Politiški pregled. * Sklicanje delegaclj. Iz Budimpešte javljajo, da se bo otvoritev zasedanja delegacij po cesarju Vršila dne 4. oktobra s prestolnim govorom 7 budimski kraljevi palači. * JezikoTnl zakon. Vlada bo 7 jeeenakem drža^nozborskem zaaedanju predložila zbornici tudj načrt zakona za uredbo jeziko^nih razmer na češkem. Kakor smo poz^edeli, nam?ra7a tudi jugoslovanski klub pri tej priliki vložiti nujni predlog za uredbo jezikovnih razrner na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in 7 Dalmaciji. Podobne predloge bodo stavili Eusini glede jeziko^nih razmer 7 Galiciji in Bukovini ter radikalni Oehi glede Moravske ia Šlezije. * Program zasedanja državneg;i zbora. BNarodni Listytt poročajo, da predloži vlada drža^nemu zboru 7 razpravo : redni proračun za 1. 1909; šeatmesečni proračunski provizorij za 1909, trgo^ako pogodbo a Srbijo, podrža^ljenje nekaj privatnih železnic, starostoo in in^alidno za7aro7anje in najbrž tudi jezikovni zakon za Geško. Vlada torej atavi 7eliko zaupanje 7 delo^anje državnega zbora, zato mu daje 7elike naloge. Srbska trgovinska pogodba in prorafunski provizorij ae morata rešiti do 1. deeembra t. 1. * Velike vojaške vaje na Ogrskem. V ponedeljek so pri Vesprimu pričele 7elike 7o.jaške vaje, na "katerih bo sodelovalo 100.000 vojako^, in aicer : 86 batalijonov akupne 7ojske, 45.000 mož infanterije, 56 eskadronov kavalerije s 7750 mož in 68 baterij. Nadalje 33.000 domobrance^. Hrvatov je na vojaških vajah skupno 21.000 mož. * Bosna in Herccgo^ina. nPokretu*poročajo z Dunaja od dobroobveščene strani, da je vkljub 7sem dementijem gotovo, da žele dunajski merodajni krogi definitivno rešiti 7prašanje Bosne in Hercegovitie. Živa želja 7seh krogO7 je, da ae to vprašanje reši še letos in da ae Bosna in Hereeg07iDa podasta ceaarju kot jubilejski dar. ¦*- Ker je težko rešiti vprašanje, kak položaj da zavzemata Boana in Hercegovina naaproti eni in drugi polovici monarhije, je že skoraj definitivno določeno, da ae obe pokrajini uteleaita monarhiji 7 obliki takozvanega BEeichslaada", ki ga kot posebno telo hrobe direktno vladarju. Na ta uačin se mislijo ogniti sporom glede državiiega položaja in obenera rešiti vprašanje suvernitete in omogočiti edinstveuo upravo brez večjih izprememb. V tem alučaju bi se uvela 7 Bosni in Hercegovini tudi ustava, 7 neki meri tudi deželni zbor. Na resen odpor prebivalstva ali sosedov se tudi ne računa, ker je 7 zadnjera času Bosna uprav poplavljena z vojsko. — Z Dunaja poročajo: V predstoječem zasedanju delegaeij nameravajo, kakor se ališi, aoeialisti, Oehi in Jugoslovani zahtevati uvedenje ustave za Bosno in Hercego^ino in da bočejo 7 tem smislu st viti formalni predlog. * Mladočeški zakonskl načrt 0 jezikovneiu zakonn. Posl. Schauer in tovariši so 7 aeji češkega deželnega zbora predložili zakonski nažrt 0 jeziko^nem zakonu. Po tem načrtu bi veljalo uačelo, da zaraore 7sak preprebi^alec Geške na 7seh državnih uradih in sodiščih razpravljati v svojem jeziku in da se zamore 7saka st7ar 7 jeziku stranke ne samo rešiti, ampak tudi razpravljati. * Bolgarska — kralje^ina. Iz Sofije javljajo, da dela bolgarska vlada na to, da se bolgarska prizna od Turške za neod^iano drža7o in se proglasi za kralje^ino. * Arstrijske finanCne oblastnije In madjarskl jezik. Avstrijsko finaDČno miui- str8t70 je razposlalo 7sem ravnateljst^om okrožnico, da prošnje in dopiae ogrskib finančnih oblastnij 8prejemajo tudi 7 madjarskem jeziku in da jib takoj rešijo, oziroma da jih pošljejo višji oblasti na pre^od. Istotako bodo tudi madjarske oblastnije reševale 7loge avstrijskih oblastnij. * Socialistl protl Tolilni reformi. Iz Budimpešte javljajo : Madjaraki socialisti bodo imeli dne 27. septembra 7 Budimpnšti in 7 27 drugih meatih shode proti volilni reformi. Istega due odidejo zastopniki madjarskih aocialisto7 na Dunaj, da priaostvujejo kongresu avstrijakih soeialiato?. — Vodja belgijskih aocialistov je prišel 23. t. m. 7 Budimpešto, kjer je predaval c 8ocializmu in klerikalizmu. * Madjarizorauje Beke. BNo7i list" piše, da je poklical inšpektor kr.-ograkib drž. železnic v Eeki 7 nedeljo železniške delavce in jim prebral odlok trgo^ekega ministra, po katerera si morajo dela^ci, ki niso še ogrski državljani, pridobiti ogrsko državljansko pra7ico tekom treh meaece?. Kdor ne zna ograkega jezika, 8e ga mora naučiti tekom šestih mesece?, če ne, izgubi službo. * Madjari in InozemstTO. Madjarski knjiže^nik ia bivši 7odja madjarskih autisemitov Istoczv Gyoro je izdal brošuro pod naslovom: rMadjaraki narod 7 obitelji evropskih narodo?", 7 kateri hoče inozemat^u dokazati, da so Madjari zaslužui za e^ropsko kulturo, ker odbijajo invazijo Slovano? ter iatodobno ščitijo Slovaue od pangermauizma. Gy5zo na7aja podatke. s katerimi hoče prepričati inozemst^o, da je madjarski jezik bogatejši od mnogih evropskih jeziko7. * llusija. Euski naučni miniater se imenuje Švarc in dela avojemu i.nenu 7so čast. Nedavno je dal 7seučiliškim profesorjem ukaz, da ne smejo biti člani nobene opozicionalne strauke. Znano je, da 80 profeaorji peterburškega vseučilišea skoro vai kadeti in kar jib je poalance^, atoje tudi a kadeti vred v opcziciji proti vladi. Gosp. Švarc jim je zdaj Bukazal", da morajo, bodiai izstopitiv iz opozicionalne stranke, ali pa iti 7 pokoj. Švare je Švarc! * Tolstoj je praznoval avojo osemdesetletnico dne 10. t. m. Euski listi so aklenili, da po7odom tpga slavja izdajo posebne izdaje, toda 7lada je prepo^edala, da ne smejo listi 0 politiških uazorib in 0 pomenu grofa Tolstoja prav ničesar pisati, aicer ae jim je zagrozilo uničenje dotičnib listov. Peterburška akademija znanosti je vkljub prepo^edi S7ete sinode sklenila izročiti grofu spomenieo. V Petrogradu so 7sa gledališča na osemdesetletni rojstni dan priredila gledališke igre, ki jih je spiaal Tolatoj. Petrograjsko vseučilišče ga je imeno^alo za častnega doktorja. * Snltanova apanaža. Civilna lista za sultana je določena na mesee 8 25.000 funti (to je okolo pol milijona kron). Iatotoliko bo znašala apanaža za sultanovo rodovino. * Pr7l tnrški socialistiškl llst. Turški socialist Mehmed Seheb, ki je bil te dni izpuščen iz zapora, je začel 7 Smirni izdajati pm socialistiški list 7 Turčiji. * Prepo^edan kongrcs romnnskih dijakov. Ogrski Eomua dr. Lascu je bil zaradi nščnvanja proti ogrski državi" obsojen 7 ječo, pobeguil je pa pred kaznijo na Bomunsko. Tu je organiziral dijaštvo ter pripravljal protestoi kongres proti Madjarom. Kongres se je imel vršiti 7 Jassvju ter je imel protestirati proti barbarskemu tlačenju narodnosti na Ogrskem. Madjari, čuvši za ta kougre8, so pri baronu Aehrenthalu poaredo^ali 7 namen, da opozori na ta kougrea romunskega ministrskega predsednika. Aehrenthal ae je temu pozi^u odzval, ia romunski minister je ta kongres pi*epovedal. * Za madjarizacijo SlaTonlje. nBudapesti Hirlap" je te dni priobčil članek 0 madjarst7u Sla^onije. List pravi, da ui rea, kar pravi statistika, da je v Hrvaški iu Slavoniji le 103.435 Madjarov, pač paje v Slavoniji nad 200.000 Madjarov! Pravi nadalje, da je društvo nJulian" odprlo novo subskripcijo za otvarjanje uovih madjaiskih šol 7 Hrvaški. Pozivlja Madjare, naj dajajo denarja. Prilika je izvratna, zakaj sedauji ban se 7zdržuje na vladi, ker to hočejo Madjari ; zaraditega ot^arja šole^ kakor žele oni.