Št. 31. V Goriei, v torek dne 17. aprila 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. mi predpoldrie za meslo tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dneva praznik izitlo dan prej ob G. zvoöer. Stane po pošti prejernaii ali v Goriei na dorn pošiljan celoletiio 8 K, pollotno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwär/ v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. ! GORICA (Zjotranje izdanje.) Uredništvo in upraynisitvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrai. tiakajo, raöu- nijo se po pogodbi. IzdajateJj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). ¦_______i______________________________________________________^ ______ Politični pregled, Velikonoeni prazrriki so minuli brez vsakih posebnih pojavov v aaäi notra- nji politiki, ali politieno delovanje, ki je čez praznike mirovalo, prične se baje že danes, kajü nekateri listi so te dni poroeali, da ae baron Gautsch že danes povrne is Karlovih Varov, kamor so ga pognali Ogri, na Danaj in da prične na- daljevati pogajanja z voditelji strank v zadevi volilne rcforme, od ozida katerih pogajanj je najbrže odvisna osoda se- danjega ministerslva. Mnogi so mnenja, da je postalo sedaj, ko so se Ogri pobotali s krono, stališče barona Gantscha teža- vnejäe ter da si hoče on s parlamentari- ziranjem ministeratva pomagati iz te zadrege. Vojaške zadeve odvzete tridentinski mestni upravi. Kakor pcroča dunajski list „Zeit", je vlada tudi rnunicipiju v Tridentu od- vzela vojaške posle, kakor je to storila v Trslu. Libt ,.Zeit" pravi, da je name- ravala vlada že kedaj to storiti, a da se je temu ostavljal biväi tirolski namestnik baron Schwarzenan. Vlada se je namreč prepričala, da niso na južnem Tirolskem razmere v lem pogledu tako dobre, kakor jih je opisoval baron Schwarzenau, in da zahteva državna korist, da se triden- tinskemn mnnicipiju vojaski posli odvza- mejo in izroče ondotnemu okr. glavarstvu. Hrvalski ban ne odstopi. Vladni list „Narodne Novine'4 je prinesel ofieijozni razglas, da so vse vesti o odstopu bana grofa Pejacsevicha neresnične, ravnotako je neresnična go- vorica 0 nasprotstvu med banoin in no- vim ogrskim ministerskim predsednikom. Glede Imenovanja djakovskega škofa. Dunajska „Zeit" poroča iz Osjeka, da je depolacija djakevskega svečenstva, ki je šla v Rim, da prepreči imenovanje reškega Opata Martinca za škofa djakov- skega, bila od papeža vsprejeta v avdi- jenci. Papeža je nagovoril žnpnik Pavic. Depulacija je prosila, naj bi bil škofom imenovan sedanji kapitularni vikar, po- svečeni škof dr. Voršak. Razžaljenje veličanstva ogrskega pravosodnega minlstra. Dne 24. febr. t. 1. je sedanji ogrski mi nister za pravosodje, Polonyi, na nekem ehodu napadal osebo vladarjevo, vsled česar se je proti nj< mu pričelo kazensko poHtopanje radi rnzžaljcnja veličanstva. Te dni pa je državni pravdnik spo- ročil novemu ministra za pravosodje, da je ustavil kazensko postopanje proti njemu. Gibanje nemadjarskih narodnosti na Ogrskem. Srbska narodna stranka na Ogrskem je na 3. velikonočni praznik sklicala shod v Novi Sad. Na dnevnem redu so: 1. Volitve za državni zbor in 2. Dolo- čitev kandidatov. — Voditelj slovaške na- rodne stranke, papel Madronj, je izdal — kakor smo že sporočili — proglas, v katerem zahteva narodnostno jednako- pravnost ölovaäkega jezika in demokratske astavne reforme. Bieša slovaška poslanca Hodža in Skičak organizujeta ljüdsko stranko, s katero pojdeta v boj izlasti v ta namen, da desaovirata rnadjarsko ka- toliško stranko. Slovakl In Ogri. Slovaäka narodna stranka je te dni izdala manifest, podpisani po nje predsedniku dr. Pavlu Mudrona. Manifest opisuje najprej težke razmere, v katerih mora živeti slovaški narod nasproti vla- dajočemu zistema. Padec liberalne stranke ni prinesel nikako spremembe v tem,|kajti kar se tiče svobode in pravičnosti na- sproti narodnostim, je koalieija ravno taka, kakoräna je bila nje prednica. Vlada baroha Fejervaryja se je sicer izpovedala kakor pristašica razširjenja političnih pravic, ali glede narodnostnega vprašanja ni pokazala nili dobre volje, da bi tu kaj spremenila na bolje. Ob takih okoi- nostih — tako nadaljnje inani/'est — se držimo mi Slovaki zvesto in neomajno nuäih kardinalnih narodnih principov, ki smo jih že mnegokrat enuncirali pred deželo, pred svetorn in ob vznožju naj- viäjega prestola, a zadnjič smo jih pred- ložili po parlamentarični narodnostni stranki tudi forurna ogrskega parlamenta: mi se pripoznavamo k slovaškemu na- rodn, k slovaški narodnosti terzahtevamo za isto kultarelno in politično enako- pravnost. Mi zahtevamo, da bodi naš slo- vaški jezik povsodi respekliran v njega pravni sferi in da bodi nveden v življenje in v orade. V ta namen smatramo kakor neizogibno potrebno: Uätanovljanje, ne- govanje in podpiranje elementarnih in srednjih šol s slovaäkim učnim jezikom, kakor to direktno zapoveduje zakon st. 44 od leta 1868. Mi zahtevamo ovedenje splošn«, di- rektne, cenzure proste in tajne volilne pravice, brez vsake omejitve, odvisne od intelekta. Mi zahtevamo svobodnega zbo- rovanja in združevanja. Mi zahtevamo izvedenje temeljite reforme adminiatra- cije s posebnim ozirom na naše slovaäke kraje in našo slovaško narodnost. Mi za- htevamo jednakopravnost slovaäkega je- zika na sodiščih glede strank. Mi zahte- vamo resnično avtonomijo občin in okrajev, svobodno volitev občinskih sodnikov in odbornikov. Mi zahtevamo davčno re- form o in uvedenje progres'ivnega dav- čnega zistema, olajšavanje davkov za neplodna pol ja gornjih krajev. Mi zahte- vamo podpore za poljedelstvo, po stro- kovnih šolah, nravnavah rek in ustanov- Ijenju vzornih gospodarstev. Mi zahtevamo povzdigo industrije in obrti z vsemi povspešajočimi in de- fenzivuimi sredstvi. Mi zahtevamo, da se slovaškim kulturnim zavodomin društvom določi primerna dotaeija iz državnih sred- stev. Kdnčno zahtevamo, da se velike izgube, ki jih je trpela slovaška narodnost pod gospodstvom liberalizma po raznih konsiskaeijah, primerno nadomeste tekom časov. Te svoje zakonite želje in zahteve — pravi manifest — predlagamo v kri- tiko vsej deželi in vsem pravičnim in hamannim Ijndem s prepričanjem, da nikdo ne najde v njih nikakega pretira- vanja, protizakonitosti ali nemožnosti. Bog nain je podelil veliki dar življenja, in naäa aveta doJžnost je, da ga branimo da ga oplemenjujemo v smisla svobode, da ga preskrbimo s pravicami, ne da bi kräili pravice dragih. Naša sveta dolžnost je, da ljubimo svoj slovaški narod, da go- jimo svoj dragi materini jezik, naSo po- dedovano slovaško narodnost. V tern smislu se podajemo na novo delo in po- zivljamo vseh, ki so zvesti, naj vstrajajo pri avoji slovaški narodnosti, naj na volitvah in dragih političnih podjetjih ne zapuščajo svojcev in naj trpno ve- mjejo, da se naša sveta stvar ne pogubi in da naä narod vstopi v obljabljeno de- želo svobode in civilizaeije. Bog je z nami! Na bolgarsko-turški meji že pokajo puške? Kakor poročajo vsi bolgarski ča- sopisi, dogodil se je zopet na taräki meji slučaj, ki se bo moral diplomaticn'm potom izravnati Bolgarskega vojaka ki j« stal na straži, so turški vojaki napadli, [ da je bil primoran streljati ter je ustrelil tri turäke vojake in nekatere ranil. Tarški vojhki so na vsak način hoteli priti na bulgarsko stran. Uradao se ta vest äe ni potrdila. Dlplomatlčne zveze med Anglijo In SrbIJo. Minister zunanjih zadev, Grey, je odgovoril v zbornici na interpalicijo, da se o obnovitvi diplomatičnih zvez b Srbi dotle ne more med obern* država- ma razpravljati, dokler imajo častniki, ki so Be udeležili zarote proti dinastiji Obrenovicev, aradne posle pri srbski vladi. Ako se ti častniki odstranijo s svojih mest, bi bila angleška vlada takoj pri volji, poslati diplomatične zastopnike v Belgrad; seveda se bo to zgodilo le pod pogojem, da se odstranjeni öastniki ne namestijo veö v svoje slažbe. Napetost med Nemčijo in Ittlljo. Sicer še ni oficijoznih znakov, a r političnih krogih že vendar jasno vidijo, da je zavladala med Berolinom in Rimom napetost. Animoznost proti Italiji je po- kazal cesar Viljem že na dvojen način: prvič da je med zadnjimi kondeliral itali- janski vladi na hndi katastrofi, ki jo je za- dela vsled bruhanja Vezuva, tadi se ni v Nemciji še nicesar ukreniio v pomoČ po- nesrečenim, daai se je povod oni potresa v Ralabriji takoj začelo na vladni poziv pobirati po celi Nemčiji; drugič pa je hotel cesar Viljem ponižati Italijo, ko je na nekak izzivalni naöin brzojavil grofa GoJuchowdkema ter povzdigal zvestobo Avatrije kot nemäke zaveznice na ma- roški konferenci. Kikor znano, italijanski delegatje niso hoteli na tej konferenci slepo glasovati v prilog Nemöije. Dogodkl na Ruikem. Petrograjski listi poročajo, da pre- stolnega govora ob otvoritvi dame car ne bo čital v poslopjn državne dame, marveč v Carskem Selu, kamor bodo po- vabljeni državni poslanci. Eakor je zvedela „Peterbnrgskaja Gazeta", se po Velikinoči prične sodna preiskava proti admiraln Roždestvenskemu. Pred sodišče ne bo pozvan le admiral in ves njegov štab, ampak tudi poveljni- štvo torpedovke „Bjedovi", na katerem se je izvršila kapitalacija. USTEK. Odgovor gosp. Kutinu, ali pojasnila na pojasnila. Spisal Josip Balič. Pa tndi potcm, ko so se Dile žnp- nije pomnožile, so se še vedno ustanav- Jjale take relativno ^amostojno kurscije al» vikarijati. Tako n. pr. v Avču nad ^analom že v 15. stoletju, v 16. stoletju Pa : v Šembida, Sv. Križu, Štjaku, Dorn- bei%gn itd. Le v žnpnikih bi torej mogli reči, da so take podrcjene jim kraje ob gotovih časih nadzirali in tamkaj oprav- Ijali slažbo božjo. Kar se pa tiče sprcijalno Št. Fer- jana, je bil ta kraj v 12. stoletju precej ^ažna in obljudena točka, kakor nam °čitno priča Hrrmelindina listina. Zato Je povsem verjetno, da je bival tukaj že takrat „cappellanus caratus", ki je oskr- b0val celo tamošnjo pokrajino t. j. St. erJan, Podsabotin in mogoče celö Pevmo, ftaJ si bo že v odvisnosti solkanskega žapnika, ali pa kot direktni patrijarhov odposlanec, če dotične fare šo ni bilo. V tej misli na<*proluje ludi mcj drugim dejbtvo, da jo št. ferjanski duhovnik I?an tako pogosto prisostvoval kot priča na prvem mesta ruznim pogodbam, ki so se lamkaj eklepale. In tega menenja je bil pač tudi pokojni prof. Rutar. Kar pa za- deva izraze: „de Lonsnic", „de Poume", „de Gelcan" itd. ne značijo ti lo biva- lišče dotičDikov, ampak zajedno tudi njih rojenjaätvo, oziroma prav lahko tudi samo njih rojenjaštvo, kar velja zlasti o duhovniku Ivanu in pisarju Piligrinu iz Št. Andreža. S tem ni tedaj g. Knlin ničesar dokazal v svoj prilog. Kako pa je bilo * Št. Ferjanu potem, ko se je bil 1. 1295. priklopil s Kojskim vred k novoustanovljeni župniji ločniški, ne spada toliko k naäi stvari, ker so se bile baš vsled tega razmere tfeHikaj izpremenile. To je tudi dalo meni povod, da sem omenil v oceni, da so Podsabclinci, ki so äe nadalje ostali pri maleri fari, šele od tega časa naprej za- čeli resno misliti na svojo lastno cerkev. Zakaj pa so jo zidali tako daleö na Sa- botina, je in ostane nganka, ako se ne upošteva monenje, da so to storili v drugi polovici 15. stoletja iz ptrahü pred prodirajočimi Turki. Če jo pa niso zi- dali s&mi, potem je ntegnila imeti cerkev sv. Valüiitina kaeega posebnega grofov- skega dobrotnika, kakor skoro jednaka cerkev M. D. snežnica Nadavčem, ki še dandanes služi za božjo pot, pa ludi za službo božjo ondotnim hribovcem.*) V tem slučaju je bila sezidana v 13. sto- letju ter je bila mogoče prvotno posve- čena preblaženi D. M., o čemer bi pri- čala po g. Kutinu v opiäu sir. 41 omon- jena stara podoba. Da je bila pa ta cerkev na Sabotinu res namenjena duš- nemu oskrbovanju Podsabotincev, ne pa kakim redovnikom, o tem priča baš dejstvo, da se je opravljala gori od pamtiveka alužba božja za ondotne prebivalce. 0 tem svedoči že 1. 1591. sabotinski coope- rator Filip Maraž, o kfderem pa meni g. *) Zakaj pu je našla ta cerkev milost pri .loželu II., a oja sv. Valontina na Sabotinu ne, je zopot öudno. Kutin, da je tudi le v gotovih dneh pri- hajal iz Solkana na Sabotin. Da njegovo menenje kot napačno orržem, mi ni treba druzoga, nego, da äe malo nadaljujem s prekinjeno zgodovino o razvoju go- riških duhovnij. Vedeti je treba namreč, da so bile prvotne are, tadi potem, ko so se vsled izločenih novoastanovljenih Žnpnij izdatno skrčile, in tudi že potem, ko so se bili še drugod ustanovili vikarijati, še vedno tolike, da so morali žapniki, ki so pobi- rali izključno vse dohodke, vzdrževati po več pomočnikov, da Je bilo mogoöe ver- nike vedno in vseatranski oskrbovati. Od teli pomočnikov sta jeden ali kvečjema dva res stanovala ae žapnikom pri farni crrkvi, drugi pa bo bili „cooperatorea xpt^iti". Ti so na bolj oddaljenih krajih o^krbovali doloöeno jim pokrajino, zato so navadno tarn tadi bivali, öetndi je po drugi strani res, da jih je župnik po potrebi lahko tadi dragod porabil. (Dalje pride.) Domače in razne novice. Nasiin nnročnikom. — Zaradi praznikov in pa tndi zaradi tega, ker imajo naši stavci danea popoludne prosto, bili smo prisiljeni izdati predpoludne le pol lista. Umrl je vč. mons. Anton Gibič, dekan v Črničah in č. kanonik prvo- stolnega kapitala, po kratki — toda mnčni bolezni, na Velikonočni pondeljek dne 16. t. m. Blagi pokojnik je zadnjikrat z zelo veliko težavo maševal na tiho nedeljo. — Previden je bil ponovno a svelstvi za umirajoče. Rojen je bil v Dolu pri Podsabotina dne 16. jan. 1832. Posvečen v mašnika dne 31. sept. 1858. Služboval je v Crničah od 1. 1878. do svoje smrti. Poereb bo v aredo dne 18. t. m. predp. v Orničah. Večni pokoj njegovi duši. Umrl je na V< likonoč popoludne m& svoji grašoini blizu Velikovca na Ko- roškem baron Pino pi. Friedenthal. Po- kojnik je bil avoječasno voditelj okr. glavaratva v Gorici. Bil je potem deželni precbednik r Bukovini in kaaneje na- oaestnik v Tratu. Postal je potem tudi trgavinski minister. Ko je prišel baron Pino za voditelja okr. glavaratva v Go- rico, je kot vesten nradnik koj apoznal, da ma ne bode mogoče izvrševati avojih dolžnostij, ako ma ostane neznan jezik prebivalstva okraja, v katerem službaje. Zato pa se je začel pridno nčiti aloven- ščine. Prvi ga je podučeval v alovenščini takratni gimnazijalec in sedanji višji sodni svetnik in drž. posl. dr. Ferjančič. Za njim sta ga pa poduöevala pokoj ni Bloveoski skladalelj g. Josip Kocjančič in pokojni namestniätveni tajnik g. Zavadlav. Baron Pino ae je tako dobro navadil alovenš&ne, da je z našimi tedanjimi žnpani brez vaake težave slovenski go- vojpil in jim tudi dopiaoval. Sploh je bil baron Pino Slovejncem vedno fprijazon in pravičen in to kot voditelj okr. gla- varatva v Gorici, kakor tndi pozneje kot tržaški namestnik. Oflta) je pa zaradi tega pri Sloven- cih v oajboljšera tpominn. Ko se je moral baron Pjdo zaradi slabega vida, katerega je pa kasneje popolnoma izgabil, umak- niti iz javnega življenja in S9 je nastanil na svoji graščini bliza Velikovca na Koroäkem, imel je pri sebi vedno leklorje, ki so ma öitali čaBopise in knjige, in baä ta je pokazal, kako v dobrem hpominu so ma ostali goriški Slovenci, kajti za lektorj« izbiral si je vedno slovenske visokošolce z Goriškega, in se ima mar- sikdo teh ravno baronu Pinu zahvaliti za avojo sedanjo boljäo ekzisteaco. Bla- gemu pokojniku podeli Bog veöni mir in pokoj. Smrtna kogst. — V minoli noči okolo polunodi je nmrl v Št. Petru po dolgi in mačni bolezni, imel je raka na želodcu, v 59. leta svoje dobe g. Ivan Bufnlin. Pokojnik bil je žapan ät. pe- terski zadnjih pet let in se je prav za- radi svoje bolezni zadnji čas odpovedal županatva. Bil je od ob5inarjov jako čialan raož, priden gospodar in jako amen cvetliöar, kajti ravno s cvetlicami pridobil si je lepo premoženje. Pogreb bode jntri popoludne ob 4. uri. — N. p. v m.! Za „Solski Üoiü ' je doälo na*eraa upravništvu : Otilij MedveŠ, vikar v Trenti 10 K. Srčna hvala! Prcplačila za „Solski Do in" za dr. K. Ozvaldovo knjigo „Nazi kui- turni delavci v zrcalu Prcšoriiovih pQC.zJj" je doälo našemu upravništvu : JoBip Novak, žnpnik v Povirju 3 K; Fr. Sivec, vadnični ačitelj v Gorici 50 vin. Vstftjenje. — Kakor veako leto, iako se je tudi letos v soboto popoludne praznovalo v naäem mesta na jako alo- vesen način*Vstajenje Gospodovo, in si- cer najprej v stolni cerkvi, kjer je vodil sprevod prevzvišeni knezonadškof dr. Sedej ob veliki azistenci svečeništva. Ker je bil .nenavadno lep dan, bilo je pri aprevoda vse polno oböin^Wa. Sri- rala je mestna godba. Stolni cerkvi sledila je žapna cerkev 8V. Ignacija. Ta se je udeležil sprevoda tadi voditelj okr. glavarstva dvorni ave- tnik gros. H. Attems z drugimi dostojan- stveniki. Na Placuti in pri čč\ oo. kapncinih je bilo vfitajenie zvečer. Povsodi bilo je vse. polno občinstva. Posebno mnogo Ijndstva ae je udeležilo Vstajenja pri ČČ. oo. kapucinih. Vse ulice so bile krasno razsvetljene. Na Travnikn in pri čč. oo. kapu- cinih je svira'a vojaška godba. V nedeljo na vse zgodaj pa so praznovali na alovesen način Vstajenje na Kostanjevici in pa pri Sv. Roka. Ženski oddelek druätva „Šolski Dom" priredi, kakor že omenjeno, v prostorih „Goriške Čitalnice" dne 28. t. m. koncert v prid „Šotakemu Domu". j Vspored bo obsegal mešane, moški in ( ženski zbor ter orkeatraine točke. V^po- ! red priobčimo prihodnjič. Predavaiija o slovenski litera- tim v goriškl čitalnici. — Ker mislim, da bi pomladanaki dnevi utegnili biti nepripraven čas za nadaljevanje ome- Bjenih predavanj, jih uUavim s pri- ! pomnjo, da aem drage voljo pripravljen, i jih v jeseni eventuölno nadaljevati. ] K. Ozvald. I časn!karsko barabstvo. — Minole ! dni je praznoval goriäki deželni glavar dr. Pajer svojo 45-letnico deželnega po- slanatva in deželnega odborništva. Pri ti priliki so mu čestitali iz raznih slrani in I čestitali so mu, ker ho inko naneale njih socijalne razmere, tadi gg.: dož. odbornik Berbuč ter člana karatorija dež. hipo- tečne banke, dež. poslanca Bolko in La- panja. To če3titanjo ni bilo nič drugog-A nego Čin dandanes med omikanimi na- rodi običajno kurtoazije, in nobenemu razsodnemu Slavencu bi no moglo priti niti na am, da bi ae na tern izspodtikal, ko se vendar tudi mi Slovenci prište- varao med omikane narodo, četndi imarin v svoji srodi, kakor pričajo „Sočini" piskači, nekaj podivjanih bürab, kakoršno se nahajajo tudi med dragimi narodi. Omenjene vrate „Sočini" piskači pii niso mogli opustiti niti te prihke, da ne bi omenjenih naših poslancev napadali za- radi izvršenega in, kakor rečeno, mad omikanimi narodi običajnega čina uljudnosti, na najpodlejši naöin, in to se ponavlja v „Soči" žo v več številkah zaporedoma. Ne zdi se num vredno, da bi na vse te podle napade na drobno in široko odgovarjali, ampak zadostuje naj samo to, da omenjeni piskači gosp. Bolkotu celo očitajo, da puši na deželne stroäke smodke, dočirn je vendar pretežni večini goriäkih Slovencev znano, da g. Bolko prav nič ne potrebaje ' dež. de- nara, da bi zanj pašil smodke, ker so, da se ljudske govorice poslužima, nje- gove smeti več vredne kot celo Gabr- ščekovo premoženje, in je mnogokaterim tadi JHko dobro znano, da se jo gospod Bolko udeležil raznih deputacj, ki so se pod^le v Trst in na Danaj ler se tarn potegovale za koristi našega Ijadstva, na lastne stroäke, ne da bi izsiljeval od aprav železniških znižano ali celo prosto vožnjo, kakor to dela nekdj dragi, ki so morebiti nahaja v prei vrjti „Sjüinih" piskačev. Toliko smo hoteli omeniti sanm mimogrede, ker se nam zdi preneamno in prenizko spuJöati ae v podrobnejši prepir s „Sočintmi" piskači. Kouec naroducga radikalizmain uaroducga ponosa. — A. Gabräcek, lastnik „Soče", po kateri je leta in Iota oznanjeval narodni radikalizom ter po zival goriške Slovence, naj vedno in povaod očitajejo svoj narodni ponos, je odprl minole dni v prostorih „Trgovskoga doma" neko botego. — S to botego je, kakor se samo ob sebi razuntie, v tesni zvezi njegov žep in ker se gre tu v pr^i vrati za njegov lastni žep, pazabil je ni vse svoje pridige o narodnem radikalizma in o narodnem ponosa in dal si je na- praviti na svojo botego na glavno ulico nemški in italjanski napis, no mennč se za to, da-li oskruni ali ne s torn po- slopje, ki ima pričati v.sem mimoidočim o narodnem ponosu goriških Slovencev. To smo tadi le tako hoteli mimogrede omeniti, da izve naše alovensko ljndatvo, koliko sme verjeti ljadem ä la Gabržček ter njih radiknlizmu in p\ narol nemu pop.oaa. Tem Ijadem ni na avetu nie drugo mar negi) lo njih ž«p, in takim ljudem ne sme naše ljudatvo za- upati. Grozna nesreßa. — Danes zjutraj so naäli na njenom stunovanja, nahaj;i- jočem se v Nunski ulici, mrtvo 65-letno gdöno. Julijo R u ž i Č k a, teto Irgovca s suhimi evetlicami in venci g. Riesnerja. Pokojnica je namreč zgorela. Ko je ho- tela na vse zgodaj vstüi in si je v ta namen prižgala polog postelje stoječo luö, se je vnela na nji obleka, ne da bi jo mogla pogasiti. Roparski napad. — V sredo zjutruj je napadel neki llalijan iz blažone de- žele na cesli blizu Kronberga 19 letno Amalijo Padovan z Grčine, ko je äla v me8to. Ztthteval je od njo, žugnjoč ji, 10 gld. Ko mu je vsa pr-straš^iia povedala, da nima toliko denarja, ji je nepridiprav začel preiskavati žepe, v kojih }o uaäel le 7 vinarjev. Objednem ji je izpalil .tudi žepno ruto, v kateri je imela zavitih 80 vinarjev. Potem pa je odnesel poto. Pa- dovan je vse to naznanila polieiji, in ti se je posrečilo, da je ptička prijela. Ta je neki Ivan Laganä, star 23 let in doma iz Št. Lovrenc* v Kalabriji. Kakor da ne bi imeli doma dovolj delavcev, ki bi bili v stanu premagati i dela za novi vodovod, katerega naprav- Jjajo sedaj iz Kronberga v naäe mesto, poklicali so sedaj najbrže na željo naših mestnih očetov Kalabrnže, in da je med temi ljudmi, ki so sploh itak na slabcm glusa vse polno smoti, je samo ob sebi razumljivo. Kedaj bodo zarelo v^ndur naše oblastnije skrbeti za domaön ljüdstvo, ki je tudi potrebno zaslnžka in ki ima tudi pred vsemi najveö pravice do za- služka na domači zemlji?! Naj den klobuk. - V soboto zve- čer so tia^li v Knpucinski ulici neki klo- buk, ki se nahaja sednj pri policiji. Samomor vojaka. — V četrtek zjutraj ustrelil se je v domobranaki vo- jašnici v Puiju, narcdnik 12. atotnijo j lamoänjego 5. domobr, pešpolka, Vekoalav B i z j a k, doma v Lokavcu pri Ajdoväöini. Razglas. — Daja se na obče zoanjo d» se je na podiagi izida zadnjih dopol- nilnih volitev in imenovanj gleie komisij za oaebno dohodarino, postavljenih za posamezne conilne okraje, se-itavil imenik članov in njih namestnikov, ter da se tb imenik javno prijavi oJ 25. aprila 1906 dalje skozi 14 daij na primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih. c. kr. davka- rijah in obcinakih aradih dotiönih ce- nilnih okrajev. Gozdni požar je nad Barkovljami pri Trstu uničil do 5000 borovcev in drugih nasadov. O^enj se je razsiril na površino 10.000-. Ponevorjoujc na poäti v Mra- maru. — V potek zvečor sta bila are- tirana v Miramaru zakonska Karol in Evgenija Tisina, oba uslužbonca na poätni podružnici v Miranruru. Givori se, da sta poneveriU 800¦") krön. Tako prldc vse iiadan. Zakonaka Požar\ Trstasta 1. 1903 javila na policiji, da sta bila okr;idenji raznih zlatanin in donarja in da znasa njuna äköla 1200 krön. Ker sta bila zavarovana, jima jo zavarovalnica izplačala popolno sroto. OJ tega denarja je mjž dobil 200 krön, žena je pa poravnala razno do'gove. Ko pa pred par dnevi ni hotela žena možu dati nekaj denarja, se je ta maščeval s tem, da je sei na polieijo in povedal, da z i;0QO nistn bila nid okradena 1. 1903 in da sta lagßU o tatvini. Seveda sta prišla zdaj oba pod kljud. Uboj. — Na velikonočno nedeljo ao igrali v Trstu v krčmi „Andemo de Peppi1' nekateri ljudje „moro". Hkrata je nastal med njimi prepir, ki je nohal a tem, da jo sin blažene Italijo, neki Battini, z nožem zabodel delavca Ü3r- narda Kodriča, ki jo že po kratkem casu izdahiil svojo duso. Narodni dobroluik. — Dne 3. t. m. je umrl v Zsgrebu veliki župan v po- koju, Julij Bubanoviö, v visoki ata- roati 80 let. Pokojnik je bil v Zagrebu znan in spoštovan kakor rodoljub starega kroja. Ko je prišel Khuen za bana, stopil je Babunovič v pokoj, ker ni holol sla- žiti tomu banu. V narodne svrho je Ba- banovič zapustil nad 50.000 krön, od teh najveö „Matici Hrvataki". Družbi si. Cirüa in Motod.-i za Istro je zapustil 1000 krön, dijaškomu pomožnemu društvu v Pazinu pa 400 K. Bogat lov sardcl — V minolih dnt-h so ribiči v Rovinju ulovili 75.000 sardol, ki so jih veöinoma odposlwli v istrako tovarno konserv v Sivtidrijo. (S U- vore). Slepflrji pri inatiirah — Gališki ces. namostnik jo odrndil, da morajo privatiHti k müturi odd^j prinesti svojo f jtografijo, ker so jih doslej čeato pri matarah z>istopali drugi ljudjo. Vcl»k požar v Celovcu. — V sredo je pogorela volika izd ilovajnica pohiStva iNrana Völkerja v G ülovcu. Škode je 100.000 krön in jo samoga pohišlva zgorelo zu 60 000 krön. Kdo vzdržnju nemstvo na Ko- roškcm? — C-jleväki „Mir1' piäß: „01- govor na to vpraännjo je podal g. Dobernik na ob^nem zborn nemšku- nacijonaln^ga „Volksveroina"'. „Velika veßina „fjrt-jchrittiich" Slovencov koro- äkih, ki želo, du sö ohrani politiöno, go- spodarsko in kalturao odinstvo dež^le, bodo, to upamo, kakor že od nekdaj, stali kot dobrodo51i z^vezniki na naäi strani." — Siovenci so torej tisti, ki n»j vzdržajejo nemštvo na Koroäkem. Brez njih bi bila nemško-naoijoniilnu stranka že zdavnaj zropotala nu kap in lo nji- hovo izdajütvü laslnega naroda jo še drži na povräju. Ako te slovenske poturice, ti slovenski jnničarji obrnejo Nemcem hrbet, je odklenkalo nem^ko- nacijünalnemu go^pod^tvu v dežali za vedno. In kaj imujo ti Ijadje zi svoje izdajahtvo ? Zanicevaaje ! Kijti izltijulc i VHuk zaničaje, tadi tisti. ki g:i izrablja. Kako se tu pač urosničujejo besede : „Kdor zaniriujo se sam, podlaga jo taj- čevi peti !•' Na vsenčelišču v Jurjevu (Dorpat) ae zravon rnakih prodavunj vpeljejo pa- ralelne profesure v nemškem, eKtonskem in latiškom jeziku. To se godi na Ruskem, kjer jn E^toncem 1 milijon, Lali^ev 1,200.000 baitiških Nemc^v 200 000. Kako je pa y Avstriji s slovenskimi šolami ! Loterijske številke. 11. aprila. Trst.......18 53 84 35 90 Line.......41 46 72 7 31 Goriška zveza gospodarskik zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priakrbuje udom „Gentralno posojilnice" v Gorici in drngih pridruženih zadrug po Gariškem: Modro galico 98/99% po K 6450 q ; žveplo I. vrste 85 95 sino po K 18-— q — V zalogi ima: Snpersosfat 14|l67opo K. 530 q; Superset 12/14% po K 5-— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5— q; Radoöa aol po K 7.30 q. Kahinjska sol po K 20— q ; Klajno vapno 40% po K 23— q. Z*dnje troje je v vrečah po 50 kg. C?na za modro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo ae naročiti. ^ApnoGv iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav obeinstvu in stavbnim mojsl- rom v mesiu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje . ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagotavljam cenj. naroenike, da täko bom i na- dalje izdeloval. .Cena zmerna. Posirežba točna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri Jelu". Zastopnik And. Franceskin. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornjušt. 11. UIKT. TOFFOLI veliha zolopo oljhi- nep Qlja iz noju- godnejiti hrajev Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jedilno :J6 kr. lit. ;, fiiifje 40 „ „ „ boljo 44 „ „ „ dnlmat. 48 „ „ „ istrsko 50 „ ,, ,, cortu 5(i ,, „ ,, bari (i() ,, ,, ,. lTicca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ najflneje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Fostrežba najpoštenejo.