519ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Zbornik za zgodovino {olstva in vzgoje – XXXV. Ljubljana : Slovenski {olski muzej, 2002. 408
strani. ([olska kronika ; 1 in 2)
V za~etku marca 2003 sta bili v prostorih Slovenskega {olskega muzeja v Ljubljani predstavljeni
dve novi {tevilki Zbornika za zgodovino {olstva in vzgoje.
Obse‘no prvo {tevilko uvaja prispevek Maje @vanut, Vzgojni ideali v 17. stoletju. To je pravzaprav
besedilo predavanja, ki ga je avtorica pripravila ob razstavi Theatrum vitae et mortis humanae, Prizori{~e
~love{kega ‘ivljenja in smrti, v Narodnem muzeju Slovenije februarja 2002. ^lanek Zorana Radonji}a
Druga svetovna vojna v slovenskih u~benikih za zgodovino je idejno vsebinska analiza poglavij 15
u~benikov za osnovne {ole in srednje {ole od leta 1948 do 1999, v katerih je obdelana problematika
druge svetovne vojne v Sloveniji in Jugoslaviji. Avtor ugotavlja, da u~beniki niso bili nepristranska
sredstva. Del odgovornosti naprti tudi zgodovinarjem in ustvarjalcem u~nih na~rtov. Priznava pa, da so
bila dolo~ena zgodovinska dejstva zamol~ana. Radonji} je prepri~an, da bo ‘ivljenje kasnej{ih genera-
cij zaznamovano z iskanjem prave resnice, nestrpnostjo in revan{izmom, ker so komunisti~ni oblastniki
interpretirali zgodovino ~rno belo in s tem dolgoro~no gledano naredili KP in NOB veliko {kode. V
u~benikih v letih 1992 do 1999 pa so za~eli razpadati miti, avtorji u~benikov so imeli bolj{o pogoje za
bolj objektivno interpretacijo zgodovine, nova je dostopnost virov, nove teme so dobile prostor. Vanda
Trdan v obse‘ni {tudiji obravnava [olstvo na Ko~evskem od druge polovice devetnajstega stoletja do
konca prve svetovne vojne. Pri tem raziskuje obdobje, ki sovpada s porastom nacionalizma, zlasti na
narodnostno me{anih podro~jih, kakr{na je bila tudi Ko~evska. Nasprotja med taboroma so se odra‘ala
tudi v {olstvu. [e posebno zanimiv je prikaz Stanislava Ju‘ni~a o ‘ivljenju in delu jezikoslovca Rudolfa
Ju‘ni~a. Najstarej{i viri o njegovi dru‘ini so iz 17. stoletja iz Fare. Potem ko je bil Ju‘ni~ redni profesor
na gimnaziji v Novem mestu, so leta 1923 ugodili pro{nji in ga prestavili v Ljubljano na 1. dr‘avno
klasi~no gimnazijo. Leta 1929 je dobil red sv. Save za pedago{ko delo, pred 2. svetovno vojno pa {e
odlikovanje jugoslovanske krone IV. vrste. Objavljal je u~benike za pouk gr{kega, francoskega, latin-
skega in nem{kega jezika. Pripravil je tudi izbor iz Plutarhovih zgodbic in Vergilova dela. V rokopisu je
ostalo delo o bizantinskem cesarju Konstantinu Porfirogenetu. Marija Jasna Kogoj pi{e o ur{ulinkah, ki
so v letu 2002 praznovale 300 letnico svoje navzo~nosti v Ljubljani. V obnovljenih prostorih ur{ulinske
zunanje {ole je potekal v tem letu tudi mednarodni simpozij. Pomembno vlogo so ur{ulinke videle v
izobra‘evanju ‘ena in deklet. Ur{ulinske {ole so delovale v Ljubljani do leta 1945. Leta 2002 pa so
nune ponovno odprle Angelin vrtec, ki deluje po metodi, da je otrok postavljen v sredi{~e dogajanja in
je v starostno me{ani skupini. Ur{ulinska samostana sta bila v Ljubljani in [kofji Loki, nune pa so
kupile v Mekinjah tudi samostan klaris in tam odprle {olo. Sloves so pridobile z odli~no vzgojo, saj je
bil poudarek na celostni vzgoji. Ko po vojni niso smele ve~ vzgojno izbra‘evalno delovati v {olah, so se
usmerile v katehetsko pastoralno dejavnost. V ~lanku je predstavljena tudi razstava Ur{ulinke v Ljub-
ljani 1702–2002.Tatjana Hojan pi{e v ~lanku o U~iteljskem tovari{u kot nasledniku [olskega prijatelja.
V Celovcu je minilo 150 let od za~etka izhajanja [olskega prijatelja, 130 let od za~etka izhajanja
Slovenskega u~itelja v Ljutomeru, in 140 let odkar je v Ljubljani za~el izhajati U~iteljski tovari{. Ista
avtorica predstavi kaj je U~iteljski tovari{ leta 1876 priporo~al {olskim knji‘nicam v rubriki [olarska
knji‘nica. Leto prej je namre~ iz{el ukaz o ustanavljanju {olskih knji‘nic, kjer bodo u~itelji otrokom
izposojali primerne knjige. Objavili so imenik primernih knjig – 67 del, glavno priporo~ilo je bilo
pou~na vsebina, dve tretjini je predstavljalo leposlovje. Jasna @upani~ je pripravila zapis o {olah v
Bre‘icah do dana{njih dni. Zbornik prina{a tudi spomine na {olo. Zlata Volari~ pi{e o svojih otro{kih
letih in dru‘ini v vasici ob mad‘arski meji med Dobrovnikom in Lendavo. Janez [vajncer v ~lanku z
naslovom Preizku{nja, pi{e o {oli za frizersko in obla~ilno stroko v Mariboru, kjer je pou~eval sloven{~ino
in njegove izku{nje ob najavljenem prihodu {olske svetovalke z Zavoda za {olstvo. Slavica Pavli~ je
pripravila jubileje {ol v letu 2003. Janez Kav~i~ namenja sestavek 100 letnici idrijske realke. Ob tem
jubileju je Po{ta Slovenije izdala prilo‘nostno znamko, na kateri motiv povezuje vesoljno videnje na{ega
planeta, Vegove logaritme in silhuete fasade. Stanislav Senekovi~ se spominja u~itelja Jo‘eta Hudalesa,
ki se je ukvarjal tudi z ustvarjanjem v kamnu in s slikarstvom. Izdal je tudi dva zgodovinska romana in
ve~ kot petdeset mladinskih del. Direktor muzeja mag. Branko [u{tar je pripravil poro~ilu o delu Mu-
zeja v letu 2001 in izpostavil pomembnej{e dose‘ke. Razstavo, ki so jo pripravili sodelavci iz Zgodo-
vinskega arhiva in muzeja Univerze v Ljubljani o Univerzi v Ljubljani in njenih rektorjih (decembra
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)520
2001 do februarja 2002) je predstavila v posebnem bloku o muzejskem delu Tatjana Dekleva. Tatjana
Hojan pi{e o vsestranski u~iteljici iz Zapotoka. Zapis o proslavi ob stoletnici stavbe osnovne {ole Maj{perk
je pripravila Danica Lorber, ki je ‘elela pokazati prelomen dogodke kot pogovor dveh so{olcev, ki
morata v spisu prikazati 100 let {ole. [tevilko sklenejo poro~ila in ocene.
Ob stoletnici rojstva Franceta Ostanka, nekdanjega ravnatelja Slovenskega {olskega muzeja v letih
1951–1974, so junija 2002 v Slovenskem {olskem muzeju pripravili sre~anje in razstavo, ki jo je pripra-
vila bibliotekarska svetovalka Tatjana Hojan. ^lankom, ki so jih na sre~anju interpretirali gostje, je
namenjena druga {tevilka zbornika. Na vsebino {tevilke opozarjata ‘e fotografiji na naslovni in zadnji
strani, namre~, U~enci IV. c razreda O[ Ljubljana Zgornja [i{ka z razrednikom Francetom Ostankom z
leta 1942 in {olsko naznanilo Franceta Ostanka iz 1. razreda {estrazredne ljudske {ole cesarja Franc
Jo‘efa I. v Spodnji [i{ki iz {olskega leta 1908/09. Izbor besedil je vsebinsko zelo {irok in ponazarja
pogled na razli~na obdobja in teme iz ‘ivljenja ravnatelja Ostanka. V uvodnem ~lanku pi{e direktor
muzeja mag. Branko [u{tar o ‘ivljenju in delu Ostanka, kot u~itelju, narodnoobrambnem in sindikal-
nem delavcu, uredniku pedago{kih glasil in raziskovalcu zgodovine {olstva – pripravil je vrsto razstav,
objavljal v razli~nih publikacijah, leta 1966 je prejel najvi{jo nagrado na podro~ju {olstva – @agarjevo
nagrado, za zasluge na podro~ju muzealstva pa l. 1971 Valvasorjevo nagrado. Februarja 1951 je postal
direktor Slovenskega {olskega muzeja in ostal tam do upokojitve poleti 1974.
V pogovoru z novinarjem Silvom Ter{kom je Ostanek poudaril, da delavci niso le zbiratelji in
prou~evalci gradiva, ampak morajo poznati delo {ol, {olsko zakonodajo, zgodovino {olstva in nekdanje
in sodobne smeri pedagogike. Jo‘e Ko{mrlj, ravnatelj O[ Sodra‘ica in Francka Rozman, u~iteljica na
O[ Vodice sta pripravila spomine nekdanjih u~encev. Tatjana Hojan predstavlja Ostanka in njegovo
delo pri kme~konadaljevalnih {olah, ki so nudile odraslim poleg strokovnega znanja tudi splo{no izo-
brazbo. Ostanek je postal vodja kme~konadaljevalne {ole in bil leta 1934 izvoljen za poverjenika {ol za
okro‘je Kamnik, nato pa je leta 1935 postal tajnik {ir{ega odbora teh {ol. Dr. Toma‘ Pavlin s Fakultete
za {port pi{e o Ostanku in sokolstvu. V~lanil se je v ljubljansko sokolsko dru{tvo, izku{nje je prena{al
v Sodra‘ico in Vodice in bil na~elnik v sokolskih organizacijah v omenjenih krajih. Vez med u~iteljstvom
in sokolstvom je bila za‘elena, saj sta bili obe organizaciji vzgojni. Dr. Ana Benedeti~ pi{e o svojem
u~itelju Ostanku v {olskem letu 1940/41 na O[ Valentina Vodnika v Zgornji [i{ki. Precej pozornosti je
dr. Andrej Vovko namenil Ostankovemu delovanju v Dru‘bi sv. Cirila in Metoda. Ostanek je najaktiv-
neje deloval v dru‘bi v drugi polovici tridesetih let in drugi polovici {tiridesetih. Po odhodu iz Vodic je
za~el delovati v vodstvu CMD in prevzel organizacijo narodno obrambnega dela, vodenje predavanj,
prevzel je tudi referat za manj{inske {ole na prosvetnem oddelku banske uprave in sodeloval z ljubljan-
skim Manj{inskim in{titutom. Janez Stergar se spominja Ostanka iz pogovorov o vlogi dr. Franca Ko-
schierja, direktorja koro{kega De‘elnega muzeja in povojnega predsednika Kärnter Landsmanschafta.
Liljana [u{tar pi{e o dejavnosti Ostanka v Sindikatu prosvetnih delavcev med letoma 1945 in 1949.
Suzana Felicijan Brato‘ iz Arhiva RS, na podlagi dokumentov, ki jih hrani arhiv, prika‘e njegovo delo
referenta za manj{insko {olstvo na Ministrstvu za prosveto LRS in poverjenika za prosveto in kulturo
na Oblastnem ljudskem odboru Ljubljana. Slavica Pavli~, ravnateljica Slovenskega {olskega muzeja v
pokoju, pi{e o delu Ostanka v muzeju. Mag. Lilijana Trampu‘ analizira vlogo Ostanka pri raziskovanju
slovensko-hrva{ke meje v Istri. Elaborat je na pobudo geografa dr. Antona Melika pripravil l. 1957,
objavljen pa je bil {ele po 34 letih. Ostanek je ugotavljal stanje in dejavnike, ki so utrjevali in pospe{evali
utrditev narodnostne meje med Slovenci in Hrvati med letoma 1860 in 1956. Dr. Jo‘e Ciperle v sestav-
ku France Ostanek in metodolo{ka razmi{ljanja o pisanju zgodovine osnovnega {olstva omenja, da
zgodovina vzgoje in izobra‘evanja predstavlja zgodovinski del pedagogike, hkrati pa tu deluje tudi
histori~na disciplina, ki je usmerjena v zgodovini razvito svojo metodiko, svojo metodologijo in svojo
teorijo. Stane Okoli{ v Vlogi Franceta Ostanka pri evidentiranju in zbiranju gradiva o zgodovini {olstva
na Slovenskem v tujih arhivih zapi{e, da je le ta deset let delal v arhivih Avstrije, Italije, Hrva{ke in
na~rtno zbiral gradivo, predvsem v gra{kem in dunajskem upravnem arhivu, kjer je za obdobje pred
prvo svetovno vojno najve~ gradiva. Pripomogel je k pisanju Zgodovine {olstva in pedagogike na Slo-
venskem, ki jo je v letih 1963–66 izdal dr. Vlado Schmidt. Sodelovanje Slovenskega in Hrva{kega
{olskega muzeja med ravnateljevanjem Franceta Ostanka je strnila [tefka Batini}. Mag. Branko [u{tar
pi{e o sodelovanju Franceta Ostanka s Pedago{kim muzejem iz Beograda. Vplival je na sprejem skup-
nega koncepta delovanja {olskih muzejev. Ustanovljena je bila tudi sekcija {olskih muzejev pri Zvezi
521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
muzejskih dru{tev. [olski muzeji so se videli kot muzejske ustanove, ki zbirajo, prou~ujejo in hranijo
gradivo za zgodovino {olstva ter se ukvarjajo z raziskovalnim delom in postanejo dokumentacijski
centri za zgodovino {olstva. Sekcija je pri~ela izdajati tudi Zbornik za zgodovino {olstva in prosvete.
Poglavje iz spominov na ravnatelja uvaja zapis Cirila Mer~una, ki se je v sredini tridesetih let
sre~eval z Ostankom na mese~nih u~iteljskih konferencah v Kamniku. Vasilij Melik opi{e sodelovanje
s Slovenskim {olskim muzejem in Francetom Ostankom, ko je bil v uredni{kem odboru zbornika Osnovna
{ola na Slovenskem v stoletju 1869 do 1969. Gvido Stres zapi{e prvo sre~anje s kolegom. Franc Strmi~nik
se ga spominja kot ‘ivo {olsko in pedago{ko enciklopedijo. Janez Sagadin se je osebno spoznal z
Ostankom pri pripravi zbornika Osnovna {ola na Slovenskem 1869–1969. Sergej Vri{er omenja, da je
bilo Ostankovo priljubljeno poglavje sokolstvo. Z Borisom Lipu‘i~em se je seznanil, ko je bil le ta na
Republi{kem sekretariatu za {olstvo in na Zavodu SR Slovenije za {olstvo. Tilka Urleb se spominja
Ostanka s sre~anj muzealcev in ko je prihajal v Postojno pregledovat gradivo. Kot natan~nega in dosle-
dnega delodajalca se ga spominja Pepca @ivi~. Mili Vla{i} Gvozdi} je pomagal pri pripravi didakti~nega
kompleta za pouk srbohrvatskega-hrvatskosrbskega jezika na slovenskih osnovnih {olah. Majda Osta-
nek opi{e o~eta kot dru‘inskega ~loveka, ki je s svojo izjemno aktivnostjo vpeljeval in spodbujal k
branju in obiskovanju razstav. Predstavitev sklene Tatjana Hojan, bibliotekarska svetovalka v Muzeju z
Ostankovo bibliografijo.
Slavica Pavli~ je dodala {e jubileje {ol. Na straneh namenjenih muzejskemu delu pa Marjetka Balko-
vec Debevc pi{e o razstavi ^ar ~ipk, ob 125 letnici ^ipkarske {ole Idrija, odprti od maja do avgusta
2002. Bronislava Gologranc Zakonj{ek iz Muzeja novej{e zgodovine v Celju predstavi med drugim
Otro{ki muzej Hermanov Brlog v Celju. Nevenka Hacin predstavlja na razstavi Otro{ki vrtci v Hrast-
niku, Trbovljah in Zagorju decembra 2001 tudi ambientalno predstavitev vrt~evskih koti~kov. V poro~ilih
in ocenah pa je podpisani najbolj padel v o~i zapis o priro~niku Doroteje Le{nik o zelo aktualni temi
Nasilje – nenasilje, priro~nik za u~iteljice, svetovalne slu‘be in vodstva {ol.
M o n i k a  K o k a l j  K o ~ e v a r