C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 18 agosto /926. Posamezna stevilk* 2!i swtink Izhala: vsako sredo zjutraj Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » cetrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^ k \ v^mm mUBJm wMmTmtwHRtmmi št. 54 V Gorki, v sredo ISavgusta 1926. utoix. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi sc računalo po dogovorv in se plačalo v naprei. List izdala konsoreij +GORISKE STRAŽE*. Tisk Katoliške tiskarne v Gorki, Rive Piazzutn slew 18. Uprava ir. urednistvc ulica Mameli štev. 5, — (prel Scuole). -¦- Teles, int. itcv. 308. ©džagano deblo? 7 ako naslovljeni sestavek zadnje ztraže, govoreč o našem dijaštvu ni je zbudil te misli, katerih upam, da cenjeno uredništvo ne bo za; vrnilo. Predvsem smem reči, da imamo Movenci v Italiji prav lepo število dijastya, ki se drzi krščanskega Prepričanja in življenja. Na nas je, ki se štejemo h krščanskemu na; rodnemu razumništvu, da tega pod* mladka ne zanemarjamo. Povrhu vseh drugih skrbi moramo duhov; niki in krščanski laiki v dezeli brez; Pogojno prihraniü nekaj smotrne m stanovitne pažnje tudi svojemu dijaškemu naraščaju. Sicer bi se pač deloma uresničile nevesele slut: nje ,ki obhajajo pisca omenjeneüa chmka. Čislani gospod, ki je stvar v Straži načel. vrlo dobro poudarja vazni pomen dijaškega naraščaja. Le zelim, da se tiste njegove besede Prav krepko podertajo. Iz njih pa sledi za krščansko razumnistvo nujna obveznosf, da bodi njegova rnoralna in materuüna skrb za du jasAvo ne zadnja in slucajna stvar, marveč trajna in med prvimi. Ne skrb: me pa, da se to ne bi zgodilo, saj gorečnost, ki jo članek kaže, more s tern prvlm zahtevkom prav lahko uspeti: gre za to, da mi, kr* sčansko razumništvo, vršimo toza; devno nalogo — preudarno, sianot viino, putt(wnc.,,^ .............__ Kaj pa od strani dijastva? — Se; stava tega stanu med nami je danes precej raznovrstna. Obiskujejo so; le tostran in onstran meje, žive v zavodih in zunaj njih. Razprava o dijaškem naraščaju bi bila narav; nost krivična, ako ne bi takoj ugo; tovil, da ste v danih razmerah najs bolj smotrni napravi za nets izobra; ženi podmladek — AJojzijevišče in škofijsko dijaško semenišče v Go; rici. Na njih pvedvsem slone naše nade za bodočnost. Vendar tukaj ne morem zsmotčati pripombe, ki mi jo narekuje domača kulturna zgodovinu: blizu pol sioletja je pro; izhajala iz bivšega škofijskega WevdenberSkega semenišča ne le domnča duhovščina, ampak tudi ve; čina svetnega razumništva v dezeli; a to poslednje je vse dokraja stalo v liberalnem taboru. Sele od zunaj započeto katoliško dijaško gibanje je stvar obrnilo na boljše. Memem to... Precej naših dijakov vrši nauke v Sloveniji. Kdor od njih ima dobro voljo, se tarn lehko oklene lepo raz- vite krščanske organizacije ter se reši liberalne poplavc. Potrebujejo pa ti f ant je necesa drugega: Kaj lahko se ödtujijo naši domačiji: upi na boijse in lazje uspehe drugod mnoge premotijo, da se po končas nih naukih izselijo. Rcs, da zu vsas kega akademično izobraženega de; lavea med nami ne bo dela in kni; ha, a do skrajne možnosti naj hi razumnisivo, ki iz tega ljudstya zrar.te, tudi med njim ostalo. Tu mora zastaviti delo svobodna du jaska organizaeija. V tej zvez'i treba poudariti, da je negovanje duhovniskih poklicev v nasih razmerah ne samo najideab nejša naloga, ampak tudi najbolj rodoljubna. Cerkvena autonomija daje duhovščini neko samostojnost, ki je drugod bolj in hol] pogreša; mo. In pa: duhovnik zivi z ljud; stvom kakor noben drug izobraže; nee. Ko bi imeli danes dovolj do; mačih duhovnikov, bi se za vse; stranske dukevne potrebe ljudstva (zlasti tudi v Istri) lahko vse bolje poskrbelo. Tako pa domačih redov; nikov nimamo nič, duhovnikov prc; malo, v južni Istri skoraj nič. Vse te podsiave nujno terjajo, da negujemo v dijaškem naraščaju živ krščanski idealizem, ki je prvi po; goj. da se bo zrelo izobraženstvo sploh posvečevalo delu za težko preizkušeno domave ljudstvo, zla; sti pa, da se bo čim več difakov oklepalo tudi duhovskega in redov; nega poklica. Najbolj poirebuje pažnje in po; moči dijašivo, ki se uči v Italiji zu; naj vzgojnih zavodov. Poleg dru; gega je mnogovrstno ogrožena nje; gova krščanska vera in čednost. Zato me jako veseli, da so ie dni neki dijaki sami spričo teh nevar; nosti izrekli načelno zahtevo do se; he, da se morajo nevarnostim usta; viti kakor z izpolnjevanjem sploš; nih krščanskih dolžnnsti, tako še posebej z vsakoletnimi duhovnimi vajam i. Ta zahieva se pa tičc tudi nas, krščanskega razumništva v delu, laikov in duhovnikov. Najprej ire; ba, da svetimo svojemu narasčaju \ z načelno jasnostjo. Pri tem naj j nas ne plašijo morebitni pogveški \ ali slabosti dijaštva. Naj ne born [ nudležen s tole splošno pripombo: »dwi časi«, dobri kraji, dobra ob; česa. so tista, kjer so načela jav; not ter duh občestva boljši, kot pa D dela poedineev, tako da se podnei vedno zopet lahko dvigajo in opravljajo ob vodilih in sred; stv občestva. V tem je moč kr; ščaskega občestva nad vsemi nas; prmiki, ne pa v brezpogrešnosti vse članov. Tojeda se morajo na; čcl pametno, ne fanatično upo; rc.liati, a nikoli zatajevati ali pa; čiiiZato mi navedeni članek v zad; njßtrazi bas tam najmanj ugaja, kjc naj bi bil njega višek, tam< kjer poliže dijakom »socialnega duha« in ljudsko dušo« za rešilne vzore. Soialni duh je čisto na mestu tam, kajor sodi, a ran, katere pisec v razravi našteva, ne izleči. »Ljudska dun« je pa že celo sestax'a vrlin in gvaov, nikakor pa ne zgolj svetisče. & pa ze boljše pogodili tisti dU jak, ki so pokazali na izpolnjeva; njckrščanskih dolžnosti in na vsa; kostne duhovne vaje. Nas pa, ki snv od krščanskega razumništva, zaieva se ena naloga: ta namreč, cfamatcrialno omosiočimo Dijaški zvizi, du bi vršila med dijaštvom svtje nujno poslanstvo, kakor sem gaskušal naznačiti. Časopis »Rast« je našemu raztresenemu dijaštvu pdrebna duhovna vez in vežbališ; če, duhovne vaje o počitnicah mno; gin potrebna notranja obnova . . . In kaj še in kako, naj bi vzajemno pr-iudarilo starešinstvo in dijaštvo. 1v. Rejec. Kaj se godi po svetu? Sovjetski Rusija jc še danes osmo lcto po rcvoluciji dcžcla, o kateri se ni zapadu vse mogoče go* vori, a nit pravega ne uLane. To je pač sanoobsebi razumljivo, če pomislimo, da v račune kapitali* stično naviahnjenih kroßov prav dobro spaca, ako tflcdamo v rus* kcm bol.išivizmu velikanski bav= bav, ki bo Ipcga dnc popoldnc po* hrustal vso :apadno Evropo s kost- mi vred. Zao izhajajo iz prizadctih kro^ov, ki nč razpolagajo z dobro urejenimi doisnimi uradi, na svoj način prikrceni dopisi, ki kažejo Rusijo v nailabši barvi. Baš obrat* no pa delaionckatcri komunistični naivneži. ki osti brbljajo o medu in mleku, ki • bo cedilo iz Moskve kar v potoki, če se kar čez noč prelevimo v omuniste. Kni tako, digi drut*ače. Priprosti bravec, ki ie večini navezan le na en list, ie tak poučcn kot mu nje* üovo glasilo itveze. Odtod tolika ncjasnost. Z;egadelj hočemo da* ncs napisati it stavkov o Rusiii, da bodo naši hivci lahko sami raz* brali, kako se elajo razne politic* ne vesti, ki \ svct sprejcma za Lolo resnico. Protirevocija v Rusiji! Tako jc napil nred dvema ted* noma londonskist ,Central News'. Nato je razlag da je izbruhnila po vsem ruskemrostranstvu revo* lucija. ki jo vexbivsi vrhovni za- povednik ruskihojsk Trocky. Nc« nadno smrt Dzdzinskccja, ki je najprej vodil züasno boliševiško »Ccko« morilkoelih ruskib mno* žic, potem pa p<:al ljudski komi? sar za narodno ispodarstvo, so smatrali za vn\ veštvu in svetu. Rusko ljudstvoa ni nosilec mrkega komuniza; ono je še bogato naravnih in nv* nih sil, ki jih je Zapad že zakol! EVNE VESTI. Goriški podprefekt premeščen. Goriški podprefekt Scotti, ki je samo nekaj mesecev stoloval na goriski podprefekturi, je premeščen. Danes odide na dopust, iz katere* ga se ne vrne več v Gorico. Koli* kor nam je znano, pride na nje* govo mesto cav. Anza, dosedaj podprefekt v Voloskem * Opatiji. Pisatelj Fr. Bevk. V petek poteče doba kazni, ki je bila odmerjena našemu pisatelju Francctu Bevku. Upamo, da ga šti* rimesečni zapor ni potlačil in mu vzel njegovih sil. Prijatclji in znan* ci želijo pisatelju, naj bi zopct zastavil svojc pero in od svojih ta* ientov z nezmanjšano žilavostjo poklanjal sadove slovenskemu jjudstvu. Toča! 10. t. m. je furlanski gospod pre* fckt sprejel odposlanstvo po toči prizadetih gospodarjev. Odposlan* ci so razložili prefektu vso bedo prizadetih krajev in ga prosili hitre pomoči. Gospod prefekt je oblju* bil. dosli obljubil, da so bili odpo* slanci kar potolaženi. Upamo, da ne bodo oblastva sncdla svojih le* pih besed. Prizadeti naj pa brž vlo* žijo prošnje kot je že bilo javljeno. Preiskave. Preteklo soboto so orožniki na* pravili hišno preiskavo pri zadnjem predsedniku goriškega Učit. društ* va pri g. šol. vodji Paljku v Lokav* CU. St.'lknili xif.'JO prav niCt^ui j;iw tidržavnega ali javnemu redu ne* varnega. Preiskave so sc vršile tudi pri Zvczinem blagajniku Mermolji v Dobravljah. Tudi tam ni bilo ni* česar. Podobne obiske sta imela tudi gg. Križman in Urbančič, gdč. Čcndemova in še pri številnih dru* gih učitcljih, ki so spadali v vodstva krajevnih organizacij. Mi smo pre* pričani, da se je zdaj varnostna ob* last uverila o popolni državljanski lojalnosti omenjenih oseb in vsega slovenskega učiteljstva. Prav tako smo pa tudi mi uverjeni, da se bo* do še našli gnusni obrekljivci! Gospodinjski tečaj. Podpisano vodstvo javlja, da bo začel letošnii gospodinjski šcstme* sečni tečaj v imenovanem zavodu s 1. oktobrom. Sprejcmajo se na te* čaj mladenke, ki so dopolnile 16 let, mlajše samo izjemoma. Prošnjc za sprejem se vlagajo do 15. septem* bra. Priloži se zadnje šolsko spri* čevalo, krstni list, zdravniško spri* čevalo o lepem vedenju. vse lahko na nekolekovanem papirju. Meseč* nina za hrano in stanovanje znaša 180 L, vpisnina 100 L. — Ravno tam se sprcjemajo tudi učcnke Ijndske šole. — Vodstvo zavoda šolskih sester v Tomaju. Gadornov obisk. Znani vrhovni poveljnik italijan* ske armade v svetovni vojni grof Cadorna, maršal ltalije, je pretekli teden obiskal Gorico in Trst. Sta* remn vojščaku so povsod izkazo* vali velike časti. V Gorici je maršal posetil tudi prevzvišenega knezo* nadškofa. Odlikovanje. Ker je Gorica v vojni toliko prc* trpela in se tako junaško držala skozi dolge vojne mesece, je dobila odlikovanje — zlato hrabrostno svetinjo. Dijaški zavod »Alojzijevišče< v Gorici. Odbor »Alojzijevišča« v Gcci sporoča naši javnosti, da bo tiuv prihodnjem šolskem letu sprcl proti plačilu. 1. dijake, ki nameravajo obiso* vati goriške srednje šole; 2. učence, ki so z dobrim use* hom dovršili IV. razred ljudce sole in se želijo pripraviti za sre* jemni izpit v I. razred tukajšrih srednjih šol z italijanskim učrm jczikom. (gimnazijc, realke, uče* ljišča in komplcmcntarnc šole). V ta namen bomo tudi prihodnje M* sko lcto otvorili v zavodu V raz^d ljudske sole, v katerem se bdo gojili predvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprcjemnm izpitu. Eksternistov v ta naš nota* nji razred nc sprejemamo. Kdor želi biti sprejet v zavod, laj vloži do 31. avgusta t. 1. prošnj« s sledečimi listinami: 1. Krstni list (kolkovan); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o cepljcnju koz (la nekolkovanem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca. Gojenci preteklega šolskega lea, ki želijo biti zopct sprejeti v za* vod, naj vložijo eimprej prošnjo brez prilog. Prošnje je treba nasloviti na: Odbor »Alojzijevišča«, Gorica, Via Ponte Isonzo 3. stvo zavoda vsak dan. razen ob ne* deljah in praznikih, od 9. do 11. Trgovski tecaj s slovenskim in italijanskim jezi* kom se bo letos vršil tudi v zavo* du Naše Ljube Gospe v Trnovem (Torrenova di Bistcrza). Kdor želi poslati tja svojo hčer. naj se pri* glasi do konca avgusta. Zaradi pomanjkanja prostorov pa izostane za letos gospodinjski tečaj v ome* njenem zavodu! Romanje na Barbano. Zadnjo nedeljo avgusta, t. j. 29. t. m. priredi tretji red romanje k Matcri božii na Barbano. Nazaj grede si ogledamo starodavni Oglej in znamenito baziliko. Kdor se želi vdeležiti romanja, naj se oglasi pri voditelju ali prednici tretjega reda. Plačati je trcba pri vpisovanju cc* Io svoto. Vsak dobi tamkaj izkaz* nico za vožnjo. Čas za vpisovanie je do prih. nedeljc 22. t. m. Ce bi se kdo premislil, potem ko ie že plaeal, naj pa proda izkaznico ka* teri drugi osebi. ker žc plaeana svo^ ta se nc bo vraeala. Vožnja za tja in nazaj za auto in parnik stane 20 lir. Zjutrai odide korijera ob 4 in pol in zvecer se vrnemo ob 9. uri. Na Barbani zadobi vsak tudi odpustke za sv. leto. Umetniški večer mladih. Te dni sc mudi v Gorici rcžiser liubljanskcga »Novega odra« g. Ferdo Delak, ki pripravlja s tukai« -«njim umetniškim naraščajem »U* metniški večer mla.dih«, ki sc bo vr* šil 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Trgovskem domu. Ker bo v Gori* ci edina prireditev te vrstc, na ka- teri se bo občinstvo scznanilo z novimi težnjami igravske in sec* nične umetnosti, je dolžnost vsake* ga inteligcnta, da se večcra vdcleži. Da bo pa prireditev dostopna sir? šim slojem, so cene sedežem znatno znižane: 5, 4, 3 Lit., stojišča pa 2 L. Dijaška Matica. Dijaška Matica v Trstu nazna- nja, da se bo vršil visokošolski zbor dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih akad. društva »Balkan« v Trstu. * * * Redni obeni zbor »Dijaške Ma- tice« v Trstu se bo vrsil 12. septem* bra t. 1. v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Odbor. Mizarski tečaj. V Zagraju so 12. t. m. otvorili po prizadevanju zavoda za pospe* ševanje obrti mizarski tečaj za stavbne mizarje. Vpisalo se je že 15 učenccv po vcčini iz Zagraja in okolicc. Tečaj vodi g. profesor Fornasarig. Posetniki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926 imajo na podlagi legitimacije sledeče u- godnosti: V Italiji 30% železniški popust in sicer za potovanje v Ljubljano od 15. t. m. do 10. septembra in za po* vratck od 4. do 30. septembra 1926. Uporabljati se zamorejo vsi vlaki razven Simplon * Orient * Exprcssa. Lcgitimacije sc nahajajo že v pro* ddji pri jugoslovanskih konzulatih in" trgovsldh agencijah. Reklamne deske tvrdk, ki raz* stavljajo na razstavi so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svo* je reklame na paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa se pla* ča samo ena desetina normalne takse, to ie 15 Din za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjosti razstavišča. Odškodnina za namestitev re* klamne deske je malenkostna in sc dobe informacije v uradu velcsej* ma. V okviru razstave bo prirejena ccla vrsta specijalnih razstav, ki bodo privabile vcliko število inte* resentov za najrazlineišc stroke tfosnodarstva in športa. Zato bo ta vrsta i^Kiciiiic zeio usf)esiia. Dobro informiran. Bolonjski list »II Resto del Car* lino« precej in rad piše o nas ob* mejnih Slovencih. Osobito so mu pri sreu cerkvene razmeve prir.io'-* skih vcrnikov. Tej srčni želji dajc le dnj duška v clolgcm članku, kjer govori o obnovi oglej ske patriarhi* je. Pravi tudi o obisku pri videm* skem nadškofu Rosiju. Ko je bil cerkveni knez vprašan, sc li more* biti ne misli na njegovo osebo kot bodočcga patriarha. sc jc naškof izmikajočc nasmchljal . . . Kaj pravi? Prcjšnji tajnik fašistične stranke gromovnik Farinacci piše v svojem listu »II regime fascista« (fašistov* ski režim) kaj zanimivc reči. V če* trtek se je v 192. številki spravil nad banko »Commerciale«. Z vso silo napada »nekronanega kralja Italije« (re non coronato d' Italia) kakor sam pravi, na Toeplitza in brate Roscnberger. Zmerja jih z nemški* mi židi, ki da bogatijo na raeun ita* lijanskih davkoplačevalcev. Ob koncu tcga uvodnika pripominja uredništvo. da je list v prijetnem položaju, da sme napisati svojo sodbo, ker nima nobenih vczi. ki bi ga silile k molku. Mednarodno zborovanje za nravstveno vzgojo. Od 28. septembra do 2. oktobra t. 1. se bo vrši v Rimu eetrti medna* rodni kongres za nr'ivstveno vzgo* jo. Prvi tak kongres se je vršil leta 1908. v Londonu. Osrednjcmu iz* vršilncmu odboru so velanjeni naj* bolj poznani vzgojcslovci iz vseh delov sveta. Rimske-ga zborovanja se bo udclcžilo kakih 400 oseb iz 39- držav. Izmed Slovcncev ne bo no* benega, pa, žal, tudi izmed južnih Slovanov ne. Kje je krivda? Na zborovanju bo pose-bno zanimivo predavanje indijs^cga misleca Ra* bindranath Tagoieja. Politična borba za Beograd. V nedejo so se vršile v Srbiji ob* činske volitve. Posebno vroče so se bili za Beograd radikali in Davido* vičevi demokrati. Zmagali so sled* nji ,ker so se radi'kali med sabo kregali. To je prvi večji poraz Pa* šičeve radikalne strankc. Gibanje za neodvisnost. Po vseh angleških kolonijah se čim dalje bolj čujejo glasovi po osamosvojitv^ od matice Anglije. Sicer so Angleži že do danes dali večini svojih kolonij obsežno sa* moupravo, toda vsaka zveza med kolonijami in angleškim kraljem» na katerega kolonije dosti drže, mora iti preko kolonialnega mini* strstva v Londonu. Kolonije pa ho* čejo še to odpraviti, da bi se popol* noma jasno videlo, kako so le v zvezi z Anglijo ne pa ji podrejene. Boj kletvini! Podgorski komisar g. Numis je uvrstii v pravilnik obeinskega reda sledeči člen: V javnih prostorih je strogo pre* povedana kletvina, kakor tudi vsa* ka bescda, ki žali moralo. Prestopki bodo kaznovani z globo od 10 do 50 lir. Dolžnost vsakega poštenega vaščana je, da naznani prestopke tc uredbe. Plcmenito in vzorno stremljenje občinske uprave jc razveselilo vse poštene Podgorce, ker vidijo v tern začctek prepotrebnega, radikalnega boja proti bogokletstvu, posebno še v naši občini, kjer ni zastrupljen samo delavski sloj, marveč že tudi velik del naših kmetov. Želimo iz srea, da bi delovanje najlepše procvitalo in rodilo zaže* ljen sad! __ Listnica uredništva. Slow kat. iz. dr. v Svinem pri Kot baridu: Vaš dopis glede veselice ste odposali komaj v pondcljek 9. t. m., uredništvo ga je prejelo v to* rek zvečer. List pa je do torka zve* ccr ze po vcvhii stavljen, ker se v sredo zjutraj tiska. Zato. Vašega dopisa nismo mogli objaviti. Pri* hodnjič morate biti bolj zgodnji! Bog živi! Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. Mdc Karl, Mircn: O priliki zglasite se v tajnistvai. 2. Fornazarič I., Vogrsko 150: Va* ša prošnja bo ugodno rešcna. V kratkem dobite rcšitcv. 3. Skorjunc Katerina, Števerjan: Zastanki Vam bodo v kratkem iz* plačani. Finančni intendenci je bilo že 14. julija dano tostvarno po* oblastilo. 4. Vidrih Marija, Erzelj 19: Ko imate drugo opravilo v Gorici, zgla* site se tudi v tajništvu zaradi Vase pokojninske prošnje. 5. Gerbec Jos., Gorica, Via Ca; prin, 19: O priliki zglasite se v taj* ništvu. 6. Humar Franc, Gorica, Cam; posanto 40: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 7. Simčič Karolina, Šmartno: Vam je bila priznana pokojnina. 10. juni* ja 1925. Pkičilni oddclck je tudi že odposlal inv. knjižico zakladnemu nadzorništvu v Vidmu. C'e ne do* biviite še denarja bo treba posre* dovati v Vidmu pri zakl. nadzor* ništvu. Sporočite nam torej, če ste med tern prejeli že denar ali ne. 8. Kerševan Mat., Gradišče 8: Vaša pok. prošnja se ravnokar pro* učuje. Manjkajo pa še sledeči do* kumenti: 1. krstni list; 2. možev mrtvaški list; 3. potrdilo županstva, da ni pokojni zapustil otrok ne vdove; 4. poročni listi živečih sinov. Podrezajte pri županstvu, da od* pošlje čimprej zahtevane dokumen* te. 9. Remec Anton ja, Vitovlje 68: Zglasite se o priliki v tajništvu;. potrebni so nam nekateri podatki. Priloga,, GorlSke Straže" §t. 54 »GORIŠKATRAŽA« Stran 3. GOSPODARSTVO Dclo „Zadružne zveze" v Borici. Zadnjič smo posneli po »Gospo? darskem listu« del poročila o ob- čnem zboru Zadružne zveze v Got vici. Kakor smo ze zadnjič naglut sili, smairamo za potrebno, da prU občimo še nekutera poročila, ki se tičejo te naše najvažnejše gospo; dursko zadružne organizacije. V naslednjem podajamo zuio del po; ročila, tajnika Davida Dokforiča. b) Tajnikovo poročilo. Vsi povojni občni zbori so pou- darjali to žcljo, naj Zadružna zve* za posveti vse svojc sile povzdigu tistih gospodarskih panog, ki mo* rejo našcmu kmctskemu ljudstvu v sedanjih razmcrah najbolj koristiti. Delo za pospeševanje živinoreje. Ker prihaja v prvi vrsti v poštev /ivinoreja, je bilo Zvezi treba ob* račati glavno skrb, da na tcm polju udejstvi želje naših zadrugarjev. Če je hotela prispcvati k povzdigu zi* vinorcje, je bilo trcba na eni strani vzbuditi zanimanje ljudstva za iz= boljšanje živinc in na drugi strani tudi skrbcti, da se živina in njeni proizvodi čim lažje in čim dražje spravijo v denar. Za izboljšiinje živine ni mogla doslej storiti dru* gega, kot da v »Gospodarskcm li* stu« in s predavanji, sestanki in razgovori siri izobrazbo, kar delata z vso vnemo in kjerkoli se jima nudi priložnost naša strokovna u* radnika. Najbolj pa bomo našega kmeta pridobili za naprednejše go* spodarstvo. če bo sam v lastnem žepu čutil koristi. Delo zu mlekarsivo. To se je skusalo doseči z or? ganizacijo oddaje masla, ki jo je začcla Zveza marca mcseca lan* skega leta in ki se je tako razširila, da danes prevzame vsak mesec za eez 100.000 Lit. masla. Scdnj pro? učujemo oddajo sira in upamo, da se nam bo tudi to posreeilo. Mnogo dela je bilo treba, da smo do tega prisli. Stare mlekarne je bilo treba izboljšati in marsikje smo zadeli na nerazumevanje no* vih potreb, mnogo novih mlekarn je nastalo. Zveza je pomagala pri u* stanovljenju, z nasveti in krcditom. Tisti, ki so se v vsem naslanjali na Zvezo, so z najmanjšimi stroški u* redili najlepšc mlekarne, ki orga* nizatorieno in strokovno odgovar* jajo času. Drugi, ki so brez Zveze zidali, so se kasneje večinoma ke* sali. Veeini novih mlekarn je stroje dobavila Zveza po najnižjih to* varniških cenah. Napravili smo na* lašč za mlekarne posebno skladi* šče najnujnejših potrebščin. Mlekarnam je bilo treba vodite* ljev. Prvi korak za vzgojo narašča* ja smo napravili pri tridncvnem tc* čaju v Cerkncm katcremu bodo morali slediti drugi. Na tem tečaju smo napravili poizkus, da vpeljemo tudi v te naše najmanjše zadruge sicer enostavno a moderno in na* tančno knjigovodstvo. Čas bo po* kazaL ali smo uspeli. — Ko je davčna oblast začela pritiskati na mlekarne, smo takoj intervenirali, da prepreeimo prehudo obremeni* tev, in Zveza je vložila polno re* kurzov, v prvi inštanci smo zma- gali, najbr/e bo pa treba še v Rim. Se cclo zadrugam, ki niso pri nas velanjene, smo pomagali. V dveh spornih slučajih smo se postavili zanjc proti izkoriščanju trgovcev in dosegli s zvczinim ugledom u* godno rešitev pravde. Če pri našem delu za koristi naše živinoeje ni šlo vedno vse gladko, moramo pomisliti, da smo šele pred enim letom zaecli in da potrcbujc vsaka dobra stvar nekaj časa, da dozori. Delo za zadruzne panoge. Nikakor pa nismo zanemarili ru* di mlekarstva drugih panog, v ka* terih smo se že poprcj udejstvova* li, pač pa smo za povzdi-go kme- tijstva zraven obicajncga nakupo* van ja umetnih gnojil, modre gali* ce in žvepla, vpeljali še veeje akci* je za obnovo vaznejših semen. Do- bavili smo vsej goriški, tržaški in istrski deželi nov semcnski krom- pir, nekaj vagonov smo ga prodali tudi v Furlanijo in šc vee bi ga, če bi ga mogli še kaj uvoziti. Mnogo gorskih posestnikov se je poslu/ilo semenske ajde, ki smo jo z vclikim trudom deloma pokupili po našem Krasu, deloma dobili iz Kranjske. Pričeli smo tudi z dobavo vaznib vrst semenske pšenice in koruze. menski oddelek n.-i vsa važnejša semen a. Odnošaji do važnih Ivrdk. V zaščito koristi svojih članic je Zveza pristopila delniški dru/bi »Federazione Agraria Giuliana« v Trstu, ki hoče na Primorskem or- ganizirati nakup kmetijskih po? trebščin, prodaje pridelkov, poscb* no pa preskrbovanje Trsta z mle* kom. Včlanila se je tudi v zadrugi »Cooperativa Perfosfati« v Vidmu, ki ima lastno tovarno superfosfata v Portogruaru, da tako pride po najnižjih cenah do tega va/nega gnojila. S tovarno »Cementi Friuli« v Vidmu je letos sklenila na željo nekaterih zadrug zelo ugodno po* godbo za dobavo cementa, svetov* no znana tvrdka mlekarskih po^ bščin »Alfa Laval« ji je izročila fvno zastopstvo. Siva potreba, da je z velikimi do* 1/itclji v ožjih stikih in lažje iz* \i organizacijo oddaje pridelkov Kih zadrug, je prisilila zvezo, da jletos odprla v Trstu poslovalni* i ki jo vodi inž. Rustja. Upamo, c bomo prihodnjemu občnemu t>vu mogli poročati o uspehih te plovalnice. Splosne zudeve. Revizije. Večina naših zadrug se obrača v \)h sodnijskih in davčnih zadcvah c Zveze, kar omogoei smotreno i cnotno postopanjc. V večjih notranjih sporih so po* licale nektere zadruge Zvezo na pmoč in v vseh slučajih se nam je psrečilo urediti nastalc tcžave s cebno udeležbo zvezinih pooblaš* tncev pri občnili zborih. Po svojem revizorju g. Fegicu je /reza v 1. 1925. pregledala poslo* \nje 43. posojilnic, 3. konsumnih, 1. stavbnih, 6. kmetijsko ; prodaj* tIi, 9. gospodarskih in ene obrtnc adruge. Scj je imelo načclstvo 43 d zadnjega občnega zbora do da- DS. Gibanje članstva V začetku poslovnega lcta 1925. sno imeli 158 članic, med letom je rristopilo 20 novih, 2 sta izstopili, 1) jih je prenehalo s poslovanjem, ttko da smo jih imeli ob koncu le* ti 161 in siccr: posojilnic 68; kon* s.imnih 21; mlekarskih 37; vinar* rkih 7; stavbnih 11; obrtnih 7; sku* 1-a.i 161. Do danasnjega'obcnega zbora je rristopilo se 12 zadrug, 3 so napo- \cdale likvidaeijo, tako da obsega naša Zveza danes 170 clanic in si* cer: posojilnic 70; konsumnih 22; mlekarskih 45; vinarskih 6; stavb« nih 9; obrtnih 7; raznih 11; skupaj 170. fluJIZtunuäl in umetnost. »Slovenski pritrkovavec.« Navodilo za pritrkavanje cer* kvenih zvonov po številkah, spisal Ivan Mercina. Gorica 1926. Zalo* žila Katoliška knjigarna v Gorici. Cena 8 lir. — Jako lepa in koristna knjiga. V celi evropski svetovni li- teraturi menda ni druge knjige, Ici bi pbravnavala ta predmet. Cela knjiga je razdeljena na dvanajst poglavij. Po kratkem zgodovin* skem pregledu zvonoglasja sledijo poglavja: Pritrkavanje častno opra* vilo. — Bahaštvo in nasilje v pritr* kavanju. — Priprava k pritrkava* nju. — Prihajanje k pritrkavanju. — Kako se zaznamujejo zvonski glasovi? — Kako so osnovani in kako se izvršujejo vzorci zvonskih melodij? — Kako se pričenjajo vzorci zvonskih melodij? — Po* drobna navodila k pričetkom me* lodičnih vzoreev. — Olepšave v pritrkovanju. — Kako sc sestavlja* jo sporedi? — Sporedi. — Vzorci zvonskih melodij. — V teh poglav* jih je veliko zlatih naukov in na* vodil za cerkvenike, pritrkovavce in tudi za cerkvena oskrbništva. Treba jih je pazljivo, počasi in tu- di večkrat brati. Vse je pisano raz* umljivo in v lahkem slogu. Ne sme= mo knjige površno prelistati, ker nam na ta način ostane nerazum- ljiva. Treba, da beremo to izvrstno knjigo poeasi in pazljivo — in ta- ko bomo vse razumeli. Najzanimi* vejše poglavje je zadnje: Vzorci zvonskih melodij. Tukaj vidimo same številke, ker se zvonska me lodija pač najlažje zapišc v števil* kah. Kaj nam povedo te številke? Številke pomcnijo posamezne udar* ce na zvonove. Razvrščene so te številke v treh stolpičih ali kolo* nah. Prvi stolpič pomeni veliki zvon, drugi stolpič pomeni srednji zvon in tretji stolpič pomeni maii zvon. Vsi ud'arci na zvon naj bodo enako dolgi. Oglcjmo si sedaj vzo* rec štv. 1 na strani 54. Pod a) ima* mo te le številke: 1 — 3 — 2, 4. zvon (1), potem mali zvon (2), nato srednji zvon (3) in zatem zopet ma* li zvon (4). V tem redu tvorijo stir* je glasovi prvo najpreprostejšo, najlažjo, našim pritrkovavccm do* bro znano staro melodijo, ki se — kot vsaka — nepretrgoma ponavlja do konca komada. Prava igrača je pričeti in izvajati to melodijo s tre* mi prsti na klavirju, ko vsi trijc prsti udarjajo po volji enega in is* tega igravca, toda na zvonovih do* loča to meodijo enotna volja treh pritrkovavcev in v tem tiči glavna težava. Ta težava nastaja najbolj v pričetku melodije, nje nadaljeva* nje je mnogo lažje. To je pisatelj dobro vedel, zato je napisal celo VIII. poglavje, ki tvori bistveno olajšavo k izvrševanju XII. poglav* ja. Važen migljaj za to je položil v obe opazki na str. 36 in 54. Po na* vodilu na str. 36 se začetni vzorec na str. 54 ne pričenja (kot gori re* čeno) 1, 2, 3, 4, ampak 1, 3, 2, 4 — zakaj? To pove poglavje VII. To poglavje mora temeljito proučiti, kdor hoče pogl. VIII. razumeti. Vse to velja v prvi vrsti za pritrkovav* ce začetnike. Trije stolpiči pomeni* jo zvonove in številke od 1 do 4, (včasih 1 do 8), pomenijo časovno razvrstitev udarcev na tri zvonove. Zvon, ki ima v svojem stolpiču eno samo številko, se zvoni ali pritrku* jc, toda le priirkuje, če dotična šte« vilka ni številka 1, ampak ka* ka druga. Vse številke med vo* doravnimi črtami (na primer yzo* rec štev. 81.) tvorijo eno melo* S. Stanic: Odlomki iz podgorske zgodovine (Dalje.) To stolertje je doba podgorskega vsestranskega razmaha. Začelo se je pa s francoskimi vojnami. Ko je 1. 1797. Napoleon uničil starodavno beneško republiko so prišli na vrsto naši kraji. In res, že prve dni me* seca marca ravnoistcga leta je Na* poleon zasedel Gorico, vzpostavil začasno francosko vlado in naložil deželi 150.000 t'rankov kontribuci* je. Dva meseca pozneje ie bil skle* njen mir v furlanskcm mestecu Camposormio in Avstrija je za* scdla vso Lombardijo do Adiže. Leta 1805 so pa bili Francozi že drugič v deželi. General Jourdan je zasedel Brda, Massena ^a Gorico. Podgora jc bila tedaj prikkmliena furlanski vladi in gradiščanskemu okraju. Po sklepu miru v Požunu 1. 1806. je prišla sicer Gorica zopet pod Avstrijo, toda ves desni soški breg je ostal Franciji. Tako je i>o* stala Podgora obmejna francoska vas nasproti avstrijski Gorici. Leta 1807. je bilo to stanje po pogodbi v Fontaineblau ^otrjeno. Mejo med Francijo in Avstrijo je tvorila od izliva do Krstenice pri Kanalu Soča, nato je šla pa mcja po reki Idriji proti severu. Podgora je bila na? pram Gorici utrjena z obmejnimi stražnimi stolni. Napoleon je iz se* veme Italije ustvaril italijansko kraljestvo. Podgora je tedaj spada* la pod gouvernement Passariano, pod okraj Gradiško in pod kanton Krmin. In tudi ko je nato Gorica leta 1809 prišla vnovič pod Francijo je ta razdelitev ostala. Gorico so priklopili ilirskemu kraljestvu, so* sedna Podgora pa je ostala pod kra* ljevino Italijo. Iz tega leta je tudi ono junaštvo dveh madžarskih ča* stnikov, katerih spomin proslavlja on a spominska plošča ob glavni cc* sti pred železniškim nasipom. Po veliki vojni v letu 1813 je Ilirija v. Gorico vred spet prišla pod Avstri? jo. Podgora pa, kot del italijanske* ga kraljestva je prišla konečno zo* pet pod avstrijskega orla po pariš* kem miru leta 1814. Kako različna usoda dveh sose* dov! Tudi druge vojske v tem stoletju so Podgorci kruto občutili, ker so morali fantje na boj, domači pa so imcli vedno opraviti s četami, ki so tod mimo marširale proti Lombar* diji. V zadnji italijanski osvobodilni vojni v tem stoletju — leta 1866. — so pa boji zopet končali ob Soči, nakar je bilo v Krminu sklenjeno premirje. Iz strahu pred vojsko so Podgorci tedaj bežali v Marmurje nad Podsenico. Drugače pa je bilo to stoletje za Podgoro največjega pomena. Res da lcta 1848. ni prineslo riasim gro* iovskim kolonom osvoboditve, to* da napredovanje se je izvršilo v drugačni smeri. V tem stoletju se jc Podgora industrializirala. Papir* nica je vedno bolj naraščala. Leta 1870. je žc bilo v papirnici zaposle* nih 116 Podgorcev, ki so letno izde* lali za 150.000 goldinarjev papir ja. Ravnoistega leta je tudi že obrato* vala tovarna za svilo (filanda) z 41. parnimi kotli. Obe tovarni sta bili last Ritterjev, ker so ti poslednji pokupili vse obrate družine Ascoli. Kmalu nato so filando opustili in razširili papirnico v veleobrat, do* kler niso leta 1887. vse skupaj pro* dali družbi Leykam * Josephsthal. Ta tvrdka je odprla še oddelek za celulozo. Tako so prisli v udclova* nju papirja od cunj preko slame do lesu. Ob koncu stoletja je bila pod* gorska papirnica postala največji tovarniški obrat v dežcli. Radi tega je Podgora tudi čudo* vito naraščala. V dokaz naj nam služijo tile podatki: Leta 1815. je bilo v Podgori ro* jenih 30 otrok; lcta 1825. 31; leta 1835. 23; leta 1845. 33; leta 1855. 34; lcta 1865. 35; leta 1875. 68; leta 1885. 68; lcta 1895. 88. Največji pritok prebivalstva opa* žamo okoli leta 1870. Tedaj je bilo v Podgori 1491 prebivalcev. Potem je dotok prebivalstva sicer še stal- no doraščal, toda ne vcč s tako silo. Velika večina prebivalcev je bila St ran 4. »GOEI& STRA2A« dijo. Najprej se vzame prva vrsta in koj za tern druga, potem tretj a in eetrta. Potem takoj od začetka: prva, druga, tretja, četrta. Zelo le? po in zanimivo. Pritrkovavci, ki se bodo ravnali po tej knjigi, bodo zbudili splošno občudovanje. Toda takega pritrkovanja se je treba u- čiti in dobro naučiti! Najprej naj si vsak pritrkovavec vzorec natančno prepiše na kos papirja, potem naj se pritrkovavci zbcrejo par večerov in naj se skupno učijo. Na mizo naj si postavijo n. pr. tri kozarce z različnim glasom, ki naj predstav? ljajo tri zvonove, in tako naj se va? dijo v udarjanju, dokler si melo? dije dotičnega vzorca popolnoma ne prisvojijo. Začetek bo gotovo težak — a trud bo obilno poplačan. To prekdristno knjigo prav toplo priporočam. Vinko Vodopivec. Socialni vestnik. Položaj delavstva v Rablju. Malokdaj sc kaj čita v časopisju o našem bližnjem rudniku v Rablju. Na sto in sto naših delavccv si slu? ži tarn svoi trdi kruh. Edine lire, ki jih ima revni bovški, čezsoški, loški in soški delavec, da ta rudnik. Po vojni so vzeli ta svinčen rud- nik v najem podjetni Angleži. Življenje rudarjev v Rablju je kaj žalofitno. Vzrok leži v tem, da podjetniki vse premalo skrbijo za svoje delavce. Komaj pride ubogi delavec, po+reben oddiha, iz globo? kega rova, pa že mora k štedilniku ter si sam skuhati okrepčila. Lahko si pa predstavljamo, kakšna je jed, ki si io skuha, ko nestrpno čaka le počitka. Tudi stanovanja delavcev so v precej slabcm stanju. Redki so danes rudniki in tvor- nice, kjer ne bi podjetniki skrbeli za svoje delavce s skupno hrano in z lepimi. higijeničnimi stanovanji. Nekateri podjetniki sezidajo svo? jim zvestim delavcem celo lepa, moderna, higijeniena bivališča. Želeti bi bilo, da bi se tudi v Rablju v tem oziru kaj zboljšalo v dobro delavcu in v interes podjet? nikov. Pozdravi fantov-vojakov. »Oj ta soldaški boben ...« Slovenski fantje pridcljcni k 19. poljskemu topniškemu polku, ki se nahaja v Firencuoli na vojaških vajah, pošiljajo srčne pozdrave svojim dragim starsem, sestram, bratom, fantom in dekletom ter jih naprošamo, naj nas tako hitro ne pozabijo. V nedeljo smo se zbrali pod hladno lipovo senco ter zapeli par naših lepih pesmic. Kar tako naprej veseli bodimo! Kaj nam pa drugega ostane? Pride že tudi ti dan, ko bo zvenela naša pesemD domačih dolincah. — Zlobec Z? ko, Kasovlje; Podgornik Aloji, Malovše; Pečenko Stanko, Batu; Rustja Milan, Dobravlje na Vip? skem; Belja Lado, Male Žab;; Col ja Josip, Gabrovica; Stok V* tor, Dutovlje. Svojim tovarišem se pridružc? jo fantje od 81. pešpolka v Riu. — Vuga Leopold, Vedrijan; Zeal Rudolf, Boršt; Trebc Josip, G? hek; Rosič Rafael, Logje; Gorp Avguštin, Lipica; Klemenčič 1? bert, Avško; Lipovec Anton, t. Vid; Pcternelj Franc, Jageršče; \t šič Karl, Pleševica; Prašek K;l, Dolina; Blazič Jožef, Deskle. Pozdravi starih slov. vojakov Posiljamo pozdrave slov. fanje iz Rima od 82. pešpolka! Pošili? mo jih dragim staršem, braten, sestram in slovenskim dekletcn, ako se zanimajo kaj zanje... G? enem vsem fantom, znancem n »Goriški Straži«. — Gregorič Sea* fin iz Vogerskega; Cerkvenik "i? ktor iz Vrem; Bratkovič Leopcd iz Bilj; Faganel Jožef iz Ozeljan; Vatovec Ivan od Sv. Ivana; Lašek Alojzij iz Kanala; Golob Izidoriz Brd; Simšič Franc iz Brd; Hvia Ludovik iz G. Tribuše; Kobal Ai? ton iz Ajdovščine; Stojkovič R.j? mond iz Trcbič; Lapanja Ignacij iz Ročinja, Marmelič Emilij iz O]a? tije. Stari slov. fantje, ki služimo iri 3. lahkem topničarskem polku, ki sc scdaj nahaja na vojaških vajih v kanunjanskih hribih pošiljano najiskrenejše pozdrave vsem v do* movini. Enako pozdravljamo tudi vrlo »Goriško Stražo«, ki nam ved? no prinaša novic iz naših sloven- ski krajev. V kratkem na svidenje doma! Živio prostost! — Franc Li: een. Budanje: Matevž Krašna, Bu- danje; Pavel Trošt, Podraga; Mirko Bratož, Šentvid; Paravan Mihael, Bodies, DaCai AIoj/Jj, Flanma; Buda Jožcf, Komen; Žerjal Milan, Trst; Stopar Ludovik, Trst. Pismo zavednih Slovenk iz Egipta. Aleksandrija, Ei*ipt. Draga nam »Straža«! Tudi me Sevke, kar nas je v Schutzu, se Tc spominjamo in želi? mo, da nam bodes vedno krepkejc izhajala! Obenem Ti posiljamo po? zdrave ter našim zvestim možem, otrokom in vsem Tvojim bravcem. Upamo, da nas boš v prihodnjem letu obiskovala že v naši ljubi do= movini. Darujemo Ti od našcga skromncga zaslužka skupno 50 L. — Rezika Bavčar, Selo 88; Katica Jekše, Selo 98; Pepca Bavčar, Selo 21; Marija Čermelj, Selo 53. Iz tujine v domovino. Merlebach, Francija. Tukaj nas je dosti slovenskih ro* jakov, posebno Primorcev. Vsi smo zaposleni v rudniku. Godi se nam ne ravno slabo, ker še precej dobro zaslužimo in ker nas je do- sti domačinov skupaj, ki vedno prirejamo kakšne zabave. Obha* jali smo lepo praznik sv. Ignacija. lmeli smo prav prijetno zabavo, ki sta jo priredila g. lgnacij Mrak iz Jeličnega vrha in g. Ignacij Slabe iz Govejka, ki sta obhajala svoj imen* dan. Vsi spodaj podpisani prija* telji se jima prav prisrčno zahva* ljujejo in jima kličejo še na mno? ga leta. Obenem tudi pozdravljamo vse domače rojake, posebno pa na> ša slovenska dekleta, da bi nam ostala zvesta. — Ignacij Mrak, Je- lični vrh: Ignacij Slabe, Govejk; Ivan Simnovčič in Tomaž Bogataj, Govejk; Anton Slabe, Ledine; Fr. Eržen, Jelčni vrh; Franc Podobnik, Lcdine; Piuk Ferdinand, Razpotje; Božič Kristjan, Ajdovščina; Av* gust Felc, Vincenc Skvarč, Vehar Franc, Spodnja Idrija; Franc Iste* nie, Ledine. Iz širokega sveta. Iz opere. Ravnatelj Velike opere v Parizu Rudolf Kreutzer (1766—1831) je skomponiral opero »Aristipp«. Pri skušnjah mu je pa glavni pevec Lais najbolj kazil. Na nekem mestu je pevec iz prvega dejanja prcsko? čil kar v drugo. To se je ponavljalo pri vsaki vaji, celo pri glavni. Kreu> tzer je bil kar v obupu. Pred prvim nastopom stopi k pevcu in ga za božjb voljo prosi, naj bolj pazi in mu ne skazi njegovega dela. Pride premijera. Komponist maha s pal* čico in gleda kot divji bik na ubo? gega pevca. Ta pa zopet — uide v drugo dejanje. Kreutzer, ki je mi* slil, da je uspeh njegovega dela splayal po vodi, začne besneti in vpiti in metati pult in note v pevca. Ta je kar debelo zijal, takisto tudi občinstvo. Na man se pa začne Lais prav debelo krohotati in tolči po bedrih. Ljudje izbruhnejo tudi v smeh, na koncu še sam Kreutzer. Ko se je smeh polegel, so peli da* lje in opera je imela uspeh. Razpis nagrade. To gre pa za res. Do 28. febru- arja prihodnjega leta je čas, da za- služiš 10.000 dolarjev. Pravih, prist-- nih amerikanskih. To nagrado raz* pisujc ainciiika slliliska diužba. First National-Pictures v New Yor* ku za najboljši roman. Natečaja se lahko vdeleži ves svet. Poskusi in pošlji svoj proizvod na omenjeni naslov, morda boš ti izbranec iz* med 1800 miljonov ljudi s celega sveta. Norost pa le ostane. Iz Pariza, kjer modo delajo, so poslali v svet čudne vesti zastran bodoče ženske mode. Namesto kril bodo nosile ženske — hlače do ko? len. Pred vojno so že celo v Gorici nekaj takega hoteli poskusiti, pa ni šlo. Neka tvrdka je poslala po me? stu dve svoji nastavljenki v hla- čah, da bi reklamo delali, pa so ju paglavci izžvižgali, da sta objokani prišli k šefu in raje službo pustili, kakor da bi norčije uganjali. Čas je nad pogodbo. Na Turškem imajo te dni zani^ mivo politično obravnavo. Sodni dvor je zahteval, naj se predloži tudi pogodba o zvezi med Nemčijo in Turčijo zastran vstopa v vojno Pogodbe pa v vseh arhivih niso več našli. General Yeni Seff, ki jc bil za pričo, je pa izpovedal, da sta tur* ški sultan in nemški ccsar sklenila prijateljstvo do 31. decembra 1985! Moževo maščevanje. Nekje, — kje, je že vseeno — ta* ko se bere v nekem pariškem listu, se je dala odlična omožena dama ostriči na pisker^lonec. Možu pa to ni bilo vseč. Čmerno pobara ženo, kateri brivec jo je ostTigel. Ko mu pove, jo pclje tja. Napet revolver nastavi brivcu na prsi in mu veli. naj zakonsko polovico po glavi obrije. Po končanem delu plača brivca in gre domov z ženo, ki je imela na glavi zrcalo. Obisk je končan. Maroški sultan Mulaj Jusuf, ki je obiskal Pariz, se je vrnil domov. V poročilu poslanca Besednjaka iz Pariza se je bralo, kakšne časti so izkazovali Njegovemu slamnatemu veličastvu, samo da bi ga utrdili v dobri vcri, da je on res gospodar Maroka. Prav tako so zviti Franco* zi vlekli slamnatega sultana ob nje* govern slovesu. Topovi so pokali. banda je svirala, Mulay Jusuf se je pa zahvaljeval. To piscmo, da bodo bravci videli, kako znajo velike dr* žave koga tudi pogostiti, če jim prav kaže Učenjak ali slepar? §e ni dolgo od tega, ko je ves svet govoril o pomlajevalnem zdravljenju Rusa Voronoffa in ga slavil. Učeni zdravnik je menda kar vcepil starcu ali starki, seve za do* bro nagrado, opičje žleze in ga — pomladil. Ni dolgo od tega pa so se zbrali na učeno zborovanje v Stokholmu na Švedskem zdravniki, in so baje dokazali, da je Voronoff le — sleparil. zaposlena v tovarni, le prav ne? znatna peščica kmetov sc je bavila z ohdelovanjem zemlje. Tudi svilo? reja, ki se je bila v prejšnjem sto* letju močno razvila, je sedaj vedno bolj propadala. Podgorcem se je v tem času raz= meroma še precej dobro godilo. Delo je bilo stalno. Toda mezdno vprašanje in dnevno naraščanje proletariata sta dala povod precej? šnjemu socialističnemu gibanju. Ustanovilo pa se je poleg »Delav? ske zadruge« tudi »Kat. del. podp. društvo«. Zunanje lice naše vasi je v tem času dobilo sedanjo obliko. Hiše ob cesti proti Grojni in proti Loc- niku so povečini nastale v tem ca? su. Ker pa tudi ni še bilo mosta na Barki, je ves promet iz Furlanije šel skozi Podgoro na pevmski most. Radi prometa in naraščajoče* ga števila prebivalstva so v Podgo? ri dobro uspevale tudi druge obrti, kakor gostilne, trgovine itd. Le en a stvar je v tem stoletju skvarila lice Podgore. Leta 1859. so zgradili železniški nasip, ki je Pod? gorcem zaprl pogled na jug in po? vzročil na južni strani precejšnje močvirje. To stolctje je pa tudi doba vse? stranskc politične probude. Leto 1848. je poleg drugih svoboščin pri? neslo tudi občinsko avtonomijo. Podgora je tedaj spadala pod ob? čino Ločnik. Toda Podgora se je kaj kmalu te odvisnosti otresla. Ko je bil v Pevmi za zu'pana Andrcj Vogrič, se je ločila od Ločnika in skupaj s Pevmo ustvarila novo ob? čino Podgoro. Ko je ta prvi župan umrl, je bil izvoljen za župana An? drej Kocjančič iz Podgore. /tupa? noval pa je eno samo dobo. Takoj za njim je bil izvoljen mladi Anton Klančič, ki je županoval nepretr? goma 47 let. Doba njegovega /upa? novanja bo zapisana z zlatimi čr? kami v zgodovini Podgore. V nje? govi dobi se je Podgora razvila iz malega vaškega gnezda v industrij- ski center goriškc okolice. Da je ves ta čas modro in uspesno držal za občinske vajeti ni treba obšir?^ I nejše razlagati. Dejstvo, da so' ! vedno in ponovno skozi desetletja I njega volili za župana je najboljši dokaz, da je bil mož na mestu, kot župan in zvest sin svojega ljudstva. Med tem pa je bil navrh še več? kratni deželni poslanec in deželni odbornik. Ta doba je prinesla Podgori tudi ljudsko solo.Prej so hodili ukaželj? ni otroci v Gorico v solo. Sele leta 1852. je bila tu prva ljudska sola. Poučeval je Sfiligoj Ivan, ki je pri* šel v Podgoro iz Visca v Furlaniji, po njegovi smrti so si sledili v krat? ki dobi trije nadučitelji: Franc CU cero, Jos. Lukančič in F. Peric, za tem zadnjim je postal šolski vodis telj Franc Svara, ki je prišel iz Sv. Križa. Poučeval je do leta 1887. Pod njim je postala trorazrednica in siužbo je nastopil Vinko Vodopi? vec, ki je prišel iz Grgarja. Vodo? pivec je ostal tukaj do leta 1899. Za njegovega učiteljevanja so sezi? dali novo krasno šolsko poslopje, ki stoji še danes. Staro solo, ki so jo zidali za Casa konkordata je ob? Oina uporabljala za zascbna stano? vanja in za otroški vrtec, ki ga je otvorila 1. 1887., ravnoiotega leta je j društvo »Pro patria« ustanovilo v I Podgori itali janski otroški vrtec in enorazrednico. Leta 1899. se je Vin* ko Vodopivec vrhil v Grgar, tukaj pa postal nadučitelj Josip Budal, ki službuje se danes z uspehom na podgorski soli. Ker je pa zadnjc leto postal učni jezik italijanski, ]o iz italijanske in slovenske sole po* stala samo ena, katere vodstvo je izročeno Gasparju Nicosia. Kakor je naraščalo preibvalstvo, tako se je tudi sola vedno bolj razširjala. Postala je petrazrednica. Pred voj* sko je bila v Podgori več let tudi pripravnica za srednje sole. Ker je devetnajsto stoletje pri* neslo več svobode in razmaha, se je tudi slov. narodno življenje v Podgori precej udejstvovalo. Za kulturo so delovala različna dru? štva. Za »Čitalnico« je sledil »So* kol«, »Slov. kat. izobraževalno dru* štvo«, »Orel« in ražlična šolska u* druženja, ki so krepila ljudsko za* vest in širila kulturno obzorje. Globoko segajočega strankarstva pa v Podgori ni bilo, ee odvzame* mo socialiste. Poslednjo delitev du* J hov je prineslo šele 20. stoletje v Podgoro. 'GORISKA SRAZA« Stran 5. Usodna zmota. To se je zgodilo leta Gospodove? ga 1926. dne 18. julija. Na vsa žu* panstva, vclika in majhna, je pri? šel od vlade razzias, naj sc popišejo vsi vozovi in vozila. Skrbni občin? ski tajnik jc hitro opozoril pismeno eno uro oddaljenega gospoda ka? plana, naj oznani v cerkvi, da mo rajo pripeljati gospodarji vse vozo* vc, po italijansko: »tutti i carri«, ki jih imajo, v nedeljo 18. julija od 10. do 1. ure pred občinsko hišo. Z delom preobloženi in vcdno nagli gospod kaplan je prav površno po* gledal pismo. Kdo bi mu to zame? ril! Saj nas dandanes že vse nadle? guje s temi večnimi razglasi. Naj bo stvar kakor hoče, gospod je bral razglas, oziroma tolmačil po svoje, takole: »Tu imam od občinskega urada razzias, ki pravi, da morate peljati danes od 10. do 1. ure pred obeinski urad »tutti i cani« — vse pse! Zakaj bi to, ne vcm; mogoče radi novih davkov, mogoče jim bo* do cepili runje, ali jih pa zapečatili (timbrali). To vam povedo že na občini. Peljite torcj doli vse pse in psice, da se izognetc mogoči kazni.« Nihče ni niti najmanj dvomil o resnienosti razglasa; vsa kaplanija ne pozna voz, saj od vasice do va? sice ne vodi druzega kot kozja ste? za. Ko so prišli od maše domov, — maša je bila zjutraj, — jc šla novica od usit do ust. Kmalu so začelc po? kati puške, mnogo pasjih mrcin je postalo žrtev kaplanove zmote. Ali vendar, premnogi pasji prijate* Iji se niso ustrašili morebitnih dav? kov, sklenili so s težkim srcem iz* vršiti nemili ukaz. Vse je peljalo pse k studencem in vodnjakom, da bi jih lepo umili; čeče so odhitele na vrt po zelenja in cvetja, da do« stojno okrasc »štirinogate fante«, ki so imeli iti na nabor. Skratka! Ni minula ura, ko je zapuščala če* ta za četo v družbi gospodarjev svoje domove in hitela na usodno mesto. Na cesti v dolini so se str? nili posamezni oddelki v celo voj* sko, ki se je lajajoe, tuleč in cvileč pogumno bližala vasi S., kjer je se* dcž obč. urada. Okna so se od? pirala, vrata škripala, vse je tekmo* valo, da si bolje ogleda eudni spre? vod, ki je nemudoma hitel pred ob* činsko pisarno. Občinski sluga, ves prcsenečen in vzhieen steče po stopnicah, da naznani gospodu taj? niku nepričakovane goste, ki za* htevajo vstop v pisarno. Gospodar? ji sporoče, da so natanko izvršili tajnikov ukaz in pripeljali doli pse in psice! Tajnik se razburi, kriči in vpije, a gospodarji in razjarjena pasja čreda ga prevpijejo. Mnogi vderejo v občinsko hišo, a psi za njimi. Tajnik išče ves prestrašen usodepolni odlok, stopi na balkon pred zbrano množico in bere slo* vesno in na glas, da so ga čuli psi in psice, da jc bilo ukazano pripc? 1 jati »tutti i carri, carrozze e car? rette«, nc pa psov in psic. Da bi sc izgovoril, začne tainik jecljati: »Vaš kaplan, vaš kaplan, on, on kavža« itd. — Ubogi gospod ka? plan! gorje tebi!, dobro da te ni bli? zu! Ne vemo, kako se je godilo Lo? spodu, ko so prišli razjarjeni izlet? niki domov; dobro gotovo ne! Pra? vijo, da ga ni bilo doma. To pa ve* mo, da je bila obeinska hiša in vsa vas še eel teden potem polna pe? čatov, ki jih je iz jezc in maščeva? nja odložila ondi pasja golazen. Kaj je novega na cleželi? Iz Oslavija. Prireditev prosvetnega društva »Soče«, ki se je vršila v nedelio 15. avgusta, je uspela izvrstno. Ljud* stva je bilo zelo mnogo, kajti prišli so tudi ljudje iz Gorice ter iz bliž? njih in daljnih vasi. Igra »Dan sod? be« jc potekla prav dobro, pevski zbori so doncli krepko in ubrano proti Gorici. Odbor prosvetnega društva se iskreno zahvaljuje vscm vdeležencem, posebno pa bratskim društvom iz okolicc, ki so bistveno pripomogla k srečnemu uspehu. Podsabotin. Prosvetno društvo »Na dan« v Podsabotinu priredi svojo prvo ve? selico v nedel'jo dne 22. t. m. ob 4. uri popoldnc na dvorišču gospoda Alojzija Valentinčiča. Spored: 1. »La sera« — Ital. deklamacija, 2. Sattncr — »Nazaj v planinski raj« — poje domači mešani zbor. 3. Sat? tner — »Zdravica« — poje moški zbor iz Oslavja. 4. »Srce« — dekla* macija. 5. Fr. Rihar — »Izgubljeni sin^< — Svetopi^emska žaloigra v 5. dejanjih. 6. Vinko Vodopivec — »Kaj pa delajo ptički« — poje me? šani zbor iz Steverjana. 7. Sardenko — »Planšarica« — šaljiv prizor s planin. 8. F. Rihar — »V ječi« — burka iz vojaškega živjcnja v cnem dejanju. 9. V. Vodopivec — »Vo? jaci na potu« — poje moški zbor iz Oslavja. Med odmori deluje šaljiva pošta. Vstopnina I. sedež L 5. II. sedež L 3, stojišča L 2. K obilni vde? ležbi uljudno vabi odbor. Dornberg. V nedeljo, 22. avgusta ob 4. uri popoldnc priredi naše prosvetno društvo javen telovadni nastop. Spored: 1. Proste vaje, dekliški na? raščaj; 2. Proste vaje, člani; 3. Proste vaje s palicami, deški na? raščaj; 4. Simbolične proste vaje članic; 5. Proste vaje, dc.ški nara? sčaj; 6. Orodna tclovadba; 7. Pro? ste vaje, članice; 8. Skok v višino; 9. Skupinske vaje, deški naraščaj: 10. Simbolične proste vaje »Gor črez jezero«, članice; 11. Lahkoatle? tične proste vaje, člani; 12. Vaje s serpami, 1. 1926., dekliški naraščaj; 13. Mctanjc krogle; 14. Orodna te* lovadba.: l^.Znkliur.nn cV11V.;r*'1 Vsi priiatelji zdrave mladine so vabljeni, da se nastopa vdelcže. Šempas. Prireditev »Cerkvenega pevskega zbora«, pri kateri je prijazno sode? loval tudi mešani zbor iz Batuj v nedeljo 15. t. m. je dobro izpadla. Nekateri igralci kažejo precej zmožnosti za nastope. Plesa ni po? grešal nihče — petja in godbc in iger so se pa veselili vsi. Le tako naprej! Nova mlekama dobro na? preduje. Mleka prinašajo ljudje | vedno več, ker raste zaupanje in 1 uvidevajo kmetjc korist, katero jim donaša skupna mlekama. Grozdje se je preccj otrcslo po ne? kih vinogradih, pa vsaj toče letos ni bilo. Vitovlje: Po dolgcm prizadevanju mini jc vendar naše županstvo začelo po* pravljati obč. poti. Vsled obilicc poljskega dela je malo delavccv, zato zelo počasi napreduje. Marsi? kdo bi se pa tudi tcmu odtrgal ter skočil po zaslužku. ko bi le vedel kaj zasluži in koliko. To je vzrok, da vsak dvomi, bodisi delavcc ali voznik, kdaj in koliko bo nrejel plačila. G. župan kar pošilja dan za dnem iskati delavce in voznike; celo sam seje en dan podal v dru/bi kr. orožnikov k ugledni družini tcr žugal z arctacijo, ako ne gredo na delo. Ko je pa vidcl, da je slabo naletel, se ie brez uspeha vrnil. Ali bi ne bilo bolje nekoliko natancne? je poglcdati zakonik o tcj stroki? Bilje. V nedeljo se je zbralo zelo lepo število občinstva pri akademiji Pro* svetnega društva v Biljah. Ni naš namen hvaliti prireditve, dasiravno je bila zelo hvalevredna. Splosno pripomnimo, da je bil nrogram preobširen in preveč utrudljiv za izvajalce in gledalce. Že sam tclo? vadni nastop bi zadoščal. ko bi ga zvezali v enoto s par kratkimi dra* matskimi prizori in pesmimi. Telo? dee in telovadkinjc pohvalimo. ?lovadili so odločno in točno, le mpo je bil prehiter. Najbolj je tajal deški narašcaj in simbolične ije članic na lepo godbo V. Vodo- vca. Vsled manjšega štcvila na* opajočih in vsled prepogostnih istopov istih skupin je telovadba :>stala enolična. Tudi glede telo* idnih nastopov velja pravilo: ,anj, pa boljše! Igre niso vsi slišali in zato tudi c razumcli. Na odprtem prostoru ic niso primerne igre, pa najsibo* o tudi šaloigre. Kvečjemu bi uspe? ]kupleti, ali kratki dramatski pri^ pri, združcni s petjem. To veljaj a vsa društva. Igralci so Iqrali do? Vo, neprestano žuborenjc množice ) pa igro občutno motilo in ji je* lalo učinek. Pevci iz Bilj so znani. To pot so rišli preveč v ozadje programa; aslužijo pa prvo mesto. G. J. Bra* XL je občinstvo navdušil. Nove esmi, srebrnodoneči glas in krasna ?govarjava so prišli do veljave -kljub šibkemu sprcmljevanj'j. §ko* ia glasu na odprtem prostoru. iklepna sodba je tale: Nebroj žr* ev in vaj je bilo vsajcnih v to pri? :editev. Uspeh je lep, še lenši bi pa )il, če bi bil program krajši. Saj e znano, da »preveč, je še dobrega ¦dveč«. Voice. Volčani in okolica opozarjamo pismonošo na red v oddajanju pi? jem in časnikov. Dolžnost pismo? aoše je, da redno odda pošto dotič* nemu, ne pa otrokom na cesti. Več? krat se zgodi, da dobimo pošto po dva dni kasneje kot bi jo morali. Iz bukovske občine. Iz Bukovega je že poročala Gor. Straža, da je dne 20. julija napra* vila toča veliko škodo. Enako so bile prizadetc tudi sosedne vasi proti Cerknem, Orehek, Jesenica; najhujše je pa bila nrizadeta Za? »v^wc*.- ,^yßLci Mauc pnaeiKe vsled vednega dežja je zdaj popolnoma uničila. Ljudje upravičeno s stra? horn gledajo v prihodnjost. Žal pa da se še dobijo taki ljudje, ki pre* klinjajo Boga in vse kar je sveto kadar jim toča pobije ali jih za* dene kaka druga nesreča. Pa še ena druga nelepa navada se je v neka* terih vaseh udomačila med ljud? stvom. Kadar se konča kako večje delo ali košnja, potem mora biti pies! Pomislite, ljudje božji, kako resne case preživljamo in ne vemo kaj še vse pride. Äko človek pogle* da po polju ga mora srce bolcti, od druge strani slišiš pa harmoniko in direndaj, da se nad tak:m počet? jem mora zgražati vsak trezen člo? vsk. Ker pa vemo da je tudi še pre? t(žna večina dobrih in pošteno mi* lcčih mož, prosimo nastopajte pro? ti takim bogokletnežcm in plcsal? c«m, odpravitc take navade katere jcmljejo ugled posstmezniku, vašča? nom in celemu narodu. Vi. starši in gtspodarji, pa ne podpirajte pie? scv in ne dajte prostora za pies si:er pade večja krivdii na vas ka* k**.. —J. Spccialen slovenski tečaj moske- ga in damskega krojenja za Sloven; ce v zasedenem ozemlju. Vsak kro* se točno po vsaki podobi v mod* nem listu na vsako mero naučiti krojenja po lahko razumljivem sU stemu, ki je nreizkušen v Angliji, Franciji, Ncmčiji in na mednarod* ni Rimski razstavi. Otvoritev teča? ja bo 15. septembra. Krojna sola preskrbi ueencem hra.no in stanovanie po ugodni ce- ni. Izdaja slovenskih modnih listov, cena nolletno Din 120.-—. Ob za* ključku tečaja ima vsak učenec pri* liko delati risbe .za mednarodno razstavo in dobi vo možnosti, tudi rimsko diplomo. Informacije i:i vnrašanja direktno na gorenji na- slov. Na prodaj je hiša s 6. prostori, hlevom in maihnim vrtom v bližiiii §t. Petra pri Gorici. Cena je 12.0(0 Hr. Naslov: Prinčič Frančiška, St. Peter pri Gorici št. 255. »Patronato Nazionale« išče dj= lavee * kamnoseke za Gomodoss)- lo. — Informaciie v Via Bertollhi št. 10., Gorica. Na prodaj je moški šivalni stoj v dobrem stanju. Naslov po/e uprava »Goriške Straže«. :: STAROZNANA TVRDKA :: EMILIO WOKÜLAT & C. Gorica, Corso V. E. št. 7. in vofal via Barzellini, priporoča svoje najboljše FOTOGRAFSKE APARAT1 vsake velikosti in vsake cene tcr vso pipa- dajočo pripravo na debelo in drobno. GOSTILNIČARJI! Kmetijsko društvo v Vipav: razprodnja iz svoje zaloge prisno vipavsko vino po L 2.20. Specialitete: Renski rizling, zlen od L 3.10—3.30. — — Podružnica v Idriji.----- t 15. t. m.je v Casale Monferrato po kratki bolezni izdihnila svojo čisto in bla^o dušo Marija Simčič Po njej žalujcjo nesrečna mati, bratje in sorodniki tcr družina Bassi, ki ji je rajna bila tako ljuba. Odbor liubltanskecra vzorčnepa Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 Prvo DEZEXNO LJUBtJANiSKO RAZSTAVO pod inienom f If T1~>I I A XT A AT ICO171VTI Razstavu obsega sleUcco pMH.pc: Pcljedelstvo, mle l>llJrjlvl/\I\/\ V I Höl_,l^ 1 karstvo, vrtnaistvo, čebelorejo, vinograc'nistvo, živino- »| ^^^J* *¦*¦-* am. w jm^<^,m-,+ re.Q^ avlo„)ObiiiZeni, radij, umetnost, splošno razstavo ¦MMMgg^m^^^gggmgmB industrijskih izclelkov, /.dravstvo itd. Obiskovalcl bodo deležni sledečih olajšav: 50 % popust na jugoslovanskih železnicah. SO % popust na italijanskih železnicah. Lir \2— konzularni vizum. Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižani se prodajajo po L Ki pri komisarju razstave Oglasni zavod O. ČEHOVIN - TRST Viale XX Sellcmbre ©m-I. - Telefon SI. 33-17 NB. Preskrbi se konzularni vizum in dostavijo legitimacije. K gornjemu znesku na] se dodene še Lir 7. za poštne in režijske stroške. MlovE KUlIj kiipiajem Pasti in poduk na vprašanja GORICA, VIA CARDUCCI 6 KIRURG 5 PRIMARIJ Dp. G. Smerchinich-ev RADIOLOGIČNI KABINET v Gorici — Via Seminario 24 bo odprt vse dni od 8V2 do 10 ure, razen četrkov popoldne. Diaj^nostika in zdravljenje z röntgenovimi žarki. Aparat se na željo prenese na dorn. Zdpavnik za zebe in usta Dp. LUIBI SUSSlGiOf- L03Z KRfllBHEH se je vrnil in je začel spet ordinirati. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnie: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 18. 8. 1926. »Conte Rosso« 3. 9. 1926. v Južno Ameriko: »Conte Verde« 20. 8. 1926. »Principessa Maria« 27. 8. 1926. »Principessa Giovanna« 17. 9. 1926. \'z Genove v Buenos Ayrcs \ 13V-> oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 30. 9. 1926. informacije daje in sprejema pre-J.- n.nočila n..: vozne iistke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle št r sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku št. 20 ob sobotab in nedeljah pa tudi v Ajduvščini štev-, 146 nasprüii Ljudskemu vrt«. t ZOBOZDRAVNI$KI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lasinik se je speciaiiziral na Dunaju, bil \ei let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah M in praznikih od 9. do 12. — — Röntgenologiöni zayoß za zdravljenje in diagnostiko 9 GORICI, CORSÖ VITT. EM, III. St. \>< mmrn on 9-iz ih z-* TeQd« Hribar (nasi.) « Gorica CORSO WERDI 32 - - (hiša Centr. Poso>.) VBlika zaiogs čcšksga piatr.a iz znsne toyorne HeycncSiarf S Räymann, ysakc- vrstnc blapo za poročencc kEkor tiui; yeüka izbirs mtow in zEnsksp suJ n?. Blago aoBEdnoS Cene zmerne! PODRUŽNICA IpMpste hreditne banke u Gorici Corso Verdi „Trcyow*»Rl I>omn" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Din! 50,OOo!o{)C0 CßlltPSlfl LJUdLjmNH Din. uToOO.OOO Podružnice : Brežice, Celje, Črnomclj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- iiine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.