ISSN 1580-3554	Glasilo občine Markovci	Leto 18, številka 2, april 2017
"Rad bi le vedel, kaj je življenje, ko čutiš v sebi vzgon, ko pride pomlad, sokov kipenje, rad rastešin misliš, da ni vse zastonj."	srečko Kosovel
VABLJENI NA PRIREDITVE OB PRAZNOVANJU NAŠE OBČINE
ponedeljek, 17. aprila 2017
ob 13. uri: prikaz spretnostnega jahanja ter vožnje s kočijami in starodobniki, Športni park Nova vas ob 13. uri: ribiška tekma za »POKAL OBČINE MARKOVCI«, ribnik Prvenci
ob 16. uri: revija pevskih zborov in pihalne godbe, večnamenska dvorana Bukovci torek, 18. aprila 2017
ob 17. uri: sprejem novorojencev, poročna dvorana, občinska stavba
ob 18. uri: sprejem za krvodajalce, poročna dvorana, občinska stavba
petek, 21. aprila 2017
ob 18. uri: osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku, večnamenska dvorana v Markovcih sobota, 22. aprila 2017
ob 10. uri: gasilsko tekmovanje v Prvencih, športni park (ob 10. uri pionirji, ob 14. uri člani)
ob 10. uri: dan odprtih vrat, Zmajarski kljub Lastovka, Prvenci ob 19. uri: koncert V dvoje: Popkorn (KUD KulTura in Pihalna godba Markovci), večnamenska dvorana v Markovcih
nedelja, 23. aprila 2017
ob 10. uri: slovesna sveta maša ob farnem žegnanju (Markova nedelja) in 10. obletnica postavitve markovskih orgel, spremljevalni program po sveti maši (Markov bazar, pihalna godba, kopjaši, folklorna skupina ...)
četrtek, 27. april 2017
ob 10. uri: 3. markovski mali maraton »Markoton«, Športni park Bukovci (tek na 21 km, 10 km ali pohod) ob 15. uri: balinanje, ŠD Prvenci-Strelci, Športni park Prvenci nedelja, 30. april 2017
ob 19. uri: kresovanje PD Prvenci-Strelci, Športni park Prvenci ponedeljek, 1. maja 2017
od 5. ure zjutraj: prvomajska budnica Pihalne godbe Markov-ci po vaseh naše občine
ob 9. uri: prvomajsko streljanje na glinaste golobe, Lovski dom Sobetinci torek, 2. maja 2017
ob 15. uri memorialna ribiška tekma, ŠRD Markovci, ribnik Prvenci
četrtek, 4. maja 2017
ob 18. uri: praznik gasilcev in god sv. Florjana, medgeneracij-ski center Stojnci sobota, 6. maja 2017
ob 17. uri: gasilsko tekmovanje za kipec sv. Florjana, medge-neracijski center Stojnci
Vabljeni na prireditve v čimvečjem številu!
Milan GABROVEC, prof.
župan
UVODNIK
Pravimo, da pomlad prebudi naravo, saj v tem letnem času gozdovi, travniki, polja in vrtovi zopet ozelenijo. Tudi življenje živali postane zelo živahno. Z juga se vračajo ptice selivke, nekatere živali pa se prebujajo iz zimskega spanja. Vedno znova nas očara nežnost in barvitost prvih spomladanskih cvetlic. Dnevi postajajo daljši in toplejši. Naša topla oblačila počasi zamenjujejo lahkotnejša, sončni žarki pa nas vabijo na prosto. Pomlad je čas za delo z zemljo. Ko se dovolj ogreje, na vrtovih začnemo s sajenjem različnih rastlin, v sadovnjaku in vinogradih pa z obrezovanjem trsja in dreves. Živimo v občini, ki v tem mesecu praznuje. Letos mineva že 18 let samostojne poti, ki smo si jo zastavili in jo uresničujemo po zadanih ciljih. Naše praznovanje je prežeto z raznolikimi vsebinami, s številnimi spremljevalnimi dogodki in prireditvami, ki so plod ustvarjalnosti in prizadevnosti naših občank in občanov. Najpomembnejše premoženje vsake skupnosti so njeni ljudje - boljši kot so, boljša je občina. S skupnimi močmi, z razumevanjem, s spoštovanjem in strpnostjo bomo kos novim nalogam in izzivom prihodnosti. Prav je, da se tega zavedamo prav vsi. In prav zavedanje mora biti naše vodilo na skupni poti praznovanja, saj je to vendar naš praznik. Prav je, da vsak k temu prispeva kolikor lahko: bodisi s svojim soustvarjanjem dogodkov ali pa z obiskom teh. Ob občinskem prazniku se vsako leto ozremo nazaj, izpostavimo tiste najpomembnejše dosežke, ki so se zgodile v minulem letu, ter si zastavimo cilje in načrte za naprej.
Občinsko praznovanje se bo nadaljevalo še z uradnimi prazniki: najprej s 27. aprilom, ki ga praznujemo kot dan upora proti okupatorju, nato pa še z 1. in 2. majem kot praznikoma dela. Letošnje praznovanje bo sovpadalo tudi z veliko nočjo kot krščanskim praznikom veselja in upanja. Naj bo tako tudi za vse nas, kajti v življenju nenehno potrebujemo vero in upanje, ko gledamo naprej. »Bodite zadovoljni, da živite, ker vam življenje ponuja priložnost, da ljubite in delate, se igrate in gledate zvezde,« je dejal Henry Van Dyke, ameriški pisatelj, vzgojitelj in duhovnik. Prepričana sem, da je od nas samih odvisno, katere priložnosti bomo izbrali. V času praznovanja se bo za veselje, druženje ter nekaj lepega zase in za svojo dušo ponudilo kar nekaj priložnosti. Izkoristimo jih. Naj bo naše vodilo misel Toneta Pavčka, po kateri je sreča srečati prave ljudi, ki v nas pustijo dobre sledi.
V prihajajočih dneh vam želim miru, upanja in sreče, ob občinskem prazniku pa vsem bralkam in bralcem iskreno čestitam.
Irena Pukšič, urednica
IZ iVIARKOVTJEV
Župan Milan Gabrovec nam je povedal
Leto je naokrog in pred nami je občinski praznik. Vsako leto se ozremo po prehojeni poti opravljenega dela in načrtujemo za naprej.
Kako kot župan sprejemate občinski praznik in vse, kar je z njim povezano?
Milan Gabrovec: "Prazniki so namenjeni praznovanju določenih dogodkov v osebnem in družbenem življenju. Tako sem vsako leto vesel, saj lahko ob občinskem prazniku resnično praznujemo, ker imamo kaj pokazati. Mislim, da bi se vsi občanke in občani morali poistovetiti s tem praznovanjem, saj je to praznik vseh nas in nekateri več, drugi manj prispevamo k razvoju na področju naše občine."
Fašenk je za nami in tudi letos je bil uspešno izveden. Slišali smo, da bo občina v prihodnje več primaknila k nagrajevanju mask, ki se tako skrbno pripravljajo na svojo predstavitev v naši in tudi okoliških občinah. Ali vam kot županu fašenk veliko pomeni? Ali načrtujete še kakšne spremembe v organizaciji fašenka v Markovcih?
Milan Gabrovec: "Vesel sem, da je fašenk na področju naše občine še vedno tako živ in da se pojavljajo v tem času tudi liki, za katere je v preteklosti kazalo, da jih bomo lahko videvali še samo na povorkah. Fašenk mi veliko pomeni, saj sem se v preteklosti veliko ukvarjal s to tematiko. Unikatno je tudi, da imamo na področju naše občine veliko število različnih pustnih likov (redko kje v Sloveniji in tujini jih je toliko na tako majhnem področju), ki so povezani z običaji, šegami in navadami. To je treba negovati in ohranjati, zato želim, da praznovanje fašenka dobi še večjo veljavo in prepoznavnost doma in na tujem, privabi še več ljudi. S svojimi preteklimi izkušnjami želim pri tem pomagati. Zelo pomembno je, da primerno nagradimo skupine, ki
se udeležijo našega fašenka, in jim omogočimo, da se predstavijo še kje drugje v občini, ne samo na naši povorki. Ponovno pa želim pohvaliti tiste ljudi, ki živijo ob trasi povorke, za njihove dobrote." V marcu je bilo v poročni dvorani Občine Markovci organizirano predavanje na temo poplav z naslovom Kako se lahko zaščitimo pred poplavami. Kako smo v naši občini pripravljeni na poplave?
Milan Gabrovec: "V naši občini smo na to zelo dobro pripravljeni, saj imamo 8 prostovoljnih gasilskih društev, ki v primerih naravnih in drugih nesreč priskočijo na pomoč. Dober primer tega so bile stoletne poplave v letu 2012. Mislim, da se pred poplavami popolnoma ne moremo zaščititi. Za to mora poskrbeti država. Temu je bilo tudi namenjeno omenjeno predavanje, ki je uvod v postopke, s katerimi želimo prepričati državne institucije, da je na tem področju nujno potrebno storiti več."
Na spletni strani naše občine je objavljen razpis k prijavi za evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva 2017. Kaj to konkretno pomeni za naše podjetnike?
Milan Gabrovec: "Evropska komisija je razpisala nagrado za spodbujanje podjetništva, ki prepoznava in priznava najbolj uspešne spodbujevalce podjetništva v Evropi, predstavlja najboljše podjetniške prakse, povečuje zavedanje o dodani vrednosti podjetništva ter spodbuja in navdihuje potencialne podjetnike. Ker imamo v naši občini veliko podjetnikov, med njimi tudi veliko zelo uspešnih in usmerjenih v napredek in razvoj, smo ta razpis objavili na naši spletni strani, saj smo prepričani, da je med njimi kakšen, ki se lahko prijavi nanj in pristane med izbranci, ki bodo zastopa-
li Republiko Slovenijo na tujih trgih pri predstavitvi različnih načinov, kako so regije, centri, mesta, kraji in skupnosti ustvarjalno uresničili podjetništvu prijazna okolja in prakse."
V letošnjem letu je zavidljivo število obrtnikov, podjetnikov iz naše občine, prejelo priznanje za večletno delo na svojem področju. To pomeni, da smo občina, ki ima ugodno klimo za razvoj podjetništva. V načrtu je tudi širitev obrtne cone. Kaj nam lahko poveste o tem?
Milan Gabrovec: "Naša občina je z razvojem obrtne cone veliko prispevala k temu, da se je veliko obrtnikov odločilo za nakup parcel. Z lokacijo, ceno in promocijo smo res ustvarili ugodno klimo na tem področju, treba pa je dodati, da je očitno v naši občini zelo ugodna klima za razvoj obrti in podjetništva, saj je na celotnem območju registriranih več kot 150 poslovnih subjektov. Ko bo sprejet občinski prostorski načrt (OPN), imamo v načrtu širitev obrtne cone." Pričeli smo z gradnjo kanalizacije v Novi vasi pri Markovcih. Z izgradnjo te bo zaključen projekt izgradnje kanalizacije v celotni občini. Kolikšna je vrednost projekta in kako ste načrtovali delo?
Milan Gabrovec: "Vrednost projekta je 850.000 €. Delo smo načrtovali več let,
ker smo pričakovali, da se bomo lahko prijavili na razpis in prejeli 85 % nepovratnih sredstev. Ker razpisa ni bilo, smo sprejeli odločitev, da pričnemo gradnjo z lastnimi sredstvi. S tem projektom zaključujemo projekt kanalizacije v naši občini, saj bodo kanalizacijski vodi položeni na področju celotne občine."
Ob gradnji kanalizacije bodo zamenjane tudi azbestne vodovodne cevi. Ali bo to opravljeno po celotni vasi ali samo na določenih odsekih? Kaj pa električna napeljava? So tudi tukaj načrtovane spremembe?
Milan Gabrovec: "Zamenjane bodo vse cevi ob kanalizacijskih vodih, kar je praktično vse. Tudi na električnem področju bo prišlo do spremembe oziroma posodobitve javne razsvetljave in drugih električnih napeljav."
Kaj želite še sporočiti našim bralkam in bralcem ob letošnjem občinskem prazniku?
Milan Gabrovec: "Vsem občankam in občanom čestitam ob našem skupnem prazniku in jim želim veliko uspehov, zdravja, osebne sreče in poguma. Želim, da se vključujejo v naša prizadevanja po čimvečjem razvoju in napredku občine ter da se veselimo uspehov in praznujemo skupaj."
Irena Pukšič
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
R A Z G L A Š A
veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 1. aprila 2017 na območju celotne države.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor.
Prejemnike tega dokumenta prosimo, da z njegovo vsebino seznanijo pristojne organe, enote in osebe znotraj njihovih organizacij.
Branko Dervodel, sekretar namestnik generalnega direktorja
čMlTlVoo
TRGOVINA IN STORITVE
Stojnci 19, 2281 Markovci T: 02 / 7888160, F: 02 / 7888161, M: 031224660 www.emitt.si, info@emitt.si
KLIMATSKE NAPRAVE Z OSNOVNO MONTAŽO
2 |
Št. 2, april 2017

Zaključuje se projekt gradnje kanalizacije v celotni občini
Tudi v Novi vasi pri Markovcih smo dočakali, da so pričeli z gradnjo kanalizacije. »Vrednost projekta je 875.000 evrov, skupaj z DDV pa nekaj čez milijon evrov. Z izgradnjo v Novi vasi se bo tako zaključil projekt gradnje kanalizacije v celotni občini,« je povedal župan Milan Gabro-vec. Izgradnjo kanalizacije v Novi vasi pri Markovcih v celoti financira Občina Mar-
kovci, saj razpisa s strani države niso dočakali. Projekt naj bi se predvidoma zaključil v pol leta oz. v mesecu oktobru. "V primeru dobrih vremenskih pogojev lahko pričakujemo, da še prej," je prepričan župan. Pomembno je tudi, da se gradnja izvede čim bolj kakovostno. Ob tem bodo zamenjane tudi azbestne vodovodne cevi. Občina Markovci je za izvajanje
del izbrala najugodnejšega ponudnika, podjetje Komunala Slovenske gorice. Direktor Marjan Bračko je zagotovil, da ima podjetje dovolj izkušenj z gradnjo kanalizacijskih vodov. Povedal je, da težav pri gradnji ne pričakujejo, upajo pa na strpnost občanov in tvorno sodelovanje. Zavedajo se, da bodo z gradnjo posegli v mir in navade občanov, prekopali
bodo marsikatero dvorišče in otežkočili prevoz in prehod. Trudili se bodo, da bo tega čim manj. Partner glavnega izvajalca je podjetje Trgograd Litija. V okviru omenjenega projekta bo zgrajenih 4,2 kilometra kanalizacijskih vodov in dve prečrpališči, vodovod pa bo obnovljen v skupni dolžini 4,7 kilometra.
IP
Andrej Poglajen (levo) iz podjetja Trgograd, župan Milan Gabrovec in direktor Komunale Slovenske Podpis pogodbe gorice Marjan Bračko.	Foto: Branko Kostanjevec
Foto: Branko Kostanjevec
Pričetek gradnje krožnega krožišča v Markovcih
Ministrstvo za infrastrukturo in Občina Markovci sta pričela z izgradnjo dveh krožnih križišč ob glavni cesti R2-228 v naselju Markovci, in sicer pri Kmetijski zadrugi Ptuj in ob trgovini »Tuš-Špic«. Pri prvem gre za gradnjo štirikrakega kroži-šča, na katerega se na regionalno cesto priključita lokalni cesti iz smeri Obrtne cone Novi Jork in iz smeri naselja Nova vas pri Markovcih, v drugem krožišču pa se na regionalno cesto priključi lokalna cesta iz naselja Markovci. Projekt izgra-
dnje krožišča med drugim zajema ureditev steze za pešce in kolesarje, ki se na vzhodu navezuje na obstoječo stezo za pešce in kolesarje iz smeri naselja Bukovci, na zahodni strani pa se steza zaključi v naselju Markovci, in sicer tako, da se kolesarje usmeri na glavno ceste R1- 228 (Spuhlja-Borl). V prihodnje je predvideno nadaljevanje te kolesarske steze proti zahodu oz. od naselja Markovci-Zabov-ci do naselja Spuhlja. Projekti izgradnje tega odseka kolesarske steze so že na-
rejeni. Trenutno je projekt v fazi pridobivanja zemljišč. Čas izgradnje tega dela kolesarske steze je v največji meri odvisen prav od uspešnosti pridobivanja zemljišč.
Projekt izgradnje krožnega križišča celovito obravnava prometno ureditev v tem delu naselja Markovci, vključno z ureditvijo AP, odvodnjavanja meteornih vod in ureditvijo preostale cestne infrastrukture, med drugim tudi menjavo azbestno cementne vodovodne cevi.
Izvajalec del je CPP Ptuj d.o.o., pogodbena vrednost del skupno z DDV je 943.039,36 €. Delež sofinanciranja Občine Markovci je 20 % pogodbene vrednosti. Strošek arhitekturne ureditve centra krožnega krožišča projekt ne obravnava. Gre za ločen projekt oz. arhitekturno rešitev, katere strošek projekta in izdelave bremeni Občino Markovci.
Št. 2, april 2017
I 3
IZ MARKO VCE V"
Občina Markovci SPVCP Markovci
Svet za Preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na svoji zadnji seji sprejel sklep, s katerim se spreminja prometni režim na delu javne poti JP 832841 od župnišča do osnovne šole. Na omenjenem odseku ceste bo po 1. aprilu
2017 prepovedan promet v obe smeri. Dovoljen bo le dovoz stanovalcem, ki stanujejo na hišnih številkah 31/a, 32, 32/a, 32/b, 40, 40/a, 38, 39 in 41/a.
Naprošamo vse voznike, da upoštevajo novo prometno ureditev.
Obvestilo o spremembi pri izvajanju avtobusnih linij na območju Markovcev
Obveščamo vas, da bo zaradi delne zapore ceste skozi naselje Markovce oz. gradbenih del na območju avtobusnega postajališča Markovci prišlo do obvoza vseh linij v obdobju od 23. 3. 2017 do 1. 9. 2017 oz. do zaključka del. V tem obdobju postajališče Markovci (na glavni cesti pri trgovini Tuš) NE bo v uporabi.
Potnikom iz tega postajališča se bo omogočil prevoz iz začasnega postajališča Markovci (pri občinski stavbi občine Markovci).
Ure odhodov ostanejo nespremenjene.
Podrobne informacije dobite na spletu (www.arriva.si) ali na informacijah (tel.: 090 74 11).
PRIREDITVENIK MAJ 2017:
Skica, po kateri poteka nov prometni režim.
sobota, 6. maj, ob 15. uri
srečanje prišlekov in odišlekov v gasil-sko-vaškem domu v Novi vasi sobota, 13. maj, ob 10. uri slovesnost svete birme, cerkev sv. Marka (birmovalec: msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof) nedelja, 14. maj, ob 10. uri slovesnost 1. svetega obhajila, cerkev sv. Marka
sobota, 20. maj, ob 19. uri
koncert Moškega pevskega zbora KD »Alojz Štrafela« Markovci, večnamenska dvorana v Markovcih
nedelja, 21. maj, ob 9. uri
kolesarjenje po mejah občine Markovci (ŠD Borovci)
nedelja, 21. maj, ob 10. uri
maša zakonskih jubilantov, cerkev sv. Marka
nedelja, 21. maj, ob 18. uri
koncert Komornega zbora Glasis in Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, cerkev sv. Marka
Pričetek gradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Nova vas pri Markovcih
Izvajalec Komunala Slovenske gorice d.o.o., Kidričeva ulica 26 iz Lenarta je te dni pričel z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in obnovo vodovoda v naselju Nova vas pri Markovcih.
Gre še za edino preostalo naselje od
(od devetih), kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno.
Ponudbena vrednost del brez DDV je 847.068,29 EUR. Strošek izgradnje bo Občina Markovci pokrila z lastnimi sredstvi. Projekt zajema izgradnjo 3300 m
gravitacijskega, 1000 m tlačnega voda ter črpališče. Kanalizacijsko omrežje bo instalirano na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje Bukovci s končno priključitvijo na čistilno napravo Formin.
Sočasno z izgradnjo tega omrežja
se bo obnovila tudi preostala infrastruktura: vodovodno omrežje, el. omrežje, javna razsvetljava in telekomunikacijski vodi. Vsa dela bodo predvidoma zaključena še v letošnjem letu.
občinska uprava BZ
Razvoj gospodarske dejavnosti v občini Markovci
Bežni pogled na skrbno obdelana polja v občini Markovci nam pove, da je kmetijstvo pri nas še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Če natančneje pogledamo izgled naših vasi, pa hitro opazimo informativne table, ki nas vabijo v delavnice in salone, v katerih lahko vidimo, da se naši občani poleg kmetijstva ukvarjajo s celo paleto različnih dejavnosti.
Vse do druge svetovne vojne se je večina prebivalstva naših krajev preživljala s kmetijstvom. Najbolj iznajdljivi so že takrat dodatni zaslužek poiskali v domačih obrteh in dejavnostih. Tradicionalne obrti so večinoma šle v pozabo, na njih pa nas spominjajo domača hišna imena, kot so Šoštarvi, Mlinarvi, Kolarovi, Kovačovi itd.
Z industrializacijo je boljše možnosti
za zaslužek omogočala zaposlitev v industrijskih obratih na Ptuju in širše, ki so se začeli razvijati v 20. stoletju. Delavci, ki so vsakodnevno hodili na delo v tovarne, so ob popoldnevih doma še vedno skrbeli za kmetijo. Boljši zaslužek in nova znanja so omogočila, da so podjetni posamezniki ustanovili svoja podjetja. Ta proces je bil počasen. Ob pomanjkanju kapitala je bila za podjetništvo največja ovira plansko gospodarstvo v Jugoslaviji. S svojimi strogimi pravili in birokratskimi ovirami je velikokrat oteževalo prizadevanja posameznikov.
Nastanek samostojne Slovenije je po letu 1990 prinesel spremembe tudi na tem področju. Plansko gospodarstvo je zamenjalo tržno, ki je močno poenostavilo postopke za nastajanje zasebnih podjetij. Posledično se je tudi podje-
tništvo v naši občini začelo hitro razvijati. Nekdanja kmetijska gospodarska poslopja so se začela spreminjati v obrtne in druge delavnice, hiše pa so dobile prizidke, v katerih so danes takšni in drugačni saloni in servisi. Seveda se je njihovo število v vseh teh 27 letih spreminjalo. Uspehi so bili odvisni od podjetnosti lastnikov, konkurenčnosti izdelkov, pa tudi od kančka sreče.
S preprosto statistično primerjavo ugotovimo, da število podjetij v naši občini ves čas narašča. Leta 1999 je bilo v občini Markovci registriranih 137 podjetij, ob koncu leta 2016 pa kar 220. Največ jih je bilo leta 2012, ko je bilo registriranih 286 podjetij.
Leta 1999 je bilo število ljudi, ki so (brez kmetov) bili zaposleni v občini Markovci, 326, danes pa se ta številka giblje
malo pod 1000 zaposlenimi osebami.
Najbolj pogosta oblika podjetništva so samostojni podjetniki, ki jih je 148. 57 podjetij je organiziranih kot d. o. o., eno podjetje pa kot delniška družba.
Prevladujejo različne vrste storitev: trgovina, avtoservisi, frizerstvo, šiviljstvo, kozmetične storitve, računovodski in čistilni servisi, urejanje okolice. Med tehničnimi strokami prevladujejo dejavnosti s področja kovinske industrije, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva in montaže gradbenih elementov.
Velik pomen za razvoj gospodarstva v občini Markovci ima obrtna cona Novi Jork, ustanovljena ravno z namenom spodbujanja gospodarstva. O njenem razvoju, dejavnostih in o podjetjih, ki v njej poslujejo, pa več v prihodnji številki.
Nina Prelog
4 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ [VIARKO VCE V
Poročamo z občnih zborov prostovoljnih gasilskih društev naše občine (2)
PGD Borovci
V	PGD Borovci smo skozi vse leto vsako četrto nedeljo izvedli redne mesečne vaje. 15. marca ob 00.30 smo s 4 člani izvozili na pomoč PGD Dornava pri požaru osebnega vozila na cesti Borovci-Dornava. 23. maja smo s 7 člani izvozili na relacijo Borovci-Dornava in odstranili podrti drevesi zaradi vetra, nato pa še is-
PGD Markovci
V	PGD Markovci smo v preteklem letu izvedli vse aktivnosti, načrtovane v začetku leta. Ob rednih obveznostih smo za vse člane in tudi ostale, ki v društvu ogromno pomagajo, v juniju organizirali strokovno ekskurzijo po Prekmurju, kjer smo se med drugim ustavili tudi v PGD Murska Sobota in spoznali način delovanja njihovega društva, nato pa smo še spoznavali družbeno naravne znamenitosti prekmurskih gričev in ravnin. V
PGD Zabovci
V	PGD Zabovci letos praznujemo 90 let delovanja društva. Naša največja naloga v preteklem letu je bila rekonstrukcija stolpa, za katerega nam je vedno zmanjkalo sredstev. Uspelo nam ga je obnoviti ter ga posodobiti tako v notranjosti kot v zunanjosti.
V	načrtu še vedno imamo odkup sosednjih parcel za ureditev vaškega središča. S tem bi pridobili prostor za parkiranje, igrala za otroke, saj se ti do-
tega dne z 9 člani pomagali PGD Stojn-ci pri pokrivanju rastlinjaka. V poletnih mesecih smo na požare izvozili še trikrat. 4. septembra so se pionirji udeležili gasilskega tekmovanja v Spuhlji, kjer so dosegli 2. mesto, za kar jim iskreno čestitam. Tega dne smo tudi organizirali društveno tekmovanje za pokal vasi Bo-
mesecu juniju smo organizirali naše tradicionalno tekmovanje za pokal Markov-cev. Tekmovanje je bilo dobro obiskano, želimo pa si, da se nam v tekočem letu pridruži še več ekip. V PGD Markovci pa smo bili aktivni tudi čez poletje. Končno nam je uspelo na vsa garažna vrata namestiti prepotrebne pogonske motorje, ki skrbijo za avtomatičen dvig in spust vrat. V poletnih mesecih smo tudi na novo prebelili kuhinjo, shrambo in sani-
besedno igrajo na cesti, kjer se parkirajo tudi avtomobili.
Ob prazniku dela smo skupaj z vaškim odborom postavili prvomajsko drevo, pričakali godbo na pihala in polepšali praznovanje vaščanov. Prav zaradi tega dogodek na prvomajsko jutro, ko se va-ščani s ponosom udeležijo postavitve, vredno ohraniti. Pravzaprav je to eden izmed dogodkov, ki se ga vaščani radi udeležijo.
rovci, ki se ga je udeležilo 9 desetin. Ob tem se naj zahvalim obrtnikom za dona-cije, s katerimi smo pokrili del stroškov ob tekmovanju. Konec oktobra smo ob 70. letnici društva pripravili slavnostno sejo, na kateri smo predstavili zgodovino našega društva in orisali pomembnejše dogodke in pridobitve v prehojenih 70
tarne prostore pri dvorani, saj so zaradi vlage in plesni bile stene potrebne nujne prenove. V novembru smo člani organizirali srečanje članic območne gasilske zveze Ptuj v našem gasilskem domu, kjer so punce in žene preživele rekreativno zabaven popoldan. V spomladanskih mesecih lanskega leta so potekale tudi volitve na nivoju gasilskega poveljstva občine Markovci kot na nivoju območne gasilske zveze Ptuj. Iz naši vrst prihaja-
Skozi vse leto smo zelo aktivno sodelovali z vsemi društvi na vasi, saj smo društva združila moči in si med seboj pomagala. Tako je bilo zelo dobro sodelovanje z vaškim odborom, kjer smo vedno pokazali pripravljenost pri pripravi njihovih prireditev, s športnim društvom, društvom Razjarnik Korant klub in z Društvom podeželskih žena, ki nam vedno prijazno priskočijo na pomoč pri pripravi hrane ob tekmovanjih, občnem
letih društva. Na slavnostni seji smo zaslužnim članom in podjetnikom podelili društvena priznanja. 5.11. smo organizirali vajo Polje 2016, ki je potekala na prostorih podjetja DORSSEN, za kar se lastnikom lepo zahvaljujem, prav tako pa vsem, ki pomagate pri razvoju in napredku društva.
Peter Matjašič, predsednik PGD Borovci
jo Jernej Liponik, ki je postal namestnik občinskega poveljnika, Franc Prelog, ki je postal podpoveljnik OGZ Ptuj, Stanislav Vrtačnik, ki je postal član komisije za zgodovino gasilstva, in Mojca Zajšek, ki je postala pomočnica predsednika komisije za delo z mladino v OGZ Ptuj. Društvo je ponosno, da ima v zgoraj omenjenih organih tudi svoje ljudi in želimo jim čim bolj uspešno delo.
Matjaž Mlinarič, predsednik PGD Markovci
zboru in drugih priložnostih.
Veliko časa smo posvečali tudi izobraževanju kadra in medsebojnemu druženju. V zimskih mesecih smo se srečevali enkrat tedensko ter se pogovorili o novostih z našega področja, posvetili pa smo se tudi športnim aktivnostim. Lahko rečem, da smo poskrbeli za med-generacijsko druženje, s tem pa si delili medsebojna znanja in izkušnje.
Ivan Fijan, predsednik PGD Zabovci
Pregled aktivnosti v ŠRD Markovci
Ribiči ŠRD Markovci si bomo minulo leto zapomnili predvsem po dogodku, na katerega smo upali in čakali že vse od ustanovitve društva. To je otvoritev ribiškega doma, ki je bila 14. aprila lani. Z objektom smo pridobili lep in funkcionalen prostor za druženje nas ribičev in tudi ostalih zaintereresiranih. Način najema ribiškega doma ostaja enak kot minulo leto. Vse potrebne in želene informacije lahko dobite pri g. Lesjaku (031 436 131).
Na letošnjem občnem zboru nas je bilo prisotnih 48 članov od 74, kolikor jih šteje društvo. Med povabljenimi gosti so bili podžupan občine Markovci, predstavniki sosednjih ribiških društev, LD Markovci, DU Markovci, ŠD Borovci, vaškega odbora Prvenci in ribiška sekcija SV.
V letošnjem letu nameravamo uresničiti naslednje aktivnosti: asfaltiranje dovozne poti in dela parkirišča ter dovozne poti za invalide, ureditev vzporedne ceste med magistralko in ribni-
kom, dokončanje tekmovalne trase na zahodnem delu ribnika, položitev pralnih betonskih plošč pred nadstreškom, položitev keramike v nadstrešku, nakup opreme za kuhinjo, redna vzdrževalna dela na ribiškem domu in ribniku.
Obeta se še ena zanimivost, ki bo deležna velike pozornosti, in sicer 3-dnevni organizirani lov na soma, ki bo potekal pod strokovnim vodstvom Stanka Ro-gina. To bo 21., 22. in 23. aprila, torej od petka od 17. ure do nedelje do 15. ure.
Tekmovanje v ligi Markovci bo potekalo po dosedanjem načinu s spomladanskim in jesenskim delom z 10 koli, od katerih za uvrstitev šteje sedem najuspešnejših tekem (sektor A - najboljši, sektor B - malo manj uspešni, sektor C - najmanj uspešni)
Pri tekmovalnih aktivnostih društva je potrebno izpostaviti do sedaj največji mednarodni uspeh, in sicer osvojeno ekipno 3. mesto in 3. mesto našega tekmovalca v sektorju na velikem medna-
rodnem tekmovanju na Madžarskem. Med družabne aktivnosti lanskega leta smo vključili tekmo ob prazniku občine Markovci, kjer lahko tekmujejo samo naši občani, srečanje z lovci in konjeniki, organizacijo tekme z Ribiškim društvom
Žejne ribice iz Dražencev, organizacijo memorialne tekme, organizacijo 3. HAN tekme, strokovno ekskurzijo za člane društva, družabno srečanje-piknik ribičev tekmovalcev ob zaključku lige, odlov krapa za veliko noč.
Predsednik ŠRD Markovci, g. Branko Kostanjevec, je navedel nemalo aktivnosti preteklega leta.
Št. 2, april 2017
I 5
IZ MARKOVCJEV
Zadanih in predvidenih aktivnosti v tekočem letu je kar precej, a jih bomo s predanim in marljivim delom uspešno opravili.
V nedeljo, 12. marca, je bila otvorit-
vena društvena tekma, na kateri je sodelovalo 20 članov in rezultati so pokazali naslednje: 1. mesta se je veselil Branko KOSTANJEVEC (12.540 kg), 2. mesto je dosegel Slavko PLOŠINJAK (10.520 kg),
3. pa je bil Avgust ŠTEFANEC (9.820 kg).
Iskrene čestitke vsem prejemnikom pokalov, vsem ostalim pa hvala za sodelovanje in več ribiške sreče prihodnjič.
Lep in iskren ribiški pozdrav DOBER PRIJEM!
Ignac Habjanič, foto: Srdan Mohorič
Podžupan občine Markovci pozdravlja in nagovarja navzoče.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec v družbi predsednika Branka Kostanjevca, Stanka Petroviča ter Slavka Plošinjaka.
Občni zbor Avto moto društva Markovci
Na občnem zboru v februarju smo člani AMD Markovci pregledali naše delo v preteklem letu.
Aprila smo organizirali preventivno predavanje o novostih in novih pravilih v cestnem prometu. Predavatelja Janez Strelec in Janez Meznarič sta nam nazorno povedala in prikazala vse novosti in tudi odgovarjala na naša vprašanja. Ob občinskem prazniku smo pomagali pri varovanju Markotona. Maja se je ekipa mladih kolesarjev Osnovne šole Markovci pod vodstvom Gregorja Zmazka udeležila tekmovanja na Vranskem in dosegla lep uspeh.
Avto moto zveza Slovenije je pripravila novo inovativno akcijo pred pričet-kom šolskega leta. Konec avgusta sta nas obiskali maskoti Anja in Zdravko. Udeležence v prometu sta ob sprehodih čez prehode za pešce opozarjala, da se bliža začetek šolskega leta. Vozniki so z veseljem sprejeli to akcijo in jo pohvalili.
V začetku septembra smo varovali
otroke ob začetku šolskega leta na poti v šolo.
Naše sodelovanje s Svetom za preventivo Občine Markovci in vodjem policijskega okoliša Marjanom Vrbnjakom je zelo dobro.
Ugotavljamo, da so državne ceste, ki vodijo skozi našo občino, v zelo slabem stanju in število smrtnih žrtev v Sloveniji je zaskrbljujoče. 130 mrtvih v lanskem letu je veliko preveč. Leta 2011 so nevladne organizacije in AMZS podpisale zavezo »do leta 2020 nič mrtvih na naših cestah«. Ugotavljamo tudi, da so v naši občini lokalne ceste preobremenjene s tovornimi vozili, kjer je vožnja s prometnimi znaki izrecno prepovedana. Tudi hitrosti so prevelike, predvsem v naseljih. Za varnost v cestnem prometu je odgovoren vsak udeleženec.
Zahvaliti se moramo Občini Markovci, Osnovni šoli Markovci ter upravnemu in nadzornemu odboru za dobro sodelovanje. Na našem občnem zboru so
bili prisotni župan Milan Gabrovec, član predsedstva AMZS Jože Vaupotič, častni predsednik Vladko Korošec in Marjan Vrbnjak, vodja policijskega okoliša.
V letošnjem letu se bomo pričeli pripravljati na 60-letnico našega društva, ki bo v letu 2018.
Martin Zamuda, predsednik
Avto moto društvo Markovci v prihodnjem leto obeležuje 60. obletnico.
Foto: ADR
Občni zbor KD Bukovci
Člani Kulturnega društva Bukovci so se v mesecu marcu zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer so predstavili delo preteklega leta. Predsednik Jože Bezjak je z delom zadovoljen in poudarja, da je društvo doseglo in realiziralo skoraj vse zastavljene cilje in naloge.
Za prijeten začetek konference so poskrbele pevke društva, sledila sta pozdrav predsednika in izvolitev delovnega predsedstva. Prisluhnili smo poročilom predsednika, blagajničarke, nadzornega odbora in verifikacijske komisije, kasneje pa opravili tudi redne volitve. Ob tem naj
omenim, da so v društvo pristopili novi člani in upamo, da bodo z delom nadaljevali.
Društvo je v minulem letu delovalo na različnih področjih. V okviru knjižnice so se organizirale ure pravljic za otroke ter prebiranje knjig. Društvo je sodelovalo na različnih prireditvah ter na srečanjih društev iz drugih občin. Skozi vse leto pomagajo v Domu upokojencev Muretinci. Društvo je sodelovalo na kuharskem dvoboju na RTV SLO, organizirali so Fašenk v Bukovcih ter sodelovali na večeru Radia Mlajku v Hrovači. Mesec
marec je kot vrsto let doslej rezerviran za materinski dan. Člani društva ne pozabijo niti na sodelovanja in udeležbe na drugih prireditvah doma, po Sloveniji in tudi tujini. S prijatelji iz Hrovače se vsako leto srečajo v januarju, kjer si zaželijo prijetnega začetka, maja se odpravijo na pohod po Halozah, kjer po poti obiščejo kletarje društva. Udeležijo se tudi špeha-rijade, langašijade, košnje, bučijade, ne manjkajo pa niti na fižolovih dnevih in dnevih zahvalnosti v Nedelišču. Z vaškim odborom pripravijo tradicionalne vaške igre, dopolnjene z napihljivimi igrali
za otroke, kar vsako leto znova privabi mnogo družin, saj otroci na njih zelo uživajo. Še posebej je bila aktivna Ženska skupina Florina, saj je zabeležila več kot 20 nastopov ter uspešno izvedla drugi samostojni koncert.
Društvo si je tudi v tem letu zadalo podobne naloge in cilje: organizirati tradicionalne prireditve, v zimskem času pa pripraviti delavnice za krajšanje časa otrok in odraslih.
Patricija Majcen
6 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ [V1ARKÜ VCE V
Janez Vršič iz PGD Nova vas pri Markovcih, prejemnik bronastega znaka Civilne zaščite
V sredo, 1. marca, je v dvorani občine Videm bila proslava ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Na sprejemu so posamezniki in skupine, ki se vključujejo v dejavnost zaščite, reševanja in pomoči, prejeli priznanja civilne zaščite. Iz marko-vske občine, natančneje iz Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas pri Markovcih, je priznanje prejel gospod janez Vršič.
Janez Vršič je v gasilsko organizacijo stopil leta 1960. V PGD Nova vas pri Markovcih je opravljal naslednje funkcije: med leti 1973 in 1978 je bil predsednik društva, od 1979 do 1986 poveljnik društva, od 1987 do 1991 vodja mladine, od 1992 do 1996 predsednik Nadzornega odbora, od leta 1996 pa opravlja funkcijo predsednika za veterane. V času gradnje novega gasilskega doma v Novi vasi je opravljal funkcijo predsednika
gradbenega odbora. V izgradnjo doma, predvsem v urejanje dokumentacije, je vložil ogromno prostovoljnih ur. Opravil je tečaj za nižjega gasilskega častnika, preko permanentnega izobraževanja je opravil tudi tečaj za poveljnika društva in uporabnika radijskih postaj. Veliko je pripomogel k razvoju društva, zlasti ob nakupu gasilskega vozila. Kot poveljnik je vodil operativno enoto in veliko intervencij. Še dane se vključuje v večino intervencij, pomaga vselej, ko vašča-ni potrebujejo pomoč. Pomagal je pri pokrivanju streh, razkritih od vetra.
V humanitarnost je vložil že veliko dela in truda, kar dokazujejo številna priznanja. Priznanje, prejeto letos, je dokaz uspešnega dela in motivacije za vnaprej.
Iskreno čestitamo!
ADR (iz obrazložitve nagrajencev),
foto: URSZR Ptuj
Janez Vršič sije z aktivnim delom na humanitarnem področju zaslužil bronasti znak CZ.
Če lepo je drevja cvetje malega travna zadnje dni, gorko, zdravo je poletje, polno sadja dozori.
Ponujamo široko paleto medicinskih pripomočkov na narocilnico.
C
f
Mlinska cesta 1A, Ptuj GSM: 070 74 99 73 e-mail: ¡nfo@novareha.si Tel/Fax: 02 782 01 06 Servis: 070 40 77 79 www.novareha.si
Št. 2, april 2017
I 7
IZ MARKO VCE V"
Žganjekuha
Žganjekuha oziroma kuhanje žganice je pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo prevretih sadnih pridelkov. V Sloveniji je razširjeno kuhanje domačega žganja iz različnih vrst sadja ali pa njihovih ostankov pri stiskanju: slive, hruške, češnje, breskve, marelice, vinske in sadne tropine, prav tako pa iz usedline pri pretakanju vina (drože). Žganjekuha se odvija predvsem v zimskem času, ko ni toliko dela in opravil na kmetiji. Počasno kurjenje pod kotlom in sedenje ob njem je tudi družabni dogodek, ob katerem se zbere več ljudi. Običajno si čas krajšajo z igranjem "šnopsa".
Za dobro žganje je predpogoj primerno zrelo sadje, med katerim ni nobenih primesi, kot je npr. listje. Tudi gnilo in nag-nito sadje ni zaželeno.
SLIVE, ki so primerno zrele, se naberejo in dajo v dobro zatesnjen sod ali kad, kjer vrejo. Med vrenjem se začne sladkor iz sadja spreminjati v alkohol in temu procesu pravimo alkoholno vretje sadne brozge ali fermentacija.
BRESKVE, MARELICE in ČEŠNJE: postopek je več ali manj enak, a se pri breskvah in marelicah priporoča, da se izločijo ko-ščice. Za češnje to ni potrebno. HRUŠKE in JABOLKA se morajo pred vretjem obvezno zmleti.
Za kuhanje žganja poleg ustrezne kva-
litetne surovine potrebujemo bakreni kotel, ki ga lahko vstavimo v brzoparilnik (alfo) in primeren cevasti hladilni sistem. Nekoč se je kurilo z drvmi, danes pa večinoma na plin, ker je lažje uravnavati temperaturo, da se brozga ne zažge in zato tudi žganju rečejo "žganica".
Nekoč se je na dno kotla dala slama, da se ni zažgalo, predvsem pri kuhanju hrušk in droži, danes pa damo na dno pokrovko iz nerjavnega jekla. Pri koščičastem sadju ta postopek ni potreben, ker se pri vretju koščice prosto gibljejo in ne dovolijo, da se drozga prime na dno kotla. Če je bil kotel na dve hladilni cevi, so se pri kuhanju v kapo nadevale jabolčne ali vinske tropine in se pritrdile z dvema navzkriž položenima šibama, da niso padle iz kape. Na tropine se je morala obvezno vliti voda ali pa staro vino.
Najprej priteče modra tekočina "fickoš", ki ima tudi do 80 % alkohola (okrog 2 dcl), nato pa začne teči pravo žganje in iz 80 l kotla se dobi okrog 8 l žganja. Kuha se toliko časa, da še teče žganje z vsaj 30 % vsebnosti alkohola. Skuhano žganje se mora uležati (okrog 3 tedne), najbolje v stekleni in malo odprti posodi. Vsebnost alkohola v žganju se uravnava z destilirano vodo, in sicer na okrog 43 %.
Pa na zdravje!
Ignac Habjanič
Društvom in organizatorjem prireditev
Spoštovani,
ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški odbor občinskega časopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi ravno zaradi slabe komunikacije in obveščanja.
Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: SIP TV - Branko Veselič: 041 618 044, info@siptv.si UREDNIŠKI ODBOR - Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296,
irena.puksic5@gmail.com ali markovski.list@gmail.com
Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, zato PRAVOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v roke medijem. Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 12. MAJ 2017. Pošljite ga na mar-kovski.list@gmail.com. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki objavimo tudi PRIRE-DITVENIK; posredujte nam osnovne informacije o dogodku za prihodnje mesece. Želimo vam veliko energije in idej pri snovanju prireditev.
SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc. Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci
NPUSTT2JASKA CONA MA12-KOVC
MALICE
PON-PET^°g0c«o
10 -14h

/
-
zabava z
VSfik pefe^ ivf gcbčtc
8 |
Št. 2, april 2017
Informativni dan Glasbene šole Karol Pahor Ptuj s
Tadejem Tošem
Če imate doma otroka, ki na glas prepeva hite z radia, razbija po klavirju, ki ga že čisto predolgo nihče ni igral, in s kuhinjskima pokrovkama posnema tistega gospoda, ki igra činele pri pihalnem orkestru ter vas bo kmalu zbudil s prvomajsko budnico, je skrajni čas, da se udeležite informativnega dne Glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
Odličen stand up komik in dramski igralec Tadej Toš, ki je v otroštvu prav na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj ubiral prve note, nas bo zabaval s spomini na ure, preživete v učilnicah glasbene šole, in iz rokava stresal odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljate pred vpisom otroka v glasbeno šolo.
Vabljeni torej v sredo, 10. maja 2017, ob 18. uri v koncertno dvorano Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Število mest je omejeno, zato si svojo brezplačno vstopnico čim prej zagotovite v tajništvu Glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
,13! IZ MARKO VCE V
Informativni dan s Tadejem Tošem
10.5.2017, ob 18. uri, v Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj
Kaj bova igrala?
Bova balet plesala?
Prevzem brezplačnih vstopnic v tajništvu Glasbene šole Karol Pahor Ptuj Glasbena Šola
r	T-	j	j I I vi KAROL PAHOR PTUJ E
»V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše.«	Marij Kogoj
KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO
Akcija: »ZANESLJIVO VAREN DOM«
V varnostni službi Vargas-AI d.o.o. smo pripravili ekskluzivno ponudbo za vse, ki želite za ugodno ceno dobiti učinkoviti sistem varovanja z intervencijo. S to celovito rešitvijo Vam želimo V VAŠEM DOMU zagotavljati varnost in z njo povezan občutek varnosti. Tako boste varovani ob vsaki vaši odsotnosti ali zgolj ob počitku (spancu).
Akcijo smo poimenovali »ZANESLJIVO VAREN DOM« in zajema:
-	profesionalno žično/brezžično protivlomno centralo priznanega proizvajalca,
-	pet žičnih senzorjev za zaznavanje gibanja,
-	tipkovnico in daljinec za preprost vklop/izklop sistema,
-	notranjo sireno za alarmiranje in lažji vklop/izklop sistema,
-	možnost programiranja nočnega vklopa sistema, ki vam bo omogočil brezskrben spanec in bo tako sistem aktiven le v prostorih, ki jih ponoči ne uporabljate (garaža, klet, podstrešje, shramba ...),
-	montažo z licenciranimi in usposobljenimi varnostnimi tehniki na pripravljene elekt. inštalacije,
-	priklop sistema na lastni 24-urni dežurni center in
-	stalno pripravljenost Vargas-AI-ovih patrulj, ki intervenirajo na sprožen alarm.
Vse našteto dobite le za 29,90 € na mesec. Akcija velja le za fizične osebe ob sklenitvi pogodbe za 36 mesecev in že vsebuje DDV. Več informacij na tel. št.: 02 7995-411 ali www.vargas-al.si.
VARGAS-AL d.o.o. ČLAN SKUPINE TALUM
Št. 2, april 2017
I 9
IZ MARKO VCE V"
Projektne delavnice FRISCO 1-2017 o poplavah
Delavnice projekta Frisco 1-2017, ki so potekale ob predavanju, ki je bilo v četrtek, 2. marca, v poročni dvorani občinske stavbe, so veliko pozornost namenile osveščanju prebivalstva o tem, v kakšni meri lahko ljudje sami prispevamo in pomagamo k zmanjševanju, samozaščiti ter omejevanju poplavne ogroženosti na območju, kjer živimo. Prav tako je zelo pomembno dajati koristne informacije v primeru poplavnega dogodka.
Delavnice so potekale v osnovni šoli, kjer so osnovnošolcem prikazali poplavno ogroženost hudournikov, plazov, rušitev umetnih jezer v visokogorskih planotah ... Ob koncu so učenci pritrdili tablico najvišje izmerjene gladine reke Drave ob poplavah 2012. Pritrjena je na garaži g. Marjana Slana v Novi vasi pri Markovcih.
Na obeh delavnicah so bile teme enake. Poudarek je bil na gorskem svetu, malo pa je bilo govora o našem kraju kjer smo pred petimi leti doživeli katastrofalne poplave. Od takrat pa do danes država, razna ministrstva, niso naredili
prav ničesar. Naš spodnji del stare struge brežine reke Drave in vodotokov so nevzdrževane. Gladina struge ob pretoku čez 1000 kubični metrov na sekundo je enaka nivoju njiv vzdolž celotnega poplavnega območja. Prav tako je celotna struga zaraščena z drevesi, grmičevjem ter ogromnimi kubiki gramoza.
Da bi sanirali staro strugo, je po razkritju navzočih gostov kriv hrvaški spodnji del struge od Ormoža naprej. Če bi v Slovenji očistili staro strugo, bi nastal velik problem ozkega grla na meji s Hrvaško. Vsi skupni modeli oz. projekti in študije, kako to rešiti, so vredni 4 milijone evrov, kar je namenjeno vsem čezmej-nim vodotočnim projektom, ki jih je ob celotni meji s Hrvaško nekje šest. Prisotni smo dajali konkretne predloge, kako se lotiti sanacije struge, da bi bila poplavna ogroženost manjša.
Delavnice, srečanje z nami, občani, in Občino Markovci, so bile vsekakor plodne.
Ivan Golob, poveljnik civilne zaščite Občine Markovci
Tablica z nivojem vode poplav iz leta 2012
Objekt lastnika g. Marjana Slana v Novi vasi pri Markovcih ob stari strugi reke Drave, kjer je leta 2012 voda dosegla najvišji nivo. Tukaj so učenci
Osnovne šole Markovci skupaj z vo-darskim strokovnjakom podjetja Hidrotehnik pritrdili tablico višine nivoja vode takratnih poplav.
Ivan Golob
Oglašujte v Listu iz Markovcev!
Doseg vaSega oglasa v vsako gospodinjstvo občine Markovci.
If
si #|
i
CENIK OGLASNEGA PROSTORA	
- zadnja stran ovitka	250,00 EUR
- 1/1 notranja stran	180,00 EUR
- 2/3 notranje strani	110,00 EUR
- 1 /2 notranje strani	80,00 EUR
-1/3 notranje strani	60,00 EUR
-1/4 notranje strani	40,00 EUR
- vizitka	20,00 EUR
Spoštovani bralo in oglaševalci,
v ceniku oglaševanja v Listu iz Markovcev še vedno velja; 1 + lgratis, torej enega plačate, enega dobite ZASTONJ.
Uredniški odbor
Prvoaprilska čistilna akcija
Čeprav je 1. april mednarodni dan lažnivcev, sestavek ni nobena laž ali potegavščina, da smo vsi tisti, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, prebivamo ter delamo, čistili okolje v sklopu vseslovenske akcije na področju občine Markovci. Okolje oz. naravo smo podedovali od naših prednikov in jo bomo zapustili našim potomcem. V kakšnem stanju jo bomo zapustili, je v veliki meri odvisno od nas samih oziroma od vsakega posameznika.
Tudi ribiči ŠRD Markovci, ki smo ekološko osveščeni in ljubitelji čiste ter lepe narave, smo se pridružili akciji čiščenja okolja na območju ribnika in ribiškega doma v Prvencih ter njegove širše okolice. Ob ribiškem domu se nas je ob 9. uri zbralo 30 članov ŠRD. Nekaj jih je čistilo in urejalo okolico ribnika in ribiškega doma, drugi so čistili dom, spet tretji so pobirali smeti ob magistralni cesti. Z veseljem ugotavljamo, da se je ob cesti nabralo pol manj smeti kot lansko leto, žal pa se je povečala količina smeti v gozdu ob ribniku.
Predsednik ŠRD Markovci Branko Kostanjevec je ob tem dejal: "Zadovoljen sem z udeležbo članov in njihovim delovnim elanom. Upam, da bo tako še vnaprej, saj je lep in urejen prostor z okolico zrcalo našega dela."
Ignac Habjanič
10 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ [V1ARKÜ VCE V
Letos smo zabeležili že 26. pustno povorko v Markovcih
V naših krajih se je tudi letošnji fašenk pričel z bičevim pokom točno ob polnoči v noči iz 2. na 3. februar, pustna povorka pa je bila 25. februarja.
Lepo in sončno vreme je privabilo veliko gledalcev od blizu in daleč. Tudi udeležencev povorke je bilo letos veliko. Zraven etnografskih likov (piceki, ruse in melike, orači, medvedi, kopjaši, bozjak, frajlice ...) se je povorke udeležilo 32 karnevalskih skupin. Obiskale so nas skupine iz Kostanjevice na Krki, Mozirja, Poljčan in sosednje Hrvaške. Na čelu povorke, ki se je pričela v Zabovcih ob 13. uri, je bila vrteška skupina, za njo šolska skupina, ki je bila zelo številčna, nato etnografske in karnevalske skupine.
Komisija, ki je ocenjevala karnevalske skupine, se je letos odločila takole:
1.	mesto so prejeli ZMAJI (stojnski Siget),
2.	mesto KUBANCI (mladina Bukovci), 3. mesto ČAROBNI VRT (KUD Maska Stojn-
ci), 4. mesto ZAKLADI JESENI (Mala vas), 5. mesto VIKINGI (Moškanjci), 6. mesto AFRIŠKO PLEME ZULU (Bukovci, Vopošnica), 7. mesto PINGO (Cestica) in 8. mesto PETER PAN IN ZVONČNICE (Spuhlja). Nagrado za etnografsko skupino so letos prejele FRAJLICE.
Zahvaljujemo se vsem skupinam za sodelovanje na 26. Fašenku v Markovcih. Vsekakor pa zahvala velja tudi vaščanom Zabovcev in Markovcev za gostoljubje in postrežbo našim sodelujočim skupinam, prav tako pa vsem obiskovalcem. Brez dobrih ljudi se takšna prireditev ne bi ob-
držala tako dolgo in se razvila v takšno množičnost sodelujočih.
Še enkrat hvala vsem in pozdrav do naslednjega leta na 27. Fašenku v Mar-kovcih.
Marjan Bezjak, predsednikE. D. KorantMarkovci
Nagrajene skupine skupaj s predsednikom Etnografskega društva Korant Markovci Marjanom Bezjakom Stojnske frajlice in županom Milanom Gabrovcem.
Foto: MV
Zmaji iz Stojncev so prejeli 1. nagrado.	Kubanci - mladina iz Bukovcev - so prejeli 2. nagrado.	Čarobni vrt KUD Maska Stojnci je bil tretjenagrajeni.
19. Fašenk v Bukovcih
Na pustni torek je skozi Bukovce krenila tradicionalna, letos že 19. fašenska povorka.
Tudi letošnja je bila dobro obiskana. Udeležili so se je številni nastopajoči, pa tudi gledalcev je bilo kar veliko. Bukovča-ni so se znova izkazali kot dobri gostitelji, saj so nastopajoče in publiko vabili na svoja dvorišča, kjer so ponudili kulinarične dobrote in pijačo. Na pladnjih in kro-
Foto: Gorazd Mlinarič
žnikih ni manjkalo obloženih kruhkov, klobas, kosov domačega kruha z zaseko in čebulo ter številnih drugih dobrot. Postregli so tudi s pustnimi krofi, za ok-repčilo pa pripravili domači špricer, kuhano vino, sok ali čaj. Domačinom se ob tem iskreno zahvaljujemo za ves trud in pogostitev.
Za doživet popoldan so seveda v prvi vrsti poskrbeli številni nastopajoči, ki so
se v povorki predstavili skozi vas. Sodelovali so nepogrešljivi koranti, živahni pa so bili tudi piceki, ruse, medvedi, orači in pokači ter smučarska zvezdnica Ilka. Med motoriziranimi karnevalskimi skupinami so bili oboji domači, obe skupini iz Stojncev, iz Male vasi, iz Hrovače, iz Spuhlje, iz Sovič in še kje.
Osrednja predstavitev vseh nastopajočih je bila v središču vasi pred Merca-
torjevo trgovino, zaključek pa v večnamenski dvorani. Tam je bila pripravljena pogostitev, organizatorji pa so podelili tudi denarne (od prvega do četrtega mesta) in praktične nagrade. Naslednje leto bomo obeležili 20 povorko, ki bo potekala po Sigetu in na katero vas že sedaj prav lepo povabimo ...
Patricija Majcen
Št. 2, april 2017
I 11
IZ MARKO VCE V"
»Zabavske frajlice«
V predpustnem času je bilo v za-bovskem gasilskem domu veselo. Zbrale smo se »pletilje« rož: mamice z otroki, babice z vnuki (pogrešamo nekaj starejših izdelovalk rož), možje in fantje, ki so pomagali rezati žico. Gospodar doma nas je vsak večer razvajal s toplimi napitki in tudi za večerjo je bilo poskrbljeno.
Na takšnih druženjih se veliko pogovarjamo. Tako se je rodila ideja o mas-kiranju v »frajlice«. Ženske, stare od 40 do 65 let, smo bile takoj »za akcijo«. Na pustni torek se nas je tako zbralo 13 fraj-lic. Obiskale smo vaščane in sovaščane od Spuhlje do Nove vasi.
Ob tem smo vseskozi prepevale:
»Zabovske frajlice nosimo šešire, a njihove mamice kuhajo krompire. Leva, desna, mene moja mati hoče za ciganko dati.«
Vsepovsod smo bile res lepo sprejete. Ker nam je veter precej nagajal, smo svoje potovanje morale kmalu zaključiti. Nič ne de, naslednje leto bomo zgodbo ponovile.
frajlica Tilčka Vogrinec (Maroh), foto: osebni arhiv
"Naslednje leto bomo zgodbo zagotovo ponovile.
Palčki Pohajalčki iz Vrtca Markovci
Tudi letos je vrtec Markovci zajel veseli pustni čas. Vse se je veselilo, šemilo, zabavalo in norčavo plesalo več kot 14 dni. Obiskale so nas pustne šeme, med njimi je bil tudi korant.
Družili smo se s starši, izdelali kostum palčka Pohajalčka in se kot skupinska maska predstavili na povorki v Markovcih in na otroški povorki na Ptuju.
Da ste palčka Pohajalčka bolje spoznali, smo se vam predstavili tako:
Smo palčki Pohajalčki, iz pravljičnega gozda smo v Markovce prišli razveseljevat otroke in vas vse dobre ljudi. Iz vašega vrtca so se nam otroci in starši pridružili.
Smo prijazni, preprosti in navihani z vsemi modrostmi.
Smo se po gozdu podili, srečo, veselje, razigranost za vas ulovili. Vse to imejte tudi vi: naj vam posije sonce in ogreje dlani.
Izdamo vam skrivnost; "Pomlad pridite iskat k nam v gozd".
Blanka Špur, foto: arhiv vrtca
Spet smo se naučili nekaj novega
Skupina Smeškov sodeluje v projektu Turizem in spoznava delo Društva podeželskih žena Markovci. Tokrat so nas prijazne gospe obiskale že drugič. Ker se je bližal pustni čas, smo se odločili, da bomo okrasili naš vrtec. Članice iz DPŽ Markovci so nam pokazale in nas naučile, kako se naredijo rožice iz krep papirja. Postopek izdelovanja nam je prijazno pokazala gospa Darinka. Glej ga zlomka, nastajale so rožice! Otroci so si razvijali fino motoriko prstov, obenem uživali. Vsak izmed njih je ustvaril svojo rožico. Naše gostje so jim nato dodale še skrbno izbrane trakove različnih barv. Nastala je
čudovita dekoracija, ki jo poimenujemo duh. Krasil je naš vrtec.
Spet je za nami poseben dan, ki so nam ga pričarale članice DPŽ Markovci in spet smo se naučili nekaj novega. Hkrati smo bogatejši za novo izkušnjo.
Rada bi se zahvalila našim gostjam, jim povedala kakšno toplino, prijaznost zmeraj prinesejo v našo igralnico, kako nesebično se razdajajo za naše otroke, kako lepo je preživeti trenutke ob njih.
Po njihovem odhodu sem povprašala otroke, kako so se imeli. Dobila sem kratek odgovor: "SUPER!"
Erika Janžekovič, foto: arhiv vrtca
,13! IZ MARKO VCE V
Ko pravljice oživijo
Tudi letos smo se, kot je že v navadi, konec marca s prireditvijo ob dnevu vrtca, ki je bila v večnamenski dvorani Markovci, predstavili našim staršem, dedkom, babicam ter ostalim.
Letošnja osrednja nit v vrtcu so pravljice, zato smo prireditev naslovili »Ko pravljice oživijo«. Vzgojiteljice smo dale velik poudarek izbrani pravljici in jo skozi vso leto vpletale v dejavnosti. Naredili smo tudi likovne izdelke ter jih razstavili pred igralnicami.
Prireditev je bila zgodba, kjer sta Adela in Maj v skrinji našla knjigo, ki ni bila navadna. Bila je knjiga, ki je pripovedovala pravljice. Tako so se najmlajši Klobučki in Palčki spoprijateljili z Muco Copatarico, Lunice so zaplesale Pod medvedovim dežnikom, Oblački so spoznali, kaj se je zgodilo z Jurijem Murijem v Afriki, Lumpiji so opazovali Zrcalce, Zvezdice so se spoznale z Mojco Pokrajculjo, Balončki so se podali na pot po gozdu s Palčkom Pohajalčkom, Smeški so pekli
kruh v Pekarni Mišmaš, Sončki pa so se podali v vesolje z Zvezdico Zaspanko.
Otroci so skupaj z vzgojiteljicami izbrano pravljico glasbeno in plesno uprizorili. Svoje nastope smo obogatili tudi s kostumi, s čimer so se otroci lažje vživeli v dogajanje.
Ker otroci poleg pravljic radi poslušajo tudi uspavanke, smo našo prireditev obogatili tudi z nastopom vrtčevskega zborčka, ki ga vodi vzgojiteljica Polonca Strelec Čuš.
Verjamemo, da nam je uspelo obuditi pravljice, da so oživele in vas popeljale v čas našega in vašega otroštva.
Naj se poslovim z besedami, ki sta jih izrekla naša povezovalca Maj in Adela: »Veste kaj vam želiva? Da nas vsak večer pospremite s pravljico v posteljo. Boste videli, tudi vi boste lažje zaspali.«
Sabina Založnik, foto: arhiv vrtca
Št. 2, april 2017
I 13
IZ MARKOVCJEV
Dosežki naših učencev na regijskih in državnih tekmovanjih
Državno tekmovanje iz nemščine - prvo mesto je dosegla Špela Kukovec
Najvidnejši letošnji dosežek pripada učenki devetega razreda Špeli Kukovec, ki je osvojila naziv DRŽAVNE PRVAKINJE IZ NEMŠČINE in osvojila zlato priznanje. Tekmovanje je potekalo 14. marca na OŠ Janka Padežnika v Mariboru. Tekmovalo je 228 učencev iz celotne Slovenije, ki so se uspeli uvrstiti na državno tekmovanje. Špela je dosegla 99 od 100 možnih točk. 100 točk ni dobil nihče. Le še eni tekmovalki je uspelo doseči enako število točk, tako da si Špela deli prvo mesto na državnem nivoju, sicer pa je zlato priznanje v Sloveniji doseglo le 25 učencev.
Za tekmovanje so morali prebrati knjigo v nemškem jeziku Der 7. Sonntag im August. Preizkus je vseboval bralno razumevanje, poznavanje besedišča in slovnice ter dva pisna sestavka. Špela se je na tekmovanje intenzivno pripravljala tri mesece, saj je knjigo večkrat prebrala in napisala več pisnih sestavkov ter se še dodatno izpopolnjevala v besedišču, zato ji je tudi uspelo, saj je na tekmovanju izgubila le eno točko. Čestitamo!
Mentorica: Vida Vajda
Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike
V	soboto, 26. novembra 2016, je v Lendavi potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Tekmovanja se je udeležil tudi naš učenec Gašper Vrtačnik (7. B) in osvojil zavidljiv uspeh, ZLATO PRIZNANJE.
Čestitamo!
Mentorica: Irena Križanec
Regijsko Cankarjevo tekmovanje
V	sredo, 25. 1. 2017, je na SŠC Ptuj potekalo regijsko Cankarjevo tekmovanje. Vsi trije tekmovalci iz osmega razreda (Viktorija Puc, Lea Krajnčič in Marko Kovačec) so dosegli zavidljiv uspeh, in sicer so osvojili srebrno Cankarjevo priznanje. Lea Krajnčič in Marko Kovačec sta se s svojim doseženim rezultatom uvrstila na državno tekmovanje.
Čestitke vsem!
Mentorica: Doroteja Kostanjevec
Regijsko tekmovanje iz angleščine
18. januarja 2017 je na OŠ Ormož potekalo regijsko tekmovanje v znanju angleškega jezika za devetošolce. Julia Marie Belšak je dosegla srebrno priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Iskrene čestitke!
Mentorica: Sonja Pavlenič
Skupinska tekmovanja
Zmaga na 4. mednarodnem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Požegi (Hrvaška)
V soboto, 25. marca 2017, je v kraju Požega na Hrvaškem potekalo 4. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, imenovano VALLIS AUREA CANTAT. V štirih različnih kategorijah je sodelovalo 25 zborov, razvrstilo pa se je 27 nastopov.
Udeležile so se ga pevke Komornega zbora OŠ
Markovci, ki so tekmovale v dneh kategorijah, klasična in ljudska glasba. V obeh kategorijah so dosegle najvišje število točk med tekmovalci, se uvrstile v tekmovanje za veliko nagrado - GRAND PRIX in še tam ZMAGALE! Pa še dirigentka je prejela posebno nagrado za izjemen umetniški vtis.
Hvala vsem čudovitim dekletom: osmošolkam (Luciji, Evi, Lei, Kaji, Dominiki, Manji, Zali, Ani, Tei, Sari,Viti, Viktoriji) devetošolkam (Klari, Juliji, Niki in Larisi) in še dodatni pomoči (Piji, Anamariji in Angeliki) za res izjemen in nepozaben dan.
Mentorica: Slavica Lajh
Naše učenke so področne prvakinje v košarki
REZULTATI PODROČNEGA TEKMOVANJA OŠ V KOŠARKI ZA STAREJŠE UČENKE (letnik 2002 in mlajše) (četrtek, 5. 1. 2017, ob 12. uri v športni dvorani OŠ Poljčane)
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
4.	OŠ Kajetana Koviča Poljčane
Prvi dve ekipi sta se uvrstili v četrtino finale državnega tekmovanja.
Čestitamo!
Starejše deklice v malem nogometu so medobčinske prvakinje
V ponedeljek, 5. decembra 2016, so starejše deklice uspešno nastopile na finalnem medobčinskem turnirju v malem nogometu, ki je potekalo na naši šoli. V prvi tekmi so bile boljše od vrstnic iz OŠ Destrnik-Trnovska vas z rezultatom 3:0, v drugi tekmi so premagale OŠ Cirkulane-Zavrč z rezultatom 4:1 in na koncu še OŠ Breg z rezultatom 2:0. Naša dekleta so edina dosegla vse zmage in si priborile 1. mesto.
Za OŠ Markovci so nastopile: Noelle Vilčnik iz 6. a, Neža Forštnarič in Barbara Tement iz 7. b, Eva Kokot in Zala Stolec iz 8. a ter Nuša Forštnarič, Daša Horvat in Šana Zagoršek iz 9. a.
Čestitke nogometašicam za uvrstitev na področni turnir.
Mentor: Zlatko Marčič
14 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ MARKO VCE V
Mlajše deklice, področne prvakinje v košarki
V ponedeljek, 6. 3. 2017, smo se udeležili področnega tekmovanja v košarki za mlajše deklice na OŠ Poljčane.
Na tekmovanju so nastopile 3 ekipe, ki so si zagotovile pravico sodelovanja na področnem tekmovanju.
Naša dekleta so suvereno nastopila na obeh tekmah in dosegla naslov področnega prvaka.
Končni vrstni red področnega prvenstva:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Kajetana Koviča Poljčane
Za OŠ Markovci so igrale: Noelle Vilčnik iz 6. a, Eva Kostanjevec, Alja Planinc, Zala Kukovec, Klara Kitak, Vita Koren in Sara Cizerl iz 7.a ter Barbara Tement, Ajda Mikša, Tajda Šešerko, Neža Forštnarič, Kristina Fideršek in Blažka Horvat iz 7. b.
Čestitamo in želimo čim več uspeha tudi na četrtfinalnem državnem tekmovanju.
Mentor: Zlatko Marčič
Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni
Srebrno priznanje na državnem tekmovanju sta dobili Špela Kukovec iz devetega razreda in Lucija janžekovič iz osmega razreda.
Mentor: Jurij Cvitanič
Jt/, '¿jfnjd^. Ti^fTij
¿m* ¿dk, V & . iSfe'm
jetrni tA;,	v .kfiz^c&^r
/ro, jjnvsm ^ak/fP ■ ¡Hi? ,
v /k&TtL. iit ¿x&#w,
, Mf-JM O, rfoOUJtomc. Ag*cw<U'1 fer^thtf
jAj™«*	MsM
Mi JU€>vCwj ISCftifr -it&E^-
Ttifcfo-^ini^ Artčtn-, Ar ■ ^ ^fer^ifefc JCjKodtf' & JtTli^f, M&1 J*V ^ v^i^rttA. /r ^erJiSp-	M-:
Št. 2, april 2017
I 15
IZ MARKOVCJEV
S cekarjem na praznovanje
V mesecu marcu, ko praznujemo žene in matere, smo se nagošejnske žene odločile, da bomo praznovale kot včasih. Na sobotni večer smo se zbrale v gasilsko-vaškem domu, kjer smo si pripravile praznovanje ob materinskem dnevu. Vsaka je na praznovanje prišla s cekarjem v roki, v katerem so se skrivale najrazličnejše dobrote. Mize smo napolnile z dobrotami in vse je bilo pripravljeno, da se zabava prične. Obiskali so nas sosedovi otroci, ki so nas razveselili s
V Bukovcih smo razveselili mame, žene, babice
• • •
Da bi razveselili vse mame, ki so praznovale praznik, smo se v Kulturnem društvu Bukovci odločili, da jim zopet polepšamo dan s kulturnim programom. V nedeljo, 26. marca, popoldan smo skupaj z otroki pripravili prijeten program, ki smo ga s pesmijo, plesom, glasbo in lepo izrečeno mislijo preživeli v velikem številu. S tem smo se vsem mamam zahvalili za vso pozornost, trud, za brezpogojno ljubezen, ki jo izkazujejo otrokom. V velikem številu so bili otroci pripravljeni na
Materinski dan v Prvencih
petjem in igranjem. Na nas niso pozabili niti konjeniki, saj so nas počastili z obiskom ter nas obdarili s cvetjem.
V Novi vasi žene rade sodelujemo in pomagamo vselej, ko se v vasi kaj dogaja. Tako nas je ta večer obiskal tudi Hišni ansambel, ki nam je popestril praznovanje. Ob zvokih melodij smo se tudi zavrtele. Bilo je veselo in sklenile smo, da bomo vsako leto v mesecu marcu praznovale na ta način.
Nagošejnske žene
Materinski dan je praznik, ki vsem mamam veliko pomeni. Je dan, ko se pustijo razvajati, dan, ko skrbi pustijo ob strani in namenijo čas svojim otrokom. V čast vsem mamam, babicam in dekletom smo letos že tradicionalno v Prvencih skupaj z najmlajšimi pripravili proslavo ob materinskem dnevu. Velika
zahvala gre vsem nastopajočim, ki so pridno in zavzeto prihajali na vaje z željo, da mamicam ob njihovem dnevu podarijo kanček sebe skozi pesem ali recitacijo. Mamam smo pripravili tudi majhna presenečenja. Vsak otrok je izdelal spomenik v obliki srčka.
Janja Golc
Tudi v Stojncih smo se spomnili besede mama
"Drage mame, ženske ..." so bile prve besede, ki so nagovorile vse mame in ženske v lepem nedeljskem popoldnevu na proslavi ob materinskem dnevu v Stojncih.
Lep pogled po gasilski dvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena z obiskovalci, so popestrili nastopi naših najmlajših vaščanov. Približno petintrideset nastopajočih je čakalo na svoj trenutek. Majhni in veliki junaki, ki so se tri tedne pripravljali in učili. Eni so deklami-rali, drugi peli, spet tretji igrali na inštrumente.
Po otroškem nastopu se nam je predstavil še ansambel osnovnošolcev. Bili so čudoviti. To so mladi glasbeniki, od katerih jih je veliko iz domače vasi. Pripravili smo tudi nekaj smeha. Igralci na radiu Stojnski val so nas popeljali skozi popoldanski program domačih gostov in njihovih življenj.
Ob vsem nismo pozabili niti na pozornosti za naše mamice. To smo naredili dan prej, 25. marca, ko smo na praznik po vasi raznašali vabila za proslavo in zraven izročali skromna darila. Ta darila so od vasi Stojnci, tistih, ki smo bili deležni prireditve živih jaslic v decembru. Želeli smo se zahvaliti za pomoč, prispevke in s tem povedati, da vedno mislimo na vas.
Čeprav vedno ne sodelujejo vsi, ker preprosto ne gre, so se tokrat potrudile Štefka Slanič, Anja Lenart in Hedvika Roj-ko.
Ob tem gre iskrena zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Stojnci za prostor, vaškemu odboru za sladkost otrok ter Silvi Meznarič, ki nam je priskrbela sceno. Hvala staršem, ki ste pripeljali otroke, ter hvala vam vaščani, da ste prišli in nas razveselili z aplavzom ter smehom in pohvalo.
Hedvika Rojko
odru pokazati svoje glasbene, plesne in pevske sposobnosti. Vsak otrok je s svojim nastopom prispeval, da smo se skupaj sprostili, poveselili in uživali.
V svojem imenu in v imenu Kulturnega društva Bukovci se zahvaljujem vsem nastopajočim otrokom, ki so si vzeli čas, pokazali svoje sposobnosti ter vso pozornost namenili svojim mamam in babicam. Vse ostale vabim, da se nam pridružijo prihodnje leto.
Janja Horvat
»Mama je ena sama.«
Foto: Aleš Lenart
Srečnejši je tisti, ki daje, kakor oni, ki jemlje.
Nastopajoči v Bukovcih so zapeli, zaplesali in zaigrali.
Foto: arhiv društva
16 |
Št. 2, april 2017
.1ST IZ MARKO VC Ji V
Srečanje direktoric gospodinjstev v Markovcih
Marec je mesec, ki je z dvema praznikoma namenjen dekletom, ženam in materam. V naši občini so se po vaseh vrstila vaška praznovanja, kjer smo strnili oba praznika in tako je bilo tudi v Markovcih. V soboto, 25. marca, smo se v dvorani vaško-gasilskega doma zbrale direktorice gospodinjstev. Morda še se kdo spomni, da se je ideja za poimenovanje porodila ob predavanju Nataše Sinovec, ki nam je pred leti predstavila
njeno videnje na delo žene in mame, da si lahko vzame tudi nekaj prostega časa zase. Gospodinja si mora narediti okvirni urnik, da uspe biti dobro razpoložena v službi, ljubezniva do moža, biti dobra mama, da otroke vozi na različne dejavnosti, v trgovino, da uspe skuhati kosilo, pospravljati in prati, se posvetiti otrokom, možu, partnerju ... in da ji končno ostane kaj časa zase. Direktorice gospodinjstev smo si sobotni večer prip-
ravile slavnostno. Direktorici gospodinjstev Olga in Helena sta z vaškimi otroci pripravili kulturni program, ki ga je povezoval 11-letni Jan. Zaigrali so nam tudi mlajši člani harmonikarskega orkestra Modras. Direktorice smo bile počaščene z obiskom župana Milana Gabrovca, ki se nam je za kratek čas pridružil in nam zaželel, da se srečujemo tudi v prihodnje. Po dobri večerji in zdravici smo si privoščile obilo plesa in klepeta.
Za pomoč pri pripravi prijetnega večera se zahvaljujem prijateljicam in vsem gospodinjskim direktoricam, ki so se številčno udeležile srečanja, ter vaškemu odboru Markovci s predsednikom Alešem Koletnikom na čelu za vso podporo in pomoč. Vsekakor se direktorice zopet srečamo naslednje leto.
Marija Prelog
Nastopajoči otroci v kulturnem programu
Direktorice gospodinjstev so napolnile vaško-gasilski dom v Markovcih
Vaški aktiv podeželskih žena iz Zabovcev se predstavi
V Društvo podeželskih žena Občine Markovci smo vključene tudi žene in gospodinje iz vasi Zabovci.
Naš aktiv šteje 25 članic in smo bolj ali manj aktivne pri dejavnosti v društvu, prav tako pa tudi v domači vasi. Nekatere članice so še zaposlene, druge pa gospodinjijo na svojih kmetijah. Skozi leto smo
aktivne na vsaki vaški ali občinski prireditvi. Srečujemo se v gasilskem domu PGD Zabovci. Vaškim gasilcem se ob tem zahvaljujemo in upamo, da nam bodo tudi v bodoče odstopili prostore.
Srečevati in družiti se začnemo že v predpustnem času pri izdelavi papirnatih rož, ki jih uporabimo za izdelavo du-
hov. Duhe potem razobesijo po vasi pred pustno povorko, ki se začne v naši vasi.
Rade se tudi zberemo v kuhinji, izmenjamo recepte in kaj spečemo. Največkrat nam v pomoč pri peki priskoči gospodinja Marija Kristovič, Bombekva Micka, kakor jo vse najbolje poznamo, saj je doma preko ceste. Če za peko zmanjka kakšna sestavina, se v njeni kuhinji zmeraj najde in jo hitro prinese.
Rade se tudi poveselimo ob okrog-
lih jubilejih naših članic. Takrat poklepetamo ob dobri hrani in nazdravimo z dobro kapljico. Slavljenke obdarimo z majhno pozornostjo.
Pomlad je že veselo stopila v naše kraje, vse je že začelo brsteti in cveteti. Tako smo se tudi me zbrale in v čast pomladi spekle rožico in sončnico ter seveda slanike, ki so nepogrešljivi na naših mizah.
Aktiv podeželskih žena vasi Zabovci vam želi obilo veselih in srečnih trenutkov ob prihajajočih praznikih.
Recept za peko rožice:
1 kg mehke moke, 7 dcl mleka, 2 žlički soli, 1 žlica sladkorja, 1 kvas, maslo ali margarina za mazanje.
Vse sestavine na hitro zamesiš in pustiš malo počivati. Nato testo na tanko razvaljaš, ga premažeš z maslom ali margarino in ga zviješ z obeh strani kot za potico. Zvitka narežeš na poljubno dolžino, približno 5cm, in vsakega posebej namažeš z maslom ter ga pokonci postaviš v namazan model. Zlagaš jih malce narazen, ker pri peki še malce narastejo.
Na vrhu namažeš z beljakom in potrosiš s sezamom ali drugimi semeni. Peči je treba približno 45 minut.
DOBER TEK
J
Aktiv zabovskih žena
Foto: SE
Št. 2, april 2017
I 17
IZ iVIARKOVTJEV
Jubileju naproti
Kulturno-umetniško društvo v letošnjem letu obeležuje 20. obletnico ustanovitve. Aktivnosti posameznih sekcij ne počivajo, saj se iz meseca v mesec zvrstijo številni nastopi, koncerti, tekmovanja, ki člane utrjujejo v delu in jim predstavljajo vedno nove izzive. V nadaljevanju predstavljamo delo sekcij preteklih mesecev in napovedujemo nove dogodke do konca pevske sezone.
Komorni zbor Glasis
Komorni zbor Glasis se od začetka leta intenzivno pripravlja na mednarodno zborovsko tekmovanje, ki se ga bo udeležil konec maja v bližini Frankfurta
v Nemčiji. V ta namen so v marcu izvedli pripravljalne koncerte, sodelovanje pa so sklenili tudi z Mladinskim pevskim zborom 2. gimnazije Maribor, s katerim so izvedli koncerta v mariborski stolnici in v Markovcih. S petjem pri sveti maši in po njej so se v marcu in aprilu predstavili na Hajdini, v Mariboru, v Leskovcu in v Veliki Nedelji. Zbor v maju načrtuje še nastop na območni reviji pevskih zborov Večerna pesem ter koncert z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopi-ja, na katerega vas že sedaj toplo vabijo, Ta bo v nedeljo, 21. maja, ob 18. uri v Markovcih. (ADR)
MeCePZ sv. Marko
Pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko smo letošnjo pomlad posvetili slovenskim ljudskim pesmim. Naši zborovodkinji se je že pred časom porodila ideja o skupnem sodelovanju društev v naši občini, ki ga premalokrat izkoristimo. Idejo smo predstavili Moškemu pevskemu zboru Markovci, ki so bili nad idejo navdušeni in temelji za koncert ljudskih pesmi v zborovski izvedbi so bili postavljeni.
Koncert Pa se sliš' je bil odpet v nedeljo, 12. marca, na slovenski praznik zaljubljenih, gregorjevo. Skupaj z gosti smo se sprehodili skozi štiri slovenske pok-
rajine. Da so bile Primorska, Prekmurje, Štajerska in Koroška še bolj zanimive, smo v goste povabili še domače folklornike in plesalke ter plesalce Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Slednji so se nam predstavili v različnih slovenskih folklornih kostumih, kar je bila za nas prava paša za oči, saj te vidimo le redko.
''Najlepše je, če kdo osreči drugega srce. Najlepše je, če kdo s pogledi želje ti pove. Najlepše je, če kdo zapoje skupaj z nami si, najlepše, če pozabi vse skrbi!'' Tako je zazvenela zadnja skladba prijetnega nedeljskega popoldneva v družbi pevcev, plesalcev in glasbenikov. Doka-
Komorni zbor Glasis konec maja potuje na mednarodno zborovsko tekmovanje v Frankfurt. Foto: Mitja Milkovič
Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko je na letošnjem srečanju cerkvenih pevskih zborov na Hajdini na oder premierno postavil Wagnerjev Jubilate Deo.	Foto: arhiv društva
Utrinki koncerta ljudskih pesmi Pa se sliš'	Foto: Bernarda Topolovec
18 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ [V1ARKÜ VCE V
zali smo, da imamo v naši občini veliko talentiranih ljudi in da se le s kančkom sodelovanja lahko ustvari nekaj čudovitega.
V nedeljo, 26. 3., smo se pevci udeležili tudi srečanja cerkvenih pevskih zborov, ki so ga letos gostili na Hajdini. Zbralo se je več kot 10 cerkvenih zborov dekanije Ptuj-Zavrč, vsak zbor pa je odpel 2 pesmi. Poleg nas so se predstavili tudi cerkveni pevci našega zbora Jutranja zarja. Cerkvena revija je prijeten dogodek, ki vsako leto na enem mestu zbere cerkvene pevce iz naše okolice, pri čemer se snidemo in izmenjamo par besed.
Ja, življenje pevca je pestro in zelo
lepo. Tudi v prihodnjih dneh bo tako: slovesno petje ob veliki noči pa občinska revija naših pevskih zborov, Markova nedelja z 10. obletnico postavitve marko-vskih orgel pa sv. birma in sv. obhajilo v maju ... Lepo bo! (NR)
OCPZ Zvonček
Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček je najštevilčnejša sekcija društva. V njem prepevajo mladi od tretjega do devetega razreda. Smo zelo zagnani, zato se bomo tudi letos udeležili cerkvene revije mladinskih pevskih zborov ter občinske revije. Ker smo željni novih znanj in izzivov, smo se 5. februarja odpravili v Rakovnik pri Ljubljani na srečanje otroških in cerkvenih zborov. Tam smo sku-
paj z več kot 1000 mladimi iz celotne Slovenije odpeli sveto mašo, spletli pa smo tudi nove prijateljske vezi. Vsako tretjo nedeljo samostojno prepevamo pri sveti maši, sicer pa vedno z dvema ali tremi skladbami. (RM)
Tudi Cerkveni pevski zbor Jutranja zarja se je v preteklem mesecu udeležil cerkvene revije. Jutranjiki imajo redne tedenske vaje ter zapojejo pri vsaki jutranji nedeljski maši. Vodi jih Mitja Kosta-njevec.
Tudi video sekcija Akcija! je v marcu bila pridna, saj so se člani ponovno udeležili državnega tekmovanja. Rezultati so pokazali naslednje: v osnovnošolski kategoriji si je prvo mesto in s tem zlato
priznanje priboril Niko Kostanjevec, drugo in tretje ter s tem srebrno priznanje pa Marko Kovačec in Eva Kokot. V srednješolski kategoriji je srebro osvojila Katarina Tement.
Čestitamo vse sodelujočim!
V načrtu pa imajo kar nekaj projektov snemanja dogodkov kot tudi snemanje celovečernega filma.
Društvo venomer raste in dviguje kvaliteto petja ter načina dela. S pravim pristopom in voljo članov do dela se zadani cilji uresničujejo. Vse to dokazuje dobro tlakovano pot vodenja društva, ki že 20 let združuje več kot 100 članov različnih generacij. Naj bo še dolgo tako!
ADR
Skupinska fotografija sodelujočih na koncertu ljudskih pesmi v zborovski izvedbi Pa se sliš.
Sodelujoči na državnem tekmovanju iz videomontaže, v ospredju nagrajenci (manjka Katarina Tement).	Foto: Gregor Zmazek
Življenje je cvet, ljubezen v njem je med.
Folklorniki pričeli s pripravami na praznovanje ob 80. obletnici delovanja
Folklorno društvo "Anton-Jože Štrafela" Markovci je drugo najstarejše folklorno društvo v državi. Naši predniki so hoteli ohraniti ljudsko izročilo, plese, šege in navade, zato so pred 80 leti ustanovili folklorno društvo. Na vseh nas je, da to izročilo ohranimo našim zanamcem.
Priprave na praznovanje 80. obletnice, ki bo v naslednjem poletju, so se v društvu že pričele. Praznovanje bo zajemalo več sklopov. Izdali bomo zbornik društva, izdelali razstavo in izvedli koncert. To je zahtevna naloga, ki je člani ne moremo izvesti sami. Na vse, ki ste
kdajkoli bili v društvu ali imate kakršnokoli gradivo, povezano z delovanjem društva, se obračamo z iskreno prošnjo, da nam to javite.
Naši člani vas bodo obiskali, vam preslikali fotografije, gradivo ali izvedli intervju. Vse to bomo objavili v zborniku.
V 80 letih delovanja društva se je v njem izmenjalo ogromno generacij plesalcev. Na slavnostnem koncertu želimo pokazati zgodovino društva skozi zgodbo tistega časa. Želimo prikazati plese in običaje naših 80 let.
Ob praznovanju bomo izvedli še nekaj vzporednih aktivnosti, ki pa naj za zdaj ostanejo skrivnost. Vabljeni k sodelovanju vsi, ki lahko kakorkoli pripomorete k praznovanju.
Janez Golc, predsednik društva
V želji, da bomo zagotovili čim boljšo in objektivnejšo predstavitev društva in to predstavili širši javnosti, vas naprošamo, da nam pomagate in pokličete naše člane: Janeza Golca (041 469 506) ali Marijo Prelog (041 327 043) ali pošljete gradivo na e-na-slov info@fdmarkovci.si.
Vsi, ki bi želeli ponovno stopiti na plesni oder in zaplesati skupaj z nami, ste lepo vabljeni k sodelovanju. Javite se naši članici Mojci Kostanjevec
(031 247 677) ali na e-naslov info@ fdmarkovci.si. Naš namen je sestaviti plesne skupine različnih generacij.
Medse vabimo tudi nove plesalce, da se nam pridružijo. Imamo še nekaj prostih mest. Nove člane vpisujemo vse do intenzivnih vaj, ki bodo potekale konec aprila.
Lepo vabljeni.
Utrinek slavnostnega koncerta ob 75. obletnici društva (junij 2013).
Foto: Jure Korez
Št. 2, april 2017
I 19
IZ MARKO VTJE V
Kulturno-umetniško društvo Baron aktivno skozi vse leto
Člani KUD Baron delujemo kot srednjeveško društvo. Ukvarjamo se z ohranjanjem šeg, navad, običajev srednjeveškega plesa in petja. Igramo gledališke predstave, ohranjamo in izdelujemo replike orožja.
Društvo ima več kot 50 članov. Z gledališkimi predstavami Kmečki upor v Staršah in Čarovniški proces zoper Margareto Kejdič smo naredili velik korak k dvigu kvalitete in prepoznavnosti kulturnega udejstvovanja našega društva. Predstavi smo odigrali v Staršah, Rakiča-nu in v Prvencih.
S prireditvijo Baronov tabor, ki ga prirejamo vsako leto, želimo širši javnosti prikazati bisere, kot so dvorec Turniš-če, baročni dvorec Dornava, grad Borl in grad Muretinci.
Otroke želimo poučiti o starih obrteh in o življenju v srednjem veku, zato organiziramo otroške delavnice. Izvedli smo jih že za 15 osnovnih šol, kar pomeni da smo s srednjim vekom in starimi obrtmi seznanili več kot 4500
otrok. V letošnjem letu načrtujemo delavnice za 8 osnovnih šol.
Društvo gradi odnose predvsem na izmenjavah, dobrih odnosih in sodelovanju. Smo člani zveze avstrijsko-štajer-skih viteških društev, zveze korantov ter člani konzorcija za grad Borl.
Društvo je aktivno tudi na pustnih dogodkih. Imamo pustno sekcijo, v kateri delujejo piceki, medvedi, rusa. Sekcija korantov je v zvezi korantovih društev na Ptuju in je vpisana v državni register kulturne dediščine posebnega pomena. Društvo se je letos udeležilo urbane povorke na Ptuju.
Ponosni smo na nalogo, ki nam je zaupana, pokop pusta na Ptuju. Letošnji pokop je bil medijsko zelo odmeven dogodek. V čast nam je sodelovanje s PD Prvenci-Strelci in z ZUVD Dornava ter s skupino Turdion. S tem dokazujemo, da je le v slogi moč.
V posebno veselje nam je sodelovanje s križniškim redom v Sloveniji. Pripravljamo srednjeveški križniški viteški
program, ki ga bomo javnosti ponudili proti koncu leta.
Znanje in izkušnje nabiramo na vseh večjih srednjeveških prireditvah v Sloveniji in izven nje:
Bad Waltersdorf (A), Burghausen (D), Koprivnica (HR), Donja Stubica (HR),
Bled (SLO), Šentrupert (SLO) ...
S ponosom povemo, da je 16. princ ptujskega karnevala Aleš Goričan plemeniti Maksimiljan Gregorič tudi član našega društva in da smo ga kostumsko uredili prav v društvu Baron.
Janez Golc, foto: Jože Kosajnč
Ponosni smo na zaupano nalogo, pokop pusta na Ptuju.
Naša sekcija picekov.
Skupinska fotografija baronovcev ob letošnjem fašenku.
Prisluhnimo srcu
Spoštovani bralci Lista iz Markovcev, želim vam predstaviti Društvo za razvoj duhovne kulture Šri Činmoj. Predstavitev smo imeli 17. februarja v organizaciji OORK v poročni dvorani občinske stavbe v Markovcih.
Smo neprofitno in nepolitično društvo, ki redno deluje v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in okolici. Prirejamo brezplačne koncerte duhovne glasbe, predavanja in tečaje na temo osebnostne rasti posameznika. Naš najbolj poznan projekt je Tek miru, globalen in štafetni tek, skozi katerega ljudje promovirajo mir, prijateljstvo in harmonijo. Mednarodna ekipa tekačev prečka meje in tako povezuje šole, različne organizacije, skupnosti in ljudi iz vseh področjih življenja.
Tek miru je leta 1987 v duhu ljubezni, harmonije in enosti ustanovil filozof in vizionar miru Šri Činmoj. Od tedaj je na njem sodelovalo več kot 10 milijonov ljudi v več kot 150 državah. Pred leti je potoval tudi skozi vašo občino, kjer smo obiskali župana in šolarje. Sporočilo je preprosto: če lahko skupaj tečemo v miru in harmoniji, potem lahko tudi živimo skupaj v miru in prijateljstvu! Vsak od nas lahko spremeni svet s tem, da je sam zgled drugim, da sam naredi simboličen prvi korak. Projekt je podprlo veliko znanih osebnosti iz različnih področij, kot so papež Frančišek, m. Tereza, princesa Diana, Michael Gorbachov, Carl Lewis ...
Šri Činmoj je bil tudi pobudnik šte-
vilnih drugih mirovnih in humanitarnih projektov. Leta 2004 je obiskal Slovenijo in zaigral uvodno skladbo na koncertu Opera Europissima, ki so jo v SNG Maribor pripravili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. SNG Maribor je bilo takrat razglašeno za gledališče miru v okviru projekta Cvetovi miru Šri Činmoja, v katerega so vključene naravne in kulturne znamenitosti ter države in glavna mesta po vsem svetu. Šri Činmoj je kon-certiral po številnih koncertih po svetu. Ti so bili vedno brezplačni.
Kot organizatorji s to tradicijo nadaljujemo in ponujamo ljudem različne brezplačne projekte, s katerimi želimo prispevati k dvigu življenjske ravni vsakega posameznika.
Glede na to, da je na uvodnem brezplačnem predavanju v vašem kraju bil obisk skromen, smo pripravljeni predavanje ponoviti in v nadaljevanju za vaše občane ponuditi brezplačen tečaj meditacije, kjer bi se vsak lahko naučil, kako se notranje umiriti in naravnati, da se vsak dan z več miru in pozitivne naravnanosti lahko spoprimemo z izzivi, ki nam jih ponuja današnji zahteven tempo življenja. Veseli nas, da bomo skupaj lahko ustvarili nekaj dobrega.
Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 041 437 194 (g. Janko), nam pišete na elektronski naslov andreja.bogdan@madalbal. si ali obiščete našo spletno stran www. srichinmoy.org/slovensko.
Janko Furbas, koordinator društva
20 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ MARKO VCE V
Čebele in opraševanje
Fofo: ČZS (osebni arhiv)
Opraševanje rastlin je v preteklosti potekalo spontano in brez posredovanja ljudi. Na poljščine so opraševalci prihajali iz bližnjih habitatov (mejic). Z napredkom kmetijstva so se najprej povečale velikosti posameznih sejanih poljščin, nato pa tudi mejne površine, ki so s tem postale manj primerne za bivanje opraševalcev, ob tem pa jim niso več nudile zadostnega vira primerne hrane. Na nekaterih območjih se je zaradi odsotnosti opraševalcev močno povečala potreba po vzpostavitvi načrtovanega opraševanja poljščin, predvsem z dovozi čebel in čmrljev.
Od opraševanja je odvisnih ogromno rastlin. Od približno 240.000 cvetočih vrst rastlin je kar 220.000 takšnih, ki jih oprašujejo opraševalci. Ostale vrste oprašuje veter ali voda. V primeru, da govorimo o gospodarskih rastlinah, je kar tri četrtine poljščin, ki imajo koristi od opraševanja. Med njimi je veliko sadja (jabolka, hruške, češnje, melone, jagode ...), nekatera poživila, kot sta kava in kakav ... , poleg tega je opraševanje potrebno tudi za pridelavo semen za večino zelenjave, zelišč in začimb. Končno je potrebno opraševanje tudi za proizvodnjo vlaken, kot sta bombaž in lan. Skupna globalna vrednost opraševanja
rastlin je ocenjena na med 218 in 530 milijard € na leto.
V zadnjem obdobju se veliko bolj zavedamo pomena čebel in opraševal-cev. Pozornost javnosti je tema pridobila predvsem zaradi množičnega izginjanja čebel, čemur so bile priča najprej Združene države Amerike, nato pa delno tudi Evropa. V zadnjem obdobju so bili pogosti tudi primeri visoki padcev čebeljih družin med zimo zaradi različnih in ne povsem razjasnjenih vzrokov. Te spremembe so imele velik odmev in so nas opominjale na krhkost ekosistema, v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni. Pričeli smo razmišljati o posledicah, ki bi nas doletele, če bi opraševalci izumrli. Nenazadnje na svetu že obstajajo področja, kjer je potrebno opraševalce načrtno vnašati na površine in na ta način zagotavljati "servis opraševanja", ki je pred tem potekal spontano in brez naše pozornosti.
Organizacije združenih narodov (OZN) so za Evropo zapisale, da se število čebel zmanjšuje že od leta 1965. Posamezni čebelarji od leta 1998 poročajo o neobičajni šibkosti in umiranju čebel, zlasti ob koncu zime in v začetku pomladi.
Pomena opraševanja se zelo dobro
Čebele opravijo pretežni del opraševanja v okolju
zavedamo tudi na Čebelarski zvezi Slovenije, zato se v zadnjem obdobju trudimo, da bi zagotovili čim boljše pogoje za preživetje čebel in ostalih opraševalcev. Podali smo že mnoge pobude in izpeljali številne projekte. Tudi pobuda, da 20. maj postane svetovni dan čebel, je posledica zavedanja pomena čebel in okolja, v katerem živimo in da ga poskušamo vsi skupaj na različne načine izboljšati. Veseli nas dejstvo, da je predlog do sedaj bil vsepovsod soglasno sprejet in potrjen
in da bodo Združeni narodi (ZN) verjetno že v letošnjem letu pobudo potrdili. S tem se bomo Slovenci zapisali v zgodovino kot narod, ki si prizadevamo za ohranitev narave, čebel in ostalih opra-ševalcev ne le doma, ampak na celem svetu. Več o pobudi si lahko preberete na novi spletni strani na naslovu http:// worldbeeday.org/si/.
dr. Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo
Apel za pravilno uporabo
Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševanje sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi tako že tisočletja igrajo pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebej pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševal-ca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.
Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel.
Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi: - pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele
škodljivi vsi insekticidi in imajo to -tudi napisano na etiketi. Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju,
- priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih,
FFS
uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke,
pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu,
škropite v večernih urah ali ponoči, ko se čebele že v panjih.
Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa opra-šena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni.
Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije
Št. 2, april 2017
I 21
Seme je tako pomembno, pa tako zanemarjeno
IZ MARKO V (JE V
Že nekaj časa nam ni več vseeno, kakšno hrano jemo. Vse bolj si tudi Slovenci želijo predelati zelenjavo (in sadje) sami in to na čim bolj naravi prijazen način. Najprej, kar se je zgodilo, je bil odgovor številnih podjetij, ki vam na policah trgovin ponujajo bio (eko, naravna ...) sredstva za varstvo rastlin. Saj je prav, da se na vrtovih popolnoma odrečemo kemičnim sredstvom za varstvo rastlin, vendar ji ne smemo samo zamenjati za druga, ki naj bi bila naravi bolj prijazna. Najprej moramo narediti vse, da za njihovo uporabo ne bo potrebe. Osnovno, na kar moramo biti pozorni pri tem, je, da ohranimo rodovitno, živo zemljo. V ta namen je potrebno gnojiti zmerno in seveda upoštevati čim širši kolobar, menjavo rastlin na posameznih gredicah. Brez te osnove so vsa ostala prizadevanja slaba ali neuspešna. Že v naslednjem koraku je pomembno, da izbiramo in sadimo zdrav sadilni material, pa naj bodo to sadike, seme ali gomolji. Kako se torej odločiti, kaj boste na vrtu sejali ali sadili?
Eko seme?
V zadnjih letih je postala predpona eko ali bio zelo popularna. Seveda je povsem prav, da končno nehamo smetiti po našem lepem planetu in se zavemo tudi odgovornosti vsak na svojem vrtič-
te vrtnine bodo povsem varne, zdrave za prehrano.
Kaj pa doma pridelano seme?
Doma pridelano seme ima številne dobre lastnosti, predvsem, če ste ga prejeli še od svoje mame ali celo babice. Na tako seme je vsekakor potrebno gledati kot na bogato dediščino in ga ohraniti, vendar je potrebno računati tudi, da to seme ni povsem zdravo. Zelo pogosto si z njim prinesemo tako bolezni kot škodljivce. Če ne semenarimo pravilno, lahko ostanemo tudi brez odlič ne domače solate, fižola, paradižnika ...
Vsekakor svetujem, da pred setvijo fižola seme daste za nekaj dni v zamrzovalno skrinjo, pred setvijo pa ga čez noč namočite v vroč žajbljev ali kamilični čaj. Temperatura čaja naj ne presega 50 oC. To najlažje vemo tako, da v njem sicer lahko držimo roke, vendar nas zelo peče. Seveda ga nimamo celo noč na ognju. Z vrelo vodo prelijemo kamilice ali žajbelj (spomladi bo posušena droga, za poletna semena lahko uporabite tudi vež material). Tekočino ohladite do želene temperature, potem pa prelijte za setev pripravljeno seme. Naslednji dan je potrebno to seme posejati. Na enak način vsaj deloma zmanjšamo število škodljivih glivic na vsakem semenu, tudi drobnem. Drobno
ku. Načeloma res velja, da so zahteve za semenski material enake, ne glede na to, kako je bil pridelan, le redko kdo pa se zaveda, kako nizko so z evropsko zakonodajo predpisane te zahteve. Ravno zato je včasih potrebno razmisliti, ali ni bolje sejati nerazkuženega semena, pridelanega na klasičen način, ali pa kupovati veliko dražje ekološko pridelano seme, ki ni vedno najboljše za posamezne rastline. Za vse, ki imate tanjšo denarnico, pa kljub temu želite jesti zdravo, doma pridelano hrano, naj povem, da povsem brez slabe vesti lahko kupite tudi klasično seme, klasične sadike, na običajen način pridelane gomolje, stroke, čebulček, potem pa na svojem vrtu resnično ne uporabljate več kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Tudi
seme solate, zelja, motovilca je bolje namakati v vročem čaju samo pol ure, potem pa ponovno posušiti. Drobno mokro seme je namreč dokaj težko sejati.
Seme je živ organizem
Preden se sploh lotimo prvih setev, je treba seme sploh imeti. Najprej pogledamo, kaj se skriva doma v predalih. Seme nima neskončnega roka trajanja, zato je potrebno pogledati vrečice. Dolžina ka-ljivosti semena ni povezana s posamezno sorto, je pa povezana z rastlinsko vrsto. Najmanj časa lahko hranimo semena rastlin, ki vsebujejo veliko eteričnih olj -imajo močan vonj. To so semena zelišč, tudi čebulnic in črnega korena. Že več kakor dve leti staro seme lahko kali izredno
slabo. Dve do tri leta ohrani dobro kalji-vost seme korenčka, peteršilja, pastinaka in radiča. Tri do štiri leta še ustrezno kali seme kapusnic, z izjemo nadzemne kole-rabice, ki kali slabše že po treh letih, paprike, paradižnika, solate ter stročnic. Še dalj časa ohrani kaljivost seme jajčevca, kumar, endivije in špinačnic. Te številke so seveda okvirne, tudi v različni literaturi nekoliko različne, zato jih ne jemljemo vedno dobesedno. Najprej pregledamo torej še originalno zaprte vrečice. Na žigu na vrečici vedno piše, do kdaj semenar zagotavlja kaljivost, ki je zapisana na vrečici. Če je seme starejše, potem je bolje narediti hitri domači test kaljivosti, da ne boste preveč razočarani po setvi. Doma pridelano seme ima, upam vsaj, na vrečici oznako letnice, kdaj ste ga pridelali. Ravno tako velja, da je dobro narediti test kaljivosti, če je starejše od zgoraj zapisanih let, morda celo kako leto prej. Odrte vrečice ne varujejo več vašega semena, zato je potrebno kaljivost preveriti enako kot pri domačem semenu.
Ko ste pregledali domače zaloge semena, poglejte, kaj vam še manjka. Nato naredite spisek, ki ga morate kupiti. Doma shranjeno seme je pogosto slabo shranjeno in si ni dobro delati prevelikih zalog. Bolje je vsako leto sproti kupovati novo seme, zato je tudi bolje kupovati
manjše vrečice s semenom, čeprav so na videz večje cenejše. So, če v tekočem letu porabite vso seme, seveda pa to ne velja za doma pridelano seme. Pri svojem semenu vedno shranite nekaj semena še za naslednje leto. Ni nujno, da boste pri pridelavi semena vsako leto uspešni.
S seznamom boste preprečili, da vas zapeljejo polne police semen in bi nabavili preveč. Kako pa vedeti, koliko semena potrebujete? Najboljše so izkušnje. Meni se zdi najenostavneje, če se prazne semenske vrečice po setvi shranijo v škatlo, spomladi pa samo preštejejo. Tako hitro vemo, koliko semena je potrebno nabaviti, obenem pa vidimo, katere sorte smo preteklo letos sejali. Za leto dni nazaj se zagotovo še spomnite, kaj vam je bilo
všeč in kaj ne. Tako imate hkrati rešeni dve večji spomladanski vprašanji: kaj in koliko kupiti.
Kupljeno seme naj ne bo v vrečici hkrati z ostrimi, težkimi predmeti, saj ga lahko poškodujejo. Ravno tako ga moramo shraniti v hladen, suh in temen prostor, da ohrani kaljivost čim dlje časa. Poskusite vedno posejati vso seme v vrečici. Če to ni možno, potem vrečico takoj po setvi zaprite nazaj čim bolj tesno, da vanjo ne bo prodrl vlažen zrak. Ne odlagajte odprte, a še polne vrečice s semenom na zemljo. Ravno tako naj ne bo vrečica s semenom na soncu, vročini. Takoj mora nazaj v hladen, temen prostor. Doma pridelano seme pa skušajte čim prej očistiti plev in smeti, saj se tam skriva največ bolezenskih klic, pa tudi veliko več vlage.
Domač kalilni test
Domač kalilni test je zelo enostaven. Nekajkrat preganjeno papirnato brisačo zmočite in položite na krožnik. Po njej razporedite izbrano seme. Število ni pomembno, seveda pa samo ena semenka ne bo dala ustrezne informacije. Število je odvisno tudi od tega, koliko semena je sploh še ostalo za setev. Nato vse skupaj zavijte v folijo za živila, da se ne bo izsuševalo. Seme postavite na toplo, seveda pa ne nekam, kjer bi po njem pripekalo sonce. Po nekaj dnevih že lahko vidite, ali seme kali. Po večini že po tednu do desetih dnevih lahko na vsaki semenki ločite majhno koreničico, stebelce in klične liste. Samo to seme dobro kali. Če se na semenu pojavijo še kakšne roza, zelene, sive, črne obloge, je to seme okuženo z glivicami in ga raje zavrzite. Tudi če kali pravilno manj kot polovica semena, se nima smisla ukvarjati z njim in ga je bolje zavreči. Včasih je pomembno tudi, kako hitro seme kali, če potrebuje veliko časa, potem zunaj, v slabših pogojih pogosto sploh ne bo kalilo. Vsekakor je tak test zelo poenostavljena različica tega, kar se naredi v laboratoriju, a informacijo o svojem semenu boste le dobili.
Zapomnite si, pomlad, čas setve in sajenja, mnogi nestrpno pričakujete. Naj se vam ne mudi. Pomembno je tudi, da ohranite svoje zdravje. Ni potrebno vsega dela opraviti v enem popoldnevu. Tudi vrtnine bodo bolj zdrave, če jih boste sejali v za njih primerno ogreto zemljo. Vrtnarjenje je lahko tudi test potrpežljivosti in natančnosti. Le tako boste veliko let uspešni tudi brez uporabe podporne palice - kemije.
Miša PUŠENJAK
22 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ [V1ARKÜ VCE V
90 let Marije Šumenjak iz Sobetincev
Marija Šumenjak iz Sobetincev je 1. februarja praznovala 90. rojstni dan. Slavljenka sicer prihaja iz Placerovcev, a že 27 let živi pri najmlajši hčerki Mileni Veršič z družino v Sobetincih. Marija je rodila štiri otroke, tri hčere in sina, ki je žal že pokojni. Pri devetintridesetih letih je nenadoma ovdovela in ostala sama z otroki. Najmlajša hčerka Milena je bila stara šele dva meseca. Da jih je lahko preživela, je na delo hodila k večjim kmetom. Marija, Matilda, Franc in Milena so odraščali in naučila jih je delovnih navad. Ustvarili so si družine in nove domove.
Danes jo razveseljuje devet vnukov in devet pravnukov.
Marija še vedno skuha kosilo in speče »sirove pogače«. »Moram zelo glasno govoriti, ker ne slišim dobro, drugače pa kljub letom še gre«, je optimistično povedala.
Visok jubilej je praznovala v družbi svojih najdražjih, obiskali pa so jo tudi sodelavci Karitasa in Rdečega križa. Obiska je bila zelo vesela. Želimo ji še obilo zdravja.
Marija Prelog
Ob visokem jubileju je bila slavljenka vesela Kristine Šegula in Stanke Šterbal, prostovoljk Karitasa in Rdečega križa
Marija Šumenjak v družbi hčerke Matilde in najmlajše Milene
90 let Otilije Kukovec iz Markovcev
Otilija Kukovec so je rodila 2. marca 1927. Markovčani jo najraje imenujemo kar po domače, »Gerčina Tila«. Od starejše generacije Otilijo marsikdo pozna kot ljudsko pevko v sekciji ljudskih pevk Folklornega društva Markovci, kjer je vse do nedavnega prepevala bas. Kultura jo spremlja vse od otroštva. Že v drugem razredu osnovne šole je začela prepevati v pevskem zboru. V cerkvenem zboru je najprej začela prepevati ob šolskih sobotnih mašah, nato pa je postala nepogrešljiva na markovskem koru. V folklorno društvo je bila včlanjena že pred 2. svetovno vojno, ravno tako med orle, kjer se je ob pevskih nastopih udejstvo-vala tudi v gledaliških igrah. Leta 1947 se je poročila in rodila tri sinove in hčerko. Oba z možem sta rada prepevala in poslušala domačo slovensko glasbo. Tako sta vzgajala tudi svoje otroke, ki prepevajo in igrajo tudi danes. Žal je najstarejši sin že pokojni; tudi on je bil samouk na harmoniki. Otilija se z nostalgijo spominja časov izpred petdeset in več let, ko se je pelo ob različnih priložnostih: pri delu na polju, ob jesenskih večerih, ko se je lič-kalo, ob zimskih večerih, ko so se luščile bučnice ali skubilo perje, pa tudi na dan, ko je kdo praznoval god. Danes tega več ni in tudi ljudskega petja več ni. "Res je, da je dandanes mnogo pevskih zborov
in se ljudska pesem ravno tako ohranja, vendar ni tiste pristnosti, ki je bila nekoč," mi razmišljajoče pripoveduje Tila. Z radostjo se spominja začetkov skupine za-bovskih ljudskih pevk, ki jo je ustanovila Terezija Maroh in v kateri je prepevala od leta 1974 pa do lanskega leta, ko so posnele zgoščenko z naslovom Pesmi korantove dežele. S folklorno skupino so prepotovale skoraj vso bivšo Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo, v domačem okolju pa ni bilo prireditve, na kateri ne bi nastopale (različni občni zbori, proslave, folklorne revije in tudi pogrebi).
Gerčina Tila je še vedno solidnega zdravja. "Le ravnotežja včasih zmanjka," se mi nasmeji. Hvaležna je svojim otrokom in snahi, da lepo skrbijo zanjo, posebej pa je vesela obiskov vnukinj in vnuka ter pravnukov. Rojstni dan je praznovala v krogu svojih najdražjih v gostišču Ambiente, kjer so jo z obiskom presenetili tudi kopjaši. Prinesli so ji darilo v obliki kopja ter se ji zahvalili za ves trud, ki ga je vložila v ljubiteljsko kulturo.
Številnim obiskom in voščilom smo se pridružili tudi člani vaškega odbora s predsednikom in predstavnici Karitasa in Rdečega križa ter ji zaželeli trdnega zdravja in optimizma.
Marija Prelog, foto: osebni arhiv
Otilija z vnuki in pravnuki.
Tudi vaščani so obiskali Gerčino Tilo.
Št. 2, april 2017
| 23
IZ MARKO VCE V"
90 let Marije Gajzer
Marija Gajzer se je rodila 18. februarja 1927 v Bukovcih, v zaselku Vopošni-ca, po domače pri Balažekvih. Oče Franc Kukovec in mati Marjeta sta posedovala manjše posestvo. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, šest sinov in tri hčere. Marija je bila šesta zapovrstjo. Težki časi v času vojne so v nemško vojsko mobi-
lizirali kar štiri njune sinove, od koder se je domov vrnil samo eden.
Marija zelo rada pripoveduje o svoji preteklosti, o svojih starših, še posebej o očetu, ki je bil tako imenovani vaški pisar. Na tem področju mu je vse življenje vestno sledila. To so bili časi, ko so življenjske vrednote še imele svojo noto.
Zelo dobro se je razumela s sestrama in brati, medsebojno so si zelo pomagali in se spoštovali.
Leta so minevala in Marija se je poročila z Mirkom Gajzerjem, s katerim sta si v Bukovcih, v Hujkarih, ustvarila dom in družino. Rodila sta se jima sin Stanko in hčerka Marija. Mož je precej časa delal v tujini, zato je bila primorana opraviti ne samo ženska, ampak tudi vsa moška opravila pri hiši. Bila je zelo sposobna, delavna in vztrajna.
Ko govori o svoji življenjski zgodbi, prepleteni z lepimi in manj lepimi trenutki, pove, da se je v življenju kar 13-krat selila. Tudi tujina je bila začasno njeno domovanje, kamor je za možem odšla z mladoletno hčerko in sinom. Tam sta oba spoznala svoja partnerja, Ivana in Matildo, se poročila, tam službovala, v domovini pa si zgradila vsak svoj dom. Staršema sta podarila tri vnukinje, Klavdijo, Mihaelo in Patricijo, danes pa jo razveseljujejo štirje pravnuki.
Marija je z možem Mirkom nekaj
časa živela pri hčerki Mariji v Budini, ko je ovdovela, pa se je preselila na Ptuj, a je v srcu Bukovčanka. Jesen življenja preživlja v domu starejših v Muretincih. Kolikor je v njuni moči, saj sta razpeta med domovino in tujino, ji ob strani skrbno stojita sin in hčerka.
Ob častitljivem jubileju smo ji dan polepšali še njeni najbližji ter ji izrazili naše spoštovanje in hvaležnost za vsa njena plemenita dejanja, ki jih je kadarkoli namenila kateremu izmed nas. Lahko rečemo, da je bilo že zdavnaj, a tega nismo pozabili. Ponosni smo, da je teta Mica, edina še živeča od devetih Balažekvih otrok, zdrava in čila dočakala tako visok jubilej, h kateremu smo ji iskreno čestitali in zaželeli še največ zdravja in zadovoljstva med ljudmi, ki jo obdajajo in z vsemi, ki jo spoštujemo in imamo radi.
Mariji ob jubileju čestita tudi uredništvo Lista iz Markovcev.
MB
Marija Gajzer s sinom, hčerko ter nečaki	Foto: osebni arhiv
"Tako malo je potrebno za zadovoljstvo na obrazu"
Ob materinskem dnevu je podmladek Rdečega križa iz osnovne šole obiskal stanovalce doma starejših v Muretincih. Podmladek je skupaj z mentorjem Milovanom Miluničem pripravil kulturni program in popestril sobotni dopoldan ne samo materam in ženam, ampak vsem stanovalcem, ki so se udeležili srečanja.
Prijetnemu druženju smo se priključile članice OORK in župnijske Karitas ter obiskale tudi naše občane, ki stanujejo v domu in jim izkazale spoštovanje, da jih ljudje iz njihovega primarnega okolja niso pozabili.
Marija Prelog
Druženje podmladka Rdečega križa iz osnovne šole v domu starejših v Muretincih
Zahvala
Franc Štrafela, po domače Janžov Franček, varovanec Doma upokojencev Ptuj, enota v Muretincih, je na naše uredništvo poslal pismo, v katerem se zahvaljuje Občini Markovci, vsem občankam in občanom za dolgoletno plačevanje oskrbnine v domu. Zelo je hvaležen, da je lahko v domu, saj sam ne more poskrbeti zase. Pohvalil je osebje, ki mu vsakodnevno pomaga in skrbi zanj. Vsem je zaželel vse dobro tudi v prihodnje z željo, da ga obiščete in z njim poklepetate.
IP
Markoton 2017
H.arkoton IP
3. markovski mali maraton imenovan »Markoton«, bo tudi letos potekal v sklopu prireditev ob občinskem prazniku, in sicer na praznični četrtek, 27. aprila, ob 10. uri. Poleg teka na 21 km bo organiziran tudi tek na krajši razdalji 10 km (start bo prav tako ob 10. uri) in pohod za tiste, ki se čez zimo niso uspeli dovolj pripraviti za tek. Tek na 1 0-kilometrski progi bo štel tudi za štajersko-koroški pokal v tekih. To je tekmovanje, ki zajema večino dobro organiziranih tekov na Štajerskem in Koroškem (na letošnjem koledarju je 22 tekov). Opravljale se bodo tudi meritve s čipi, ki jih udeleženci prejmejo skupaj s štartno številko.
Štart in cilj teka na 21 km bosta v Športnem parku Bukovci. Pot nas bo vodila skozi osrčja Nove vasi pri Mar-kovcih, Zabovcev in Markovcev, kjer si bomo tekači lahko ogledali večino vaških znamenitosti. Nato bomo v Markovcih pri pokopališču prečkali
magistralko in si od blizu ogledali utrip življenja Borovcev, Prvencev, Strelcev ter Sobetincev. Nato si bomo »sposodili« dober kilometer ceste skozi sosednjo občino ter se vrnili nazaj čez Stojnce v Športni park v Bukovce. Tam nas bo čakala zaslužena malica, da si povrnemo moči.
Štart in cilj teka na 10 km bosta na enaki lokaciji in ob istem času. Tekači bodo skupaj tekli prve štiri kilometre, nato bodo na jezu v Markovcih zavili desno proti občinski stavbi, tam še enkrat desno mimo pokopališča in nato nazaj po isti poti v cilj.
Takoj po končanem teku (predvidoma okrog 12.30) bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad za najboljše tekače v posameznih kategorijah.
Tako kot na prvih dveh izvedbah Markotona tudi letos ŠTARTNINE NI, ampak samo v PREDPRIJAVAH, ki trajajo do nedelje, 23. aprila. Za prijave na dan teka bo potrebno plačati štartnino v znesku 10,00 €.
Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.sdbukovci.com/ markoton.
GM
24 |
Št. 2, april 2017
,iín' IZ MARKOVCJEV
^ Stojncih kar trije pari praznovali 60 let skupnega življenja
Anton in Terezija Janžekovič
V soboto, 19. novembra 2016, sta jubilej biserne poroke praznovala zakonca Anton in Terezija Janžekovič iz Stojncev. Častitljivo obletnico sta proslavila v družbi ožjih sorodnikov.
Biserni ženin Anton Janžekovič se je rodil 16. januarja 1932 v Stojncih v kmečki družini. V otroštvu mu je družbo delal mlajši brat. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Markovcih, se je pridružil tesarjem in se priučil tesarskega poklica, ki ga je kasneje opustil. S 25 leti starosti se je kot strojnik na buldožerju zaposlil pri takratnem ptujskem Agrotransportu. Po 16 letih dela ga je želja po boljšem zaslužku odpeljala v Avstrijo, kjer je več let delal v železarni. Po nekaj letih je Avstrijo zapustil in nadaljeval delo kot traktorist na kmetijskem kombinatu v Dornavi. S tega delovnega mesta se je tudi upokojil.
Biserna nevesta Terezija Janžekovič je rojena 19. oktobra 1933 v Gajevcih. Otroštvo je preživela v družbi dveh bratov in sestre, kot najmlajši otrok
na manjši kmetiji. Po končani osnovni šoli je morala ostati doma na kmetiji. Odločitev in beseda staršev je v tistih časih pač bila zadnja.
Bisernoporočenca sta se spoznala leta 1954, dve leti kasneje pa sta se poročila. Terezija se je preselila na moževo domačijo v Stojnce. Vajena kmečkega dela ji tudi tukaj ni bilo težko poprijeti za delo, začeti kmetovati ter gospodinjiti. Družina se je kmalu povečala. Na svet so privekali Anica, Milica in najmlajši Miro. Dela in skrbi za družino ni zmanjkalo in v takem ritmu življenja so leta kar prehitro minevala. Tudi otroci so odrasli in začeli zapuščati dom ter si ustvarili svoje družine. Slav-ljenca danes uživata starost v družbi hčere Anice, obiskujejo in razveseljujejo pa ju vnuka, vnukinji in en pravnuk. Vsem lepim in dobrim željam, ki sta jih bila deležna ob jubileju, se pridružuje tudi uredništvo Lista iz Markovcev z željo, da še dolgo ostaneta čila in zdrava, vsaj do naslednjega jubileja.
TM Bisernoporočenca Janžekovič
Janez in Kristina Meznarič
Po 60 letih skupnega zakonskega življenja sta v soboto, 4. marca, svojo privolitev ponovno potrdila Kristina in Janez Meznarič iz Stojncev. Jubilej sta okronala s civilnim in cerkvenim obredom v središču naše občine. Farni župnik Janez Maučec je zakon blagoslovil, civilni obred pa je vodil podžupan občine Markovci, gospod Zvonko Črešnik.
Oba prihajata iz Stojncev; ženin Janez se je rodil 18. oktobra 1933 pri Kvarovih, nevesta Kristina pa 23. oktobra 1936 pri Fidrehvih. Ženin je mladost preživljal v družbi dveh bratov in dveh sester, nevesta je imela 5 sester in brata. Odraščala je pri teti na Plahčovi domačiji. Z Janezom sta se poro-
čila 24. februarja 1957 v Markovcih. V zakonu so se jima rodili otroci Janez, Franček, Milan in Darinka. Ukvarjala sta se s kmetijstvom, Janez pa je nekaj let delal tudi v Nemčiji.
Danes jesen življenja preživljata v Velikem Vrhu v Halozah, kjer sta vselej vesela svojih 6 vnukov in 9 pravnukov. Na njun praznik jima je zaigral ansambel Prerod, za presenečenje pa zapel Alfi Nipič. Lep dan se je zavlekel dolgo v noč, saj je sledilo še nemalo presenečenj članov njune družine.
Uredništvo Lista iz Markovcev jima iskreno čestita ob jubileju in želi zdravja tudi v bodoče.
ADR, SK, SM, foto: Črtica in druge zgodbe
Kristina in Janez Meznarič sta se poročila 24. februarja 1957.
Edi in Marija Solina
9. februarja 1957 sta si večno zvestobo obljubila Edi in Marija Solina iz Stojncev. Ta zvestoba je zdržala celih 60 let in drži še naprej. Častitljivi jubilej sta praznovala v družbi najbližjih sorodnikov.
Biserni ženin Edi Solina se je rodil 9. oktobra 1934 v Bukovcih, v kmečki družini pri Jurkečovih. Otroštvo je preživel v družbi petih bratov in dveh sester, bil je šesti zapovrstjo. Danes živijo še trije. Po končani osnovni šoli v Markovcih je dokončal še poklicno kmetijsko šolo v Rakičanu.
Biserna nevesta Marija Solina je bila rojena 17. februarja 1936 v Stojncih, po domače pri Krejnčo-vih. V otroštvu ji je družbo delal brat, ki je že pokojni. V mladosti jo je zelo prizadela izguba očeta, ki je umrl leta 1952, star komaj 52 let. Tako je večje breme preživetja padlo na mater in otroke.
Edi in Marija sta se srečala na eni izmed takratnih vaških veselic. Slabi dve leti za tem sta se odločila za skupno pot in se poročila 9. februarja 1957 v Markovcih.
Po poroki se je Edi preselil v Stojnce, kjer sta z ženo začela kmetovati. Ker je kmetija bila pre-
majhna za kaj več kot povprečno preživetje družine, ki se je začela tudi povečevati, se je Edi odločil za drugačno pot. Najprej je leta 1965 odšel na delo v Nemčijo, kjer je ostal leto dni, kar mu je omogočilo nakup prvega traktorja. Ker je takrat bil to eden redkih traktorjev tudi v bližini Haloz, mu dela ni zmanjkalo. Nadaljevalo se je tako, da je moral začeti zamenjevati izrabljene stroje za vedno novejše in močnejše in tako je prišel tudi do prvega kombajna.
Kmalu so na svet prišli tudi otroci. Najstarejši Edi je žal že pokojni, za njim pa še Vlado, Silva in Marija.
Danes ju poleg otrok razveseljuje 8 vnukov (4 dečki in 4 deklice) in 8 pravnukov. Oba slavljenca sta še čila in zdrava. Edi je pred kratkim dobil tudi podaljšano vozniško dovoljenje.
Ob jubileju sta bila deležna številnih čestitk in dobrih želja, tem pa se pridružuje tudi uredništvo Lista iz Markovcev in jima želi predvsem trdnega zdravja.
TM Bisernoporočenca Solina s svojimi otroki
Foto: družinski arhiv Solinovih
Št. 2, april 2017
I 25
IZ MARKO VCE V"
Predstavitev knjige Ivana Laura Življenje z žogo
Na sončno nedeljo, 2. aprila, smo v gasilski dvorani v Stojncih prisluhnili predstavitvi knjige Stojnčana Ivana Laura. »Pužekov Ivan«, kot ga poznamo sova-ščani, je spisal knjigo, ki obsega 6 delov oz. poglavij, znotraj katerih so posamezna podpoglavja, opremljena s fotografijami. Če bi morali na kratko opisati, o čem knjiga govori na približno 250 straneh, bi dejali: opisuje avtorjevo življenje, življenjsko pot učitelja, ki jo je izkusil
»Žoga, naš dom, naša šola, naša prijateljica in naše življenje.« Foto: NR
po različnih krajih naše dežele. Ob tem posebej izpostavi domačo vas, življenje v Stojncih pred 50 in več leti, predvsem pa nogomet in z njim žogo, njegovo najboljšo prijateljico, kot jo poimenuje. Delo se prične in konča s pravljico, v kateri se najde avtor sam. Gre za roman poln čustev, hrepenenja po nekdanjih časih, razočaranja nad današnjim svetom, po drugi strani pa po upanju na boljšo prihodnost.
V naši občini nismo
znani po številnih pisateljih ali pesnikih, ki bi na veliko ustvarjali in ubesedovali, pa vendarle se med nami najdejo tudi takšni ustvarjalci. Prav zato smo ponosni, da se je zbirki dosedanjega izdanega gradiva, med njimi naj omenim pesniško zbirko Milke Kafol, pa Mlinaričevo Monografijo o praznikih, naš obsežen zbornik Iz ko-rantove dežele, Pesmarico ljudskih pesmi Danice Tement in še kakšno, pridružila še ena - tokrat tesno povezana z vasjo Stojn-ci in z najbolj priljubljenim športom - nogometom.
Knjigo lahko dobite na Občini Markovci in pri avtorju (041 748 318, e-naslov: tovaris.ivan@gmail.com).
Navzoči poslušalci so bili navdušeni na avtorjevim pripovedovanjem o nekdanjih časih, saj so jih tudi sami izkusili.
Predstavitev posameznih delov dela so spremljali kulturni utrinki Stojnčanov, ki so popestrili dogajanje: zapeli so Lan, skupina osnovnošolk brez imena, Simona in Ernest Kokot ter vaški pevski zbor.
Ob koncu je avtorju čestital podžupan Franc Kostanjevec, njegovim besedam pa se je pridružil tudi ravnatelj Ivan Štrafela. Izid knjige je finančno podprla Občina Markovci in nekateri podjetniki (Emitt d.o.o., MCK d.o.o, Vladimir Toplak, Strelec d.o.o, Ko-trans d.o.o), ob tem pa sta pomagali še Patricija Majcen in Alenka Domanjko Rožanc. Ob izpeljani predstavitvi gre zahvala PGD Stojnci, vsem nastopajočim, vaškemu aktivu podeželskih žena, avtorjevim sorodnikom, Stanku Ke-lencu in SIP TV za posneto prireditev.
ADR
Zasebna glasbena šola AccordArt
V	tokratni številki Lista iz Markovcev predstavljamo novo zasebno glasbeno šolo z imenom AccordArt, ki vrata odpira še pred zaključkom šolskega leta. Ustanovitelja sta Primož in Monika Kelenc, sedež novoustanovljene šole pa bo v občini Markovci, natančneje v Stojncih. Vodilo nove glasbene šole je Glasba naj nas spremlja skozi življenje.
Kot je povedal Primož Kelenc, bo glasbeno poučevanje potekalo na različnih osnovnih šolah v bližnji okolici. Zaenkrat bo to na OŠ Videm, OŠ Markovci, OŠ Gorišnica, OŠ Cirkulane-Zavrč. Glasbena šola bo nudila poučevanje različnih instrumentov, solo petja in temeljev glasbe. Program poučevanja bo prilagojen posameznikovim željam, skupinski nastopi pa so tisti, na katerih se bodo lahko predstavili vsi učenci. Urnik šole oz. individualnega poučevanja bo po dogovoru z mentorjem, v šolo pa bodo sprejeli glasbene navdušence brez starostnih omejitev.
V	novi zasebni glasbeni šoli AccordArt se boste lahko učili igranja naslednjih instrumentov: trobente, baritona, klarineta, saksofona, violine, kitare, bas kitare, klavirja, klavirske harmonike, dia-tonične harmonike, flavte, bobnov, solo petja in temeljev glasbe.
Primož Kelenc, kako je prišlo do ideje ustanovitve zasebne glasbene šole? Kaj je botrovalo vaši odločitvi?
Primož Kelenc: »Ta odločitev je prišla povsem spontano. Glavni razlog je bila želja dati nekaj novega okolici, kjer živimo. Ugotavljam, da je povpraševanje po igranju na glasbene instrumente v porastu, zadnje čase pa se pojavlja čedalje več povpraševanja po petju. Verjetno ima za to zasluge tudi prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Poučevanje na šolah pa je tisto, ki zelo sprosti prenatrpan družinski urnik.« Kje bo sedež novoustanovljene glasbene šole? Kdaj jo nameravate uradno
vlja. Zanese se lahko na timski duh za porazdelitev treme, zahteva pa večjo koncentracijo, saj je treba druge opazovati, jih poslušati, se jim prilagajati .
Prvi koncert bo že 2. septembra 2017, kjer se bomo predstavili mentorji in učenci, ki obiskujejo solo petje pri prof. Moniki Kelenc. Točna Novo zasebno glasbeno šolo AccordArt bosta vodila Monika in Primož lokacija še ni izbrana, KelencizStojncev	Foto:osebniarhiv bo pa izredno zanimivo
takšen koncert doživeti, saj bo malo naš-netipičen. Takšen bolj spontan, stoječ, gibljiv. Lokacije koncertov se bodo zelo verjetno spreminjale, saj želimo, da bo vsak naš poseben.« Kaj menite, kje so prednosti vaše zasebne glasbene šole v primerjavi z javnimi zavodi? Kje, na katerih točkah boste lahko otrokom ponudili še več?
Primož Kelenc: »Vsi se zavedamo, da nam vsem primanjkuje časa za družino, za otroke, zase, zato bomo poučevali na šolah v času podaljšanega bivanja. Urnike bo vsak lahko usklajeval z mentorjem. Program, ki se ga bo otrok učil, bo prilagojen njegovim željam. Profesorji so zelo dobri, če ne vrhunski glasbeniki, vsak na svojem področju in točno vedo, kaj je potrebno, da se otrok nauči, da bo lahko v najkrajšem možnem času sposoben igrati in peti, poslušati kvalitetno glasbo, se prilagajati drugim na odru ... Tudi v počitnicah se bo izvajalo poučevanje, saj kontinuiteta in disciplina dajeta neverjetne rezultate.«
Kaj je vizija glasbene šole, ki nosi slogan Glasba naj nas spremlja skozi življenje?
Primož Kelenc: »Predvsem si želimo, da otroci prihajajo h glasbenim uram veseli in da še bolj veseli in polni znanja od njih odhajajo. Naša prioriteta bo naučiti otroke izvajati praktično glasbo,
predati svojemu namenu?
Primož Kelenc: »Formalno bo sedež v Stojncih, v osnovi pa smo predvideli, da bomo čimbolj prilagodljivi tako pri urnikih kot pri izbiri progama. Komaj čakamo dokončanje grafične podobe glasbene šole. To bo praktično naš začetek, saj bodo učenci po šolah kmalu za tem dobili domov vpisne liste, kjer se bodo lahko prijavili k poučevanju katerega od instrumentov.«
Poučevanje bo potekalo po osnovnih šolah v dogovoru z vodstvi šol, kje pa bodo skupinski nastopi (produkcije)?
Primož Kelenc: »Vsekakor gre velika zahvala vsem ravnateljem in ravnateljici ter tudi županom, da nam nudijo tolikšno podporo pri ustanavljanju naše glasbene šole. Moram priznati, da sem bil pozitivno presenečen nad odzivnostjo in navdušenjem vodstev šol. Res je, vsaka glasbena šola ima tudi nastope. Tudi naša jih bo imela, pa vendar drugačne, kot smo jih vajeni. S profesorji smo ugotovili, da otrokom največ prinese skupinski nastop. Pomeni, da bomo otroke povezovali v »bende« glede na zvrst skladbe, v najrazličnejših instrumentalnih zasedbah. Tudi vokali bodo prisotni. Nastop v skupini otroku namreč prinese mnogo več, kot si nekdo lahko predsta-
kar pomeni, da bodo igrali zaradi glasbe same in ker sami to želijo, ne pa zato, da bi imeli zaključno spričevalo. Vzpodbujali jih bomo pri glasbeni zvrsti, ki jo radi poslušajo in si jo želijo poustvarjati. Odgovarjali bomo na njihova vprašanja, saj si želimo vedoželjnih otrok, takšnih kot smo mi. Glasba nas spremlja na vsakem koraku ob vsaki priložnosti. Naj nam glasba stoji ob strani, nas radosti, motivira, tolaži, skratka poskrbi za naše življenjsko ravnovesje in tako dvigne kvaliteto življenja.«
Obsežna bera ponujenih instrumentov terja tudi strokovnjake, učitelje, ki bodo poučevali. Ste med njimi tudi vi?
Primož Kelenc: »Da. Žena Monika bo poučevala solo petje in temelje glasbe (teorija), ki bo bolj aktivna, kjer bodo otroci preko izkustev in praktičnih primerov obravnavali glasbene zakonitosti. V OŠ Markovci sem sam že poučeval di-atonično harmoniko, a sva se Tomažem Vidovičem, ki danes uspešno poučuje v Markovcih, pred nekaj leti dogovorila, da poučevanje prevzame on. Poučevanja diatonične harmonike v Markovcih s strani naše glasbene šole torej ne bo, na vseh ostalih šolah pa bo vsekakor mogoče.«
Kaj bi želeli sporočiti bralkam in bralcem Lista izMarkovcem?
Primož Kelenc: »Vemo, da je glasba v občini Markovci močno vpeta v vsakdan, kar dokazuje ogromno število glasbenikov in pevcev, ki nas tako razvajajo s svojim izvajanjem. Vabimo vas, da nam zaupate vaše otroke, mi pa se bomo potrudili, da vam bodo hvaležni za te izkušnje, ki ste jim jih omogočili s vpisom v glasbeno šolo AccordArt. Vabimo tako majhne otroke, kot tiste , ki jih »na stara« leta prime, da bi igrali. Glasba naj nas spremlja skozi življenje.«
Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 051 675 099 (Primož Kelenc).
ADR
26 |
Št. 2, april 2017
,13! IZ MARKO VCE V
Miki Prstec je svetovni prvak!
Bukovčan Miki Prstec se je konec meseca marca mudil v Južni Koreji, kjer je zastopal slovenske barve na dvoranskem atletskem veteranskem prvenstvu. Slovenija je skupno osvojila kar 13 medalj, od tega tri zlate, pet srebrnih in pet bronastih.
"V Daegu, kjer je potekalo tekmovanje, se je skupaj zbralo kar 4886 udeležencev iz 73 držav. Ti so imeli dobre tekmovalne pogoje, saj je bilo tekmovališče sestavljeno iz atletskega centra z dvema dvoranama. V veliki so se izvajali teki na šeststezni 200-metrski razdalji in sprinti na 60 metrov na osemstezni progi, prav tako pa je v dvorani potekal še skok v daljino in skok s palico. Druga manjša dvorana je bila namenjena določenim metom, skokom in tekom. Na zunanjem stadionu so se izvajali dolgi meti - kladivo, kopje in disk. Tekmovanje je bilo odlično organizirano in mnogi so dejali, da je verjetno bilo najboljše do sedaj. Ogromno je bilo
prostovoljcev, ki so bili na vsakem koraku izredno prijazni, vrhunske so bile tudi prometne povezave po mestu ter do tek-movališč," je povedal navdušen atlet.
V kategoriji M60 je Prstec postal svetovni prvak v suvanju krogle, potem ko je orodje vrgel 12,81 metra. Tudi v preostalih treh disciplinah je bil blizu medalji, saj je bil četrti v metu diska - 40,08 metra, peti v metu gire - 14,64 metra in šesti v skoku v višino s preskočenimi 145 centimetri.
Miki Prstec se podpisuje tudi pod državni rekord v suvanju krogle. Na odprtem prvenstvu v Avstriji je kroglo sunil 13,86 metrov in popravil dvoransko znamko 12,99 metra. Na Madžarskem je rezultat še popravil in nova rekordna znamka tako znaša 13,98 metra.
Zagotovo lep izkupiček, za kar mu iskreno čestita tudi uredništvo Lista iz Markovcev in želi nadaljnjih uspehov.
Patricija Majcen
Miki Prstec je v Južni Koreji osvojil naslov svetovnega prvaka v suvanju krogle
Foto: osebni arhiv
»Obrtnik in podjetnik se morata iz dneva v dan boriti za svoj obstoj«
V naslednjih številkah Lista iz Markovcev bomo pobližje predstavili obrtnike naše občine. Odločili smo se, da za uvod k pogovoru povabimo sedanjega predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj Milana Majerja, ki je v občini Markovci prav tako že 21 let uspešen obrtnik. Tokrat ne bomo govorili o njegovem delu, pač pa o delu Območne obrtne zbornice Ptuj.
Milan Majer, predsednik OOZ Ptuj Foto: osebni arhiv
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je krovna organizacija, ki skupaj z 62 območnimi obrtno-podjetniški-mi zbornicami (OOZ), med katere sodi tudi Ptuj, tvori obrtno-podjetniški zbornični sistem. OZS upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih oziroma imenovanih predstavnikov v organih zbornice. Ti so skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in predsednik zbornice.
Člani zbornice opravljajo svoje funkcije v organih in drugih oblikah delovanja in odločanja zbornice neprofesionalno, razen če je s statutom določeno drugače. Mandatna doba organov zbornice traja štiri leta. Člani organov opravljajo svoje naloge tudi po izteku mandata, vse dokler niso izvoljeni oz. imenovani novi člani. Skupščina je najvišji organ upravljanja
zbornice in šteje 92 poslancev. Upravni odbor je organ upravljanja in izvršilni organ skupščine zbornice; ima od 11 do 15 članov iz vrst članov zbornice. Upravni odbor vodi podpredsednik zbornice, ki je po svoji funkciji predsednik upravnega odbora in hkrati mandatar za njegovo sestavo. Pri sestavi upravnega odbora je predsednik oz. mandatar dolžan upoštevati, da v članstvo vključi predstavnike različnih območnih obrtno-podjetniških zbornic in predstavnike sekcij iz različnih dejavnosti. Zbornica je po delovanju zelo podobna društvom in tudi ona ima nadzorni odbor, ki ga sestavljajo predsednik odbora in štirje člani, ki niso poslanci v skupščini zbornice in ne člani upravnega odbora zbornice.
OZS se zavzema za ohranjanje tradicije in posebnosti obrti. Skrbi za enakovredno vlogo območnih obrtno-podje-tniških zbornic in tako kot članom, tudi njim nudi vso strokovno pomoč in podporo. Ključno vlogo v OZS imajo strokovne sekcije, saj predstavljajo temelj povezovanja obrtnikov.
Milan Majer je predsednik OOZ Ptuj, ki je v lanskem letu praznovala 45 let uspešnega dela, postal pred tremi leti. Pred njim je dva mandata predsedoval Vladimir Janžekovič, prav tako obrtnik iz naše občine. Na Ptuju sta zaposlena dva, tajnica in sekretar. Za delo v zbornici Majer porabi vsaj deset ur tedensko.
Majer poudarja, da se obrtniki premalo vključujejo in združujejo. Čeprav OOZ Ptuj vključuje približno 800 obrtnikov, se številka v Sloveniji zmanjšuje. Članstvo v OZS prinaša veliko ugodnosti.
Kot pravi njihov slogan, se splača biti član najboljšega servisa za malo gospodarstvo. Za člane imajo brezplačne predstavitve na portalu Moj obrtnik, brezplačno svetovanje z vrhunskimi strokovnjaki, nanje se lahko obrnete, če imate kakšno vprašanje z različnih področij, pristojni pa so tudi za registracijo podjetja s točko VEM. Sprotno so obveščeni o spremembah zakonodaje in predpisov, skrbijo za mednarodno sodelovanje in za sejemske nastope. Člani se lahko večkrat na leto udeležijo specializiranih izobraževanj in so združeni v projekt Mozaik podjetnih. Vanj so pristopili številni partnerji, čez 100 jih je, obseg ponudbe in število pa se dnevno povečuje. S kartico lahko člani izkoristijo tisočere ugodnosti pri nakupu repromateriala, energentov, telekomunikacijskih in zavarovalniških storitev ter drugih izdelkov in storitev, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem poslovanju. Kar precej ugodnosti se najde, za vsakogar nekaj in takšno imajo vodilo tudi za naprej.
Na OOZ Ptuj se čez vse leto trudijo pripraviti in organizirati številne seminarje, tečaje in izobraževanja. Zadnjo soboto v januarju organizirajo obrtniški ples, kjer podelijo priznanja za 20 let obrti in več. Srečajo se tudi z obrtniki, ki praznujejo 10 in 15 let. Ne pozabijo niti na upokojene obrtnike, ki se srečajo enkrat na leto in jih je čez 350. Po sekcijah pripravijo strokovne ekskurzije. Pripravijo piknik s športnimi igrami, kjer sodeluje preko 400 obrtnikov in podjetnikov. Razpolagajo tudi s počitniškimi kapacitetami; te so v Portorožu, Krajnski Gori, Mo-
ravskih Toplicah in Maredi (HR).
»Med ključnimi dosežki, ki smo jih uspeli realizirati v lanskem letu, je na zakonodajnem področju sprememba predloga zakona o vajeništvu, na našo pobudo sta bili vloženi ustavni presoji glede regresnih zahtevkov in nadaljevanja dejavnosti upokojenih obrtnikov in podjetnikov, uspeli smo ohraniti davčne olajšave, upoštevane so bile tudi pripombe na mini davčno reformo, sprejet je bil zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, umaknjen pa je bil tudi predlog o uvedbi cestninskega centa,« je še pripomnil predsednik.
»Kljub krhkemu gospodarskemu okrevanju časa za počitek ni na pretek. Obrtnik in podjetnik se morata iz dneva v dan boriti za svoj obstoj, za uspešno poslovanje, saj država povsem drugače razume iskanje rezerv ter razvoj obrtništva in podjetništva nenehno duši z dodatnimi obremenitvami. Med novostmi v letu 2017 so implementacija dualnega sistema izobraževanja, centra za družinsko podjetništvo, da bo prenašanje obrti na novo generacijo čim enostavnejše, skupaj z državo naj bi že v kratkem ustanovili izpostavo v Avstriji, da bi omilili težave vseh tistih obrtnikov in podjetnikov, ki delujejo čezmejno. Po najboljših močeh se trudimo, da bi se zbornica s svojimi storitvami čim bolj približala obrtnikom in podjetnikom, da bi vsi lahko ustvarjali, zaposlovali in rasli,« je še poudaril predsednik Majer.
Patricija Majcen
Št. 2, april 2017
| 27

r*
a
ur,
'M
i* t
VABIMO VAS NA SLAVNOSTNO PRIREDITEV
OB 18. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MARKOVCI
ki bo v petek, 21. aprila 2017, v večnamenski dvorani v Markovcih.
ob 17.45 uri Nastop godbe na pihala in prelet
zmajarjev ZK Lastovka
ob 18.00 uri SLAVNOSTNA PRIREDITEV
ob 20.00 uri Zabava s priznanim ansamblom »MUNDA ŠTAJERCI«
Gost večera: ISAAC PALMA
Po slavnostni prireditvi bo za vse udeležence v dvorani poskrbljeno za hrano in pijačo. Za postrežbo bodo poskrbela domača društva.
t
IS n	a i	r i	S R 1 L l S
5 ■ «	smel IIIEI		
r
c
T «
C
I i E 0


1 L



i • • • l A				
jeni na pi	ri	ired	r	te
mm
Milan GABROVEC, pr
zuoan
Miiuii Eisiiifir