J TdT- r '—J— 1 1 1 + -+ -+ L—*—, 1— i) ci bi pel, od ju - tra do no - či bi pel. Četverodelni känon: Glas - no v lo - gu rog od - me - va: tra- W ______________________________________________________ ra, tra - ra, tra - ra, tra - ra! Kanon, ki ima za konec poseben sklep, imenujemo sklenjen kanon: k) W \$E3E. =tc » t I ; Hi - tro, hi - tro mi - ne čas, 1 l-j ~~raT~~b: mi - ne tu - di lep o - braz, & mi - ne -•w —--------št-*—1 t Hi - tro, hi - tro mi - ne čas, Počasi mm s tu - di tu - di lep o - braz. m n£]—|- izij: T -» tu - di lep o - braz, lep o - braz. ^/, 62 Drugi, tretji ali četrti glas ne ponavlja melodije vedno na isti stopnji, temveč mu jo postavimo v ponavljanje (ali posnemanje) lahko na drugo, tretjo, četrto . . . stopnjo, Kratek kanon na šesti stopnji za zgled: 7 Kink. 0 % i I Ü ^===_— 0 p o ih b a./v nekaterih' kanonih posnema drugi glas prvega v skrajšani oziroma podaljšani obliki ali v nasprotni, smeri ali pa v oktavi (za osem tonov niže ali više). Take kanone imenujemo proste. Hallcr. * m) (6i e) 3 , - 1 1' >•> " m ' pr h —|*—f-r-p—r— . u-J—«Hh-•j A - le - 1 £=*- . --I 1 t==l=l U - ja, rry^— a - le - Eör=rf_p=3 lu - ja, a - le- —j—i -ffi-*— 1—J— Rj — * * le - lu ja, IM lu - ja, a - le - lu - ja, a - le - lu - ja, a - le - lu - ja, a- 63 — le m le lu - ja, i m lu * ja, a - le - lu ja! * II le - lu - ja, a - le - lu - ja! Živo Ku-ku, ku-ku, (61 A) VP ku-ku, ku-ku, i W^Wf ÖE v go-zdu sem tu! ku - ku, ku - ku, Ku-ku, ku-ku, 1-.. $ /\ ■'• •; ir:\ v go-zdu sem tu! Zdaj pa le poj - te, ku - ku, Ku-ku! — 64 — -ih— • m—• -f . a * " a F V— V— V— sF-P- £ 1) J—. — - ■■ td ;—| mir-ni ne stoj - te, ku-ku, ku-ku, vi - gred je V V mf te ku - ku, ku - ku, m ]) f—sr- ku-ku, ku - ku, vi-gred je tu! Ku-ku! tu! Ku-ku, ku-ku, ku-ku, mf * o) (61 i) Oj zla-ti čas, oj zla-ti čas, oj zla - ti P i čas! Mi - nu - ta iz - gub - lje - na ne vr - ne i —pr:. kar ča diš, na; sa za - mu pppi se no. v — 65 — II.1 ve - ke ga iz - gu - biS. biš. s Naloga. Določite v poljubnih odstavkih vaj n f in k o mesta sporednega, nasprotnega in stranskega postopa! Ljubezen do domovine. (MI. Potočnik.] P) ri— —H —s— d' l_' 'i ■ n Ep“* 'tJ • u t * 1 —c m lil IL - 1-Jl > E ß * J 1 i 5 F 1. Kdor i - ina sr - c6, ve za dom sol - ze, za slo- 2. čvrst Slo - ven-cev rod vam pre - bi - va tod; oj, pri- F?= fr~ m/ -K— n— K h_ j - frf i h rc i F -4 s—s— ' P ? £ * #— • p 1. ven-ske do-mo-vi-ne raj; za-njo rad ži - vi, za njo 2. jaz-nost či - sta tu cve - te. Vsak pri - jat’-lja ~ i-ma, zvest ob- Hilreje, lahno i i- -fc -t- J j H (■ -h- —rl-f r F H r-4-5d Li ^ ! ht= H Eia 7 P 1. hre-pe-ni, njo, le njo bo lju-bil ve - ko - maj. ^ 2. ja - me ga, to na - va - da sta - ra tu - kaj je. I Tra - la- INN h h , la - la - la - la - la la - la - la, tra - la - la - la - la - la - la- 1 § 37, 3. a § 38. Bajuk, Pevska öola. — 66 — Zadržano E#=* J * / — -fr] F=tT~ n «—i *— [=t>- d LU 5 C i -0 1 1— ■ ^ i 1 V II •—t 7 f ►— 5 C : * -5 r la - la - la, tra - la - la - la - la - la - la - la - la - la, tra - la- - —\------•----2----•---------0-----------a---------- la - la - la - la - la - la r^žr la - la I Zelo počasi ■ l f^~ Pobratimij a. (S. Jenko.) k P. H. Sattner (1880). (Povec 1921.) 4*-,—i——h. r) Naj 5u - je zem-lja in ne-bo, kar dan’s po-bra-ti- gFB—: 1 *z: i *=t=J • . 9 . H h J0 o rJ — —i h. h 4 h M H - M f P V i t —n 7 ■ V —L tri 1 t=l i :: S? i ■” 7— h - h-i f . u 4 -§—4 P' izr -h ps>— H —5-J L_t ^_pEEE[ = H t V :l mi po-jo; Mi naj =p- se od ust do ust raz - le - ga, kar TT v- p — f"“P m Zadržano -Si i£o<» zaielku K m f *■ p—[?—tp-f—p—p—p“ p~ t-PPp=F vsak med na-mi dan’s pri - se - ga: da sr - ce zve-sto, da sr - ce m f 1 § 85, 4. Počasi p?- 0 K «j — *—'—*•—*—f——«—i* U' £ —* . • % p-4— bo - de ve - ko - maj, di J \' £ i i o:—?-■" ? ^--fir:r± - : —p-tr-■ sr - ce h h- h =E= zve - s -J— to o - sta - lo jy^=£=i t v-. 9 i p : V f r r r .o;^-4^- j >-j.7. ^=F -B p—P—4 =£=fl —f—1>—p—E ( bo - de zve-sto N h 9‘. Jr—-j—p—p—: = —P— ve - ko - maj, zve-sto JI I „ „ ^ ; i o! 45—i . ]—g j—1_ V« j- e, —i—i. - ko - 1 r J e- i maj.'' ^ n r . * 0 - _■ 1 1 r r / *-* 1 r * • 1 4 J 32. vaja. (§ 63, 1-4.) \ Zvečane prime — male sekunde: . veliki ''mali* v X^Tat.) (Broni.) premi lili i polton Zvečane sekunde1 — male terce: C do ^-----------g__ F=4=* f—»i—*- dtEErŠEi / lN=p ^=1~T----l^qi=|=rj—j. -?•—si—J—®—;i—T—» v w=3 -ö =£=: —ej—~ ; S lilliilliil 3s=p= süä raczza—: ea 1 Predstavljati si moramo najprej veliko terco in se od tu spustiti za pol tona nazaj, ker nas zvečana sekunda itak vodi na veliko terco 69 Zvečane kvarte: =|zz±r-* — \jLr:r — —f. (5L.::*. e—jH —-«-.: " l— " *—d ri *- - m— -=t—3p—• ... .1' -—1 p—M F=* ■ F-J —b*^ hj^-T-j =i- H 1 m —4— -.. - .: q ü^~- —* f —J \=sL—i -*^t L.^ —1 J. i-jr-ci—j. - a=j: S Zmanjšane kvarte: m i -J ^ &-- =f^t=±= r= gpj => ±=i=fc Zvečane kvinte: c) £ ifci S -^-cP—»-^ ti- =^=a^e=a Zvečane in zgjanjfane seHste in septime so prav redke. Pomagamo si z malimi, velikimi in čistimi premimi razliki, ki so ž njimi istozvočrii (zmanjšana seksta čisti kvinti, zvečana seksta == mali septimi itd.). 33. vaja. (G-dur. § 64. § 65, 1-5. § 10, 1, 2.) Pojte pazljivo: do, re, mi . . ., kar pomeni v vsaki lestvici prvo, drugo, tretjo . . . stopnjo! Pazite na poltone (h-c, fis-g)! Nižji glasovi naj pojo oktavo niže! 71 ^ 1 -...,—41-+ - r &— 1 —® i " ■ F — ir——-—-h- o r H=t—\ r —O— j2-_ l=B=IS=\ —i_l_.— h™ <0 v- _/ Trozvoki. Kateri so najvažnejši? Kakšni so? Katere stopnje so / v njih obsežene? * c) (61 j) rffci rH 1 S * • —»-• . öl _. -f—r V -© ® ^r— TT7--H y=t —z— & . . c-1 q lijt —®— E^^tJ —©- Ea=|J P T7 '* ^ ‘ 5; fr:jfcjz==q:—zz^nf-g-Tmrg:” -&■ d '1:l: ^ r « ■ ■ o T " o ■ P V- 1 : -L_ 1 I 1 . 1 ^ f r * i- - —•^5—t- ^-£~i-?=*=±=±=ž * ± 4 ±—5T—!?— — - \ .:—| — r— h /-S i - © - ^ a. ' * — 1 F~ ~11 %r ^~sb^. >—» : ; J - ——a s 1 § 36, 2. J Pika velja samo za višji glas. — 73 — ka - žeš svo - ja li - ca, 4" - • — 1-F |=£=f • *~ka 1-^—f—r— žeš svo - ja i n=t i - ca, vi jo - —1 (S r li - P - ca i—t— i F=£_|f= r =^= h s- ~ ti, vi - jo - li - ca ti. %ivo mf Lovska. Fran Ccrbič. f) !l *•« / i V I V I P i V I r 1. Ze - le - ni gozd je lov-čev raj, in kra-sen res je 2. .Fr - če tam pti - ce s kra-ja v kraj ia hva - li - jo svoj •F. _ c r c r p ; * F p r c r c ši tja v tem-ni 1. „oz—*_»_ ^ U V 1. de-re se, da 2. kra-de vam, da 3. ta po-žreš-ni 4. 'gr - ši pa je •--• —0---1—m— #--•--#--1—0--0--«_— V P te je strah, je straš-no, ca že - li, člo-vek tak, V v v v de - re se, da kra-de vam, da ta po-žreš-ni ki -je ta - kih V V I te je strah, je straš-no ca že - li: kriv na-pak, 1 § «5, 4. 2 §’„85, 3. s § 37, 6. — n — Počasi, s poudarkom VI f *V Hp-t—-• sr —4—s— f ^ —a -J' - > ~zf— ^=l=3Z 1. če si plah, če si plah. 2. in gr do, in gr do. 3. če nič ni, če nič ni. 4. kriv na pak, kriv na pak. Zmerno Sak-junak. (Lj. Varjačič.) Iv. pl. Zajc. (Vrtec 1876.) v- i, \ v i i 17 ^ Ja sam dak, baš ju - nak, nit se bo - jim 4* i *=l H-X * L—T * T —i—„ > >1 ,-jv T t=J T -t . q c/ ~ t -i s—s—s—•—1—;—m —, 5.—t— 7 p tr-p f* r u - či/s ko-jim, ja sam dak, «3 • • :i . . . i * baš ju -f-*-—^ . i - nak, m—• r L1 i lt\ 1 i 1 >%£\ , III. • v i~rv~ : —P- t r » » d J ,—r—*- _ •—n ; / P U konj dr-ve-ni, maß li-me-ni, ko-nja ja-šem, ma-čem ma-šem, rv J Hč-t— hr^z far- •— £-4q fJ "h :=U ' i ~5“rS u t t=F=l . III ■* III .Ul _P- konj dr-ve-ni, maß li-me-ni, ko-nja ja-šem, ma-čem ma-šem, gla - ve sje - cem, ha - ha - ha, ha - ha - ha, gla - ve P— sje - čem, iüfl p p- ha - lia - ha - ha - ha! 78 — h) 1. 2. 3. 4. Veseli otrok. -h- Kvirin Pertl. MU- -H—_ T ,—ifc ^ 1 1—-—P ^ P— 1. 4_ —r p V~ \?~v l~ _n r Tra - ra - ra, tra - ra - ia! Kdo me ne-ki rad i-ma? Kdo me tu-di rad i-ma? Kdo me tu - di rad i - ma? Ker me vsakdo rad i - ma, 2. 3. 4. e1f—v=f=$—-t-tr-tf=-r—l==r-r—i—i—-L :^rr rr ' Tra - ra - ra, tra - ra - ra! Bog, ki do-bro 0 - če moj in Bra-tec moj in sem ve - se - le . " r me po-zna. ma - mi-ca. se - stri-ca. ga sr - ca. Supran I. i) Cigan. (Al. Merhar.) Dr. Fr. Kimovec. n w/r r? * S :_I_4 =j=r- 1 ‘— i5 zts ^ ,-£=] ^ t < r t p-t ■* s i l—ß t? * - - P 1. Ci - gan je zmak-nil kla 2. Da - ja - li so mu vi 3. In voz mu je voz - nik ri - net in nar - je, a pro - dal, a i lEE m /’ ‘ =3==^ ho - dil pi - skat kra - del je gol- žem svet, in nar - je, a u - kral, a kri 1. ho-dil pi - skat 2. kra-del je gol 3. ko-nja mu je sam / 79 — —--m-■jg---w — P~t>—p—£- 1. kri-žem svet. i 2. di - nar - je. Oj 3. sam u - kral. J ta ci - ga - na - sti ci - gan I lE mf m ElElEE Ptici. (S. Jenko.) Sopran I. „ II. i) . Alt 3— ;=i \ k > *- JX=2 (1’ evec 1921.) I__>—d m e fJ h - * * — p—p—\ — ; f —M Za - poj mi, pti - či - ca, glas - no, za- Za - poj mi, pti-či =3= ca, ~4=P v sr-ce —-i h s_. hh mf . M p^-“1 r-M r- r * i P tt f m ! | %A L i poj mi pe-sem ža-lost - no, ki bo mi v sr-ce se-ga- za-poj se - ga - la, rJ 1 1 1 —fc=i—gr--3 #— la, ob #* : ^ tr-p C-f-f J čut-kom se pri - le - ga la. Po ■: ^ -=^1 —V-W— ^ p-3 Uf—:: I 1 § 32, 3. \ — 80 — s-, h—- H ¥ * p 5^ .'—p—j =i ; * l/ F=—— H trav - ni - kih ' spre - 3 ~ _ n . s h I ha - jam je, pre- Po trav - ni - kih spre - s' 5' .• 1 ,i - =3. _ . ha y—£3=^-—3 jam se, —iv ^=n le - pe tr-gam ro - ži - ce; "j&čfe n i —f—h 1 oj ro - ži =1=^= i-—_—_p^j - ce di- h “h—~h Tl W 7 J -J- 4- - 4-# rtash ^ . J,fr -*■ pre - le - pe ro-ži-ce; /, » S'W 1 " 12 2 —L..7 r± oj Zadržano :■ - f: ro - ži - ce di-—J — ^ T—4- »~q j ^—ß-jjn*—-i* ——*_—ß—ß—*— r j ^ / \) ii \, . M* |—tet še le - po, a za - me du - ha ni - ma - jo. £>irR -j. _ j .= j i' .v 1 .iJj ^ i ■ > > ; i > > ? ; E®r—-j rjfr To - va - ri-ši, ra - duj-mo se: po-mlad življenja nam cve- St. Premrl. (Angolčok 1912.) #f=i i=t Ut, r~, s 'M js—. i • f C -fcr- t~t 11* — 84 — sj2 p—TptHaf—F=b—Rj—0—fiF2—ff— 'Živahno r rf lah-ko bo za - pel: V r - ' ' ' P la - la - la - la - la - la, la - la - la- I. II. ii | mf h i ♦ r T 1 i\ ~ -P S N ) v tt-T 1 * S 1 E^F—M-r —1 9.— 0 0 ^ 1—r- [ — -r + r J —1 -7- 1 la, la - la, la - la - la la! la! Gibčno F#£s4f 4 F~ Veselja dom. (Slomšek.) Slomšek. Ponarodela. M. B. 0 , -Ji .r^-j ■; r { p ■ 17 *■ 1. Pre - lju - bo ve - se - lje, oj 2. Po - vej, kje pre - bi - vaš, moj (3) J' h t * J J1 J' . i * —F h- ß V kje si do-ljub - ček sr- I f' M p — ^ ^ /> ^ iy ^ T*r Ttr fTfr & ^ r " . * T 1. ma, oj kje si do - ma, oj 2. ca, moj ljub-ček sr - ca, moj m ■Cf: , Naraščajoče pohiti! — , ». K - ! 1 i/ r kje si do - ma ? ^ _ ljub-ček sr - ca! I f? ± J1 J .p 7 ‘P Zadržano Ml li - nali za ta - bo hi tim, ' ß V te 1. hi * F*l u h h -r- EHi1 • t Jjr p— U: • !—H f 1 Prehod v D-d ur. — 85 — Kol v začetku $=l==z==bz 3=! r i=f=t I vi - de - ti lio - čem, ob ih/ i J1 h r k f r *r je - ti že - lim, ob- J J' h ' f_7—♦-------—V- =t=t?= Počasneje fc^k£*=a rcr.? t * ' je - tj '4 že - lim, ob I jL je \> ti že - lim. I £ T 36. vaja. (B [Hes]-dur. § 68, 2.) Naloga kot pri 35. vaji. Čitajte in pojte lestvico na B (Hes)! P^V ‘ "• “ri — —— —— FF1! _— IV L®_J . o __ . ®r — b (hes) do i==i§=e^=f=£ 1 w|p| =iz=*= -rt IV- [iffejEfePfeMEr^l ^j=l=£ili=P 3=1 =# — 86 Višji rr-j ■- «- 1 Ksž (6i p) ■ hk ' •" 1 . 1 1 P V ’ r’ v . : ~ f P r t“ f i F=5- r—f 4 . - f 5=*=^ ^ 1 l< Lj' ' f P • 7 - . p 1 r Višji -i—-- Nižji ■=A=:hl=4 «ipnmicij hi^ii H ■ j- yy-jf-- J t—J—: — —-3—n ^ =^- i —t—r^:- -^i Mirno, otožno 1' d) Slepec h Napev Klinarjev. Le en - krat bi vi - del, kak’ soln - ce gor ti— F=| A 3B h F=1 < i-=i i (■' *—« * i ( N 0 L. J 3 \r% i! ^ i ^ : /i bi Močneje z3=3f==£= -p • sr— i V ščel Al’ gre, vi - del, kje lu - na, kje zve - zde bli- . I::V, jljp r f- ? “ “ ftr te - nia po - sku - Sa nad ma - no si 1 I pišemo, kor sopran prvi tj (v altu) lahko prezre. — 87 — rtr— moc, k., rr f ne vem nič od dne-va, ob - da - ja me f^===t==^=\ 'R f^~ ypEEü it r noč. Le pgfesp 7" 5‘ gre, bi r F1 en č-. ... . 1 : ■ - krat bi vi - del, kak’ soln - ce gor Zadriano -M-J--; ii ^tn vi - de 1, kje lu * J; , r—I * t—• i j r c 1 1 - na, kje zve - zde bli - 5 1 Sče! Lahno r Djfe-',! ; Studenček.1 (A. Praprotnik.) h- h—- h~ h' ■ --*-F—*—*—* - Dr. B. Ipavec. (Vrtec 1877.) =j^=-fr—h= ==J^=~n~n=q ‘P TTT7 TT-php u t T p p Iz-pod ska-le, spo-ke ma-le vir-5ek hlad-ni snu-je «-i F-s h r-J' ..* . S h ^ h j* h h h N -*=R-e 5 P b f- t=t J—V- se; po do - li - ni in pla - ni - ni se raz - li - va, ur - no IÜ| M s. 0 V 3^= hf H —7— •—^—1—fl r^~P c c t 4 f « -*—i —t -p l X p gre. Po - tok vi - je se in li - je v svo-jem te - ku ne - u- FÖ* s P1; T7*—: FF -h—1 Mn 4 -—^—S — «f-u-d p >- f j H- -*—»—r' •—l ^ f n gnan. Po - tol; vi - je se in li - je v svo-jem te - ku ne - u- 1 Pesem je tiskana v Vrtcu za dva ;glasä; in klavir. 88 — gnan. In vo - di - ce ko zla - ti - ce od-šum - lja- jo v svo-jo -5- u p p p. r r rr v v :öpli -• m 0---#—L_-_ .» I p ■ p p f p 5 f f stran. In vo - di - ce ko zla - ti - ce od-šum - lja - jo v svo-jo stran. ■ 37. vaja. (A-dur. § 66, 3.) Naloga kot pri 35. vaji. Čitajte in pojte lestvico na A! Nižji Vsi -•> ^fei^=f=^HEŠjE^EfEpp5pi51 a do Nižji iZ'5V — — : z_ r: h"'""-'j- "i F—- t==P1 5 H d hä-J S b=d=:J r-T/.il m ^ü^nm -ff- . ■ N p=i l~ -* J - * 2 - i — -1 * p= *=F*=1 —j ■j— m b§= v* l F—^ L— —r l =f=f H=J — 89 — J d1 i t - i- - -—1 —d •' '-r-rf-d 1 ' r r i ■■ i F~ r r * _____ -W-—■, T r r* r * Č) (61«) =T-^—1=^——7 4 5. - i * m? =f P 1 1 U0.J - t - M -U—»si- —I —T ■ —■ HEEEEEE^-^EtEj^ :g=i-E^E3=SE3 -/*3 , J------- r f 1 r Višji Nižji Fsi kM 4 . - — —i- - P=\ R^- ?=^3 iQ B M =f » d i—* -i . __ J ',~j II — ¥ - f #- * a .:.> r ^ i Lri 5r " (61 u) FrtH M= i== j - i-.-.j ^ r f ■ *■■. •4* 1 Bajuk, Pevska Sola. 12 — 90 — M J = 521 Zvončki zvonijo. tr- mr —— q JLA *h 1 ' - : —1 v P/'3 -■* 1 Bim bom, bim bom, bim bom, bim bom, S/ .Tv 3 • 3 : t . : t .t r— 3 - J l. t \=A ' “ • : t “ -i--' " : : =3 -- bimbambom, bimbambom, bimbambom, bim bom, bim bom, bim bom, Ff1 UL-^—i t-i=rrč P—J |gi±z|=p4==t bimbambom. Ta - ko so zvončki, zvončki zvo-n i- r—^ i, zvo- —i— -M-JJ _p -* r3—- m bim bom, bim bom, bim bom, bim bom, da - le«, gla- bim bom, bim bom, bim bom, Io, gla-si-lo se v na-šo je bim bam bom bim bom, i* bim bim bcm, bim bom, bom, 1 § 27, 2. — 91 — 4= :fc 4- bim bam bom bim bom, bim bam bom, bim bam bom, ± 19- bim 19- bom, bim bom, bim ii*- bom, S 3 -t=l i=fc±i = 3 t ( 1 - -H p =tM jj n—b 1 k—a—=— 0 S bim bom, ^ — S = J W. 5 0 bim bom, Ef. -i ^ bom, =r=d 5? bom, i =«== i bom, J - - -11 ■» bom. Svarjenje. g) 1 5' P Sto - ji, sto f f 7 ji tam li - pi Ponarodela. iH r ca, pod li - po —i UH fe4r-i K F=l J 1 c • P f h— Lrifr r & 5-H riT-=* „ r v c t r ta, na šti - ri o - gle ’re-za - na. 38. vaja. (Es-dur. § 68, 3.) Naloga kot pri 35. vaji. a) es do ———■ ■ ^ ] k ~~0.~:—a—: ———1 12* — 92 — F— —=|—3 •—t—J ] —J - L —J -1 J s) ■ —g — — b± - EJ 7 Ža^UT" SCT o : p— \==2i— p a. > ®r ::■ ® n Ö ' /O- “1 * - —1 — - PH : H —t|—i— 1 -yjz-^g—e»-— —e 1 —o——o 1 — Trozvoki: Viiji Nižji (62 a) Višji ■0— Vsi r-^: \=2~1 1 - Ö + F =1— --—-v J L- ti Q—M-j ^ rJ J—- t— 1— 1 - . h—4- -T i r " 1 :=i^—H W*y=f '—5—J— -i-< i f £ bp_M=J —-< H-p-H Višji Nižji Višji Nižji ■" "I ; -rj—i—i— ~i==FI j- . .. - - rV^F3=E —j-»- Višji Nižji i ±=tr - -t-p-J—■ j— 1=4 T—F 5=? | w s= f-rJ - • * * .. • -i f rjr r^T F >- 1 ~ 1 I--- - Didel didel dajčka. * e) (62 č) ! Živo jgfeE Di-del di-del dajč-ka! Mi i - ma-mo zajč-ka! ~h—1 =tP= Didel didel dajčka! Mi i-ma-mo zajčka! Mi fc=h Mi i - ma-mo zajčka! Didel didel dajčka! fj— f==&3?- *-=p==&== ma - mo zajčka! Didel didel dajčka! Mi i-ma-mo zajčka! Mi i-ma-mo zajčka! Mi —• mo, i- Mi i - ma-mo / zajč - ka! Di-del di-del mo zajč - ka! Di-del di-del dajč - kal 94 — F# ^r~ Vr—f T-fi—fl— ti- ß 0—S—*— M h^ir“-“ ~V 1 —P—V— ^—; dajč - ka! Mi i-ma-mo -M*— ^ : U P—1?—J— zajč - ka! Di-del di - d fc-4—N 4S=- M el " # o_..n * • Lxr- B—• •—J———\ Mi i - ma-nio zajč - ka! Di-del di-del dajč - kal i s dajč - ka! Dideldidel dajč - ka! Mi i-ma-mo zajč-ka! =^rH A—~ß Didel didel dajč - ka! Mi i-ma-mo zajč - ka, zajč-ka! mM Dramilo mojih rojakov. (Val. Vodnik.) Jan. Škofič. (XJ6. tov. 1867.) Tenor 'f) "M Kranjc, glej, tvo - ja zem-lja je r zdra'-va, “tr za :-y ri ?/■ J h -A— a- r »'CT 1^—P—t?— J, ije le - ga naj - p p *- prid-ne nje le - ga naj - pra - va; po-lje, vi-no-grad, ix-i 4c K mm =F=§=M ra, mor - je, — 95 — Zadržano r_9-d7' h ^ ^ i i /h F?--; te ^ h i Len." (2 *» »• •» i -J— J —tr-p H Lp_|| bzp—P—£. . . p ü te - be re - de, -4^-4—i-4- z=iz=g=3j=\ -JLJi=02=0. - K; - f 'j f ru-da, kup-či-ja te - be re-de. f f' h I r V-p—p- Pesmica. g) Nežno p —i— (Pevec 1921.) r^—i ^ ^ i i V J 'Wf1 WrJ r-r , - *— 1. Poj-te, poj-te, pti-či-ce, 2. Ra-sti-te mi, šmarni-ce, J J J J J i J poj - te, poj - te; ra - sti-te, ra-sti-te; fNv- i i J—jH-J—J— j-ir± -r=J rJi—+ - =i J j 1 1 ^ r r f r r r ^ ^ .... r~ r r ih* r 1. ve ste mi pri - ja-telj’-ce, 2. lju-be mo-je ro-ži-ce, poj - te, poj - te! ra - sti-te, ra-sti-te! . • J 1J J , a i -T,— I A . M i r t O * I =f—p- r ‘Tl 39. vaja. (E-dur. § 66, 4. § 70, 1 — 3.) 1. naloga kot pri 35. vaji. a) 96 — b) Si i «>• j •; j i-Ni M i-= ■o— i»-' ■ a-.. <*- (0 -(S— o ^ — 1=1 r— L— Ld ■■ 1- — t. f=^v: -] r-0- ■ f 1 H ■ 1 1 - ■ * 3 ■ —-«—d • -J " : — Trozvoki: c) m „H —1 —i— —i—r—J—i |-fo.JL!L—.j- j— %J TT l=d • * j *i \Vk : i F 3 ‘i i i Frhq r^r i i * j * U=£±d n=R ^ p£ -M« —i— j P “1—1 n -K—J —J—i ¥ : - I - • =t ==S-.=2± Ni&ji *t (62 d) - 3 -- j»<5 ■ * i r ■ ■ —rV- ~rt!r -J1—fr- <1 J OD i - —U-p— • *—2- * - 14 Višji Nižji Fsi ÜÜÜ1 ESE =F=J= lct r Lr tir Uf | — 97 — Preprosto Svetlo solnce se je skrilo.* (Slomšek.) Narodna. Sve - tlo soln - ce se je skri - lo, vse -na T/-----1--P--P—P-—I—p—•— FF-----p—*—I—•—*— •— *— f— - I----1--p ^ j P •—L1-------tj h J *—.* h tl------ sve - tu po - tih - ni - lo. -p=V-—V- noč, da za - spa - ti nam je moč. P P " * j* P P----------------------' Vse o - de - va ti - ha I :il 2. naloga. Čitajte in pojte vse vaje št. 3& tudi v E-duru! Vsak ij pomeni vsak \? — \ in vsak ji = x. 40. vaja. (As-dur. § 68, 4.) 1. naloga kot pri 35. vaji. ir as do ^ -J. | • .j : 0 § 1 | b) rfcBBtSz -o—d =3=1 Bajuk, Pevska šola. 13 — 98 T r o z v o k i: *č) (62 e) M- 3= *d) (62/) ~^pf -*— =P= Jgg-lzbkg' t.-jj; a=£N/ 'Jdea — 99 — * e) (62 g) i^:-M=pM-~r7n!r~' tTT^fej=j=~U=H j: ÜpP^l Perice. Ponarodela. 4: f) |^fe|~—.1— -*- *• i V ^ *• *# i .#. I I P Ma - ti za - kli - če p r prid-ne de - kli-če: J- j; pfa-jVi, j, ,| I I C t> * PV i-« * ,*. X .*-. | 1 1 ^ I I I 1 U 1 IIP Hi - tro vsta - ni - te, prat se mu - di! Sraj-ce, ro- jil/- | fe=a ••m i i kav-ce, —i -• ^0'~rr'—£. + 1 1 PII ru - te in pe - če, -•-—J =£F=^3 I I’ \> pr - te po - ber - te, M 1— P=R [4 =1 H —m— i=r“d==£q tr {tor-f 1 1 v - _____ . 1 t=r -F-H bc 1 0 r prat se mu - di! Pr-te po - ber-te, prat se mu - di! * V 2. naloga. Vse vaje št. 37 citajte in pojte tudi v As-duru! Stopnje, ki so tam znižane, tukaj niso zvišane; one pa, ki tam niso znižane, so tu zvišane. A-dur 3$: a h cis d e fis gis a As-dur 4 \>: as hes c des es f g as 7 13* — 100 — 41. vaja. (H-dur. § 66, 5.) 1. naloga kot pri 35. vaji. •J — c ^i=ül^=ippppp^i H5" -*1 h do ■1-1^ W b) m j- 3——I-- 1 )—1 5 T^-ri —-d—® o— =1 4 ——s>—®— H=±e| J J -o ■: ■j—g J kk 1 s z) 1 -I J----------------------------------------------------------------------------- -ti- s T r o z v o k i: -*A— MFPS 3*=i=*=i=: 0*m *č) «7 =rt% r#%e-i—j— ---L-——-i-f 2=3. —t. p - ;■... .. | :: f. * .y..!* I fH... =*-b4 i ^ f. « J :: v* 3 |FH tfibLj —i- 1 — — p_l—f _ (_L_ i ; j ^ i Li f—i r 1—?—r~' t-T ^ —;-i—1 101 —»r~ - *(l) (62 0 ir ---P- ~d- “7" 5=1 «Gozdič je že zelen. Počasi Narodna. e) *t ■ i [^-P3t-4— _r_._ 4-*—1g=fc=t-1 U 1 „=._fc P r 1 v \ Go-zdiS je že ze - len, trav-nik že raz-cve-ten, ftp: '•-.-.J.. •—Vi: ■U ±=£= J £=i=aa E®) _■—* r~n P 1 ^ t ptič-ki pod ne-bom ve - se - lo po - jo. 2. naloga. Čitajte in pojte vse vaje št. 36 tudi v H-duru! 42. vaja. (Des-dur. § 68, 5.) 1. naloga kot pri 35. vaji. L J h-—1 I 1 f~ ] = 1 h®-H P—«»-J [—»~rl l=J des do 102 — == , 1— 1 7 Ü □ Ltr T5 -O — —J tzrö —o— 0-35 ¥= fefc=i= —-fr j i— — R J=— — .r;— i r* B H -1 E F=f i - . =3= I $ J- - N 1 ~ |- FF3-J i L .fcj , * r;: 4=| -—^4- ::-1 ±n L pasp ~tr------ J- -1 ' - Y,„ '■- - . < H 't -C~- 9i— ’~ct :| =1 l-LV^ -f *- H-rrf r-J-H Sijaj, sijaj, solnčece! Ponarodela. « ^ V V V V \ l \ v Si-jaj, si-jaj, soln-če-'ce, oj soln-ce ru -[me-" S . . _h_ 1 p * 1 ^ v v r no! Ka - koboms’ja-lo soln-ce,k’sem moč-no ža-lost - no. 2. naloga. Oitajte in pojte vse vaje št. 35 tudi vj)-duru! — 103 — a) 43. vaja.. (Fis-dur. § 66, 6.) 1. naloga kot pri 35. vaji. i fis do *11 h) §0 % p- =d_ H SzT^ r 1 o P~" —J—O F# —al ö ^ -j=r-f=r i—1— Ep-- RSM —( 1-— —Ž5 ~ j—| L_ -4 1-—— -j 1—f -i—j—i—i—i— *1—i— t§!: c) u n_ T r o z v o k i: ES 5 •®- 4- ■J fS: : . .. 9. -6 ■■ -75 j i -H -, i .==p^ l$td - b 4~~J—r -0- 1 -F—1—- *-=A—4-r— —f J E#Äir * č, (62 k ^3—r-i RpterM-~r---l • J J=H=H-£ “i 1~1— :: ■©• ”: ==}=: =^_F= r 4==t=iM -f-fLr r _l—-J.. . 1 f=F=J -^={=3* i f f (L f • S s r r f j=3=a-d— # 1 -j t-dl stvicc J f f-Mr Vrri. i A Opomba. Fis-dur porabljamo malokdaj Ges-dur. r~7 r^-f Prav tako istozvočno le- 2. naloga. Čitajte in pojte vse vaje št. 34 v Fis-duru 1 1 § 60, 2. — 104 — 44. vaja. (Ges-dur. § 68, 6, 7. § 66, 7.) 1. naloga kot pri 35. vaji. 1 ges do g- b) h/Lb" rkb 1 J - - M a: -j»— 9 M l— E=i i— M ffcjj -aT - Pojte, drobne ptice! Narodna. ■ TTT T^^TT Poj - te, poj - te, drob - ne pti - ce, pre - že- j=M ni - te vse me - gli - ce, da bo s’ja - lo soln-če- EfenK F^- H S h -J=TT f=t fid —i N S ' -1 i _ ..• F§F-*$ 17—t j=l, —L —i ±-*— —H * h •_ r* ce na mo-je rev - no sr - če cel — 105 — 2. naloga. Čitajte in pojte vse vaje št. 33 tudi v Ges-duru ! 3. naloga. Ponovite § 45, 46, 57—62, 64—71! 4. naloga. Napišite po vrsti durovim lestvicam tri običajne (najvažnejše) trozvoke! 5. naloga. Določite (na pamet) v vsaki durovi lestvici poltone 1 6. naloga. Napišite na vsaki stopnji po dve istozvočni lestvici! 7. naloga. Določite vsaki lestvici najsorodnejše lestvice (§ 65, 5)! 8. naloga. Prepišite katerokoli vajo za pol tona, cel ton, malo ali veliko terco niže ali više! Prepisujte po stopnjah (do, re, mi . . .), ne po c, d, e .. . itd.! 9. naloga. Pišite poljubne znane pesmi sami v note! Pazite na takt in poudarke! Ne pišite lestvic, ki bi vam bile previsoke! Najvišja nota naj stoji tako visoko, da jo morete peti! a) p; Melodična: EE 45. vaja. (A-mol. § 72, 1 — 6. § 73, 1, 2.) =m- a h la si c do d re e fis mi fa gis a su la .a 8 la su f e fa tni d c re do h a si la Harmonična: -G K 1— r====~~- — w ^—& ^ ^1* ZL t ' " Bajuk, Povska Sola. 14 — 106 Trozvoki:^ * _■■ « -#. -»— * r—j—f r' — - 1—*—f— f— « ffc.—l—J_ , —1- j—: t— f—13-3 Nižji fl=t §== Nižji * O R^EpEEEE: C63a) Fvv>—■ 3=3=1=^=^=1=2 i=a=3—I—3=3=j== -si—1~~3~ J=3=l^=3= »—*- '3^= Višji =4=± S)ž=t=t rd= i Fsi • * =# -o~-j J—j.—J ^ p i» Rfe£ i HFf i r I lö^Ker ima molovljrozvol^ malo terco, ga imenujemo malega, durovega pa velikega radi "veTI¥e terce^/ Božična. Eden 0= je -•-------- :r = s=e*e je - no d) K^|p|lö=£| Oj, de - te I Eden !=^^f^šP=g=š=j=g3=j; je - no Vsi sp tam, pri Be Staroslovenska. (Iz Cecilije.) Vsi I nam pri Be - tle he feti—t— m r-f mu v hlev - cu i * tle - he - mu v hlev - cu tam. Dostojanstveno Grad se beli. (Medjimurska narodna.) mmm$ e) !. Grad se 2. Kre gra 3. Nje mi 4. Nje mi -W: "V be - li • da se zvra- ča zvra - ča, Vinko Žgane.1 2 i -E= pre-ko Ba - la - ti - na, si - ve ov - ce pa - su, mla-da de-voj či - ca, ve - se - lo po - pe - va, grad se kre gra-nje mi nje mi F.f=^=^= f= 1 1* -P. =t=P=&= J 1 1 M ry #T i»“ P -1=5 r_r Pripjev 1: be - li 2. da se 3. zvra-ča 4. zvra-ča, uULt jyjLJ -Jy r£t:üczt -hzuLi—H—tp=E :[^rpczp==t?=f=t===pr pre-ko Ba - la - ti - na. si - ve ov - ce pa - su. mla - da de - voj - či - ca. :J=S— Su-naj-naj, su-naj-naj. h is; h h r* -L#_T 4-, N . fN f—*—1 h i M=a p* - •• -ß t f p A p-t ?=. t?—p=J- =H M £ "C . 1 1 Hrvatske puoke popijevke iz Medjimurja. I. zvezek. Zagreb 1916. ‘ Prehod v C-dur. (§ 76.) 14* — 108 — Grad se be-li pre-ko Ba-ia - ti - na. Kre gra - da se si-ve ov-ce pa-su. su-naj-naj, su-naj-naj. < ' IÜ Harmonična: b) fj^EEEg: aS» i I Trozvoki: c) M rtz m r zstz -p— -t=~- 3= m m s V -tr- lr Naloga. Pojte vaje št. 33 a — d in 39 a —čl 9) Čvrslo in veselo mf . h Zdravica.1 (Dr. Fr. Prešeren.) St. Premrl. Vf~ i \—m~m—fr—h::-=|=rjs_iK:-|--s-r:^- fr -ft =i=q ig^=&EE^Ip!pE^pppi3ip 1. Pri - jat’-lji, ob - ro - tli -le so tr - te vin - ce nam slad- 2. Ko - mu naj-prej ve - se - lo zdra - vi - co, bra-tje, č’rao /,a- 3. Ži - ve naj vsi na-ro-di, ki hre-pe-ne do-ča-kat -i-i - 17= p=^=p=b=^ m f 1 1 -r :::-h 'h { i> u ^Mr. -f-f- - p=fc - * V —•—» -1 1 1. ko, ki nam o-živ-lja ži - le, sr - ce raz-ja-sni in o- 2. pet? Bog na-šonam de - že - lo, Bog ži - vi ves slo-ven-ski 3. dan, da ko-dersolnce ho - dl, pre - pir bo iz sve-ta iz- ± J i- £1 J _(5)____________— — h h 'h ■ ■ « :p—p: ■ £3= 1 Če je pesem sopranom previsoka, pojte jo za pol tona ali celo za cel ton niže! a Prehod v G-dur. -111- r ^ h d fr T -J g—H f 1. noč. Jadno de-te kli-če izgrobovmr - li-če na po - moEl 2. ji, nima kaj o - ble-či, nima kam se vle-či, glad pre - ti. 3. smrt. Samo je o - sta-lo, tužnopri-be - ža-lo v bož-ji vrt. V. 47. vaja. (D-mol. § 74, 1.) Ponovite F-durovo lestvico! Melodična: d la —gi- Harmonicna: #F cj- T r o z v o k i: c) -A— dp=äz -O-— — 113 — -J 3 4=fci b=t=-£=.=t " £Ž i J 1 ' - -* hjfTfr ® a f- - —P— f M J 1 SL _* r i =5—PP3 1 H H * • 31 1—d—H—i— '' • S ' ~ B - \ - 0 , J .1 \ ± J 3 Ji ~T~—1 i - , —I I j_-_r i/- —t^i—i— -j—jML-j—j=a —g__i c/ E:Ž:k . .».h —*=d—J—*— -1 i ■ - J J - -d J : = : ^ '4 .. j T 31 B&r—f— "jžrfc p #± * • m »T-f 4— " "h 4 I I | *e) J (63 0 —1- Pi _=_X- ' : * ..i ■ i i 1 ■ i—1 ‘ —_—r :Ar^r,z *tr ^ f-T =3-£s=f3-i f »• "i f J | 0~ ——j ,-.i--| V J T?i?—i—i— ^=^-*=5= ■#—- i -p-E Ni 1—4—1 r • ¥~: J • ip:| _—— _q ep=;|dL-i E/fo ■ J — gl fF ' T=J±=^iEt±=^ i ki jta... I J— 1 ~j —1- ip ■ ■ M33: i . ■ - -]- -r <* . Ep — 4 -*— T 1 3 ■ j~i n j -i — (:—(S f—f-1 "fr r T 15* — 116 — (63 e) m ššm m %j w Otroci bezajo murčka. (§ 81, 3-5. § 82, 3, 4. § 83, 1-13. § 84, 1-7. § 85.) I)r. Fr. Kimovec. g) A JI ”'P N h h k h h — ®=MhČ* ^ r Za - |3fe=p-^ mrmr pu-sti luknji-co, po - E=f * *—"-■■—*—| 0—f • 9—0— 0 V P U V 1 1 . ka-ži suknji-co, po- //j j £6=9^=^ m p pipke in o - či, solnce nam beži, ir—* / # J * «-»-a- «p— p*—r-?-r—f---- PHPb U l^P ^ v 1 --- ka-ži tipke in o - či, povej,kamsolncenam be - ži, ’ „ ;;m : jj ,j im ajyüxi m /* M p soln - ce nam be-ži, be- po - vej! h Mur-ček, mur-Sek, be - za, be - za, ^ -E J* J ITTT ži, po - vej 1 M p Mur ček, be za soln-ce pre-le - ti ne-bo? Murč-ka, murč-ka vte-mi strah, *V ^ >' J' * 4 J1 >«j' ji J' 3 i J V ‘J D— v—p~r n- s ¥ m vra-na po - je krah,krah.krah! Mur-ček v luk-nji - ci če - pi, k N h S J' K J h h Is h I Js jsJ -t- J? 4 J - ^ --------- 0---L,. £ Ji J J .h i' J I /• m olj Precej zadržano p p p murč-ku do - bro se go .- di T-p-E? * N se go - di, do-bro go - di, h S S 118 mf Kot v zalelkn =i-^zzzizzjl—^3^—ji—----] s - ' - - ~ y~* f^—r-rrf-T" Xf v v pu - sti luk-nji - co, in urč J ku se go - di. Za 5 ^ i -4 iti'.i , , J'-TJ'i' i —^3-^J-z^zq po- J= tf r Za - pu - sti Kol v začetku Zadržano eur Sur, luk-nji - co, po- 55= -tr~ ST1nrf3-rrr^-^s-“ f v'r' » * K J J' F* r >V7| ^=f=^ -p=p-£— X /• b- M -i —F d ■4 1 1 =p_fc=£ =?=r^ ka - ži suknji-co, Naloga. Ponovite nekatere vaje v D-duru in H-duru (35. in 41. vaja)! Pojte menjajoč mali in veliki trozvok! 49. vaja. (G-mol. § 74, 2.) Ponovite B-durovo in G-durovo lestvico I Melodična: a) e la EÖ—fen ^ i*- „ ]- : r—— !— i/ k p » d l~—__ Harmonična: (Sl_ — 119 - Trozvoki: c) * • ^--1 - <'1^ * f *^"1 v iw—&—•■j*—• ■==^— -: t « -H Efr- č) FN2 f.: J t* j ~J ^s=:— - J '; -ß=i=?^EE —j*—t-f: 4 ? »/— —*— i^g=F=i- ■t? t-*- -1- f—t—M: -f-f—n—ri—3—i- - -t=B -d—fn —F—•*—L^J-*—1—■*—4 ' m ' -0 f ' J*> J '—jjq -i—» ~1 d) Ffc12 Fižji 0 . s-i r >J '• I • Ksi ’• r T ß » “ J' 1 -• J Višji Zh- •> v - Fsi —“P- —P~w~i i~i 1- J _7_ ä ' Višji i ■■ Is -j rfjfr V P- . * - 0 0-B 0 \.]p./*0 /7~f Fsi '4 * f? *-?- f , rr-i ■ : ■: II I \CY) *e) (63/) F## tit-b— s££ ^ 1 —>—'J—J' i ®- ^±-t—b—F—u ^•-11 i —t~ =^—-^=j=t fFf=HP r^J 4 ih cdhdz—J _ ' i -^Äö=h=ö=T f=f J —i->- n z^rzzzzil Naloga. Pojte vaje v G-duru in B-duru (33. in 36. vaja)! 1 § 34, 2. 120 50. vaja. (Fis-mol. § 73, 5.) Ponovite Fis-durovo in A-durovo leätvico! M elodična: a) fis la ČE YZ Harmonična: i —1—3— h—i 'f=\ J—I_C—g a!_ - z—I : —i- —i Trozvoki: c) Hjt |jfc-=F-i= p=| —d —t I ~i KCp Tl 4 gl * - -J - « —i i N—: |4-iyUr» n- rrr ß J m ♦rii j J——ft _*_j_ • * J 7 , +> m i F ?= 3=rl —i—h «f Tl bffi* 1 Ej-«flJjLl 1 i,- — 121 O §=£ Ü i? i i J i* —«r i—' 3 i 3 iä=l 3=1 ip * J * - bbr—tfd i , . * >.CL - i> ' -J , -^p- ^ -J J T? - -j h* #■! "3 e) 51. vaja. (C-mol. § 74, 3.) Ponovite Es-durovo lestvico! Melodična: ti) hMn- T7T r -f-T— ■ —ird—: ■ 'freT *—\ m — 'J 32 —«!—q-s»— H a 1 C la EE =3? iWijuk, Pevska šola. 16 — 122 — Harmonična: »: J t , -J I I * T r o z v o k i: :fct_ •_... , ^ g, .f-J- .,!_f -J- - 0 «2—©—1- 3 „■•; iki_J— ^ -J”' r3 f —H—l—J— —d—*—r— f—|—(—|— • ii'0 5 * =t== -F —I i-1 «-J---I •? J-i- -J= r/) Fi?sV' r ' i “1 fr ^ ■ • -J—f-<^ 0 =2=5=-\ =Tr— Viiji r ' ' i “/ —©—«1—j-—f— —j—— —f?—£= Y~ \?—ec3 -«p—1—>- 1 1— f—r Ksi -3=3— £ 4—| . .J . .... —i—i— i—ij—E —i j -:j—trr—.- 5 * * —« f^Vi > —f— >—} 0 - — J -f 1 1— “ J - v =*—3—♦—•—*—*= ~]£?iij-r« t , | 1 1 - i * * i j« -J—T-„-^~-i-q L— iH5 •• * e) ^ ~ ' (63 0 ft f#frr rf-r- v ... * , ~ "—' —-r——-^i-= =F^ r—3 d __3 l#™ £t£- Fj Nfr-i—i~T~T~~i:—i—i— K-I—fiH. T 1 —4~ •4 _ i_i=33 3 Mf|A:—— f —r M—J- aL- # ■H—r— f=t .3] _J i JI Naloga. Pojte 51. vajo tudi v Cis-molul — 125 — 53. vaja. (F-mol. § 74, 4.) Ponovite As-durovo lestvico! Melodična: te ~e>—g------- f la v j * .J * * | -a -e)- Višji i=£=g=?= O : 3=t ° s> =fc|= Nižji ■as-1= Fsi :T=h-* 4—1-»—= h '-2 M* =^pn Ep- - ■#3= -^-V-t— ——1 f~ t- 1 zzzfzzrti r Višji Vsi Višji Fsi Višji Gibko 1 Pika velja samo za nižji glas. f#=£*- — ‘-e? f- "tf —— — -r—H rl) t ... ^ r •—r- Nižji 1 ===p=q i~ a 1 _ t~r^r- «• —i*i 1 rJ=JJ 1 -^T-l a) [: > C i~t= «-■ •*■ Filj* £ I—* r-F -J—J—*—J—’ rif. ?— -4-*- P- ' ‘ =&= Nižji ' Ff= -fl— b=t£ t—n- ” r ..." _ -4—t~ 0 P -*L#—d l* ■■ _f*iL12 £—A d &=&$—. ' -- ? 5 W, .... _ i—*j ra/» j» ~fe* pfcfc ? - «=1- ' • «'-J-feJ ~J—i—i—r~ i U) ;— E. rsi i= irr“ r-liUfcb , 4 -n 4=±=±=:±A % i—^ t ’ £±=dr-!— i-T i—t— #U-fc_J fcgžU * e) —: *- tj --t-f J—i- —t— 0 —l=r ?... j " ——| (t*j) j=g=j& r 1 =n—=*= t šh= r-rr ■i T —HI l £ — F -r - 0 B A t” N~ P¥ v '! izszrJJ — 127 — */') (63 k) Z^r~ k Naloga. Pojte 50. vajo tudi v F-molu! 54, vaja. (Gis-mol. § 73, 7. § (30, 2.) Ponovite H-durovo lestvico! Melodična: ■J ZKJS> rt gis la jMft J " i i srrr Li id b=L_ — ^ 70 [_d Harmonična: ,~=i t==t , * * 3=1= “^=^==i=i3: gc~?rfe 3=4 <**■ -Ö- 1 § 60, 2. 128 Trozvoki: c) m Višji a ŽE^ Nižji W =*—E: 3=3 M Spa -•■=5^ 2ip3p* lä^==J=# *d) (63/) =0 Si^i Ee / Naloga. Citajte in pojte 49. vajo tudi v Gis-molu! — 129 — 55. vaja. (B-mol. § 74, 5. § 60, 2.) Ponovite B-durovo in Des-durovo lestvico! Melodična:' z±z IV- b (hes) la i ■e)--------------®- lil o—ar z±=t Harmonična -a—-p- WmŠM m Trozvoki: c) p^^pigigji=p=ppg^ iEEl gjsp^jEjEg^E^}EŽi}—Ej i m SEČ Višji Nižji Vsi \:j/ -n, j p - ■ - - 1 r-i — F^-Tl > .a. 1 — z \ —— o 4—tj*—> Bajuk, Pevska Sola. 17 — 130 — Niiji d) F^Ö.-ÄrrJ=H. T-V i f' -ö + j- j «>— & :: -J—±=rd: :• -® 1 i: A ■& ^ 1 * -i' i -* > '' 1 -v ■ ——i —-1 nr: ^— -^-4 —-l-K # Böhm. 3-.,—-J * e) (63 m) •V. ■J +V pd — k- — a^e d£jj.^..cL- i— - - _i „• U ri j --r ’■* ’ - •m r p i*"f ■ i ■f'-» * ■ I Urir-F- — £ - ■ i lli” -* .-£&!—&C-1— -J-2-5—J "-v?. k. jL Ji 1 iLa * '«i- Naloga. Pojte vse vaje H-mola (št. 48) tudi v B-molu! 56. vaja. (Dis-mol. § 73, 8.) Pojte Fis-durovo lestvico! Melodična: — 131 — Trozvoki: Nižji c) Višji rit. Nižji Višji č) --* Fsi Višji mmm Fsi *d) (63 n) t££±±±±z iSiägi Naloga. Pojte tudi vse vaje D-mola (št. 47) v Dis-molu! Dis-mol prav redko uporabljamo. 17* — 132 — 57. vaja. (Es-mol. § 74, 6.) Primerite Es-dur in Ges-dur z Es-molom! M elodična: yv I — 1' ' ' —g—-1—fcf—f5— ——3— —°— — ® y I—4- 1- es la : : — —i— 1— 1 U—- C/ -—F—-— g——j 1— Harmonična: . -i—: —i—J— 1^= —kžČ—jS—l ..P . -o.. : 4 —- T J 1- ; il! 1 1 1 —*—i—-v— v M r "Ä <5 -| | Trozvoki: Nižji Višji j^jA,?t2':3: ' "7 “7 ■ ' • , - ■ -** - 1- • —0— -J ■ -r -J=*=t=\ Vsi -fr 2čt> F~ -l-H , -t- ~1 — —j |“J~ _A_ ■ FiH . F^rTI -i. - J -K- -3=3-2=- l±- t=± i \=±=M n*”000. 1 ^ 1 PöJ-iJ-Sj; •» i - itacTTzf zerj—i: Fiiji ;0S&7T#=7t =?5=Fff^ -J 5L J -Ep=Sp Fs£ \ 3—Ml to —r-#- — « H-?—b- ' p h -^41 — 133 — *d) (63o) Jžrtnjhj? 3 f ~d 1 t—rrtrff-^—¥— t *^tpl_F= p 1- - ■—; -j -f R—H I fppš^ —d—i—:- , 1' ' ■ | f ■■■--] «J)'-“-P f— (■ r^^r~rTTT- 1—*-— i ::: rr -t^-——f -J—3 iM—\ j J4 'p- M • : Jti 1 ^ il * i ^ haloga. Pojte tudi vse vaje E-mola (št. 46) v Es-molu! Es-mol je le prav redko v rabi. 58. vaja. (Ais-mol. § 73, 9.) Melodična: rü.:?A .S*-:, — 1—2 E^=e„.c j J H -ö 0—XZ& —J ais la I -$rH 5}'< —■! - - I — i— | tr - C O ■ ^ -j : «* 'J- ■ i T r o z v o k i: Vk z% — 1 , - —i— ČL—Z Jf-Jt-C 1—— - | jtf -: o U-±J —i~f— |—i~~i—1 — —7— ~r—1 1 "^T ^ —X-® J-: - —o—] 1 — 134 — -čSL tt Naloga. Pojte vse vaje A-mola (št. 45) tudi v Ais-molu! Ais-mol je prav redek. 59. vaja. (As-mol. § 74, 7.) Melodična: -J-d*r-\hb 1- as la —J— O—tp® 1 -js-i = Harmonična: ^ ,v— ■■■■ jr —|— 1 -j—-j 1 q J 'i:.J =r33f —r- i ■ —J—I—d—A—iz 2® -H Trozvoki: \ \~^L iPr^rb r® -i—— Nižji *J> i 1 C) ~t=^Lb y«j» - & - —r;* & ^—JÖ — 135 — Vsi 1 ? s> " "l 1" -d -b—; — s © . © C-«- ^ H 1 5 *—FF&-H F= t) 3-^—i . -t_-•——j—i— k J. - * •- _tfL V _] =±—*=33 *— rt 1— i T ... i 1 -*■ A l-l ) " I 5 * -i—‘J ^ S Naloga. Pojte vaje št. 45 in 58 tudi v As-molu! As-mol je izredno redko v porabi. 60. vaja. (§ 75. § 76. § 77. § 78.) Primerjajte vse durove lestvice (§ 57—62) z molovimi (72—74)! 1. naloga. Napišite vsem molovim lestvicam po vrsti tri glavne trozvoke in jih primerjajte s trozvoki sporednih in istoimenskih lestvic! Koliko tonov imajo skupnih? 2. naloga. Določite (na pamet) v vsaki molovi lestvici poltone! 3. naloga. Določite na vsaki stopnji istozvočne lestvice! 4. naloga. Določite vsaki lestvici njene sorodne lestvice! 5. naloga. Prepišite poljubne vaje za pol tona, cel ton, malo ali veliko terco više ali niže! Prepisujte po stopnjah (la, si, do .. .), ne po c, d, e .. . itd.! 136 61. vaja. (§ 18. § 19. § 20. § 10.) Dvoglasne vaje za moške glasove. I/ —1 1 1 — :*—f-FFE1 1 —jS> — ^=d—p—£=d u/ V -XJ—r r—: |— 1 - h t- d •—; 1 J J IjtJ. J. ^ ^ J. J. EBr- ^-f-ER-g—-^EF 1 J "L—O- 1 2| Ir -1 * i Ld=h=^ 1— tii _|—j—\-..*\ j 1 i i —-P - p if Ji 1 11 )• (’- ,i i • *?- Mfb J i. J*L_ U' m ~ 'M - J- J' J -Bt—M*=^~ -p f ^ t -x- Ei=4=tJ: i * -t=T- i c> P^— 4— - t-r 1 - V e* : j ■ p • i ’ t- * - - =N^ ; j i i- i -F—M p= ! , 1 r^-4-E=£ M-s -t-f =3 fL_£=-d J 1 1 ^ ^— cv_ F=^ J J J-t| J_i- —■Fr - sf—f-TT— J—-1 -#■ f -s- _£—i»—i—- J J -♦ J o T4 “ i-t - r -L 't =Ff .. -f.. II č) 3= — 137 - —Z) ~ p ’—*—, §=e f * ! •! :|j d) i 3Ež^jj=M3 ;|eCčp1^=eP SE^E=l=SS=^hi=E=i - h ■: _ i—*— m ' T /• a I 1' J « f- 5F= ^-=£=E=^ =- 1=1 -— '—+—-‘-/4 -*—g—£j- fef=E:-S ^■n =1=; Wt ' Ir j-j—1.: 1 § 26, 1, opomba. Bajuk, Pevska šola. KS — 138 — f;v zrn 8 1 1-. -rP-— st L t -f {Ö ^ ! t- /* =F=1 "s £—a- .f—t-——j fl -j»-«' , * . 3 e) 4 4-: -=fc -f-rm - - «, —■*•—(-+ 1* .0- ‘f-f r tH- *——*— 9- ■7—p Lfc-1-—»- .— L stil *— .• # m 0'f * "1 i 1 r*'* =± • i» r --=£ =M= —»—*-#- -f»-* F=f=- , - -1- 1_ J U h -J=S= i i j p f ^— t=2—-£ J== Ä j _— ■ t J—— ./ _ . . # F^= r ^_i —t=--A f-3 J ra* j 7 f JE- £ A ■ ; __ —1- ; n 1 S^-3- ~ « —-« 1 a—^ n ' §*HL- )f-3—1—f -j - •" -rV f j* '0 • ^ -—-8-—*—P _? 1 a zu, 1, opomba. 139 — i^g f m- C); L . L r jSb-!. c=r&r f . * ! Irr] ■■ . J_ : : ■■ f- | . # rr T ^ -=ü= —P4=frP i~5- : # *j# I C r p 0 f 0 ~\ ie-- L. i . r. —— —J—HsE—: — f4 — f—$~4 - ::: • * « ' -1 -Ll 1 ' H' t * i Mogolno Haller. o) A - le - lu - ja, a - le - lu - ja, a - le- |— 1 1 n r1 EH Pi f=l f^=p=q pf 4-=g 3=1 P—J y i= S1 1 y l : -* -1 A - le - lu ja, fei =p lu - ja, a - le - lu - ja, i i a - 'le - lu - ja, a - le - lu - ja, a-18* — 140 r -jl 1— * J— (•-+—r-t- f P— p ^ ■ le -i-ff—i- — >■ 1--- —p-—, p-—#_* r -g-'-H ^r-h ?=*— le 'C—jr- r~ - v f — -v \~- r 1 . lu ■ 0 . • 1 4 J I ♦ - ja, §> *- ^ f - lu - ja, £ r p i —F— F-4- —A— a - le - lu - ja! /•i # . 1 # J*—I f—^T-j |== —F-P—p—F—T— a le - lu - ja, a - le - lu - ja! h) $ 1 ?Avu r *=t Ku - ku, ku - ku, ku - ku, ku-ku, v go-zdu sem tu 1 ku - ku, EÖE =p=t= m ku - ku, Ku-ku, ku - ku, .• •* / i j. • -l.; -»* M % v go-zdu sem tu! Zdaj pa le poj - te, O:—1>—*— ku - ku, Ku-ku! 141 jtjt m f •—: ■ ß d f h) * - *#-*•«* I p—4^' P 9 mir-ni ne _C)f m ß m— ' / P - - ■ - P- i-j > J k -j stoj - te, ku - ku, ku - ku, vi - gred je VV mf *« * «• Ufi ' *?' fi 4 fi* * ' fi“E3 h£ it _ 1 V 1 —1——2—p—[)—p—S—p— ku - ku, ku - ku, - •» *< —# \j fi 1 — F^FI -f. r~r ■ * 11 i> 7 7 tu! l'V-0- '3:—r—1j=f=:\ s p / ku - ku, VI' •* t7 f ' ku-1 /' : «i tr-H £U, t ^ . vi-gred je f —»-i—•—»— M t 17=! u! K _vv t M [u -1 p—JI u! 31 t——P M —7 —P— 7 V b S N Ku-ku, ku - ku, ku - ku, =F-.- mf v - i fr • i i . i j ~\ W 4 -» ; Oj ~fr- P—F zla-ti : r r F ^ čas, oj • i zla-t -C - *• ' čas, oj i zla - ti A—P— —i—i— t t—£-3 bf t WZ—0— —m—0 j—0— >_ -q - —i 1— — n Ar-iJ čas! lor =a-if- Mi —i—J—3 nu - ta ::=t—4=^ i j iz - gub - lje - na ne —M—: ~s^—: r t i vr - ne - • H -z— —g-’-,r—|—# e— # •* -& p * . . t l=d riir~r—r~~T—-: _r_j • ! ITT F==F3 [fr-t==N-t —1 se no - be -M na; f^i kar ča - sa F=^=i: • *• za - Dtd-J * J nu - diš, — 142 — I. II. t=£c —h- -K “n-Hi-—t~ t$fc « J. 0- na ve # 'J « ••—P *— - ke f-p—; 1 J-y ga =:: -p —«— iz - t —N— ;u - biš. -K J ^3M= biš. -&1— 4=i=±dJ 3 f^sr-- "h * - i • C 0 ; .ti . -«—X—Ä •jJ ^ - •-P- <2 ■ i) ^ e~ i—J—- * .._«_ tt H" J sr-®- .3 Fjß " \[j' —r~-p-~ f i *- r? ^ -—1— t _£rd ==t^-E St= 1 r1 ®: 1 rM :. o -f—H- —±—&— J T- p <5— -H—““1 * r- f— jr^rlr«,— ■: B ^4e3= 1 . -h ... 1 i -5 IHN p ^ ^ ^ h=F ■&■ -J-f . p >T |£_ F=M !=F—Er f -F—4- _p. v -M- =3=r^=i T ~i & ~ t f \ :x /fs - Ä ■ - f-—^\ Ö. —o- ^fc= .o rJ a rt—r~ih= o ■ -ti ... ; ®—1| —4 pr - va nam cvet - li ca *1 O-— g J r-j ] rpl E^'-EFpE: JU *= i i S=3 J d. r=i FF M --- _ r —•- : ~L— i— ~4 .... M se zbu - di, pr ka - žeš svo - ja li va ca, nam cvet - li - ca ii 1 ± I I J. J'J I ka svo - ja li - ca, vi jo li - ca £ " I I Ü * I ti, vi - jo li - ca ti. # o|‘Ä 2 =f4 1 Solu - ce pri - jaz - no je šlo za go - ro, nam bo po - sla - lo te - mo na zem - ljo, nam bo po- ! U i — ?cr=t= I g sla - lo te - mo na zem - ljo. 1 Pika velja samo za tenor. — 144 — Rožmarin. Počasi m) Narodna. -d i J6.---« lH Ra - sti, ra - sli, rož - ma - rin, ti de- JL/. tl J■ 'J i * j J J J: vi - ški d rag spo - min! Rož-ma - rin i - ma svoj duh, II. I. Ij ± i: i Zadržano «’J\ ß T ■—J—*T naj bo ze - len al’ pa suh. suh, al’ pa suh. I sb n) S m ip- J J -i jL J. f. J , i-J j Ji i., j. m I - J~’ !•:• II o) 145 — j h «h h- ,—i i ^ i JTj is p) pjlpž 6 -*■ ■*"* # =F^ ■V JL f f J f' -1 ggj=¥FS==5 I ,—1—: — 4— i h ± i -r-— £;■ T p E i=0-n h t; T r*--1—fr—H 1 Ö -t=f4 n i h;::b -f—^— p>" S“ '[ £n=~ri: I >' „ _^z; «■»I t» 1—- I-■•—p i- v— 1 r) feŠFS==5 tih -p J- i J —]=*= J ES J 1 . ^ .«( J čj =P=kp=| =-■=3= J i fl h~f (S>- - - S, r-f—i-} z==~=rJ J 1 c» ■>** - O—(Szzq F—F—P—P—p-H 1 Ä —ir*——h 14- <- 1 SL i 'T Ä »■ t 1 j -fef—j ck-O t —=F— n\ Egüärc — =t== =*4f -F— h -1 H J •'- :: —J J — —» •—F— F F * 1 il f^ij? r ^ —i 1 J J_ T1' M > f F= =f-rl t).:iÖM—S—iJ—i-J-kiT- t P Ö 1 1: • [^-L t t-t' -J—*1 r- j 14/p— 1 1 _> ♦ r- r- =f-f=J 1 M- J J =f=£- r-+- •j. ± *_4: =F=t-3 Kivjuk, Pevska sola. # 19 / — 146 — .. -C yAp - — - 7:F h ^ j. -F 11 i =f=t= =3=f •ö ■ — S" ' 1 H- --m j j 1 “-t —r; 1 -1 P3iL__ # > »v ja J -N j ^U, i JI. - - -i—1~ • • —f^r. , d :i" "" ' •+- = —41—— -f^i i i -JE / i r 1 i -#■ — _p_ _ 1 « • —-M 1 v * . r - H —1 1- i i . *— i J . j E— —h—1 l— b '-=P—d :—S- M J = 521 —c- Zi sončki zvonijo. f —1 Uu -3J p ^ #3Č=3 4=^= -4—— 1 — 1 J Birn bom, bim bom, bim bom, bim bom, 1 § 27, 2. — 147 — ffl-pŠSEEth i 3 i - ~. * i-] - ~t ' \==J- bim bam bom, bim bam bom, ■ 4 j 4 H bim bam bom, ~i ■ * 1 bim bom, bim bom, bim bom, =s :w _ j • • tv bim bam bom. Ta i ko so t4 ZV ončki, " ä - zv r r * p f—i ončki zvo - ni - li, zvo- \=^T=3 -i^g* - — “"S t J bim bom, bim bom, bim bom, bim bom, J * 'J J' »-j1- =d .• i- f n ~^=t i - li n a glas, d F.r— a df -4^ -H - Ie8, ä t=i= da - 1 F—^ e£ gla- r — -1 bim bom, bim bom, bim bom, hm* r a 71 • fJ= ~"i Vri» fm-j 3 3 f • p -N —*—r— • • • ~ r r r - : : J 4_iH si-lo, gla-si-lo se v na-šo je vas: bim bam bom bim bom, bim bom, bim bom, bim’ bom, 3 1 3 S -S- 8 FTTv." J l'-nTT^', :-JB=3 k bim bam bom bim bon ih—■ i - tr-i—-n, bim bam bc : J- m, —= 1——=—=— ——# -H bim bam bom, g =i— ^ bim bom, bim bom, bim bom, 19* — 148 — 4 FÄ#- , h 3 3 3 —i—i—>— -1 i',.. rr ~r- r -r, t - - ■- ' - - - ; • -tK— * « bim bom, bim bom, —F—_ _— ■|_AH_L—p H -=-H1 " tt T=J bom, bom, 62. vaja. J= - T *ö •- —ö-bom, bom 1 —9 • t f =y Strh • f f i ----- i . -_l_j .4..- 4. j i * 3-—F-f-E p il -U FOHt -.—P * • 7 , _ - , 1 i i* rj- r? —f—=——_ M- ^ -1^ M h h—k V p- f F F‘5^—F—F— 1 1 P——fp M4t=^ - ;(—(j -L—t ::■ f 1 i j r— f 7 * T~“ r - - 1 - 7?« ==! ~ i -r>—Tl ^-^b—i—j— L-=f-1—H—U-'-4- =F=?=r=f#=? 1 ^ri i - J f^T" vv-j - r— ■ I i J_ b.. " - - : 'F. r---r: "j*. E[—— rdbd b—ö— — • ‘y.?r- —: “ 1 1 ± J- 4 Ji »—j*—f -p—a r r-:i ^^rE=P=ti-d m f * -j | Ji! J - - ‘ i 4 1- :: L_|_| ,) SHrfc? M i -#■ —1= — 149 - J r*i F=E~t*=, ^TT f=M Zadržano c) |^-bV4— i 1 I prir—S—rt— - i- ’=F J- L. a-r- [:— M-Tt ——f-t =bi|L_f=d E—'— —4- L r — =fcfJ!H!= d_J. 4 • Didel didel dajčka. , Živo Č) ra i Di-del di-del dajč-ka! Mi i - ma-mo zajč-ka! -rt—*- ‘):.T - Didel didel dajčka! Mi i-ma-mo zajčka! Mi t-?c=fe=(a Mi E^i=aiiEm=pp i - ma - mo zajčka! Didel didel dajčka! ma - mo zajčka! Didel didel dajčka! Mi i-ma-ino zajčka! m i Mi i-ma-mo zajčka! Mi ma mo, i- . .».—\ß—— *=| - Ji -9 ti—- ”T=I u U—— s * n Mi i - ma-mo zajč - ka! V r-gg Di-del di-del —rt- EgEE^jjz^—lE=fc==^ ma mo zajč - ka! Di-del di-del daje - kal § 29, 3, 150 k=tt daj? - ka! Mi i-ma-mo zajč - ka! Di-del di-del EEp Mi i-ma-mo zajö - ka! Di-del di-del dajß - ka! lB§|=ili§§p dajč - ka! Didel didel dajč - ka! Mi i-ma-mo zajč-ka! Didel didel dajč - ka! Mi i-ma-mo zajß - ka, zajS- ka! d) I h Mb m m frl * : t i—:-- ~ -f r-r-j i ’ h ^=t-5-73 J. ^ 1 —A t r—=i QFJ-ppJ Tj J ^ _j —J—1 1—J -i ^ . .. n „) F^-.b ti /v f -•- gn_c£fj: 1 i r *0 * • W i1 -£Fp r ) J K -i <— e) .L. 1 ' i I-' !- v -*-J al u\- . " - • 1 . *«, M JJ /“OJDJ. 1 3 WZ. kJ 1 — 151 — f) J Jr-fr-' *. ..i t; M . h« H . * • » -• L F—H J jL *+-t=$=t nu --T 1 i I; *• 't-rl J—7- J-fcCUL jJL -V -j—9 -L*i_£J ~J__ g) 1 —* ^ : f Ä ' > r 1 1 1 t IH •9^“ - *=£ U F" t- - -: P —e -r-- -h—M-— -iU-*—*-: k— r=t“il j5*--:-.- J -|->- fr~1' t~j| =E - p i=± 4% j 1... — •—-f- J ~p-,-Hj £ =3= -1-1—E r -r-ri^ ti ar IÄ,, p; i- 4 J ! j-5 LA1A ^ 3 S; i . i 4—r ■ -—«!• —- i - #*Ar -p — . . * * 5 .. “ . A —- f—M-Vf—-^5—Ml -t=£-e~%=- __m B-PH—f- *• -rr u S: —V- -r. r v t—i—i—i—i t-=y* z) *y ^^-3—i—•— 1- |-±_E=aprH ——i_ J h . h JT1 i . i f—S.- V '~1, I r-PhM . s EPÖr i £ t =g=^=r=i==i t=^gE=t=| g^-4—L-L-i -i _4 . j J? J =fu—* ■—-p—(•-=—H »—H— -h-L-d—1—- -L-J;rl LL? 1 -jr 4=r5 - 63. vaja. Vaje v molu. - 153 - ' ' * J J_j_ ±A iJ_J_-iJL \L*L J- j M-— FHf— -w—4- d— -r===r- d=^ZE^ — p_4-—-J d : rt i ;i H1— f=*J= T =t=f= ± ^ w =F Ju f . * f-r-r-rl—^ -dJ -*^-f=f=g=3 »V p -1- *~d4iU Sp—I- h (4 nJ- J J —I——f-J—«p—-H T »j. i--si - 11 f—I »V * _ — | . .! -.0. |..;-J-jL'r - - f T t ii - t-jri =1 c) np ti h)iž />- —u..— — w *_ > !...:* f ‘ -r , Ft* -H : 1—| -4' J • T o- ' ' — — l-1—!—M~-d -Q a —j ] p d: J * 0 J i' . —1 #5~ * - t p ~ . ' - , I ' »-'*•#, t - -t -f— .—ll ,«> t' z» - ' r9 e-f—f-1 _— -A- ^ ^ r r -F^—i-r_Jp rIJ C) [ 1 r~ f==-5 ; 1 J 1 t' 1 J * •*• J ...J T. -f .\ A^—\.. 3 A-J * J*- -J5, m 0 * ■ i »• , * , 1 -!'-1 I-9!f LhA J eM 1 f-r:. n —h d— i i|U K- p=y-f-d L J d. J 1 Vaju 47 e, opomba. Hajuk, Pdvuktt Sola. — 154 — =u=ö=^ L- u/ pa-f J A. -*--- 4=4^j f—l X—t—*-— J-J 1 j- p p i ^ j rJ—t=Ž=t-:|| r T?— - F? J 1 -T —4- k 1 l—t h_ _ jj . * * - 1 1— " -II • • * --* * vS) e) Lf==^=J-F^ -Z -#*—*— -•—1-- |ff l_ ...... f-nEizt^ß 3 ^f=f- =f=-jg=i? ——r- r r-r^r-i. :li =PRj5r-C- 3—p L •!> ■+■ '-^=± ^ t r * * » : II --■%=f^r—f -Ml V* ——-z= ,, F^ttrb IV r=*——- —! l-i- 1 -r 1 -, i r ^ . . . '# > .. . - P" ■ L_J— fj J J- J . 4 * f* f=: pgFP-f» -V'. - -t-l T-i j--:H--~' “ i — J J ^ i J -—H—f—1—1—! I J i I Ef=K- > i ;i HGl—- F^rR=- > JI -gr|*.-."jf-tocrx- —1 + ^-[: 4“ 4 ' i £ j j f^jL^qjU—J-fHp = db==|t— -jpl L^kl-rEr M —F—t- jtg 4 1 -h kit (rzJfi—f=3—J" lTJ*- 5FI *■ fe*- <7> *5Tg #3- j-M- «M Fff-- fiti*-*T~ 1 1. ::■*: = ■ . ^=£»-+r r v ——h s-f- 1- —J —I—*—J— '— * • 3-*= — -P=j=^ -* »• - -#'-4 Jr4rrl r-—— :-— h)' — 155 — HÜ 1 p i fgj .:* jg r _:'f p- S J < i j i jE=-:E±^E - ~ - j-: rr:i~3 «r s^-^-.. * t=* 4 ■ . . f «L.L® 1—i——I —- ,T :7I p J 1—H i , -t— f—1 4--p —M.-L l -1- —I J " iL :.. o “1 U$ # ^ Scsr#——Ä —fir—i-|3: J ^ 1 #— -j*—-J1- -J-*1—. «T ? — 1 - r-1 ? r-.4 -^H ■u^ i) i i P^I'^'l'^1 -Jr-nai;. ^ ^ i J. -t~p—fe* Tl , i-— i . r q _J_ . b: 4 f==3fr 44 t-H H A i 1 J J. d ,«. ,,., r? j JJJ -<99- _.: a ... ... .: T= tr- ±=> -V d § =i F * — 1^| k) 1SÖ ^pl=i 20* -i- I ; ,| 4 r~F^^l±r4-i i±=&*— F*t • k- --t - ■- ^ t '••;-! P i' *- «— ... .- .. — ÜTT| W" |<3d ‘"f ^ ^5=3 p* m) Jž-^-8.. Jv --J, l-J-S [> L G m g «Tre - : t—zb-r*- -4- rttc-J -»-j- *-\r\:B ! :U-=z?=!h. tytzzf' ' ^ rHl-. ^r-V-E^-d ___. . _ , - ,:3| -—- J ::'!T^===rrr^— — -t-- •» ~fI _J 1 mJ 'Z-M-] W-0 Z-M. * tyf*_-?•:.-•*/J* i , n) »atfr Eti r -i-p^W -feH ♦* ^D-r *' jQX-JT* _* « r* . i. « -*•. - d ,, \ 1- ^•■1 V, (i-L-j—g- -t=^- T— J — 5=d=P -r-^gr- Ä fr- 11 bi, ip^-r t±±&3T*- -- --P5‘J7! trTj *■;*• '••» *"j r /'(• S*-" '~Ar i —! 1 M- • « ._ ,.: ^-f—F—i J i- 'J t -f-f-f n -r-4—i — 157 — Bože pravde. — Pravde Bog.' Moyoino Dar. Jenke. #1! r r r f 1. Bo-že prav-de, 4. Iz mraC - no - ga Pravde Boq, ki 4. Vsla-li smo iz Tl što s pa - se si - nu gro - ba si pro - pa - da rob-slva i i f=j= : h -t=4= S®- 4--\ IJr-lJ r —=: - L l—— M f ^ r= ' Slovensko besedilo odobrilo poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani (3. decembra 1920, št. 5684). — 158 — <»r Odločno I » * ß i i r I. bu-duč - no - sti na - še brod ! ) 4. pet-ve-kov-ne bor - be plod! / 1. i v bo-doč-no - sli nn.$ brod! \ 4. pel-slo-let - ne bor - be plod! f v~y' —g-.-u ™ p ■ Bo-že spa-si, Bo-že Roti nam m-ruj, Ttoi/ nam I- i J> l '»n * ► Pr i r ii. \'-P i-. i «i r~.-f 9 r 't h • v • - ■ f—-0 f i i r |—3L_itL^J T rr hra - ni na - šeg kra-lja i naš rod! h ra - ni kra - Ijn na-še - ga in rod! i naš rod I ga in rod! J , f5*-* I J- l r*»» i . 11»« rT=^—C Razlaga. A. Splošne pripombe. - § *-s- § 1. Stvarnik nam je dal dar govora, da moremo izražati svoje misli, dar petja pa, da moremo izražati svoja čustva. Misli se rode v razumu (glavi) in so predmet znanosti. Čustva imajo pa svoj sedež v srcu, z njimi se peča umetnost. Petje je torej; umetnost, ki spada pod široki pojem glasbe in izraža čustva s pomočjo človeškega glasu. § 2. Za petje potrebujemo telesnih in duševnih zmožnosti. 1. Telesne zmožnosti so: zdrava-pljuča, rebra, zdrav in pravilno razvit sapnik, zdravi glasotvornici, naravno na-bočeno nebo, gibčen jezik, zdrav nos, polni zobje in zdravo uho (posluh). 2. Duševne zmožnosti so: zdrav razum, rahločuteče srce, plemenita duša in živahna domišljija. (§ Š5, 1.) § 3. Človeški glas nastane takole: pljuča nabirajo sapo in jo dovajajo po sapniku v jabolko (Adamovo), kjer nastane po glasotvornicah glas. V ustni in nosni votlini pa dobi glas primerno obliko ali barvo. § 4. Pljuča (1. slika) obstoje iz dveh delov, ki sta sestavljena iz neštevilnih majhnih mehurčkov. Ti so med seboj' zvezani z majhnimi cevkami, po katerih dobivajo iz sapnika ~pri vdihanju zrak. § 5. Dihanje je trojno: a) Plitvo dihanje: Če dvignemo pri vdihanju zraka samo rame in muskulaturo vratu, dvignemo s tem samo zgornjo polovico pljuč, ki se napolni z zrakom, spodnja polovica pa ostane stisnjena med rebri. To dihanje je za nič. Opazujemo ga pri bolnikih, razburjenih in ustrašenih ljudeh. b) Srednje ali navadno dihanje: Če dvignemo k plitvemu dihanju še prsno kost, reber (koša) pa ne raztegnemo, vdihamo precej zraka, pljuča so sicer polna, a ne napeta. Rabimo ga pri navadnem govoru, za petje nam navadno ne zadošča. c) Polno ali globoko dihanje: K navadnemu srednjemu dihanju raztegnemo še koš in potisnemo napeto polna — 160 — pljuča globoko na prepono in z njo vred nekako v trebušno votlino. Pri petju nam dobro služi samo to globoko dihanje. $ 6. 1. Zdrava, dobro razvita pljuča so za lepo petje ne-obhodno potrebna, zato jih moramo vežbati, da moremo zrak a) popolnoma mirno pa hitro vdihati, b) dolgo v pljučih mirno zadržati, c) enakomerno, prav počasi izdihati. Take vaje (vajo 1. oziroma 18.) delajte redno vsak dan, gotovo pa Pljuča Desno pljučno krilo (odprlo) 1. slika. nekaj minut pred vsako pevsko vajo! Vdihajte zraka, kar morete, zadržite ga mirno v pljučih krog 10 sekund in pojte v primerni višini poljuben zlog, začenši prav tiho, naraščajte, ponehavajte in končajte po okroglo 15 sekundah prav tiho! 2. Pri teh vajah stopnjujte od časa do časa (tedensko) pri zadržanju po eno, pri izdihanju (petju) po 2 sekundi! Tako dosežete lahko zadržanje 20—30, z izdihanjem skupaj krog 50—80 sekund. 3. Varujte pljuča! Dihajte skozi nos! a) Če dihamo skozi usta, vdihamo veliko prahu, ki ga v zraku nikdar ne manjka; ta se vsede v mehurčke in jih razjeda. V nosu je pa nebroj kocinic, ki zadrže prah. b) V zraku mrgoli vadno nebroj raznih bacilov, ki pridejo pri dihanju zraka v pljuča, skote tam bolezen in pljuča uničijo. Pri dihanju skozi nos se zrak tudi bacilov več ali manj očisti. c) Mrzel zrak, ki prihaja naravnost skozi usta, povzroči prehlajenje in vnetje glasotvornic in pljuč, presuh zrak pa spotoma osuši sapnik in glasotvornice in jih napravi neokretne, za"[petje malo sposobne. Mokre nosne stene porose suh zrak in zgrejejo premrzlega; varujejo nas vseh kvarnih_ vplivov, ki jih ima zrak, če dihamo skozi usta. Kadar nam pa med petjem primanjkuje časa za dihanje skozi nos, smo prisiljeni dihati tudi skozi usta. Zato naj bo v pevski sobi svež, čist, ne premrzel zrak (§ 17)! Opomba. Zdrava, dobro razvita pljuča so glavni pogoj zdravja. Zato je jasno, da vpliva petje zelo dobro na človeško zdravje. Pri globokem dihanju pritiskajo pljuča na prepono, ta pa na želodec in pospešuje redno prebavo. § 7. Iz pljuč dovaja sapo v jabolko sapnik, ki sestoji iz več hrustančastih obročkov (2. slika). Ti so zvežani med Bajuk, Povskn Sol». 21 5čiini hrustanec . Jabolko Obročkasti hrustanec HrustanČasli obročki 2. slika. § 8, Ö. — 162 — seboj z mehko mreno-sliznico, da se morejo navzgor in navzdol stezati in krčiti. Vrh sapnika je šele pravo orodje za tvorbo glasu. Jabolko, (jlasoluornici; glasilka Baklopec 'lasotvornici Nalegovalni hrustanec Slitnica Glasilka 3. slika. § 8 V jabolku vrh sapnika (2. slika) sta dve glaso-tvornici, tenki, mesni vezi, podobni ozkima trakovoma, ki sta napeti nekako vodoravno od sprednje proti zadnji steni grla (3. slika). Obe glaso-a b tvornici lahko z gibčnim hrustancem jabolka krčimo s ali natezamo. § 9. Med glasotvor-nicama je majhna odprtina, ki je podobna ravni prerezi od sprednje stene proti zadnji, to je gla-a> Glasilka pri mirnem dihanju, silka (3. in 5. slika). ... Zrak, ki prihaja iz b) pri vpi ju. pljuč, uhaja skozi glasilko, 4. slika. se trese, spravi tudi glaso- tvornici v tresenje in povzroča glas. Čim močnejši je zračni tok, tem močneje se treseta glasotvornici, tem močnejši je glasu čim bolj sta napeti, tem višji je glas in narobe (4. slika). / — 163 — § io, 11. Za veliko napetost glasotvornic potrebujemo močnejši tok, zato nas visoko petje preje utrudi kot nizko, zato tudi pri visokem petju težje pojemo polglasno in tiho kot pri nizkem. § 10. I. Pri glasu razločujemo tri spremene ali registre. Če se treseta glasotvornici v vsem svojem obsegu, pojemo s prsnim glasom [registrom] (5. slika, a); glas je navadno močan. <3e se treseta samo robova, pojemo s srednjim spremenom [registrom] (5. slika, b). Kadar se pa treseta samo zgornji polovici glasotvornic, nastane falzetni glas (5. slika, c). Točnejša in zanesljivejša razpre-delba je skoro nemogoča, ker je natančno, opazovanje*pevčevih glasotvornic med petjem zelo~težavno. Glasilka öLa&otvornici 2. Poraba vseh spremenov je zelo važna, zato je treba vztrajne vaje, posebno za falzet, ki ga nujno potrebujemo pri tihem petju v višini. Začeti je treba vaje v prsnem spremenu tiho, polglasno, prekoračiti srednjega in stopati polagoma, kar moremo visoko, v falzetnega. Pri teh vajah so posebno važni prehodi iz enega spremena v drugega, ki jih je treba z marljivo vztrajnostjo tako premostiti in izenačiti, da uho prehoda niti dobro ne zapazi. To vežbanje glasotvornic naj bo redno. Med meno (§ 15) pa teh vaj ne smemo delati, ker škodijo in ne obetajo veliko uspeha. Glavno delo naj se začne po meni z rednimi vajami! § 11. Iz jabolka pride glas v ustno votlino, kjer se s pomočjo neba, jezika, nosne votline, zob in ustnic oblikuje in olepša, da more lepo oblikovan prijetno vplivati na' naše uho. a) pri prsnem. gLasu (nizki prsni lom} b) pri prednjem glasu [visoki prsni Ioni} cJ pri u. 5. slika. 21* § 12—15. — 164 — / § 12. Če oblikovanje glasu ni pravilno, nastanejo grde 7 napake, ki zelo neprijetno učinkujejo. 1. Nosni glas nastane, ako -ödpremo pri oblikovanju glasu preveč nosno in preipalo ustno votlino. Glas se oblikuje preveč v nosu in dobi zelo neprijetno barvo/ f 2. Nebni glas: če usta preveč odpremo, nos pa preveč zapremo, se -odbija glas rezko na nebu in uhaja pri ustni odprtini brezizrazito neprijetno, to je nebni glas. 3. Goltni gl a s'nastane, če premalo odpiramo zaklopec, ki zapira sapnik, da jed vanj ne uhaja. Vsak pritisk na jabolko (tesni ovratniki, globoko sklonjena glava itd.) ovira prosto in prožno odpiranje zaklopca. Pri takem petju se hitro utrudimo, ker potrebujemo veliko zračnega toka, da odpiramo pritisnjeni zaklopec. 4. Ziobni glas se odbija neposredno na preveč zaprtih zobeh in odmeva nazaj v usta namesto ven. Zato moramo imeti usta pri petju primerno široko (skoro za dva prsta) odprta. Vendar je odprtina ust pri visokem petju večja kot pri nizkem.' r . 5./K napakam spada tudi tresenje (tremoliranje) glasü, ki je posledica neenakomernega, večkrat nemirnega in burnega dihanja in nejasnega, neodločnega nastavka. Trešoč glas. ni lep, .zato je pri lepem petju izključen. Vaja v mirnem dihanju in vzdržno počasno petje posameznih tonov ga odpravi. r § 13. Pri oblikovanju v ustni duplini dobi glas neko posebno lastnost, po kateri moremo takoj spoznati posamezne pevce.. To je barva glasu. Barvo imajo tudi posamezna glasbila: Po barvi so n. pr. gosli „mile“, flavta je „špičasta“, fagot in klarineti so „šaljivi“, trobente so „rezke“, bas je „godrnjav“ itd. § 14. Večkrat povzročajo slabo ali napačno razvijanje glasu naravne f napake v nosu, to so ponajveč „bezgavke“. Pevec ne more vzdržno peti, glas mu se večkrat krlja, prehaja skokoma v neprijetni falzet, petje mu je naporno, večkrat težko govori, polnega, zvenečega glasu sploh nima. Tu je treba . zdravniške pomoči. § 15. 1. Meno (mutacijo) zövemo izmenjavo glasu, prehod ali preosnovo deškega (dekliškega) glasu v moškega (žen? skega). Ta prehod se začne pri dečkih ponavadi krog 13. leta in traja lahko nekaj tednov, mesecev ali celo dve leti. Dečki težko pojo, glas imajo ubit, zoprno skrhan, hitro se utrudijo, glasotvornici jih pri petju hitro bolita, muči jih ves čas hripavost. 2. Med 'meno sta glasotvornici zelo občutljivi, naporno petje, vriskanje, upitje, kajenje, zauživanje premrzlih ali pre- — 165 — t 1 . § 16, 17. vročih jedi in pijač škodi. Prav tako so škodljive prekisle in jedke jedi (poper, paprika itd.). Sladkoba pa ne škodi. Med meno smemo peti samo toliko, kolikor nam glasotvornici mirno dopuščata. Vsako napenjanje v višino ali nižino pa je zelo škodljivo in utegne pokvariti glas za vedno. 3. Pri deklicah nastopi mena redno krog 13. ali tudi krog 12. leta. Pri njih je mena bistveno drugačna. Glasotvornici se ne preustrojata, samo glas pridobi na obsegu, moči, barvi, vzdržnosti in jasnosti. Mena je vedno krajša kot pri dečkih. 4. Po meni dobe dečki moške glasove (§ 18): tenor (višji) ali bas (nižji), ki pojo za 8 stopenj pod soprani in alti. Ženske pa po navadi ne menjajo glasov. Kar smo rekli v 2. točki o deqkih, velja v zmanjšanem obsegu tudi za deklice med meno s pristavkom, da jim petje med meno manj škodi, ker njih glasotvornici nista tako občutljivi. §16. 1. Slednjič štejemo med najvažnejše pogoje petja zdravo uho, glasbeni posluh. Prav redki so ljudje, ki ne razlikujejo barv. Še redkejši skoro oni, ki ne razlikujejo tona od tona. Ti ljudje — pravimo — nimajo posluha. To je včasih naravna napaka, slabo razvito uho, večkrat pa je to zanemarjenje sluha. Čut sluha je treba zbujati že pri otroku v zgodnji nllatfosti, posebno, ako vidimo, da ima otrok slabo razvit posluh. Je pa mogoče z veliko pridnostjo in neodoljivo vztrajnostjo doseči tudi še pozneje lepe uspehe, če imamo trdno voljo. Sluh (glasbeni) se zbudi posebno pri klavirju ali harmoniju, zato naj se taki ljudje pridno oprimejo prvega ali drugega. 2. Posluh si moramo uriti s petjem navadnih lestvic. Vsak fon nastavite poltiho, jasno, vzdržite ga, nai naraste, pojema; stopite na drugo stopnjo (ton više), vzdržite jo čisto, pojte dalje do osme in nazaj! A vse to brez klavirja, morda ob violini. Vežbanje posluha se vrši pozneje posebno pri zadevanju razlikov. Pa tudi zunaj v življenju poslušajte glasbene pojave, skušajte določiti ležo tonov, medsebojno, absolutno! 3. V Soli naj učitelj vsako uro stopnjeraa vadi,zadevanje in določanje razlikov po klavirju ali petju, vse prosto po posluhu. Vežbanje posluha je prav tako važno kakor vežbanje pljuč. Izvežbano človeško uho razločuje tone, ki narede-v sekundi najmanj 16 in največ okoli 3000—3600 tresajev. Čim bliže so toni tem mejam, tem težje jih razločujemo. .. § 17.' 1. Splošna pravila za pevce. Pevska soba ne sme'biti pregorka in ne premrzla, vendar je petje lažje v suhem, gorkem zraku kot v mrzlem. V mrazu si brž prehladimo glaso- § 18, 19. — 166 — tvornici. Po petju ne hodite takoj na mrzlo, ker sta glasotvornici segreti, zunaj dihajte samo skozi nos! 2. Zrak mora biti čist, svež. Zakajena soba je strup, prah razjeda glasotvornici. S kakršnimkoli prehudim vonjem nasičen zrak je glasotvornicam škodljiv. 3. Med petjem, če le razmere dopuščajo, stojte (na obeh nogah), zravnano, glavo neprisiljeno pokonci, da se more za-klopec prosto gibati in glasotvornici raztezati (ne nosite tesnih ovratnikov!), trebuh in rame nazaj potisnjene, prsa široko raztegnjena, neprisiljeno naprej izbočena, usta primerno odprta, ne več kot za dva prsta, ne manj kot za en prst, obraz smehljaje prijazen, čelo in lice jasno, veselo, roke in vse telo mirno, obraz ne sme kazati nikakega napora, pojte igraje! Duševno vedno zbrani in pazljivi! § 18. 1. Glasove delimo po obsegu v: a) s,opran, ki ga pojo dečki, deklice in ženske; b) alt, ki ga pojo nižji glasovi dečkov, deklic in žensk; c) tenor, ki ga pojo visoki moški glasovi po meni, in .c) bas, to so nizki, moški glasovi po meni. Med sopranom in altom leži mezzo-, ali drugi sopran, med tenorom in basom pa bariton, t. j. visoki bas. 2. Obseg pposameznih glasoy;: a) redni, b) izredni': Bas '-£■*- rA:- -• 'X..: * b) j —t B Bariton a) _£l F 'h' t-J (Tenor b) !,JZ a) b) ^ - F n* ~ r r Lto-T-I r-"-W- 1 i- H? 5^0=3 Alt (Kontraalt)" Mezzosopran [So n) b) -----a) —- '~~b) a) iliMillliilillSi «, ——j. —*• ' -rj- -J- * - - Preko teh mej pojo le izredno izurjeni pevci, ki imajo po naravi obsežen in dobro izšolan glas. § 19. Zbore delimo v: a) deške, če pojo samo dečki ali deklice (sopran in alt); b) ženske, če pojo ženske po meni (sopran in alt); c> moške, če pojo samo moški (tenor in bas); č) meš;ine, če pojo dečki, deklice ali ženske in moški (sopran, alt, tenor in bas). b) I 16? - § 20-22. § 20. Petje delimo: 1. po številu glasov v: enoglasno, ako pojo vsi glasovi isto melodijo, dvoglasno, ako poje istočasno samostojno dvoje glasov, tri-, štiri- ali večglasno, ako poje obenem troje, četvero ali več glasov; 2. po vsebini: a) nabožno, ki mu je vsebina verska, nabožna; gojimo ga v cerkvi (cerkveno petje, ki nam služi pri bogoslužju) in izven cerkve (nabožno petje, ki ni vezano na bogoslužne predpise); b) svetno petje, različno od cerkvenega, ki nima stika ne s cerkvijo ne z vero in ne z nabožnimi obredi; 3. po osnutku in obliki: a) narodno petje, ki se goji le po posluhu, je zelo preprosto in enostavno; b) umetno petje, ki je plod skladateljev (umetnikov), umerjeno po pravilih umetnosti in lepote, se ne vrši po posluhu, temveč je zapisano in se 'ga moramo učiti. B. Trajnost glasu. L Note.1 § 21. Vseh tonov ne pojemo enako dolgo, zato imamo znamenja, ki označujejo trajnost glasov. Ta znamenja povemo note. Najdaljša nota je celinka 0, ki ima' dve polovinki J “t" J> polovinka ima dve četrtinki J -j- J, četrtinka dve osminki J' -J- osminka dve šestnajštinkf ^ itd. J J # J_ :_i_J Z l Ji' Ji Z Ji Ji Ji' - M) n n u H) n u 4 4 4 4 4 4 4' 4 4 4 4 4 4 4 4 J Opomba. Note moramo pisati natanko: najprej j, potem r, torej ©; o ali • je glava, | vrat, [> zastavica; vratovi morajo biti vsi navpični./ § 22. Če hočemo zdržati glas dalje kot eno celinko, tedaj zvežemo dotične note z vezajem ali ‘, n. pr.: 00, ©_cL2 1 Iz lat. „nota“. Za merjenje not ima posebne zasluge Franco Pariški (ali tudi Kelmorajnski — doma iz Kölna), ki je položil temelj merjenju not v knjigi „Musica et cantus mensurabilis“ v 13. (če ne že v 12.) stoletju. •J/Z vezajem vežemo poleg tega dve ali več različnih not, če jih pojemo na en zlog (§ 85, 6): J J J J J J J Ves - na m la - da. § 23 26. *- 168 1 § 23. V starejših cerkvenih pesmih jejjbilo^v rabi še troje not, ki imajo daljšo trajnost kot naša o, to so: brevis (kratka) <=> ali ki ima trajnost naših dveh ®; longa (dolga) E, enaka dveina <=> <=> ali našim o o o ©; maxima (najdaljša) jZlE, ki ima trajnost dveli C E ali c= t±> t=> <=i. Ti zadnji dve nista ve5 v rabi, ali <= pa še, posebno pri recitiranju (§ 85, 7, opomba). Opomba. V mensuralni glasbi (v 13. stoletju) so bile še tele note v rabi: semibrevis O naša celinka, miuima f = ‘naša polovinka, semi-minima f ali ^ = naša četrtinka, fusa p = naša osminka in semi-f u s a tj = naša šestnajstinka. § 24. 1. Pika poleg note podaljša noto za polovico njene trajnosti: 0. = e + J, J. = J-|-J, J. = J + / itd. 2. Če pišemo k noti dve piki ( podajjša prva pika noto za polovico, druga še za četrtinko njene trajnosti ali za polovico trajnosti prve pike; n. pr.: ®..= o+ g) + J» J..= J rh J + ^, J..= J + < itd' 3. Tri pike (prav redko v rabi) podaljšajo noto za '/2 'U ~f~ ‘/s njene trajnosti: = J +J' § 25. Kadar hočemo noto poljubno podaljšati in jo po-držati, stavimo nadnjo držaj (fermata ali corona), n. pr.: * II. Nehäji (pavze).1 § 26. 1. Za one časovne enote, med katerimi ne pojemo, imamo nehaj e (pavze), ki jih razdelimo po trajnosti kakor note v: cele —, polovične _, četrtinske i, osminske •?, šest-najstinske £ nelmje itd. jL J_ _L J_ jl j~ jl 1 1 z 11 '+* * * * * * * <* * * * * * * * * H. H ' 11 11 1 1 1 1 1 1 H 2 3 Opomba. — pomeni sploh nehftj celega takta, bodisi £3 ali kateregakoli drugega. 2. Pike imajo pri nehäjih isto vrednost kakor pri notah:-J —• = — + l, b — l -{- *7, •?• = •? + —• = - + - + 2, — * = - + 2 + 7; = -.+ i + *? + *!• “ ' • 1 Iz grščine; hrvaško „stanka .. ‘ — 169 § 27—29. 3. Če velja nehaj (pavza) vsem glasovom obenem, ga zovemo splošni nehäj (generalna pavza) X. 4. Vec celih nehäjev po vrsti pišemo skrajšano, n. pr. kar pomeni nehaje za 24 celih taktov. "Ts /-“v O 5. Držaj nehaje poljubno podaljša: Z, ), «j, 2 itd. III. Takt.1 § 27. 1. Trajnost glasu in not merimo po mahih. Časovna enota je mah roke, ki traja okroglo eno sekundo. Posamezni mahi morajo biti enakomerni, smejo pa hiti v splošnem po značaju pesmi hitrejši ali počasnfejši. 2. Natančno hitrost, mahanja, zlasti pri daljših skladbah, določamo z metronomom, t. j. uri podobno pripravo z nihalom. Na nihalu so zarezane posamezne stopinje, po njem se premika majhna utež. Cim bliže prostemu koncu potisnemo utež, tem počasneje tiketaka nihalo. Po stopnjah lahko natanko določimo hitrost mahanja. M J 92 pomeni torej: utež postavimo na 92. stopnjo in vsak mali pomeni četrtinko. To merilo je izumil 1. 1817. Mälzl, mehanik na Dunaju. Zato zaznamujemo večkrat tudi M M J 92 (Mälzlov metronom). § 28. Posamezne mahe vežemo v skupine, ki jih imenujemo takte (mere). Ločimo jih s taktnico (mernico) [. Po številu mahov, ki jih vežemo v takte, razločujemo sode in lihe takte. Opomba. Delitev taktov v sode (dvodobne) in lihe (tridobne) sega tja v 13. stoletje. Že v menzuralni glasbi so merili note po znamenju, ki so ga pisali začetkom pesmi. Lihe — tridobne so zvali „tempus perfectum“, ker je tri prvo najpopolnejše število in ker je pomenila sv. Trojica, najvišjo popolnost. Znamenje za popolni (tridobni) takt jim je bilo O, t. j. krog. Nepopolni ali „tempus imperfectum“ je bil pa dvodobui takt, zaznamovali so ga s polkrogom C, iz tega naš (g (-*) takt (§ 30, 1). ,'Če so hoteli še enkrat hitreje peti, so a) v tridobnom taktu krog prečrtali (f) — iz tega naš alia breve takt —, b) v dvodobnem taktu pa postavili polkrog narobe D. Za enoto je služila navadno brevis ki je imela v tridobnem (O) taktu tri semibreves, v dvodobnem pa le dve. Sodi takti. § 29. 1. Če zvežemo mali in dvig, dobimo -f-2 (dvočetrtinski) takt, kadar pojemo na mah J, -§■ (dvopolovni ali alla breve (£), 1 Hrvaško „mjera“. * Števec ulomka pove, koliko mahov štqje vsak takt, imenovalec pa kaže, kakšne note pojemo na en mah. Uujuk, Povskn Sola. 22 §.30. 170 -v kadar pojemo na en mah J. Noben takt ne sme imeti ne več ne manj not ali neha jev (pavz), kot jih kaže zapisana mera, temveč natanko toliko, kolikor je predpisano. 2. D v o d o b n e takte ((£ ali •§- in mahamo dvo-dobno — kakor kažeta sliki a in b — ter štejemo: ena, dve. 3. Včasih pišemo namesto ^ tudi § 30. 1. Štiridobna takta sta: -§• ((£ (fc) ali veliki alla breve (sl. c): na mah pojemo J; in B (sl. <:): na mah pojemo j; štejemo ju: ena, dve, tri, štiri. 2. Semkaj spadata tudi ^ (sl. d) in takt (sl. e), ki ju mahamo navadno: ^ takt, ki pa ga mahamo kot ^ (§ 30) ali tudi a b c t / J6 J5 n J3 in štejemo: 1, 2, 3, 4, 5, 6. £ j, ---------- 4. e — 171 — 3. V hitrem petju mahamo ~ takt tudi dvo- ^ dobno (sl. f). \ Prvi mah navzdol mora biti posebno dobro poudarjen. I 4. K štiridobnim taktom spadata slednjič še (sl. g) in takt (sl. h). ' Štejemo ju: m J3 JZ 0 5. Pri hitrem petju mahamo ^ takt — podobno kot ^ (§ 30, 3) — enostavneje takole: 10 U /2 m m m ) 11 > 22* — 172 — Lihi takti. ' § 31. 1. Zvezo treh mahov 7 ovemo t r i d o b n i takt. Te takte razdelimo glede na note, ki jih pojemo na posamezne mahe, v (sl. j), f (sl. k) in ^ takte (sl. I). Mahamo jih: in štejemo: ena, dve, tri. 2. Redkeje uporabljamo ^ (sl. m) ali takt (sl. n), ki ju mahamo takole: V8 V/* Jb JjH JI ra Js6 ii'H m 7 13 o Pri hitrem petju štejemo g- takt tudi tako, kot nam predstavlja slika o. § 29, 1, druga opomba pod Črto. \ — 173 — § 32, 33. § 32. 1. V slovenski narodni in umetni pesmi je dokaj pogosten pet do h ni (~ ali —) takt (sl. p in r), ki ga smatramo navadno za zloženega: -~j- -f* 7 ali ^ Mahamo ga: i ' yi J4 J3 J 5 ali JI J 1 r 2. Redkejši je sedem dob ni ali ) takt (sl. s in š), ki ga razstavljamo v -f -j- ~ ali -j + T• Tako ga tudi mahamo: -J) J3 .S 3. Poljubno menjavo taktov med pesmijo zaznamujemo sproti. § 33. 1. Kadar razdelimo noto na tri enake dele namesto na dva, dobimo trojnice, ki jih zaznamujemo s številko: j-jjj. »-jjj 'T' 'T' TT TT § 34, 35. - 174 — 2. Prav tako razdelimo lahko en mah na pet, šest, sedem ali več enakih not, ki jih zaznamujemo s številko, n. pr.: mr.3» Frrr., JTUTj»1 /ttt in imenujemo: peternice, šesternice, sedmernice itd. 3. Če razdelimo tri mahe na dve enaki noti, dobimo dvojnice (duole); enako tudi četvernice: 1 2 3 1 2 3 _______ J_J’ J_J» J J'J J ~ J J J .22 \ § 34. 1. Nepopoln takt začetkom pesmi imenujemo pred-takt. Predtakt in zadnji takt tvorita en popoln takt. 2. Če obsega začeten nepopoln takt več not kot za polovico svoje vrednosti, potem navadno ne pišemo predtakta, temveč izpolnimo manjkajoče mahe z nehäji, n. pr.: .4 ijj i JJVJJi i ui n an e i t/J J I j. J rjj-jjj" ! J. J\TJ 11^ § 35. 1. y vsakem taktu je prvi mah, ki stoji vedno za taktnico in ga mahamo (taktiramo) navzdol, posebno poudarjen. Tega pravila se samo tedaj ognemo, če ta poudar besedo pači ali grdo nasprotuje besednemu naglasu. Temeljna takta sta dvo- in tridobni, ki imata "poudar na prvem mahu. Vsi drugi takti so že pravzaprav zloženi iz dvo- ali tridobnih, n. pr. g = \ -f- = Zato imajo zloženi takti poleg na- glašenih prvih mahov še en ali več polpoudarov, ki leže tam, kjer je bil prvotno prvi mah: 2. Pregled poudarov in polpoudarov: A A V a) v (£ in ^ taktu: 1 2 | 1 2 ||; b) v f, f in f taktu: 1 2 3 | 1 2 3 II; c) v E taktu: 1 2 3 4 | 1 2 3 4 ||; č) v v in f taktu: 123456|123456 (* Pri petju zelo redko, pri godbi pogosteje. Bistven razloček raznih enakovrednih taktov je ravno poudar, n. pr. in ^: r~0 —3—i *5—1^ p» ■ ■ I I (i" I H ——J-j—4- Prav tako je samo polpoudar odločilen za način ^ in \ takta, ga li mahamo po § 32, 1. p ali r, odnosno 2. s ali «. 3. Hočemo li poudariti katero noto, ki ji po tem pregledu ne gre poudar, stavimo nad dotično noto naglas % n. pr.: 4 J J J i J J J 11 T J J I J j i J J II (Primeri § 85, 4!) § 36. 1. Če zvežemo na isti stopnji nepoudarjeno noto z naslednjo poudarjeno, premaknemo poudar na nepoudarjeno dobo. Take note zovemo sinkope,11 n. pr.< A ^ A A \ A A JIJ JIJ x U j IJ U IJ e i J J 11J 0 O 0 Sinkope moramo izrazito poudariti; oster poudar je njihov bistven znak; označujejo nemir in hrepenenje, mero zelo pozive in učinkujejo zelo krepko^ V slovenski narodni glasbi so sinkope nenavadne, pri drugih narodih (Slovakih, Čehih, Madžarih) pogostne. 2. V| (-§-) taktu ne štejemo mere J J (j^J) k sinkopam; to je samo dolžina. 3. Prave sinkope so tudi one note, ki vežejo dele enega maha z naslednjim, n. pr.: * M M M M h J J M h I J M h Če namreč razdelimo mah na pol, ima prva polovica več naravnega poudarka kot druga, ker mahnemo z roko na prvo polovico. Torej tudi v tem slučaju poudar — četudi le majhen — premaknemo. 1 Iz grškega. § 37, 38. — 176 Opomba. Dozdevne sinkope zovemo one note, ki stopajo sicer enakomerno po maliih, pa vendar pred drugimi, ki imajo podržke, n. pr.: ^=^===^=1^= / ^ /T' 6-; 11 Navidezne sinkope so tu v altu. IV. Znaki. §37. 1. Koncem pesmi stavimo končaj: [J 2. Hočemo li več taktov ponavljati, stavimo jih med ponavljaj: || |J| 3. Kadar so sklepni takti pri ponavljanju drugačni kot pri prvem petju, stavimo različne takte pod menjaj !;_____________ llj, , kaf znači, da preskočimo pri ponavljanju vse takte, ki so pod l: , in jih zamenjamo s takti pod Ib .(itaIi- jansko: prima volta, seconda volta, t. j.: prvič, drugič). 4.,Znak pomeni ponavljanje od tega znamenja nadalje. 5/ I). C. a. F, (Da capo al fine) pomeni ponavljanje od začetka do „konca“ (fine). pomeni kratek oddih — je pa zname- med obema taktoma, rr nje za d i h. V. Brzina (tempo). £ 38. 1. Vseh pesmi ne pojemo enakomerno hitro, hitrost (tempo, brzina) se ravna po značaju pesmi. Natančno brzino zaznamujemo po metronomu (§ 27, 2), splošne označbe — pisane večkrat v italijanščini — so pa tele: a) počasna brzina: Largo — široko, raztegnjeno, Grave — težko in resno, Lento — zategnjeno, Adagio — počasi; b) srednjehitra brzina: Andante — lahno (korakoma), Maestoso — veličastno, Sostenuto — (malo) zadržano, Moderato — zmerno, Allegro moderato — zmerno hitro, Allegretto — (malo) hitro; c) hitra brzina: Con moto — gibčno, Vivac? — živahno, Con brio-ognjevito, živahno, z ognjem, Presto — zelo hitro. Animato — oduševljeno, navdušeno, — 177 — § 39. 2. Te brzine stopnjujemo in pobliže določamo z besedami: f / assai *== zelo, molto = zelo, poco *= malo, piu = bolj, jion L/ tropo = ne preveč itd. 3. Prehod v sredi pesmi iz počasne brzine v hitro naznačimo s: polagoma hitreje (accelerando ali stringendo), iz hitre v počasno pa z: zadržujoč (ritfardando]), polagoma popuščajoč (rilfasciando|), polagoma počasneje (rall[entando|). Prehod k prvotni brzini zaznamujemo s: tempo primo ali a tempo. C. Lega glasu. I. Črto v j e. § 39. 1. Lego (višino in nižino) glasu določamo s č r -tovjem, ki obstoji iz 5,črt in 4 medčrtij. Štejemo jih od spodaj navzgor: .»■■ ■ ‘ w 4 - 3 , 3 2 T Poleg omenjenega glavnega Črtov j a imamo še pomožno črtovje pod in nad glavnim, n. pr.: v imamo torej stalno ali glavno in pomožno črtovje. 2. Note pišemo na črte in v medčrtja:1 a £ 1 I<5cz&z Opomba. Stari narodi so pisali nad zloge znamenja, ki so jim le približno označevala melodijo. (Pindarjeva odal) Poznejši znaki — ueunie — tudi niso nudili nič zanesljivega in nič določnega. Petje se je širilo od ust do ust, neume so jim bile znaki, da so si melodije laže zapomnili; zato so peli večkrat isto pesem pri različnih učiteljih različno. Da bi vsaj nekoliko ustalili melodijo, so potegnili pozneje nad besedilom ravno 'Črto, nanjo, podnjo in nadnjo so pisali znamenja, ki so kazala pot glasu pod začetnim ali glavnim tonom in nad njim. 1 Note morajo ležati natanko na svojem mestu in ne sinejo segati preko črle ali medčrtja, ker povzročajo take note nejasnosti Liujuk, PevBku üolu. 23 § 40. 178 - Pozneje so potegnili dve črti: spodnjo — z noto f — rdeŽe, zgornjo — z noto c — rumeno ali tudi modro. Tu je zgodovinski začetek našega c- in f-ključa. Tudi to ni zadoščalo; potegnili so šest črt in zaznamovali nanje posamezne stopnjp lestvice tako, da so pisali nanje zloge, n. pr.: D _______ o B A ilex (i Do- kar bi ppmenilo: r= Hex coe-li Do-mi-ne maris V 10. stoletju je določil Gvido Areški za pisavo not štiri črte, dal neumam stalnejšo, štirioglato obliko in jih pisal na črte in v medčrtja. Tako so nastale koralne note. S tem je bil položen temelj našim notam. II. Ključi. § 40. Ključi so znamenja, ki jih pišemo vselej na začetku črtovjft, da določimo ž njimi lego not. Ključev imamo več. 1. Najnavadnejši je violinski ali g-ključ: H violinski zato, ker ga pišemo vedno za violine, in g-ključ, ker oklepa njegov zavojček drugo črto, na kateri stoji nota g, torej: 2. Basovske note pišemo po basovskem ali f-ključu: I3E=E basovski, ker pišemo po tem ključu note za bas, f-ključ pa zato, ker oklepata obe piki četrto črto, na kateri leži nota f, torej: mm 3. Prav redko uporabljamo pri petju še c-ključ: m ali E}{L — 179 — S tem ključem prenesemo note poljubno više ali niže, da se ognemo preveliki porabi pomožnega črtovja. Ta ključ leži: za sopran: za mezzosopr.: za alt: za tenor: c c c c v Opomba. C-ključ pišemo dandanes navadno le še za nekatera glasbila (viola, Selo i. dr.). Za petje zadoščata navadno violinski in basovski ključ. 4. Poleg omenjenih ključev so bili svoj čas v rabi Se tile ključi: ali francoski ključ ------------- IN za visoki sopran za ba-riton, za nizki bas. f f 5. Pregled ključev: francoski riolinski sopranski nuzioiopranski altorski tenorski baritonski basovski n nizki ba: Pregled not v različnih ključih: Ključi: 1 Sp i rii IP im i S I Sf •ja 3 h/-CT I ^ S J it & s licdefgahcdefgahcdef gahcdefgahcdefgalicd e f g a h c d e f g a h c d e f g a h cdefgahcde fgahcde fg A H c d e f g a h c d e f g a h c d e F G A H c d e f g a h c d "e* I gahc DEFGAHcde f ga li c d e f ga \ HCDEFGAHcde f gahcd ef GAHCDEFGAHcd e f g ah cd 23* § 41, 42. — 180 — III. Označba not. Lestvice. § 41. 1. V glasbi imamo sedem bistvenih tonov, ki se v nadaljevanju navzgor in navzdol ponavljajo. Teh sedem zaporednih tonov tvori našo premo (naravno ali diatonično1) lestvico. Njene stopnje zaznamujemo a) s številkami: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.; b) s črkami:, c d e f g a h;2 c) z zlogi: do re mi fa su la si.3 Ü -^r & “ 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. c d e f g a h do re mi fa su la si 2. Stopnje lestvice se ponavljajo na levi navzdol in na desni navzgor sledeče: i -&—GL V-O-O. c «I e f g a h c § 42. Ker bi potrebovali za lego not nižjim glasovom (basom) preveč pomožnic, pišemo note za bas v basovskem ali f-ključu (§ 40, 2) sledeče: :—o- &■ f ^ -v ** a c <1 e f g a h c d e f g a h c <1 1 Iz grščine. 2 Črke a — g je prvi uporabljal papež Gregor I. Veliki v 6. stoletju. Od tedaj so splošno v rabi. Stara lestvica na „a“: a b c d e f g je nam tuja, trda, zovemo jo m'olovo (§ 72, 1; § 78, 1, 2). Naša naravna ali durova se začenja s „c“. Ker je bil v stari lestvici „b“ včasih nizek (b), včasih visok (C|), smo za nizkega ohranili „b“ (§ 59, 1, druga opomba pod črto), za višjega pa vzeli naslednjo črko v abecedi „h“. / ' 3 Gvido Areški je v začetku 11. stoletja povzel za pevske vaje začetne zloge vrstic iz himne: Ut queant laxis — Rosonare fibris — Mira gestorum — Famuli tuorum — Solve polluti — Labii reatum — Sancte Joannes. Vrstice so se začenjale po vrsti z zaporednimi stopnjami lestvice. „Ut“ so zamenjali pozneje z „do“, ker je za začetnike točna izgovarjava soglasnika koncem besede (zloga) težka. Radi dvojnega „1“ (sol la), ki je za začetnike tudi težak, so odpahnili najprej „1“ pri sol; ker smo pa z odstranitvijo „ut“ izgubili v lestvici „u“ mesto"„sol“ — „su“. so zamenjali pozneje še „o“ z „u“, tako smo dobili § 43. Ker se lestvica v svojem bistvu in obsegu navzgor in navzdol ponavlja (§ 41), imenujemo posamezne lestvice ali oktave po njih legi: veliko, malo, enkrat, dvakrat^ trikrat .. . črtano, kot kaže naslednji pregled: enkrat, črtana dvakrat črtana ------------7=— 3^*_______======== ahcdefgahcdefgahc velika mala O D E F O A II c d e f g a h c d e f Pod veliko leži kontra in subkontra, nad dvakrat Črtano pa trikrat in Štirikrat črtana oktava. IV. Prema lestvica. § 44. Lestvico c d e ! g a h c imenujemo diatonično ali premo lestvico, ker jo imamo v posluhu že po naravi. § 45. 1. Prema lestvica ima tole sliko: A <0 m —'ec c d e t do re mi fa - n 'a- i g a li c su la si do b) na klavirju: ali c) A § 46. — 182 2. Če predelimo lestvico pri A B, dobimo dva dela, ki sta popolnoma skladna: a) c d e f b) g a h c £ a h c c) ali č) g M d e f ‘I ' I i—r _ a h c V. Trozvok. § 46. 1. Če udarimo na klavirju C-struno, zazvene istočasno nalahno še tile glasovi: i J ^ Istočasno pa zveni nad omenjenimi stopnjami in pod njimi še več stopenj, ki pa jih ne moremo natanko razločiti. To soglasje nam ugaja, zovemo ga glavni trozvok, ker zvene obenem prav razločno tri različne stopnje: 1., 3. in 5. (tetrakord po grškerti, ker je bila tako uglašena grška lira, ki je imela štiri strune). Trozvok imamo že po naravi v ušesu prav tako kot premo lestvico. Zato nam je važna opora pri petju. Pesmi se začenjajo po navadi s stopnjami trozvoka, zato mora pevec stopnje trozvoka dobro poznati. a) Trozvok: b) Trozvok s podvojenim temeljnim tonom: Opomba. V trozvoku trobijo rogovi vojakov, telovadcev in vsi naravni rogovi. 2. Za prvo ali temeljno stopnjo (toniko) najvažnejša in tej hkrati najsorodnejša je peta stopnja (dominanta1). Kotna Gospodarica. — 183 — toniki, tako imamo tudi na dominanti trozvok, ki ga imenujemo dominantni trozvok in je za glavnim trozvokom najvažnejši: 3. Spodnja dominanta (subdominanta), t. j. peta stopnja od tonike navzdol, je f, ki je s toniko tudi zelo sorodna in gospoduje tonom pod toniko. Njen trozvok je za dominantnim najvažnejši in obsega 4., 6. in 8.(1.) stopnjo: . v 4. Te tri trozvoke imenujemo radi velike terce (c—e, f—a, g—h) velike ali durove. Velevažni so, ker obsegajo vse stopnje lestvice in nam ni težko zadeti posameznih stopenj, če poznamo te trozvoke. Tudi je petje s pomočjo trozvokov zanesljivejše in čistejše. Zato mora vsak pevec poznati prav dobro vse tri trozvoke. Njihova sorodnost se kaže tudi v tem, da imajo po en glas vedno skupen: subdominantni glavni dominantni 5. Če leži trozvok v redu: 1., 3., 5. stopnja, ga zovemo po razmerju stopenj do temeljne stopnje terckvintakord ali samo kvintakord (3. stopnje navadno ne omenjamo posebej, ker spada sama po sebi k trozvoku), kadar pa leže stopnje trozvoka tako: 1., 3., 6., imenujemo ta trozvok sekstakord: 6 6 6 / * 6. Udarimo li stopnje v lestvici v redu: 1., 4., 6., dobimo kvartsekstakord: 6 6 6 4 4 4 § 47, 48. 184 Opomba. Bistva sekstakorda in kvartsekstakorda ne izpremeninio, če postavimo tone omenjenih sozvokov tudi v raztegnjeno razmerje: 16., 3' ali 1., 6., 4. Merodajen je temeljni (najnižji) ton-, vse druge si mislimo strnjene v obseg ene oktave (lestvice). Sekstakordi: s 6 6 6 Kvartsekstakordi: ♦ - -S —9- 6 4 7. Oe pridenemo dominantnemu trozvoku še eno terco (d—f), dobimo četverozvok (g—h—d—f), ki ga zovemo radi septime g—f tudi septakord. Njegove obrnjene lege (primerjaj 5. in 6.!) so: a) septakord b) kvintsekstakord c) terckvartakord č) sekundakord — tt-------«f?----— m ii 7 3 Opomba. Podrobnosti o septakordu spadajo v harmonijo. VI. Premi razliki (diatonični intervali1)- § 47. Medsebojno razmerje (razdaljo) tonov po njihovi legi imenujemo razlik. Merimo jih po stopnjah in imenujemo prvo prima, drugo sekunda, tretjo terca, četrto kvarta, peto kvinta, šesto seksta, sedmo septima, osmo oktava, deveto n on a, deseto decima, enajsto undecima, dvanajsto duodecima itd. Prime. § 48. Prima je vedno ona stopnja, ki začenjamo od nje šteti, torej: & e> m Prime so na vseh stopnjah enake, torej c—c in c—c, zato jih imenujemo čiste. — % r 1 Iz latinskega. 185 § 49-51. Sekund e. § 49. 1. Sekunde tvorita po dva sosedna tona premo lestvice, torej e in d, d in e, e in f itd. 1 Prema lestvica je sestavljena iz samih sekund. 2/Slike a do č v § 45. nam kažejo, da je sekunda navzgor c- d večja od sekunde navzdol c—h. Zato imenujemo prvo sekundo (c—d) veliko (+2) [cel ton], drugo (c—h) pa malo (—2) (polton]. V premi lestvici imamo na vseh stopnjah velike sekunde, le na tretji (e f) in sedmi (h č) sta mali sekundi. •12 -1-2 -2 +2 +2 +2 -2 e f J L 1 1 '1' e r c e. S 50. I 1 erce so a, g—h, a c, h—d: 2. Tudi terce so različne: c — e, f — a, g—h obsegajo 2 cela tona (dve veliki sekundi), d — f, e—g, a—F, h—d pa le 1 cel in 1 polton; te zadnje so torej za polton manjše. Zato imenujemo prve velike ( j-3), slednje pa male (—3) terce. +3_______ -3 +3 —3 c (J el g a ličTcT J !_________!____I I _____I -3 +3 —3 Opomba: Terca je važen del trozvoka (§ 46, 1), ki ga imenujemo kratko velikega, če je terca velika (durov trozvok), malega pa, če ima malo terco, n. pr. na drugi stopnji d—f —a. Radi tega imenujemo tretjo stopnjo tudi posredovalko (medianto) med durom in molom (§ 72, 6). Peti jo moramo zelo čisto in razločno. Ker je ostra, je ne smemo siliti s poudarkom preveč v ospredje. Kvarte. § 51. 1. Kvarte so: c—f, d—g, e--a, f —h, g—c, a-—d, h—e: “ I " Bajnk, Pevska Sola. , —Gl mmš: 24 2. Kvarte: c — f, d—g, e—a, g—c, a —d, h —e obsegajo po 2 cela in 1 polton; kvarta na četrti stopnji f— h pa ima 3 cele tone, je torej za polton večja od drugih. Ker so vse druge enake in je kvarta navzgor c—f enaka kvarti navzdol c—g, t. j. i (2 -h V») = 0/2 + 2), zato imenujemo prve čiste (IV), zadnjo pa zvečano1 (-(-IV). IV + IV c d 1 e f 1 1 S a 1 h 1 c ■1 1 1 1 1 1 II IV Opomba: Pri kvarli čutimo nekako utrujenost; nekaj jo teži, česar ne more odvzdigniti, sili nazaj na terco. Imenujemo jo tudi/Spodnjo gospodarico (§ 46, 3)v Kvinte. § 52. 1. Kvinte so: c—g, d —a, e—h, f — c, g—d, a — e in h—f: 2. Vse kvinte 9bsegajo po 3 cele tone in 1 polton, le ona na sedmi stopnji (h—f) ima 2 cela in 2 poltona, je torej za polton manjša od drugih. Ker je dalje kvinta navzgor c—g enaka kvinti navzdol c—f, t. j. (3+.V2) = I 0/2 + 3T, zato imenujemo kvinte čiste; kvinta na sedmi stopnji, t. j. 0/2+2+72), se imenuje pa zmanjšana2 (—V). v c d _L e f J L h c e f J I 1 Stari glasbeniki so ji rekli „tritonus“ (3 celi toni) in so se je ogibali. 4 „Quinta falsa“, radi tega niso stavili v koralnem petju nikdar lestvice na h, ker je Cista kvinta najvažnejši pogoj lestvice (§ 78, 1). — 187 — 3. Čista kvinta c—g se sreča na g s cisto kvarto c—g: IV zmanjšana kvinta H —! pa nas pelje na zvečano kvarto h — f: —V Čisti interval navzgor nam da torej čistega navzdol, zvečani pa v obratu zmanjšanega in narobe. Opomba: Kvinto zoverno tudi (gornjo) gospodarico (§ 46, 2), ki je prodrla težo kvarte in odločilno gospoduje nad vsemi stopnjami cele lestvice. Za temeljnim tonom je ona najvažnejša stopnja, ki pomeni prvo zadovoljivo mesto oddiha in nekako toniko v zgornji polovici lestvice. Sekste. _§ 53. 1. Sekste imenujemo: c—a, d—h, e—c, f—d, g -e, a—f, h-g. j ] '] 1 1 f A'.l'X ' , L r n o . ®~T" ' a" <9 T~C‘l —»——j—® 2. Sekste niso vse enake: c—a, d—h, f—d in g—e imajo po 4 cele in 1 polton, e—c, a—f in h—g pa po 3 cele in 2 poltona. Zato imenujemo one velike (-|-6), te pa male (—6), ker so za polton manjše od velikih. -6 3. Seksta navzgor je enaka terci navzdol. ,Ker je n. pr. c—a mala terca, je c—a velika seksta: V c d ef g a hc I____I___! I_____3____I_____LJ Hc d ef g a h II I II I I I + IV + 6 / -3 24* § 54, 55. — 188 — e—c je pa mala seksta, ker je e — c velika terca: —6___________________________ e f a h c d f g a h c d e f-H—I 1 1 1—1 +3 Velike sekste navzgor nam dajo v obratu male terce in narobe. (Primerjaj § 52, 3!) Septime. § 54. 1. Septime so: c^—h, d—c, e—d, f - e, g—f, a —g, h — a: o— 2. Septima navzgor c — h obsega 5 celih in 1 polton, septima navzdol c—d pa 4 cele in 2 poltona: ________________+7_________________ c d e [ t; a h c I I I I I I I I------i--------rn----i-----------r—r —7 Veliki septimi sta na 1. in 4. stopnji: c—h in f — e, ker sta sekundi c- h in f —e mali, male septime leže pa na 2., 3., 5., 6. in 7. stopnji. 3. Septime dajo v obratu sekunde. Zato dobimo septime najhitreje s pomočjo sekund; n. pr. e- f je mala sekunda, zato je f — e velika septima; a — h je velika sekunda, zato jeli—a mala septima. 4. Velika septima (h) je vodilni ton, ki nas s silo vleče navzgor do naslednje stopnje. Velika septima mora biti odločna, primerno visoka, peti jo moramo previdno in zmerno, da nas s pretiravanjem ne zapelje previsoko. Mala septima ima pa značaj kvarte. Oktave. § 55. 1. Poleg prim so oktave najlažje. Oktave so: c—c, d —d, e — e itd. — 1Š9 — § 56, 57. 2. Oktave so vse brez izjeme enake, zato ciste (VIII). Značaj oktave je — dosežen cilj. Tu se nam umiri uho, tu smo na vrhu. Opomba. Nad oktavami leže none (c —d), ki so slične sekundam (c —d): male sekunde malim, velike velikim nonam. Decime so kot terce male in velike: c —e je velika decima, ker je c —e velika terca, d — ! je mala decima, ker je d— f mala terca itd. Te razlike imenujemo tudi: sekunda v oktavi, terca v oktavi itd. § 56. 1. Sledeči pregled kaže, da so vsi čisti razliki v premi lestvici, računani od temeljnega tona, navzgor in navzdol enaki, veliki navzgor so pa navzdol mali. ii iii i— i---i i i i i i VIII —7 —6 V IV -3 -2 I +2 4-3 IV V +6 +7 VIII I I II I I II I II I I II I---i--ri----1---i-----T7--T---TT—7------T--TH c d e! g a hc d ef g a h c 2. Naslednji pregled pa kaže skladnost obrnjenih raz-likov: I navzgor = VIII navzdol, +2 navzgor je enaka — 7 navzdol itd. i---------1 l l i I +2 +3 IV V +6 +7 VIII I I I i I I I I VIII -7 -6 V IV -3 -2 I , VIL Prestavni znaki. § 57. Med premimi stopnjami naravne c-lestvice imaino še pet vmesnih stopenj (§ 45, b). To so na klavirju črne tipke, ki leže med c in d, d in e, f in g, g in a, a in h. Te stopnje imenujemo lihe ali hromatične' poltone, znake pa, ki jih ž njimi zaznamujemo, prestavne znake. Ti znaki so: a) višaj #, b) nižaj c) vračaj J. 1 Iz grščine: pobarvani, ker so pisali v 16. stoletju (začetkom razvoja not) znižane in zvišane tone rdeče. Ta misel se je bila v najzadnjem času zopet pojavila, pa ni niti malo prodrla. § 58. 1. Višaj $ zviša noto za polton in ji podeli končnico -is: -pr=fo=P:=#i :EiäE cis dis eis fis gis ais his cis Opomba. Prestavne znake moramo pisati natančno na one stopnje, na katerih leže note, ki jih znaki zvišujejo, torej napačno: 3 P prav: 2. Za dvojno zvišanje imamo dvojni višaj X, ki zviša noto dvakrat in ji da končnico -isis: :xč?t cfsis disis eisis Jisis gisis aisis hisis cisis \ § 59. 1. Nižaj \> zniža noto za polton in ji da končnico -es: ces hes' as2 ges fes es8 des ces L 2. Za dvojno znižanje pišemo dvojni nižaj note dobe končnico -eses: ceses heses’ ases3 geses ’feses eses d^ses ceses § 60. 1. Vsi prestavni znaki veljajo za vse note istega imena (vseh oktav) do prihodnje taktnice. Če hočemo vrniti zvišano ali znižano noto v prvotno (pravo) lego, stavimo prednjo vračaj b, ki velja tudi do prihodnje taktnice. ali: Že • t I 1 ali „b“. ’ Ne aes in ees! 3 Tudi bebe in asas. 191 § 61. 2. Dvakratno zvišanje ali znižanje vračamo le z enim vračajem fcj; hočemo li preklicati pri dvojnem zvišanju ali znižanju le enkratno zvišanje oziroma znižanje, tedaj pišemo i$, j;l'. VIII. Istozvočni (enharmonični) toni, liha (hromatična) lestvica, lihi razliki. §61. Istozvočni (enharmonični) toni so tisti, ki jih različno pišemo, pa enako pojemo. Če zvišamo c in znižamo d, dobimo isti ton, ki leži med c in d. (Vaja 29!) Ta dva tona (cis in des) sta istozvočna ali enharmonična. Vendar imenujemo c —cis mali ali lihi (hromatični), c — des pa veliki ali premi (diatonični) polton, ker je cis nastal iz iste stopnje, des pa iz naslednje višje. Pregled vseh istozvočnih tonov je takle: a) z enim višajem in enim nižajem: f ff# {öl----------- ir b) z dvakratnim višajem in nižajem: — —j. S- nsr-Wl c) na klavirju: Hesa § 62, 63. — 192 — Čemu pišemo iste tone na več načinov? Ker zahteva to glasbeni pravopis glede na harmonijo. § 62. Z zvišanimi in znižanimi toni dobimo novo lestvico, ki jo zovemo liho lestvico, ker obsega poleg premih tudi še vse lihe (bromatične) tone. Liha lestvica obsega torej 12 tonov. § 63. 1. S prestavnimi znaki dobimo lihe razlike. Če zvišamo primo enkrat, jo imenujemo zvečano primo: če jo dvakrat zvišamo, dobimo dvakrat zvečano primo: : < X-#- 2. Če zvišamo velike ali čiste razlike enkrat, dobimo zvečane, če pa dvakrat, pa dvakrat zvečane razlike. 3. Iz velikih razlikov (sekund, terc, sekst, septim) dobimo z enim nižajem male, iz čistih in malih pa zmanjšane. Z dvakratnim nižajem nastanejo iz čistih in malih dvakrat zmanjšani razliki. Opomba. Zmanjšani iu zvečani razliki so redki, posebno sekunde, terce, sekste in septime, ker jih izražamo večkrat z enostavnejšimi isto-zvočnimi toni. Še redkejši so dvakrat zmanjšani in dvakrat zvečani razliki. 4. Zvečane razlike pojemo vedno krepkeje in odločneje od zmanjšanih. 5. Pregled in obračanje vseh običajnih razlikov (§ 56): Prime: čista Ht- —.-_q zvečana zmanjšane ni -s 2 krat zveč. 2 krat zm. ni m——j •J T**- “#• čista rt— i ♦ #♦ c zmanjšana )ktave: zvečana IV- *-#■ 2 krat zm. 2 krat zveč. Bp===*ä T* 1 • : ■ - ' — 193 — m velika Sekunde: mala zmanjšana zvečana S1 -Wt 1 mala Septime: velika zvečana zmanjšana IZ (SOZ velika mala Terce: zvečana zmanjšana 2 krat zveč. 2kratzm. m tV- K tV- Tl t^rr Sekste: mala velika zmanjšana zvečana 2 krat zrn. 2krat zveč. ZSL_ Kvarte: čista zvečana zmanjšana 2 krat zveč. 2 krat zm. W ~ - J— • jj—- ■" t* 1----:—sa—.............. tV- IV- 11 -A"- 'V P čista Kvinte: zmanjšana zvečana 2 krat zm. 2 krat zveč. I čista Kvinte: zvečana zmanjšana 2 krat zveč. 2 krat zm. m čista Kvarte: zmanjšana zvečana 2 krat zm. 2 krat zveč. m m 3= ISl esIeeI p velika Sekste: mala zvečana zmanjšana 2 krat zveč. 2 krat zm. rm Terce: velika zmanjšana zvečana 2kratzm. 2 krat zveč. mala Bujuk, Pevska iola. 25 § 64, 65. — 194 — velika mala Septime: zvečana zmanjšana 2 krat zrn. 2 krat žveči — Sekunde: velika zmanjšana zvečana 2 krat zveč. 2 krat zm. :EE5E^jEjj mala Oktave: Čista zvečana zmanjšana 2krat zm. 2 krat ZveČ. čista Prime: zmanjšane ni zvečana 2 krat zveč. 2 krat zm. ni Č. Durova lestvica. § 64. S prestavnimi znamenji in lihimi (hromatičnimi) toni lahko postavimo lestvico na vsako stopnjo C-durove lestvice, slika lestvice pa mora ostati ista, t. j. med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo mora biti polton: 1 2 34 5 6 78 S tem dobimo 12 različnih lestvic ali durovih1 tonovih načinov, ker ima lestvica 12 različnih tonov. § 65. 1. Če razpolovimo lestvico a pri A ß in denemo prvo (1) polovico vrh druge (II),'dobimo lestvico b z malo septimo (g—f), drugi polton leži med 6. in 7. stopnjo namesto med 7. in 8. a) 8. 7. j 6. I 4 2. 1. b) II. . 8. 7. 6. 5. 4. ■i 2. 1*. II. 1 V glasbi razločujemo dve vrsti lestvic: molove (mehke), ki imajo malo terco, n. pr. stara eolična lestvica na a (§ 88, 2), in durove (trde) z veliko terco na c, kot jo imamo mi. Nam je mol tuj, laže-pojemo dur. Naši južni bratje Srbi in Bolgari pa imajo zelo veliko narodnega in umetnega petja v molu. — 195 — 2. V lestvici b moramo septimo f za polton dvigniti, da dobimo med 6. in 7. stopnjo cel ton, med 7. in 8. stopnjo pa polton. g fis 8. 7. 6. d 5. 4 li a 2. K 1. ali: 3. Dober pripomoček za sestavo novih lestvic je „Batkejev glavnik“, ki si ga po meri tipk lahko vsakdo izreže. re mi Ja su la sl do \ Glavnik nam pokaže, pravilno nastavljen na temeljni ton, vse zvišane in znižane stopnje poljubnih lestvic. Postavimo li do na g, kaže si na fis, torej moramo 1' zvišati. ' 4. Ker velja zvišanje „fis“ za vse f v vsej pesmi, ga pišemo takoj za ^ ali *)’, kar nam označuje G-durovo lestvico: — —-=—o— do re mi fa su la si do 25* — 196 — Trozvoki: i Četverozvok: Rubdominantni glavni dominantni 5. G-lestvica se razlikuje od C-lestvice le po fis, vse druge stopnje imata enake, to je sorodnost prve vrste. Čim več skupnih stopenj imata dve lestvici, tem sorod-nejši sta. § 66. 1. Pri vseh nadaljnjih lestvicah jemljemo za temeljni ton vedno dominanto in zvišujemo septimo. Tako dobimo: 2. D-dur: Lestvica: Trozvoki: Četverozvok: Ho 3. A-dur: Lestvica: mmm rabdominantiii Trozvoki: glini doniiutni H mm : ,= Četverozvok: do 4. E-dur Lestvica; sibdominantni Trozvoki: glaini dominantni Četverozvok: 5. H-dur: Lestvica: tnbdoninutni glatii Trozvoki: dvainantni do jjjšjpgpi snbdominantni glarni dvminantni Četverozvok: —=“Ž; m 6. Fis-dur (redko v rabi): Lestvica: Trozvoki: Četverozvok: ■ ■—i__________________|0________________ —X------------------------------------------ do tildminantni duminantni 7. Cis-dur (zelo redko): Trozvoki: Četverozvok: lestvica: subnoniinantni dominantni Pregled zvišanj:- §67. 1. Vrsta lestvic z višaji je sledeča: število # ime lestvice vrsta zvišanja 0 c 2. 2 4 6 d e f (is) 4. 6. 1. 1 3 a 5. 5 7 h c(i8) 7. 2. Nove lestvice z višaji smo razvijali po čistih kvintah navzgor: C-G-D-A-E-H-Fis-Cis; v kvintnem krogu:] 0# 3# Sik C is F«'s • Opomba: Dobro si je treba zapomniti red zvišanj: fis, eis, gis, (lis, ais, eis, his! § 68. Kakor po kvintah navzgor, tako razvijamo lestvice tudi po kvintah navzdol: postavimo li drugo polovico (§ 65, 1) C-durove lestvice pod prvo, dobimo lestvico: f e d c h a g F1. 1 Temeljni ton f (F) ponovimo spodaj, kot smo ga ponovili pri postopu navzgor (c —č) zgoraj. — 198 — Med 3. in 4. stopnjo (a—h) leži cel ton, med 4. in 5. (h—c) pa polton. Glavnik nam pokaže, da moramo h znižati v hes (b), pa dobimo lestvico: 1. F-dur: Lestvica: Trozvoki: Četverozvok: IfÜ do 1 m1 snbdominanint slavni dominantni Z enakim postopanjem dobimo: 2. Hes-dur: Lestvica: Trozvoki: -------- Ho m i -i- Četverozvok: Bulidominanlni glavni dominantni 3. Es-dur: Lestvica: Trozvoki: Četverozvok: i do 4. As-dur: Lestvica: Biihdominantui glavni Trozvoki: dominantni Četverozvok: do i Sh-' Enbdominantni glavni dominantni Četverozvok: 5. Des-dur: Lestvica: Trozvoki: sr' do snh dominantni glavni dominantni 6. Ges-dur (redko): Lestvica: Trozvoki: Četverozvok: do subdominsntni glavni dominantni — m § 69, 70. 7. Ces-dur (zelo redko): Lestvica: Trozvoki: Cetverozvok: suliiliiminaiiliii Jiimiuantni Pregled znižanj: §69. 1. Vrsta lestvic z nižaji je sledeča: 7 5 ces des 6. 4. 3 es •2. 1 f 7. 6 ges 5. 4 2 as hes 3. 1. 0 število c ime lestvice vrsta znižanja 2. Nove lestvice z nižaji smo razvijali po čistih kvintah navzdol: C-F-Hes-Es-As-Des-Ges-Ces; v kvintnem krogu: * Ift m c Opomba: Dobro si je treba zapomniti red znižanj: lies, es, as, des, ges, ces, lesi § 70. 1. Primerjamo li lestvice z višaji z lestvicami z nižaji, dobimo tale pregled: število # 0 2 4 6 * c d e f l> !> 1» 7 5 3 1 13 5 7 # g a h c I’ \> \> 6 4 2 0 število \> § 71. — 200 — 2. Iz tega pregleda moremo hitro določiti lestvico za vsako število nižajev ali višajev, če poznamo lestvice do 3 # in 3 |>. öe imamo lestvico n. pr. s 6|t, izvemo, da je to fis, ako vemo, da ima 1fr F-dur, 6 -j- 1 — 7; 5 p = Des-dur, ker ima dopolnilo do 7, t. j. 2 # D-diir itd. 3. Višaji se vrste v prvi polovici (navzgor) v sodih (0, 2, 4, 6), v drugi pa v lihih (1, 3, 5, 7) številih; prav tako se vrste nižaji v prvi polovici (navzdol) v sodih, v drugi pa v lihih številih: -< -m fr j 0 j K m— ► 7 5 3 1 ; 6 4 2 2 4 6 i 1 3 5 7 # I’ t c d e f 1 g a h j c i d e f g a h c fr fr fr j fr fr i- Znižanja in zvišanja se vrše torej po istem redu, višaji na desno, nižaji na levo. § 71. 1. Ako združimo oba kvintna kroga (g 67 in § 69), dobimo sledečo sliko: ]>«« -M / '• V s / ✓ ' J > ^ / / ✓ ' \ ^ / / U h; : n 7'^. L Qt*X 2. Ta krog nam kaže, da je C-durova lestvica brez in |\ Lestvice z | se zavijajo proti desni, one z fr proti levi, pri fis oziroma ges (6 # — 6 fr) se srečajo. — 201 — Lestvici na fis oziroma ges se glasita: fis gis ais h cis dis eis fis ges as hes ces des es f ges. Vsi toni prve lestvice so istozvočni s toni druge, zato sta tudi ti dve lestvici istozvočni. Istozvočni sta tudi lestvici cis (7 %) in des (5 j?): cis dis eis fis gis ais his cis des es f ges as lies c des. Vse lestvice, ki se krijejo na kvintnem krogu na strani 200 proti sredi, so istozvočne. t Vsota prestavnih znakov dveh istozvočnih lestvic je 12: 0|» + 12# = 12, 3#’+9f> = 12, 5j> + 7?f = 12 itd. D. Molova lestvica. § 72. 1./ Molova lestvica se je razvila iz stare eolijske lestvice ahcdefga. Nam ta lestvica ne prija več povsem. Uho nas samo sili pri mali seksti a — f nazaj proti temeljnemu tonu; sedma stopnja, ki je vodilni ton, nam je po ušesu bliže pod temeljnim tonom. To lestvico pojemo torej najlaže takole: To je temeljna ali harmonična lestvica. Od C-durove lestvice jo loči le gis, to je sorodstvo prve vrste. Opomba: Bistvena (značilna) stopnja je mala terca. Okoli nje se suče lestvica do čiste kvarte navzgor in zmanjšane kvarle navzdol: :o:: V ^ "* Skrajna dva tona (f in gis) silita proti središču: prvi težko (§ 72, 1; § 51, 2, opomba), drugi ostro, ker je vodilni^ tSfj? Geometrijsko bi lahko zaznamovali ta postop kot elipso./ *. 2. Hočemo li vendar peti melodij o v obsegu cele lestvice navzgor in navzdol, potem se nam upira zvečana sekunda med seksto (f) in septimo (gis). Da se temu nekako ognemo, zvi- Bajuk, Pevska Sola. , 20 — 202 — samo seksto, kadar postopamo navzgor: naši koraki so veliki, odločni, naš cilj je na vrhu, zato velika seksta; torej: To lestvico zovemo melodično (navzgor). 3. Hočemo li peti od zgoraj navzdol v obsegu lestvice, potem vemo, da je naš cilj spodaj; bližamo se mu z velikimi, odločnimi koraki: sekunda a — g in terca a — f sta veliki. Tako dobimo melodično lestvico navzdol, ki jo imenujemo hkratu naravno molovo lestvico:1 <<1 ܧE / 4. Imamo torej tri molove lestvice, ki so med seboj seveda zelo sorodne, v sredi med obema melodičnima leži harmonična. A-dur: 1 mcludični ravzgor: . harmonična: melodična navzdol: 1 o- $ C-dur: 5. Iz te primere je razvidno, da so do pete stopnje vse tri molove lestvice enake, razlike leže v zgornji polovici v seksti in septimi. Preglednica kaže, katere stopnje so jim skupne. 1 § 78, I, 2. — 203 — 6. Trozvok je vsem trem lestvicam enak: sestavljen je iz tonike, male terce in kvinte. Mala terca je značilna in daje tro-zvoku bistven znak. Trozvok z malo terco se zove kratko molov, oni z veliko terco pa durov (§ 50, opomba). A-molovi trozvoki: subdominautni glarni dominantni seklakord kiaitakstakord —en Sr •v __ •»--- HlTTl IJ ^& ^ Četverozvok je v molu in duru enak (§ 46). § 73. 1. A-molova lestvica nima nič prestavnih znamenj, ker ni noben ton v vseh lestvicah stalno zvišan. Zvišanja zaznamujemo po potrebi sproti. Ker tudi C-durova lestvica nima nič prestavnih znamenj, imenujemo ti dve lestvici spore dni. Lj Vsaka molova lestvica ima po eno sporedno durovo lestvico in narobe./^ 2. A-dur in a-mol imata skupni temeljni ton, zovemo ju istoimenski lestvici. Vsaka molova lestvica ima istoimensko durovo lestvico. 3. E-mol.1 a) Melodična lestvica: navzgor navzdol $==-------------- $ b) Harmonična lestvica: Trozvoki: Ü 1 Bubdominantni glavni Sporedna lestvica G-dur, istoimenska E-dur. dominantni 4. H-mol. a) Melodična lestvica: navzgor navzdol b) Harmonična lestvica: Trozvoki: —-a---1 ari 8nb dominantni glami dominantni Sporedna lestvica D-dur, istoimenska H-dur. 1 Primerjajte pri vsaki molovi lestvici istoimensko in sporedno durovo! X 243. ti?, ISf, ISX/ 26* — 204 — t 5. Fis-mol. a) Melodična lestvica: navzgor navzdol b) Harmonična lestvica: Trozvoki: ty snldominanlni glarni dominantni Sporedna Icstvica A-dur, istoimenska Fis-dur. 6. Cis-mol. a) Melpdična lestvica: navzgor ' navzdol b) Harmonična lestvica: Trozvoki: I snbdominautni glavni dominantni Sporedna lesjvica E-dur, istoimenska Cis-dur. 7. Gis-mol. a) Melodična lestvica: n navzgor navzdol a b) Harmonična lestvica: Trozvoki: =4E= sub dominantni glavni dominantni Sporedna lestvica H-dur, istoimenska Gis-dur. 8r Dis-mol (redko). a) Melodična lestvica: ' navzgor navzdol Jh-" b) H rili & "——~ ; . : o b) Harmonična lestvica: Trozvoki: -Ö-- lSr*iS=£: subduminantui glarni ' dominantni Sporedna lestvica Fis-dur, istoimenska Dis-dur. — 205 — 9. Ais-mol (zelo redko). a) Melodična lestvica: navzgor u nav** - O- -OS ZT5T.. navzdol b) Harmonična lestvica: E Trozvoki: ?~~g-T7ac^ —g-J«- g^j§fejž=;i= subdominantni glavni dominantni Sporedna lestvica Cis-dur, istoimenska Ais-dur. § 74. Molove lestvice z nižaji: 1. D-mol.1 n) Melodična lestvica: navzgor navzdol £ a— Trozvoki: b) Harmonična lestvica: —0— B--0- aLL-®--m w— subdominantni 1 'ÖL- ■O- dami dominantni Sporedna lestvica F-dur, istoimenska D-dur. / 2. G-mol. a) Melodična lestvica: navzgor navzdol y , .,■■ s ftg-np:-19"!:". P,:tfr=k b) Harmonična lestvica: Trozvoki: ■j........... rg g— S- subdominantni glarni dominantni Sporedna lestvica B-dur, istoimenska G-dur. 3. C-mol. a) Melodična lestvica: navzgor * navzdol Ip k -o— O. =SrV=M E&E ^ o' b) Harmonična lestvica: Trozvoki: 9- -0—0. äg=j^=jüä ÖL- I sul) dominantni glarui dominantni Sporedna lestvica Es-dur, istoimenska C-dur. 1 Pri durovih lestvicah smo stopali po kvintah od c, pri molovih pa stopamo od a. Subdominanta je d. — 206 — 4. F-mol. a) Melodična lestvica: navzgor n za~ -0—0- navzdol =*=2dta=$g=^ b) Harmonična lestvica: fej— ---------- Trozvoki: — —SC -tf? ÖL- üe£e Bubdomiiantni glavni dominantni Sporedna lestvica As-dur, istoimenska F-dur. 5. B (H es)-mol. a) Melodična lestvica: navzgor navzdol b) Harmonična lestvica: Trozvoki: r- / subdominantni glami Sporedna lestvica Es-dur, istoimenska B-dur. 6. E s - m o 1/ 'j a v mm dominantni n) Melodična lestvica navzgor navzdol b) Harmonična lestvica: Trozvoki: sobdominantni glami Sporedna lestvica Ges-dur, istoimenska Es-dur. 7. As-mol. [ a) Melodična lestvica: navzgor navzdol t=^ dominantni e b) Harmonična lestvica: =5=3p=$EE=: ZBlZ o. o— Trozvoki: 11111 _ ^ - 8 snbdominantni glarai dominantni Sporedna lestvica Ces-dur, istoimenska As-dur. — 207 — § 75-77. § 75. Pregled molovih lestvic: # 0 2 4 6 i i 3 5 7 # # I # it # a h c d ; e f g a V ! ^ t> 7 5 3 1 j 6 4 2 o v Kvintni krog je prav tak kot pri durih, samo da se začno lestvice na levo in desno po kvintah od a. / § 76. Če se začne pesem v molu, ni treba, da bi morala ostati ves čas v molu, temveč se giblje po pravilih sorodnosti prosto v durove in molove lestvice. Konča se lahko v sporednem duru ali v molu. § 77. Naslednji kvintni krog nam kaže a) vse sporedne, b) vse istozvočne molove in durove lestvice in c) sorodnost lestvic, ki je tem večja, čim bliže leže v krogu. ce$ 'e s ds. GeS Velik« črk« Jitaj za durove, mal« -/.a molove lestvic« I § 78, 79. — 208 — E. Stare koralne lestvice.1 § 78. 1. Do tu poznamo durove in molove lestvice. Prve imajo polton med 3. in 4. ter med 7. in 8., druge pa med 2. in 3. ter med 7. in 8. stopnjo (izvzemši melodično navzdol). Te lestvice ostanejo vedno enake, naj jih postavimo na katerokoli stopnjo v lestvici, izpremeni se samo lega. V koralu pa imamo na vsaki stopnji naše lestvice (izvzemši h radi zmanjšane kvinte) posebno lestvico; te niso vse podobne našima dvema (durovi in molovi): d e~f g a h^c d ga h~c d e~f g e~f g a h'"c de a h^c d e~f g a f g a h^c d e^f c d e~f g a h~c 2. Lestvica na a je podlaga naši molovi, na c pa naši ä lestvici (§41). J -O 3. Prve štiri lestvice (d, e, f, g) je vpeljal mipSz Ambrož v 4. stoletju v bogoslužje, zato jih zovemo tudi „ambrozijanske“ ali avtentične (glavne) lestvice. Njih imena: d — dorijska,-' e — frigijska," f — lidijska,3 g — mikso-lidijska (mešanolidijska) dokazujejo, da nosijo značaj vzhodnih (orientalskih) lestvic. Zelo važna jim je vedno dominanta (Cista kvinta), na kateri so peli vse recitative.' Nad kvinto je imela vsaka lestvica še čisto kvarto. Središče je bila torej kvinta s čisto kvinto navzdol in kvarto navzgor. 4. Obseg (ambitus) navadno ni šel preko oktave, to je bil „tonus perfectus“; če ni dosegel oktave, „tonus imperfectus“, če pa je spodaj ali zgoraj presegel oktavo za en ton, so ga zvali „tonus plus-quamperfectus“. Kadar je pa segala melodija iz avtentične lestvice v plagalno,. so zvali to petje „tonus mixtus“. § 79. 1. Za papeževanja Gregorja I. Velikega so prišle v 6. stoletju v rabo še štiri lestvice, ki so jim rekli plagalne ali stranske; razločevale so se od (avtentičnih) glavnih v tem, da so imele postavljeno kvarto pod kvinto, n. pr. h c d e f g a h, zato so jih tudi nazivali s pristavkom „liypo“ (spodaj): hipodorijska, hipofrigijska, hipolidijska, hipomiksolidijska. Imeli so torej osem različnih lestvic: štiri avtentične in štiri plagalne. V 12. stoletju pa so pridejali tem osmim še štiri, te so bile: A—e - a eolična, e A—"e hipoeolična, C —g —c jonijska in g —C —g hipojonijska. aMS*X\ ^Koral je enoglasno cerkveno petje, ki sta ga vpeljala in uredila IyGfH&n Ambrož (f 397) injGregor I. (f, 604) in ga še danes cerkev uporablja pri službi božji in cerkvenih obredih./ * Dorida, grška deželica. 3 Frigida in Lidija, deželi v Mali Aziji. 4 V frigijsVem seksta c radi zmanjšane kvinte na h odnosno zvečana kvarte f—h. 5 § 79. — 209 — Tako so dobili 12 lestvic, ki so jih zaznamovali s številkami I.—XII. Glavne so bile I., III., V., VII. itd., stranske pa II., IV., VI., VIII. itd. Tonika je bila skupna vsem plagalnim lestvicam z dotično avtentično lestvico, n. pr. dorijska in hipodorijska sta imeli isto toniko d. Dominanto pa so imele plagalne lestvice na terci pod avtentično dominanto, samo hipo-miksolidijska je imela c namesto h. (Primerjaj dominanto frigijske lestvice!) 2. Pregled koralnih lestvic: ' Glavne koralne lestvice Stranske koralne lestvice Skupna I. Dorijska: mmMm II. Hipodorijska: ...... Dominanti }f v _j-4 -0-rLs III. Frigijska: IV. llipofrigijska: 1— V. Lidijska: VI. Hipolidijska: VII. Miksolidijska: VIII. Hipomiksolidijska: IX. Eolijska: X. Hipoeolijska: »*- XI. Jonijska: I XII. Hipojonijska: ~ii Po legi poltonov so enake: 1. in VIII., III. in X., VII. in XII., IX. in II., XI. in VI. Razlika medT njimi je pa v tonikah in dominantah: I. ima toniko d, dominanto a, VIII. pa dominanto c — toniko g, III. e —c, X. a — c itd. To daje posameznim lestvicam bistven značaj. 1 Kadar je sledila za b melodija navzgor, so stavili „B-quadratuin“ (;), če pa je šla navzdol, pa „B-rotundum“ (!?). (§41, druga opomba pod črto; § 52, 2, druga opomba pod črto; § 59, 1, prva opomba pod črto.) Jlajuk, Pevska Sola. 27 — 210 — F. Predavanje. § 80. 1. Do sem sega nauk o pevski spretnosti, govoriti <* pa moramo še o pevski umetnosti, ki bodi cilj vsakemu pevcu! Umetniška poglobitev je pevcu neobhodno potrebna, ker je petje sicer lahko tehnično dovršeno, pa mrzlo, manjka mu milobe, gorkote, manjka mu duše in življenske sile. Zato naj se vsi pevci seznanijo z naslednjimi poglavji! I. Moč in stopnjava glasu. Moč glasu se ravna i v celoti i v posameznostih po vsebini pesmi. Pevec jo navadno sam lahko ugane, besedilo samo mu to pove. Navadno pa moč in stopnjavo glasu zaznamujemo z besedami in okrajšavami: 2. Za prav tiho petje: pp (ali ppp) — pianissimo — zelo tiho, p (ali mp) — srednje piano — tiho, m. v. — mezza voce (čitaj „voče“) —. polglasno, sotto voce — pritajeno (zamolklo). 3. Za srednjo moč: pf — poco forte — malo močno, mf = mezzo forte — srednje močno, rf = rinforzando — ojačeno, sf = sforzando (A) — s poudarkom: močno poudari, pa takoj odnehaj! 4. Za močno petje: f = forte — glasno, ff (ali fff) — fortissimo — zelo glasno, con tutta la forza — z vso močjo, marcato — poudarjeno, ben marcato, marcatissimo — zelo poudarjeno. 5. Menjava moči se redoma ne vrši skokoma, naenkrat, temveč polagoma; prehod iz tihega petja v močnega in narobe mora biti izravnan. Prehod iz p v mf ali mf v f je cresc(endo) —=C; glas narašča toliko časa, kolikor kaže znamenje. Pri decr(escendo) — pa ponehujemo in preidemo iz močnejšega petja k tišjemu. Sem spada tudi dim(inuendo) — zmanjšujoče. Morendo (umiraje) in smorzando (ugašujoče, pojemajoče) pomenita prav tiho in malo zadržano. — 211 — 6. Vsi prehodi morajo biti enakomerni, lepo zaokroženi in zahtevajo vzdržne vaje.1 Najprej je treba vaditi pp in p, polagoma prehod, pp v p in narobe, potem šele mf in f. Za tem pride na vrsto prehod iz mf v f in ff. Samo najizurjenejši pevec more peti ff čisto. Varujte se kričanja! II. Nastavek (intonacija2). § 81. 1. Dober nastavek je za čisto in lepo petje ne-obhodno potreben. Nastavek v ožjem pomenu imenujemo začetek vsakega tona, v širšem pomenu pa začetne tone pesmi ali glasbenega stavka sploh.8/Vsak ton mora biti takoj v začetku popolnoma čist, ne prenizek ne previsok, še manj pa neodločen, omahljiv. Najgrša napaka so pa priveski in zaleti začetkom tona, ki niso samo z glasbenega, ampak tudi z estetskega stališča za nič. 2. Preden začnemo peti, moramo imeti usta lahno odprta že v legi prvega zloga. Če ima prvi zlog a, ne smemo pripraviti ust za e itd., Glasotvornici dobita svojo napetost za prvi ton nekako že v istem hipu, ko smo pripravljeni za petje. Sapa mora biti v polnih pljučih pripravljena. Začnemo vedno z lahnim tokom sape, t. j. p in, ako treba peti f, hitro na-rastemo. Glas, ki ga začnemo naglo (sunkoma) f, je grd, le pri najboljšem pevcu morda lep in čist. 3. Takoj v začetku je treba odpraviti, če se pojavijo, priveske in zalete pred nastavkom, n. pr. n(amen), h(aleluja) i. dr. ' 4. Pri vsem tem pa ne sme trpeti jasnost in odločnost melodije, posebno ne v večglasnem petju, kadar nastopajo glasovi razpredeno in samostojno; nastopi morajo biti točni, odločni in jasni, da moremo razbrati pestrost skladbe. 5. Večglasno petje cesto ni ubrano: visoki glasovi pojo prenizko, nizki pa previsoko, glasovi ne soglašajo, „distonirajo“. Vzrok: nejasen, nečist, neodločen nastavek in nepravilno dihanje. Preglejte podrobno glas za glasom, stopnjo za stopnjo in petje bo čisto! Preizkusite glasove mrmraje! 1 Posebno basi naj pazijo, tla izenačijo moč višine z nižino, ker v višini radi pretiravajo. Prehod iz enega registra v dragega (§ 10) mora biti lepo oglajen. 2 Iz latinščine. 3 „I n t o n i r a ti“ pomeni tudi splošno določiti začetne tone pevcem. Intoniramo z vilicami, s piščalko a — c ali samo c, ali s primernim glas- bilom (klavirjem, harmonijem). 27* III. Dihanje med petjem. § 82. 1. Dihajte mirno, da se ne sliši! Poslušalec ne sme nikdar vedeti, kdaj pevec diha. Dihajte redno pred nepoudar-jenim, nikdar pred poudarjenim mahom: 811^1 ne pa: Paziti moramo v tem slučaju: a) da ne trgamo besedi in ne glasbene misli; b) da dihamo preden nam je pošla vsa sapa; c) da odtrgamo čas za dihanje redno prejšnji, n e.naslednji noti. Ta odtrgljaj ne sme biti podoben pavzi, pa zopet ne smemo prehitevati in dihati hlastno, ker bi se to čulo in petje grdo motilo. Pevci, ki ne dihajo pravočasno, morajo potem besede šiloma trgati ali pa se napenjajo kot trobentači; to je grdo. 2. V splošnem moremo dihati a) pri nehaj ih, kadar ločijo glasbene misli; če pa spadajo nehaji v okvir glasbene misli, takrat pa samo prenehamo z glasom kot pri staccato; n. pr. (Nedved, Naša zvezda): ±rJz Od - go - vo - ra ne ve - do. b) pri ločilih in c) po potrebi med posameznimi besedami, pa tako, da ne trgamo besedi, ki spadajo skupaj; n. pr. (Hajdrih, Jadransko morje): Ko so ja-dra njih voj - ske —b--• —-0 —T—*—• K*---------,—| ril še si - la njih me. 1 S 5 in 6. 2 Šele tu smemo dihati. : Dihati ne smemo pri v, temveč pri ). ali (P. H. Sattner, 'fiha polnoč . . .): ali pa: :'3E Mo - lim E3I h Al’ ne jo za rod ne - sreC - ni. i==§—f=4^ veš, da oz - ka je. 3. V pesmicah z več kiticami ne stoji dih vedno na istem mestu. Merodajne so vedno besede. Teh ne smemo trgati, četudi trpi pri tem glasbeni stavek; n. pr. (Jenko, Na grobeh): drij—a_ 0— m m \ | Ä- • \- - ’ -- l- ■ r * t - t > 1 1. Bla-gor 2. Bri-dke mu, | ki tu - ge, se spo - či - je. bo - le - či - ne | 4. Kadar ima sklepni akord sam svojo besedo, ki jo lahko z dihom ločimo od drugih besedi, posebno še, kadar je treba zadnji akord dolgo zdržati, moramo dihati pred zadnjim zlogom. Pravilno dihanje je glavni pogoj lepem «predavan ju sploh. IV. Izreka. § 83. 1. Pri petju uporabljamo čisto književno slovenščino, če ne pojemo narodnih pesmi v narečjih. Besede morajo biti tako jasno, preprosto in lepo razločno izrečene, prav tako naglašene in vezane kot v lepem govoru. 2. Samoglasnike izrekamo čisto, pa ne pretirano. Kakor v govoru, tako so tudi pri petju samoglasniki različni, n. pr.: Bog, okno, kolo; lep, vera, ves, nesem itd. 3. Če trči na koncu in v začetku besede samoglasnik: s samoglasnikom, je treba vmes kratkega prenehljaja, posebno še, če sta samoglasnika enaka; beseda se mora od besede ločiti, n. pr.: V Gorenjsko | oziram se skalnato stran. — Obličje | ak’ je jasno tvoje. — In če | oko se ti solzi. Kadar'tvorita taka dva samoglasnika že po meri en zlog (dvoglasnik), tedaj ju izrekamo lahno vezano: Bog te^obvarji) (Prešeren, Ukazi). — Na vrtu jewostala (Levstik). — 214 — / 4. Soglasniki nam služijo le za vezavo samoglasnikov. Izrekati jih moramo kratko, posebno, kadar jih je več skupaj. Pomnite: Soglasnike jemljemo vedno vse k naslednjemu zlogu: A,--------„»—, -ini— ne: gplfefEjig Po-v*di - gni-mo Povz-dig - ni-mo Dro-bna pti-Si-ca od Drob-na pti-či-ca od 5. Kadar trči soglasnik koncem besede z enakim soglasnikom v začetku naslednje besede, tedaj treba obe besedi kratko, a ostro ločiti: Vstani, če ne spavaš | še! — Bog, | gospod vseh trum! — Razsvetljuj mi pot | temno! Nikdar ne smemo združiti obeh soglasnikov v enega. 6. Sikavci c, s, z in šumevci so posebno ostri, zato moramo nanje posebno paziti. Izrekajmo jih lahno, zmerno, kratko, vsi naenkrat! Potegnjeni s ali z je zoprn, predolgi š, ž so neznosni, vsi sičniki in šumevci naj bodo kratki sunki! Posebno pazite na s in z, kadar se jih vrsti več drug za drugim: Saj jaz planin sem sin. Glas soseske cele. Skoz visoka okna jasno solnce sije. V takih slučajih moramo sikavce posebno lahno in kratko izreči. Predlog s se mora glasiti pred s kratko se: Se slogo stremo vse. — Sfe srcem, z dušo vso. 7. R je sicer večkrat zlogotvoren, a ni blagoglasen, če stoji na dolgi noti, ker ga izrekamo le s polglasnikom, torej: a) * M i. - rzel ve - ter Mer-zel ve-ter ne: Ma-ti u - mi,-rje Ma-ti u - mer-je Dolžine na zlogotvornem r niso lepe, vzoren zgled, kako se jih izogibajmo, nam nudi moški zbor Sattnerjevega oratorija: £ O smrt, smrt, tvoj strah je strt, tvoj — 215 - 8. Trdi 1, ki stoji na koncu zlogov in pred soglasniki, izrekamo po večini kot dvoustnični v, torej u: Danes srečen si veseu. — Truplo tvoje bo pepeu. Na koncu besede je izreka y za trdi 1 lažja od srednjega 1, ker izzveni sklep na samoglasnikih — tu torej na u — lepše in laže nego na soglasnikih. — Ti, ki si ustvariy. — Vzeu slovo. 9. Predlogi k, v in s (z) niso samostojne besede, temveč tvorijo z naslednjo besedo, h kateri spadajo, eno besedo; tako jih tudi izgovarjamo: Vwprahu “tu zdihujem k_tebi, o Gospod! Žibratom brat sorodno desno. 10. V je a) ustnično-zobni, izrekamo ga s spodnjo ustnico in z zgornjimi zobmi, in sicer pred samoglasniki in v začetku zlogov, to je pravi v: varuh, vera, tudi: drevje, vrata (ne urata!); b) dvoustnični, izrekamo ga z obema ustnicama, to je skoro naš u, ki pa ni samoglasnik, torej ni zlogotvoren: slavno, v šoli, v nebesih . . . reci: slauno, ujšoli, «^nebesih . . .! Včasih je pa v po meri zlogotvoren: Saj kliče nas v hrabri boj. Tedaj čitamo u, nikdar pa ne ve! 11. Dobro je treba paziti, da z napačnim vezanjem zlogov in trganjem besedi ne tvorimo nestvorov: Koza-sije solnčece . . . Koza-mišljena si pase — s čuti sladkimi srce. Besede morajo ostati cele, pravilno zvezane, tudi če jih hoče trgati glasbeni ustroj, ker so važnejše kot melodija. 12. Za okončujočim samoglasnikom ne smemo ust prehitro zapreti: Ta ponos srce pozna(m) —Jutri že ti zvon zapoje(m), temveč počakati, da zadnji samoglasnik popolno izzveni na zadnjem tonu. 13. Sklepne soglasnike moramo izgovarjati jasno, pa ne pretirano: . . . napev krepak, — pozdravljen tisočkrat! Pesmi donele so daleč okrog —1 in napolnile nebeški obok. Teh soglasnikov' — kot sploh nobene črke — ne smemo požirati! V. Glasbeni ustroj. § 84. 1. Za pravilno predavanje pesmi moramo poznati njen ustroj in glasbeno vsebino. 2. Preproste pesmice imajo navadno en napev za vse kitice. V takih pesmicah je navadno manj dramatične sile./ Pri dovršenejših pesmih pa skladatelj izčrpa vso vsebino pesmi in jo zaokroži v glasbeno umetnino daljše, dovršene j še oblike in globlje vsebine. 3. Najkrajša glasbena misel je motiv,, ki sestoji včasih (v dvočetrtinskem taktu) samo iz dveh mahov, n. pr.: J JI... JI J ... J i I... J. *?■ I... J «Tj I... ali (v tričetrtinskem taktu) iz treh mahov, n. pr.: ju j... j7i j i... n\ n j ... j“ j ji... ali (v štiričetrtinskem taktu) iz štirih mahov, n. pr.: J I I H 1 J I H J I MIH) J I \i M I • I ####•••# I ####•••# I ###«•••# I # 1 0 # I ••• 4. Motive vežemo v stavke, stavke v periode. Pesem Po jezeru n. pr. je zložena takole : y 1. stavek 1. polstavek 2. polstavek 1. motiv 2. motiv 1. motiv 2. motiv ± Po je - ze-rubliz’Tri-gla-va čol-nič pla-va sem ter tje; 2. stavek 1. polstavek 2. polstavek 1. motiv 2. motiv 1. motiv 2. motiv :=tr IH v čol-nu glas-no se pre - pe-va, da od - me-va od go - re. 3. stavek 1. polstavek 2. polstavek 1. motiv 2. motiv 1. motiv -i— 2. motiv * - Mi-le pti-ce po do - li-nah in pla - ni-nah se bu - dö. 4. stavek 1. polstavek 2. polstavek 1. motiv 2. motiv 1. motiv 2. motiv »* Ker so ču - le pe-sem mo-jo, vsa-ka svo-jo žvr-go - le. 1. in 2. stavek tvorita prvo, 3. in 4. stavek pa drugo periodo. — 217 — Pesem je zložena torej iz enega samega motiva, ki je porabljen v tehle oblikah: j"j | J“j J (trikrat), | J J""! (devetkrat) in J"j | J 1 (štirikrat) ter obsega dve periodi. Cim manj razlike v motivih, tem preprostejša je pesem. Narodne pesmi imajo vse enolične motive. Večina jih ima en sam motiv v dveh ali več spremembah, n. pr.: Stoji, stoji tam lipica: SJTjI J., JTjVJi Rasti, rasti, rožmarin: | i n n j i n n, i j > | 4 0' 0 \f 0 0 0 I 5 0 0 0 0 \1 0 - I Gozdič je že zelen: 4 M N I MI I IJ I Dl 4 0 0» 0 I 9 0' 0 0 \l 0 0 0]) O A I Bratci, veseli vsi...: £ n N i' m | i n 11 i > > | n n 11 mi 4 0 0- 0 I? 0-0 0 h 0000 h # « 1 I) 00000 h 0-000 I Take pesmi so enolične in velikokrat dolgočasne. Njihova moč je v melodičnem, ne v ritmičnem delu. 5. Preproste umetne pesmi so zložene večkrat iz enega samega motiva, pa so po živahnih spremembah motiva dostikrat zelo okusne in zanimive': Sattnerjeva Na planine! za mešani zbor (Pesmarica Družbe sv. Mohorja, II., št. 34) ima n. pr. samo en motiv, pa tolikokrat preustrojen, da je pesem vkljub vsej preprostosti polna življenja in notranje sile. Motiv ji je -J J} ^ | J J, ki je porabljen v teh spremembah: h • • Ji J J (sedemkrat) J J 1 J? J (dvakrat) h #• Ji J. J (devetkrat) JSi j? J (dvakrat) J> Ji J i (dvakrat) n r, 0 0 0 0 1 J (dvakrat) h #• JI J'' *7 J' 7 (dvakrat) 1 1 1 • 0 1 J (dvakrat) J f' i # 1 J i (dvakrat) Iz tega primera je tudi razvidno, kako lahko isti motiv izpre-minjamo, ne da bi izgubil ali menjal pri tem svojo bistveno vsebino. Bajuk, Pevska šola. 28 — 218 — 6. Motiye lahko ritmično krajšamo ali daljšamo in pestro preustrojamo; pa tudi melodično jih lahko učinkovito izpremi-njamo: s krčitvijo ali razširjenjem razlikov, s stopnjavo na različne stopnje, z obračanjem itd. Nekaj zgledov za lepo stopnjavo: a) Sattner, Pogled v nedolžno oko (Pesm. Dr. sv. M., II., št. 5): Ni - kar, nikar se me ne boj, ne - dolžni, nežni angel moj I b) Volarič, Slovenski svet, ti si krasanl (Pesm. Dr. sv. M., II., št. 7): Slo - venski svet, ti si krasan! Slo - venski svet, ti si krasanl t=^r- V bo-doS-no-sti jaz vidim dnove, ko težke iz-gu-bi§ o - ko-ve. c) Aljaž, Peričnik (Pesm. Dr. sv. M., II., št. 10): pgigš Po - rojen v zibelki'sne - že-ni. Po - vit na o-de-ji le - de-ni. 7. Bogatejše so umetne pesmi, ki so odete v primerno glasbeno obliko od kraja do konca, ki niso zložene le iz nekaj motivov po kiticah, temveč se motivi vrste in prelivajo iz stavka v stavek, iz periode v periodo. Pri takih skladbah poseže skladatelj globoko in poveča njihovo dramatično silo. Take pesmi zahtevajo globljega razmotrivanja in umevanja. Za zgled Nedvedovo Popotnikovo pesem (Pesm. Dr. sv. M., II., št. 12): Alla marcia. marcato h r moreni o w k N v v v 1. Po - potnik pridem črezgo-ro, od doma vzel sem že slo-vö, in 2. Tud’ tu cve-to cve - tli-či-ce, po njih šum6 Se - be-li-ce;pa ^ I mnrealo Enoglasni zalet prvega polstavka označuje korakajočega popotnika, ki stopa iz nižave (c) z vedno hitrejšim korakom (osminke, šestnajstinke) na vrh gore, kjer se nemirno, nestrpno (sinkopa avl. tenorju) ozira na vse strani po novem svetu. Oko mu plava dalje in dalje (razna zvišanja: fis v I. basu, h in cis v II. tenorju, pa zopet fis v I. tenorju itd.) — v srcu mu vstane prva misel na dom. Kako vsakdanje je vse tu v tujini! Naslednji stavek, ki to riše, je silno preprost: TW 1. Tud’ tukaj solnce gre okrog, 2. Skoz’mesta hodim in va-si, FWWFFt- do - li-no vidim,hrib in log; po -vsoddrugačse go-vo - ri; > >—r~ p t? p * K •* m . i • i l • - _ 1 _ .1__ p 'P' '—P' Tud’ tukaj solnce gre okijog, Skoz’ mesta hodim in va-si, do - li-no vidim, po - vsod drugačse Vse drugače sije domače solnce in lepše zeleni domači hrib. To presežno stopnjo lepote je skladatelj krasno stopnjeval v sledečem stavku: mil 1. pa 2. jaz sol n ce na-še bolj blišči in hrib naš lepše ze - le - ni. čk M M Ep -l>- *- p ^ -i—A—. hrib in log; pa solnce"na-še go - vo -[ri ;'jaz tuj’c ni-kogar — 220 — ft Kako mehko vpraša v nežnem tenorjevem samospevu pri spominu na lepoto domovine: Tenor-solo. Larghetto con espressionc. De - že-la lju-ba, kje le-žiš, ki jezik moj mi go-vo - riš? Zbor. Di -£EEt=m j. —t—a— De - že - la ri=^=iz lju ba, kje I ro~ -|- le - žiš? J- Tujina mu je mrzla, spomni se znancev, ki še žive, in prijateljev, ki v grobu spe. Kako bi mogel ta bolestni, milo hrepeneči klic lepše izraziti kot ga je Nedved v stavku: ^ rr•_________________________ •_________ •• s-. ,_______• .• i» uj____________________—x o Kjer znanci mo-ji še ži-v6, pri - jat’-lji mo-ji v grobih sp£? Kjer znan - ci mo - ji še ž r T- Se i f=^=r:f ži st v6? -f- Mirnemu vzdihu a—hes sledi malo burno vprašanje po prijateljih v trikratni stopnjavi: strin - gen - do. f § Vzdi - hu-jem, prašam VP ve - dno: f=^f= Pra - šam ?==f= ve - dno: kje? strin % kje? aen - do. r T =i kje? kje? -J—1 I H :^~i> .cl— /V' 1 L^t • —f- /•=-strin - b ^ _ gen - do. 221 strin - gen - do. f Tempo 1. kje? Prijat’lji, kvamže-li sr Tempo I. feffl "J -J" j' c6! rnmmmmwmimmmmm kje? Pri - jat’ - lji sp6? K vam, k vam, vi'\ f ir i r*- t strin - aen - do. K vam, k vam, strin - gen - do. ^ 3 Sklepna želja mu odmeva samo še v srcu: Tempo I. poco rit. k vam že - li sr - c6! " k vam že Tempo I. m poco rit. —[• 1- k vam že — F h- li sr -F c6! =i —I—J J 1—J—hj— J Tl s^=M=Msa=^ poco rit. V neutešni želji po domu in prijateljih si zaželi peroti, da poleti kot ptič domov (živahnost obeh zborov, trojnice, osminke in šest-najstinke, pa stopnjava pri ponavljanju besed „peroti si želim“): , Tempo L c vcrospev. pe _ ro . jj j . me . ai že - lim, da Pe - ro ±=f=k SP« r**= ti si že - lim, Efc=iMtj=± f-a- I da --h m Zbor, a je Ö =t=i=i- Pe 4- rpe ro-ti i-me-ti si že- —P -------- ro r-tt=$z ^ ' ti si že- — 222 — k vam do-mü ko ptič zle - tim. r> * a c- m k vam do-mii zle JL tim. Pe - ro - ti si že- h—I---------1 x- ■J±T &*=M±t=t= -p-p' ac- ac- žH F— J— -k s'4> H M J4- - j '«/■ :>—3 !f=± - F j y & «s £= - ==—t a ‘1- i i ^ Fj^ - i>* rf^l 1 «»/• , rt F -—F— 1 f—E p Lf - 1 ? lim, da k vam ko ptič zle - tim. ac- P ibJ- lim, le ±=i =i=«= rfo. o_________________________ pe - ro - ti si že - lim, J—oJ^-JULrbJ- £ pe- -J___________ mf le le P P ran run f do. do. že - lili ' > f . . ~ / I ro-ti i-me-ti si že - lim, pe 3 ro-ti i-me-ti si že- 3 mf =t==t= ce si že - lim, Je run si že-do. ! 223 ,ffe^=*^=f='=F-T ro - ti si že - lim, n.J_iLUJ______ gjj^lE^EEpkža^ |p= -4=rM jgM iti lim, da k vam do - mü ko ptič zle- J. r lim, Neizpolnjena želja je izražena v "zadnjem stavku, ki je v splošnem zložen v padanju in zadrževanju: =f*- fr-J-i-F-i q :f&-£=«f=-&=S: da k vam do - mü ko fn«r=y ; |5" ptič zle - tim, -1 wm- 1 ]■ * ^ /• j 1 J. - — —t| a jf» :p- —r—3 —M^ 7^2-^*-- A J J p 11 ^ L E 3 I L? iä tim, -j— da k vam do - mii ko 'JLULr-^-l fdMbfSjd § 85. — 224 — k vam zle - tim. v | ^^pocorit. ! k vam zle - tim, zle - tim. ptič zle - tim, da k vam do - mu ko ptič zle - tim. *š^^==J=^=j=j£=zn p=4Ep±=|Eg==4i - p | ~~poco rit. '—==:~ _ Konec izzveni v kvintni legi, kakor samospev koncem drugega dela: pesem v tej visoki legi jasno razodeva neizpolnjeno željo. Ko spoznamo pesem do dna in premotrimo njeno notranjo silo, ni težko določiti stopnjave glasu, poudarkov, zadržkov in pohitov. Potem je tudi lahko poiskati težišče pesmi, ki leži navadno bliže koncu. Vse do tja je petje le priprava bistvenega dela. VI. Posebne označbe. § 85. 1. Preden se začnemo učiti pevskega predavanja, moramo pesem vsebinsko dobro’ spoznati in razumeti (zdrav razum),1 poglobiti se v snov tako živo in globoko, kakor se je poglobil pesnik (živa domišljija); potem bomo lahko pesem tudi vsebinsko tako občutili, kot jo je čutil pesnik (rahlo-čuteče srce). Čitajte pesem na glas, pazite na pravilno izreko, naglase in poudarke, stopnjavo misli, višek dejanja! Tako ne bo težko zadeti glavne barve pesmi in posameznih mest, izraz pevske vsebine bo jasen: vesel, žalosten, počasen, poskočen, šaljiv, resen itd. 1 § 2, 2. — 225 — 2. Pogosto pa označimo značaj pesmi z besedami: ljubko (amabile), sladko (dolce), veličastno (maestoso), korakoma (alla marcia) itd. Poleg tega imamo še naslednja znamenja, ki jih pridevamo notam za primerno predavanje: 3. Pika nad noto ^1, ^1, j' (s tac ca to) pomeni kratko, lahno pretrgano petje in daje pesmi živahno, veselo, poskočno lice; n. pr.: P. H. Sattner, Po zimi iz šole (Pesm. Dr. sv. M., I., št. 54): Korakoma. m f i F±=l —V- ^e=F~ ff=ß- •n; r Le var-no dvi-gaj - ta pe-te iz šo - le zdaj do - mu gre-de. I I 1 'I *1 *1 'I 1 I ]] ] *1 ] 'I > _________-*■_ -*■ -*■ -4- -m- S- pojemo: Korakoma. n 1 4—tM-J- —|— Le -l-i var-no dvi-gaj ii) i -# « ! * * *• ;; ' * t p ^ pr -n ta pe - te iz šo - le zdaj do - J* ^ i i' J* J) i ■ « w *“•- «i ^ ■■ *T< «T* M « mu gre-de. h h * I* *f fi ’*? jr tf ' mf LE f, Pretrgana melodija nam slika tukaj brzo stopicanje šolarjev po snegu. Malo pretrgano (staccatissimo) petje zaznamujemo: J— 1 J J—j—4 j —j—-j—>—-j in pojemo: • - • j ~ 1 —| , .'-z t ; - r- r 4. A ali ali — * * (m ar ca to) -* - J z i : pojemo s poudarkom: noto dobro poudarimo, pa hitro popustimo in p zdržimo. Pri 1 Znamenje je lahko tudi ležeče Bujuk, Poväku iola. 29 — 226 teh poudarkih ni nič pavz med notami (marcato ne smemo zamenjati s staccato!); n. pr.: dr. A. Schwab, Večer na morju (Novi Akordi, IX., 2, in Lira, 2. del, 28): * —J 4 - S M J. —p8-'--" q jp—a— p: t: 1^3 —f =H-H ' j*- „L L—--d Pla-vaj, pla-vaj. _5ol-nič! Solnca I =■2= ]as - m „_______ grad r Pia - vaj, % zzihzzi čol nič! Jas - ni grad Teh poudarkov ne smemo pretiravati, temveč prilagoditi vsakokrat splošnemu izrazu dotičnega mesta: pri ff so poudarki močnejši kakor pri mf ali p ali celo pp. 5./Portamento ali pomeni zlivanje dveh tonov. Pojemo to tako, da odtrgamo majhen kosec prvega tona, ga nesemo mirno s prvim zlogom na stopnjo drugega tona navzgor ali navzdol in ga zlijemo z naslednjim tonom. Medtem ko nesemo glas od prvega tona do drugega, se komaj slišno dotaknemo vseh najmanjših vmesnih tonov. To dotikanje pa ne sme biti preglasno, podobno tuljenju vetra ali zdehanju. pojemo: m mm Oj kje si, kje si? Oj kje si, kje si? Pri portamento naraščamo z glasom, kadar vstajamo, in ponehujemo, kadar padamo. Portamento ima znak otožnosti, melanholije, bolesti. Prepogostno portamento je zoprno, zato ga smemo peti le, kadar je res napisano. 6. .Ne zamenjajte portamenta z vezajem (legato) ^ ", ki ima samo namen, vezati več not na en zlogi (§ 22, druga opomba pod črto.) 7. Recitativ (čitaj „rečitativ“) tvori prehod med čitanjem (deklamacijo) in petjem. Recitativ je dvojen: a) prosti ali pol-govorjeni in b) recitativ s spremljavo. Prosti ali polgovorjeni recitativ (recitativo secco) ni vezan na nikakršno glasbeno obliko in strogo ritmično razdelitev; nadomešča nam zlasti v operi govorjeno prozo v dvogovorih,. ki vežejo poedine glasbene točke. Navadno nima točne melodije, temveč mu skladatelj samo naznači pot z nekaj notami. — 227 — Pevcu ije potem prepuščeno, da iz teh malih smernic, ki jih skladatelj tako rekoč mimogrede napiše, izkleše zaokroženo deklamatorsko, polglasbeno misel. Pojemo jih hitro, napol govoreč. Pevski oziri niso važni, važnejši so nam deklamatorski. Recitativ s spremljavo pa je umerjen povsem po glasbenih pravilih, je ritmično določen, spremlja ga orkester, ki ga večkrat pretrga in veže s samostojnimi medigrami posamezne dele recitativa: ima tudi lepe melodično izklesane stavke (arioso) in zahteva pevsko-deklamatorsko in tehnično-pevsko izurjenega pevca, hkrati pa nudi pevcu priliko, da pokaže vse svoje umetniške zmožnosti. Pevec pa tudi pri tem recitativu ni popolnoma vezan na ritmične okove, temveč ima prosto roko, da postoji tam, kjer se mu zdi primerno, da pohiti tam, kjer to zahteva vsebina stavka^ Tudi na melodično pot ni strogo vezan. V pesmih je recitativ redko na vrsti; n. pr.: J. Aljaž, Občutki (Pesm. Dr. sv. M., IT., št. 8): Opomba. Recitiranje, ki ga uporabljamo večkrat v cerkvenem (liturgičnem) petju, ni recitativ, temveč le glasno čitanje. 8. J, J pomeni, da moramo noto natanko, izrazito vzdržati v njeni vrednosti; n. pr.: E. Adamič, Tožba (Pevec, I., št. 12): § 86. 1. Olepšave so pisane večinoma,za solo-petje. Zaznamujemo jih z malimi notami in uekaterimi znaki. Pojemo jih v zvezi z glavnimi notami različno. V novejšem času pišejo skladatelji malo olepšav z znaki, temveč jih rajši podrobno napišejo, da ne puščajo^neukemu pevcu preveč samolastnosti. Čudnov me-ni ga-ne se sr - ce, kaj go - di se mu, samo ne ve? V na-ši zem-lji so hu - dob-ci VII. Olepšave. 29* — 228 — 2. Dolgi predložek pišemo: a) b) V 0- c) 1) j pojemo: a) b) o) c.pr-a. Kadar stoji dolgi predložek pred dvodelno noto, ji vzame .polovico trajnosti (a); stoji li pred tridelno noto, tedaj ji vzame dve tretjini (b) trajnosti; kadar pä je dvodelna nota še podaljšana, potem šteje ta podaljšek vsekdar za polni del in vzame predložek noti dve tretjini njene trajnosti (c). 3. Kratki predložek pišemo v obliki prečrtane osminke ali šest-najstinke (fi, ß) pred noto, h kateri spada: l " |^='=j=f*=f^Eypojerao: Oj kje si, kje? Oj kje si, kje? pojemo: Oj kje si, kje? Oj kje si, Kratek predložek vzame svojo vrednost vedno prejšnji noti. 4. Dvojni predložek se giblje lahko od spodaj navzgor ali narobe v mali terci (a, b), ali navzdol v mali, navzgor v veliki sekundi (c, (); b) c) , t) pišemo m pojemo ga: a) — r-— <3 fžzr^rr ^ Pri petju odtegnemo dvojni predložek prejšnji noti, glavna nota obdrži polno trajnost in svoj naglas. 5. Predložek, ki obsega dva ali več nižjih ali višjih 'zaporednih tonov pred glavno noto, se zov^ drsk: 6. Medložek, navadni ali dvojni, stoji med dvema notama. Pri petju odtrgamo njegovo trajnost prejšnji noti in ga zvežemo z naslednjo; pišemo ga: £ S £ pojemo: O - že, ma - ti, ma ti! 1 Podoben brzcu, le da ni naglašen in jemlje svojo trajnost prejšnji noti. 8 Podoben mordentu, le da ni naglašen in jemlje svojo trajnostprejšnji noti. — 229 — 7. Doložek stoji za noto in jo skrajša za svojo trajnost; pišemo ga: Z3~ß-- -v 5=t 1= -l-——^4 t=r Čuj nas Bog! Čuj nas Bog! 8. Dvoložek pišemo a) nad noto, b) za noto: i o y.f-l; T pojemo: a) b) Nekatere šole uče tudi u) V prvem primeru ima dvoložek naglas, v drugem je pa to nekak tridelni predložek na račun prejšnje note, ker nastopi glavna nota za njim točno s poudarkom na odmerjeno dobo. Dvoložek obsega tri note: sekundo nad glavno noto in- pod njo, med njima leži glavna nota, ki jo na ta način dvakrat udarimo; odtod ima tudi ime. Kadar pa stoji dvoložek za noto, ki ji ne sledi ista stopnja (a), takrat obsega štiri note (b)', pišemo ga: a) b) t pojemo: ß. Kadar stoji sc za noto s piko (a), mora biti sc s koncem pike končan (b): a) . b) m 355= Opomba. Včasih so razločevali sc in vs, kar je dandanes izginilo in pojemo dvoložek le po zgornjih zgledih. 10. Trilček ali brzec pišemo z znamenjem a) in b) -"v; a) b) Eri in pojemo s sekundo navzgor: a) b) — 230 — Nekateri pojejo tudi: ✓ 11. Obrnjeni trilček je inordent, in sicer a) ali b) s sekundo navzdol: a) ^ ' b) :frs=r—: Aiv /VirV eE==Eee= pojemo ga: «> b) ČUšIBiP 12. Trilec je najtežja olepšava, ki zahteva veliko vaje in za lepo proizvajanje telesne in pevske spretnosti. Pišemo ga: tr pojemo: a) b) c) :1 » • ••••» ••••••• »—j- Koncem trilca je navadno še doložek, ki ga pojemo po zgledu f> in c. Okraski so v /.borovem petju prav redki, kvečjemu predložki, med-ložki in doložki. Seznam najobičajnejših tujk. Accelerando — polagoma hitreje accompagnato spremljajoč adagietto — malo počasi adagio — počasi adagio assai — zelo počasi adagio non troppo — ne preveč počasi adagissimo — čisto počasi ad libitum — poljubno affetuoso — z občutkom affretando — naglo, pospešeno agitato — gibčno agitato con passione — gibčno in strastno al fine — do konca alla marcia — koračnica alla polacca — kot poloneza alla polka — kot polka allargando — široko in počasneje allegretto — malo hitro allegrissimo — zelo hitro allegro — hitro allegro agitato — hitro in gibčno allegro apassionato — strastno hitro allegro assai — zelo hitro allegro brioso — ognjevito hitro allegro commodo — zložuo hitro allegro con brio — ognjevito hitro allegro con spirito — hitro iu navdušeno allegro fuoco — ognjevito hitro allegro di molto .— zelo hitro allegro giusto — primerno hitro allegro maestoso — hitro, pa veličastno allegro (ma) non tauto — ne preveč hitro allegro (ma) non troppo — ne preveč hitro allegro moderato — zmerno (srednje) hitro allegro risoluto — hitro in odločno allegro uu poco —. malo hitro allegro vivace — živahno hitro amabile — ljubko amaroso — bolestno amoroso — ljubko ancora — še andante — lahno andante affetudso — lahno in izrazito andante con moto — lahno, pa malo gibčno andante grazioso — lahno in ljubko andante maestoso — lahno in veličastno andante non troppo — ne preveč lahno andante pastorale — neprisiljeno lahno andantino — lahneje animato — navdušeno animoso — navdušeno a piacere — poljubno appassionato — strastno arioso — pevaje a tempo — po (začetni) brzini attacca — takoj nadaljuj audace — smelo ben inarcato — dobro poudarjeno brillante — briljantno brio — z duhom in ognjem brioso — z duhom in ognjem cadenza — končavanje, kadenca calando — pojemajoč calmato — mirno cantabile — pevaje (večinoma za instrumente) cantando — pevaje (večinoma za instrumente) capriccioso — hudomušno coda — dostavek commodo — zložno con amarezza — grenkobno con amore — ljubeznivo — 232 con anima — z^dušo, oduševljeno con brio — ognjevito con dolore — otožno, turobno con duolo — otožno, turobno con espressione — izrazito con forza — močno con fuoco — ognjevito con grandezza — dostojanstveno con grazia — ljubko con moto — gibčno con passione — strastno con rabbia — besneč con sentimento — ganljivo, z občutkom con spirito — navdušeno con tutta la forza — z vso močjo crescendo — naraščaje dal — od decrescendo — pojemaje diminuendo — zmanjšujoč dolce — sladko dolcissimo — zelo sladko dolente — bolestno doloroso — bolestno dopio movimento — dvakrat tako hitro duetto — dvospev e, ed — in energico — odločno eroico — junaško espressivo — izrazito fine — konec forte — močno, glasno fortepiano — močno, pa takoj tiho fortissimo — zelo glasno fresco — sveže funebre — žalostno furioso — viharno giocoso — igraje, šaljivo grave — težko in resnobno grazioso — ljubko introduzione — uvod larghetto — nekoliko široko larghissimo — zelo široko largo — široko largo assai — zelo široko largo non troppo — ne preširoko largo un poco — malo široko legatissimo — zelo vezano legato — vezano legatura — vezaj leggiero — lahno lento — zategnjeno 1’istesso tempo — v isti brzini lugubre — mračno ma — pa, toda maestoso — veličastno marcatissimo — zelo poudarjeno rnarcato — s poudarkom marcia — koračnica martellato — hrupno inarziale — bojevito meno — manj mesto — žalostno mezza voce — s srednjim glasom, srednje močno (mf) mezzoforte — srednje močno misterioso — skrivnostno moderato — zmerno molto — zelo morendo — umiraje mosso — gibčno (mp) mezzopiano — srednje tiho * nobile — plemenito non — ne o, ossia — ali otetto — osmerospev pariando — govoreč passionato — strastno patetico — bolestno razburjeno perdendosi — izgubljaje se (pf) poco forte — malo močno piacevoje — dopadljivo pietoso — sočutno placido — mirno poco — malo poco a poco — polagoma portamento — prenašanje tona (p) piano — tiho (pp, ppp) pianissimo — zelo tiho prestissimo — kar najhitreje presto — zelo hitro prima volta — prvikrat quartetto — četverospev quasi — skoraj, kakor quieto — mirno • quintetto — peterospev rallentando—polagoma počasneje — 233 — recitativo — pripovedujoč religioso — pobožno rigoroso — strogo v taktu rilasciando — polagoma popuščajoč rinforzando — prav silno ritardando — zadržujoč ritenuto — polagoma zadržujoč scherzando — šaljivo scherzoso — šaljivo seconda volta — drugikrat segno — znamenje semper — vedno senza — brez serioso — resno sestetto — šesterospev sforzando — silno, poudarjeno siorzato — silno, poudarjeno sino (sin’) — do smorendo — ugašuje smorzando — ugašuje soave — prijetno, milo solenne — slavnostno soli — sami solo — sam (tudi samospev) sopra — zgoraj sostenuto — zadržano sotto voce — z zamolklim glasom, pritajeno staccato — odbijajoč stretto — hitreje stringendo — polagoma priganjajoč subito — naenkrat tacet — molči tanto — toliko tardo — na dolgo tempo — brzina tempo I (prima) — začetna brzina tenero — nežno tenuto — podržano terzetto — trospev tranquillo — mirno tremolando — tresoč tremolo — tresoč trio — skladba za tri instrumente, srednji del koračnic triste — žalostno troppo — preveč tutti — vsi un — eden unisono — enoglasno veloce — brzo velocissimo — zelo brzo verte — obrni! vibrato — tresoč vivace — živahno vivacissimo — zelo živahno vivo — živo voce — glas volti — obrni! accel. — accomp Adä — ad lib. Allg= Alli — And— AndÜSi ass. — att. — brili. -cad. — cal. — cresc. - accelerando -• accompagnato adagio — ad libitum — allegretto allegro — andante — andantino assai attacca — brillante cadenza calando — crescendo Običajne kratice: D. C. — da capo D. C. a. F. — da capo al fine D. S. — dal segno decresc. — decrescendo dim. — diminuendo f —,lorte ff, fff — fortissimo fp — forte-piano fz — forzando mf — mezzo forte, meno forte p — piano PPi PPP — pianissimo rall. — rallentando rec., recit. — recitativo rf, rfz — rinforzando rit. — ritenuto ritard. — ritardando sf, sfz — sforzato, sforzando smorz. — smorzando s. v. — sotto voce string. — stringendo ten. — tenuto trem. — tremolando unis. — unisono Bajuk, Pevska äola. 30 Seznam znakov. / Znak Znak Stran Stran Stran Znak Znak Stran 169 167 168 169 167 173 170 167 174 170 167 176 174 170 178 170 168 168 170 178 168 225 12 171 168 178 225 171 168 19i I 223 172 168 190 227 172 168 190 167 172 168 190 228 172 168 190 228 172 168 191 228 173 169 191 229 173 169 176 229 168 169 169 169 168 229 176 169 168 230 169 168 230 176 167 168 M M (M) J -- 92 169 Pregled razlage. A. Splošno pripombo. § !. Govor; petje, umetnost § 2. Pogoji za petje.............. § 3. Postanek glasu............... 8 4. Pljuča....................... § 5. Dihanje ..................... § G. Vežbanje pljuč............... § 7. Sapnik ...................... § 8. Glasotvornici . . ... § 9. Glasilka..................... § 10. Registri ................... §11. Jezik, usta.................. § 12. Napake pri petju . . . . § 13. Barva glasu ................ § 14. Napake v vratu.............. § 15. Mena (mutacija)............. § 16. Uho, posluh ................ § 17. Splošna pravila za pevce § 18. Razdelitev glasov . . . , § 19. Razdelitev zborov . . . . § 20. Razdelitev petja . . . . B. Trajnost glasu. I. Note. §21. Vrednost not................. § 22. Vezanje not ................ § 23. Stare note.................. § 24. Pika pri noti ....... § 25. Držaj . . . ......... II. Ne hä ji (pavze). § 26. Vrednost nelmjev. Splošni nehaj ........................... , III. Takt (mera). § 27. Mah, taktiranje, metronom § 28. Takt, taktnica (niernica) . § 29. Dvodobni takti.............. § 30. Štiridobni takti............ § 31. Tridobni takti.............. § 32. Pet- in sedemdobni takti . § 33. Trojnice.................... § 34. Predtakt.................... § 35. Poudar...................... § 36. Sinkopa ...................... IV. Znaki. § 37. Končaj, ponavljaj, menjaj itd.............‘..............176 V. Brzina (tempo). § 38. Razdelitev in označba br- zine.......................176 C. Loga glasu. I. Črtovje. ■ § 39. Črtovje, medčrtje .... 177 II. Ključi. § 40. Razdelitev ključev .... 178 III. Označba not. Lestvice. § 41. Violinske note, lestvica . 180 § 42. Basovske note............180 § 43. Lestvice.................181 IV. Prema (diatonična) lestvica. § 44. Ime......................181 § 45. Oblika lestvice . . . . 181 V. Trozvok. § 46. Bistvo trozvoka. Razdelitev trozvokov. Četverozvok . 182 VI. Razliki (intervali). § 47. Premi razliki (diatonični intervali) .....................184 § 48. Prime...........................184 § 49. Sekunde.........................185 § 50. Terce .................... . . 185 § 51. Kvarte .........................185 § 52. Kvinte .........................186 § 53. Sekste..........................187 § 54. Septime 188 § 55. Oktave ........................ 188 § 56. Pregled premih razlikov 189 VII. Prestavni znaki. § 57. Lihe (hromatične) stopnje 189 § 58. Višaj...........................190 § 59. Nižaj...........................190 § 60. Vračaj..........................190 30* 159 159 159 159 159 160 161 162 162 163 163 164 164 164 164 165 165 166 166 167 167 167 168 168 168 168 169 169 169 170 172 173 173 174 174 175 — 236 — VIII. Istozvočni toni. Liha lestvica. Lihi razliki. § 61. Istozvočni (enharmonični) toni............................191 § 62. Liha (hromatična) lestvica 192 § 63. Lihi razliki.....................192 Č. Durova lestvica. § 64. Ustroj lestvice..................194 § 65. G-dur............................194 § 66. Lestvice od D-dura do Cis- dura............................196 § 67. Pregled zvišanj..................197 § 68. Lestvice z nižaji od F-dura do Ces-dura ....................197 § 69. Pregled znižanj..................199 § 70. Primera vseh zvišanj z znižanji........................199 § 71. Kvintni krog (Spirala) . . 200 D. Molova lestvica. § 72. Ustroj lestvice..................201 § 73. Spored ne lestvice, istoimenske in vse molove lestvice z višaji do ais-mola 203 § 74. Lestvice z nižaji .... 205 § 75. Pregled lestvic......207 § 76. Prostost prehoda v dur . 207 § 77. Kvintni krog za molove in durove lestvice .... 207 E. Stare koralne lestvice. § 78. Razdelitev lestvic .... 208 § 79. Zgodovinski razvoj in pregled lestvic......................208 F. Predavanje. I. § 80. Moč glasu. Pomen predavanja za petje in razdelitev znamenj 210 II. § 81. Nastavek.............211 III. § 82. Dihanje med pet- jem ...................212 IV. § 83. Izreka.................213 V. § 84. Glasbeni ustroj 215 VI. § 85. Posebne označbe 224 VII. § 86. Olepšave ... 227 / Stvarno kazalo. Accelerando...........................177 A-dur............................88 196 ais-mol ....................... 133 205 alia breve............................169 alt ..................................166 ambitus...............................208 ambrozijanske lestvice .... 208 a-mol..............105 180 194 201 As-dur...........................97 198 as-mol........................ 134 206 avtentične lestvice...................208 bariton ..............................166 baritonski ključ......................179 barva glasu...........................164 bas...................................166 basovske note ...... 45 180 basovski ključ........................178 Batkejev glavnik . ..................195 bezgavke..............................164 B-quadratum (tj), B-rotundum (!?) 209 brevis................................168 brzec.................................229 brzina................................176 celinke.............................167 cerkveno petje 167 Ces-dur...............................199 Cis-dur...............................197 cis-raol........................123 204 c-ključ ............................. 179 c-mol...........................121 205 . corona................................168 četrtinka.............................167 čet vernice...........................174 četverozvok ....................184 203 črtovje...............................177 Da c. al Fine ........................176 I)-dur...........................80 196 decima..........................184 189 delitev glasov........................166 petja........................167 delitev zborov........................166 Des-dur.......................101 198 diatonična lestvica...................181 diatonični poltoni....................191 dih...................................176 dihanje med petjem....................212 navadno, srednje, globoko ................^ . 159 vaja za dihanje ... I 23 dis-mol ......................130 204 d-mol.........................112 205 doložek...............................229 dolžina.............................. 175 dominanta.....................182 187 dorijska lestvica............. 208 209 dramatična razlaga (vsebina) . 218 držaj ........................168 169 duodecima.............................184 duole ...............................174 duševne zmožnosti (pogoji) . . 159 dvoglasne vaje...................55 136 dvojnice..............................174 dvoložek..............................229 E-dur............................95 196 e-mol...........................108 203 enharmonične lestvice .... 201 enharmonični toni.....................191 Es-dur...........................91 198 es-mol ........................ 132 206 falzet................................163 F-dur............................74 198 fermata.............................. 168 Fis-dur.........................103 196 fis-mol.........................120 204 f-ključ...............................178 f-inol..........................125 206 Franco Pariški (Kelmorajnski) . 167 G-dur...................... . 70 194 generalna pavza.......................169 Ges-dur.........................104 198 gis-mol ....................... 127 204 — 238 — glasilka ......... 162 glas, lega............................177 moč .......................162 210 postanek...................... 159 stopnjava........... 162 210 višina .........................162 glasotvornici.........................162 g-mol..................... 118 205 goltni glas...........................164 Gregor Veliki I........... 180 208 Gvido Areški...............178 180 H-duj......................100 196 Hes-dur..................... 85 198 hes-mol 129 206 h-niol.....................114 203 hromatični poltoni....................189 intervali, lihi..................... 192 premi......................184 intonacija.......................... 211 istozvočne lestvice .... 200 201 istozvočni toni.......................191 izenačeni toni............. 49 52 • izreka . ...........................213 jabolko ..............................159 jonijska lestvica......... 208 209 kanon................................. 60 ključi......................... 178 179 končaj................................176 konec (moški, ženski)................. 16 kontraalt.............................166 kontraoktava..........................181 JAöral ...............................208 koralne lestvice.......... 208 209 note............... . . . 178 kvarte . . . 33 69 184 185 193 kvartole ....................... . 174 kvartsekstakord.......................183 kvinta falsa..........................186 kvinte .... 38 69 184 186 193 kvintni krog za durove lestvice z nižaji ...................... . 199 z višaji ...........................197 z višaji in nižaji..................200 kvintni krog za durove in mo-love lestvice.................... . 207 kvintole........................... 174 kvintsekstakord......................184 lega glasu...........................177 legato..........................167 226 lestvice, anibrozijanske . . . . 208 avtentične..................208 durove . ... . . . . 194 istoimenske . . . 203 207 istozvočne .... 200 201 liha........................192 molova.................180 194 plagalne , . . . 208 209 prema.......................181 sorodne . . . . 196 207 sporedne .... 203 207 lihi poltoni.........................189 longa................................168 mah..................................169 marcato....................... . 225 maxima............................. 168 medčrtje.............................177 medložek ............................228 mena........................... . . 164 menjaj .............................176 mensuralna glasba ....... 168 metronom........................169 176 mezzosopran..................... . 166 minima...............................168 mol .................................201 molove lestvice......................203 mordent..............................230 motiv................................216 mutacija.............................164 nabožno petje ........ 167 naglas a .... ......................175 napake pri petju................. . 164 naraščanje glasu.....................210 narodna pesem...................167 217 narodno petje........................167 nastavek.............................211 nebni glas...........................164 nehaj i..............................168 neume 177 nižaj.......................... 189 190 none.....................■ . . 184 189 nos..................................161 — 239 — nosna votlina...................159 163 nosni glas............................164 note, basovske . . »..................180 trajnost.......................167 violinske......................180 obseg glasov ......... 166 oddih.................................176 oktave............... 44 181 184 188 olepšave . ..........................227 osminka...............................167 pavze........................- . . 168 perioda...............................216 peternice.............................174 pika pri noti ali pri pavzi ... 168 Pindarjeva oda........................177 plagalne lestvice.............. 208 209 pljuča .........................159 160 polovinka ...........................167 polton, lihi (mali) .................191 premi (veliki)...............191 ponavljaj.............................176 portamento............................226 posebne označbe ....... 224 posluh ...............................165 postanek glasu .......................159 postop.................................55 poudar .............................. 174 pravila za pevce .....................165 predložek ............................228 predtakt..............................174 prehod iz mola v dur . . .113 207 premi polton..........................191 prepona.........................160 161 prestavni znaki 189 prime................ 67 184 192 194 prsni spremen.........................163 razdelitev glasov.....................166 petja po glasovih . . 167 petja po obliki . . . 167 petja po vsebini . . 167 zborov....................166 razliki, lihi.........................192 premi........................184 recitativ.............................226 recitiranje...........................168 registri .............................163 sapnik ....................... l(Sl sedmernice.......................... 174 sekstakord .........................183 sekste.................... 42 184 187 sekstole........................... 174 sekundakord . . . ..................184 sekunde 67 68 184 185 193 194 semibrevis...........................168 semifusa........................... 168 semiminima................. . 168 septakord............................184 septime................... 44 184 188 septole ............................174 sinkope, prave.......................175 dozdevne...................176 sopran...............................166 sopranski ključ......................179 sorodnost lestvic....................196 splošni nehaj........................169 spremeni.............................163 staccato, staccatissimo..............225 stare lestvice ...... 208 209 note..........................168 stavek ..............................216 stringendo ..........................177 subdoininauta................./183 186 subkontraoktava ....... 181 svetno petje . 167 šesternice...........................174 šestnajstinke........................167 takt.............................169—174 taktnica.............................169 telesne zmožnosti....................159 tempo................................176 tempus imperfectum...................169 perfektum ...... 169 tenor ...............................166 terce........... 29 68 184 185 193 terckvartakord.......................184 tonika...............................182 tonus, imperfectus ...... 208 mixtus...................... 208 perfectus................... 208 plusquamperfectus . . . 208 tremoliranje.........................164 tresenje.............................164 trilček..............................229 — 240 — trilec 230 usta, odprtina . 166 211 triole 173 votlina 163 tritonus 186 ustroj pesmi 213 trojnice 173 trozvok durov: vezaj 167 glavni .27 106 182 185 violinski ključ 178 dominantni . . . 31 183 višaj . 189 190 obrnjeni . . . . 31 183 vodilni ton . 188 201 subdominantni 31 183 vpliv petja na zdravje 161 molov . . . 106 185 203 vračaj 189 190 uho 165 znaki 176 umetno petje .... 167 217 218 zobni glas 164 undecima 184 COBISS *042*00 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000434140 iv' {Sfefl) . jBajuk, M Pevska 795002978