pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 40
MURSKA SOBOTA, 8. OKT. 1959
Cena din 10.-
PRAZNIK A LENDAVI
LENDAVA PROSLAVILA 40-LETNICO USTANOVITVE KPJ IN 25. OBLETNICO PRVE ŠTEVILKE »LJUDSKE PRAVICE« — V OKVIRU PROSLAVE JE BIL ODPRT OBRAT »PLETILSTVO« -PROSLAVA 10-LETNICE
OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
Lendavska občina je v preteklem tednu svečano proslavila pomembni jubilej Zveze komunistov Jugoslavije in obletnico izida prve številke Ljudske pravice«, lista, ki ga je po besedah njegovega prvega urednika Miška Kranjca, »pisalo ljudstvo«. Ob tem prazniku je najmlajši delovni kolektiv (Tovarne čevljev Planika«) izvolil svoj prvi delavski svet, Tovarna dežnikov v Lendavi pa v soboto 3. oktobra odprla nov obrat »Pletilstvo«, v katerem se bo lahko zaposlilo že letos nad 60 delavcev. Tudi Velika Polana je svoj krajevni praznik posvetila obletnici KPJ
V nedeljo dopoldne je približno ob deseti uri po svečano okrašeni glavni lendavski ulici krenila na športno igrišče povorka gasilcev, telovadcev TVD
»Partizan«, delovnih kolektivov in drugih. Na športnem igrišču, kjer je bilo osrednje politično zborovanje, se ji je pridružilo več tisoč občanov. Zborovanju
Častni gostje na tribuni
so prisostvovali tudi član CK ZKS in prvi urednik »Ljudske pravice«, pisatelj Miško Kranjec, član CK ZKS in sekretar okrajnega komiteja ZKS Jan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič, organizacijski sekretar OK ZKS Franc Skoberne in drugi.
Po pozdravnih besedah sekretarja občinskega komiteja Milana Frančiškina je govoril član CK ZKS pisatelj Miško Kranjec. Tov. Kranjec je zbranim najprej orisal zgodovino Komunistične partije, posebej revolucionarne dogodke 1918. leta v Prekmurju, ki sa bili sicer po obsegu majhni, a so med prekmurskim ljudstvom zapustili pomembne revolucionarne ideje, ki jih je bilo čutiti zlasti kasneje, ko so začeli delovati napredni študentje in našli mnogo ljudi, ki so jim pri naprednem delu pomagali. Enako je bilo tudi takrat, ko je prav pred petindvajsetimi leti začela izhajati »Ljudska pravica«. List si je takoj pridobil dovolj sodelavcev in somišljenikov, ki so mu pomagali, da je kljub oviram takratnih oblastnikov izhajal vse leto, kar mu brez take pomoči ne bi uspelo.
Na zborovanju so nastopili tudi recitatorji z zborno recitacijo in gasilci s praktičnimi vajami ter tako proslavili 10. obletnico občinske gasilske zveze. Delo gasilskih društev pa je orisal tov. Novosel.
OBČINSKI PRAZNIK V M. SOBOTI
PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV
NEDELJA, dne 11. oktobra
ob 13. uri o Strukovcih otvoritev mostu čez Ledavo.
PONEDELJEK, dne 12. oktobra
ob 14. uri na dvorišču TVD Partizan zaključno tekmovanje v odbojki.
ob 16. uri na kegljišču pri Luliku o Črnelavcih zaključno tekmovanje o kegljanju.
ob 17. uri bo v avli kina Park odprta razstava slik Ernesta Penhoferja.
ob 20. uri bo o kinodvorani koncert Slovenskega okteta.
TOREK, dne 13. oktobra
ob 15. uri zaključno tekmovanje v streljanju v dvorani Stare osnovne šole.
ob 18. uri v hotelu Zvezda šahovski turnir.
SREDA, dne 14. oktobra
ob 15. uri na igrišču NK Sobota lahkoatletsko tekmovanje.
ČETRTEK, dne 15. oktobra
ob 15. uri zaključna nogometna tekma na igrišču NK Sobota.
PETEK, dne 16. oktobra
ob 18. uri ulični tek Sobote
ob 19. uri razdelitev pokalov in diplom o hotelu Zvezda zmagovalcem sindikalnega tekmovanja.
ob 20. uri Večer jugoslovanskih plesov v dvorani kina Park.
SOBOTA, dne 17. oktobra
ob 9. uri o dvorani kina Park svečana seja Občinskega ljudskega odbora M. Sobota.
ob It. uri položitev vencev in komemoraitiivna svečanost ob prestavljenem spomeniku Štefana Kovača pred kinom Park. Zbor aktivistov in borcev NOB v Prekmurju.
NEDELJA, dne 18. oktobra
ob 9. uri položitev temeljnega kamna novi osnovni šoli v Bogojini.
ob 10. uri otvoritev novega strelišča v Fazanariji.
Z zborovanja v Lendavi
DAN KMEČKE MLADINE NA CANKOVI
PRIKAZ NAPREDNEGA KMETIJSTVA
Aktiv mladih zadružnikov na Cankovi je v nedeljo svečano proslavil 9voj praznik, Dan kmečke mladine, ki je bil povezan s proslavo 40-letnice Partije in SKOJ. Po demonstrativnem prikazu sodobne obdelave zemlje je bila proslava, katere »o se med drugimi udeležili tudi predsednik OZZ Stefan Antalič, predsednik Okrajnega komiteja LMS Štefan Šeruga, predsednik Občinskega komiteja LMS Franc Čagran, predstavniki kmetijskih zadrug ter drugi gostje.
Na Čajnikov L je nedelja potekla v slavnostnem vzdušju. Mladina se je na svoj praznik že dolgo pripravljala. Z zasta-
vami, slavoloki in napisi okrašena Cankova je pričala, da mladina daje obračun svojega dela. Najprej je bil na zadruž-
ni parceli zemlje demonstrativen prikaz sodobne obdelave zemlje. Dvanajst mladih traktoristov je z dvanajstimi traktorji in njihovimi priključki v dobri uri zoralo in pripravilo za setev skoraj dva hektarja zemlje.
Na proslav: je o delu in o uspehih aktiva govoril predsednik aktiva Lojze Lovenjak. V kulturnem sporedu pa so sodelovali poleg pionirskega pevskega zbora še recitatorji, folklorna skupina in ansambel s s pevkama Micko in Olgo.
Cankovski aktiv mladih zadružnikov so ustanovili pred dvema letoma. Mladi zadružniki so najprej delali poskuse z umetnimi gnojili.
potem ipa so prešli na intenzivno obdelovanje zemlje. Še to jesen pa bo aktiv v pogodbenem sodelovanju z zadrugo na večji parceli zasejal Lta-lijanslko pšenico. Aktiv je doslej priredil več .poučnih ekskurzij na vzorno urejena socialistična gospodarstva, kjer so si pridobili veliko koristnih izkušenj. Aktiv šteje 16 članov, trudi|jo pa se, da bi v svoje vrste vključili vso kmečko mladino. Pri volitvah v zadružni svet je bilo izvoljenih 7 članov aktiva. Letos so sodelovali tudi na nagradnem tekmovanju, ki ga je organizirulo uredništvo Kmečkega glasu in so zasedli drugo mesto v republiki. Aktivu pri delu veliko pomaga kmetijska zadruga, ki mu bo letos tudi dala parcelo, na kateri bodo posejali pšenico.
M. E.
SLOVENSKI OKTET
bo gostoval v Murski Soboti v ponedeljek 12. oktobra 1959 ob 20. uri v dvorani kina Park
V okviru letošnjih prireditev občinskega praznika prireja koncert Slovenskega okteta CZP Pomurski tisk — kot proslavo 10-letnice izhajanja Pomurskega vestnika. — Vstopnice dobite n knjigarni Dobra knjiga v soboto in ponedeljek.
Temeljni kamen za šolo v Bogojini
Pred kratkim je komisija določila lokacije za novo šolo v Bogojini. Šola bo dvonadstropna in bo imela 7 učilnc, gradili pa jo bodo zraven sedanje. Ob prazniku občine M. Sobota bo na posebni svečanosti položen temeljni kamen. Temelje bodo začeli, graditi verjetno že letos, ostalo pa spomladi. Gradnja se bo precej pocenila, ker so o-
peko napravili vaščani sami. Gradnja šole je zares nujna, saj ima dosedanja šola, ki jo obiskuje okrog 400 otrok .iz 12 vasi, samo tri učilnice, ostale pa so raztresene po vasi.
Pričakujejo, da bodo ljudje z okoliških vasi tudi v bodoče pomagali s prostovoljnim delom in gradbenim materialom ter tako pocenili gradnjo.
Požar v ljutomerski Konfekciji
V torek dopoldne okrog 9.30 je v obratu Konfekcije na Prešernovi cesti v Ljutomeru, kjer izdelujejo odeje, izbruhnil požar. Kot ugotavljajo, se je požar razširil iz peči. od koder je verjetno na tla. kjer so ležali koščki vate. padel ogorek. Ko so ugotovili požar, so ga skušali pogasiti sami. vendar so morali poklicati na pomoč gasilce. Raziskava je še v teku.
Povzročena škoda je precejšnja in bo po dosedanjih ugotovitvah znašala nad pol milijona dinarjev.	-ko
VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 9. DO 18. OKTOBRA
Suho in po večini sončno vreme. Le okrog 17. oktobra kaže na neko kratkotrajno poslabšanje, ki bo morda prineslo manjše padavine.
pravice«, minulo soboto pa je TVD »Partizan
Ljudske  v Len-
davi priredilo telovadno akademijo.
TITO OTROKOM
Predsednik republike Tito je poslati ob Tednu otroka preko Scela društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije poslanico, v kateri med drugim pravi:
Dragi otroci! Rad se odzovem prošti ji, naj naslovim na vas nekaj besed ob tednu otroka, tembolj, ker se letos tudi teden otroka vključuje v proslavo 40-letnice KPJ in SKOJ, ker se je malone istočasno začelo leto pregleda uspehov in nalog pionirjev zadružnikov in mladih ljubiteljev narave Jugoslavije.
Tudi ob tej priložnosti bi rad poudaril, da je tudi vaša naloga. da negujete in nudalje razvijate bratstvo in enotnost naših narodov, ki je ena najdragocenejših in največjih pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe. Vi, ki niste obremenjeni s predsodki minulosti, lahko za to mnogo storite. Ljubezen in najčistejše tovarištvo naj povezujeta otroke vseh naših narodov. Varajte in razvijajte še drage velike pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije!
Želim vam, moji mladi tovariši, da postanete vredni nasledniki starejšega revolucionarnega pokolenja. Bodite roti, ki bo ponesel naprej slavo naše dežele, ki bo imel zmerom najboljše lastnosti, kakršne so naše narode odlikovale v zgodovini. V svojih kolektivih, otroških organizacijah, povsod, kjer živite in delate, razvijajte med seboj tovariško sodelovanje, nesebično in vzajemno pomoč, odkritosrčnost, resnicoljubnost, marljivost, skromnost in vse tisto, kar je v človeškem značaju najlepše in najplemenitejše. Bodite tisti, ki bodo naposled
izkoreninili negativne ostanke minulosti!
Ob tednu otroka pošiljam otrokom Jugoslavije svoje tople in prisrčne pozdrave.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Smrt Bandaranaika
Z iskrenim žalovanjem se je ljudstvo Cejlona prejšnji teden za vedno poslovilo od svojega priljubljenega voditelja, predsednika vlade Solomona Bandaranaika., ki je preminil kot žrtev atentata. V znamenju žalosti za človekom, ki je veliko pomenil ne samo v mejah Cejlonu, je bil ves ta »zeleni otok« prekrit z belimi zastavami, ki tam pomenijo simbol žalosti.
Smrt tega hrabrega in uspešnega narodnega voditelja, prijatelja naše dežele, je še bolj utrdila ljudstvo Cejlona v njegovi odločnosti, da brani svojo neodvisnost, da se bori za napredek itn mir v svetu in sodelovanje med narodi, za principe, za katere se je tako ognjevito vnemal SOLOMON BANDARANAIKE.
Pogreba cejlonskega premiera so prisostvovale delegacije mnogih dežel. Na čelu jugoslovanske delegacije je bil dr. Marijan Brecelj, član Zveznega izvršnega sveta.
Za novega predsednika cejlonske vlade je bil imenovan Vidjajanada Dahajanake, prvi sodelavec umrlega Bandaranaika. Novi premier bo nadaljeval politiko svojega predsednika.
Alžir v OZN
V okviru OZN si prizadevajo, da bi našli nekake možnosti za rešitev alžirskega vprašanja. Pri tem opozarjajo, da francoski predstavniki siti v Parizu niti v OZN niso javno odkonili deklaracije alžirske vlade, pa tudi, da se večina delegacij zavzema za neposredne stike med začasno alžirsko in francosko vlado.
Precej optimizma je vzbudila tudi ponudba tuniške in maroške vlade,
da sta pripravljeni posredovati med obema vladama. Nekaj ameriških vodilnih dnevnikov je s precejšnjo simpatijo obravnavalo alžirsko deklaracijo kot dogodek, ki nudi precejšnje možnosti, za diplomatsko formulo, s pomočjo katere bi lahko našli pot do stikov med obema vladama. Kaže, da skušajo znotraj OZN na nek način premakniti alžirski vozel z mrtve točke. Samo dejavnost bodo bržkone še okrepili v Času, ko se bo problema lotil politični odbor.
Desetletnica LR Kitajske
Ljudska republika Kitajska te dni slavi obletnico svoje revolucije. Revolucionarna borba kitajskega ljudstva je trajala trideset let in njena končna zmaga pomeni za svet datum ogromnega zgodovinskega pomena.
V teh desetih letih, odkar so pričeli v tej deželi, ki je po številu prebivalstva prva na sveta, graditi socializem, so vložili izredne napore, da deželo rešijo iz stoletne zaostalosti in premagajo številna globoka protislovja. Dosegli so pomembne rezultate, ki pa bi bili verjetno še večji, če ne bi bilo določenih iskanj in eksperimentov, ki so se v praksi pokazali kot slabi in jih je življenje moralo popravilu Tudi kitajska zunanja politika kot odraz notranjega dogajanja je bila prav tako večkrat nerazumljiva in je škodila tako ugledni kot vplivom LR Kitajske v mednarodni areni. Takšna politika je posebno prišla do izraza v brezumni kampanji, ki jo že vrsto let
vodijo proti socialistični Jugoslaviji. Kljub temu pa jugoslovanski narodi želijo kitajskemu ljudstvu mnogo uspeha v socialistični graditvi.
Proslavi v Pekinga prisostvuje tudi sovjetska delegacija, ki jo vodi predsednik Nikita Hruščev.
POLJSKI MINISTER V ZDA
Poljski minister za ‘kmetijstvo O-chab se mudi od prvega oktobra na 14-dnevnem obisku v ZDA. Med svojim obiskom se bo sestal z zastopniki ameriške vlade in si ogledal glavna kmetijska središča ter tovarne za proizvodnjo kmetijskih strojev.
(NASA DELEGACIJA V VARŠAVI
V Varšavi se mudi jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi namestnik državnega sekretarja za kmetijstvo Milun Ivanovič.
INDIJSKI ODGOVOR PEKINGU
Predsednik indijske vlade Nehru je poslal kitajskemu premieru Cu En Laju odgovor na kitajsko noto, v katerem pravi, da ne bo uspešna nobena razprava med Kitajsko in Indijo. dokler se kitajske sile ne bodo umaknile iz obmejnih utrdb na indijski strani.
ŠE VEČ ZA VOJSKO
Francoski vojaški proračun za leto 1960, ki ga bodo prihodnje dni predložili v potrditev sknpščini, je v primeri z lanskim za 10 odstotkov višji in bo znašal 1618 milijard frankov.
7. OKTOBER
praznik jugoslovanske artilerije
Na začetku vojne naši partizani niso imeli dovolj pušk in mitraljezov. Topov pa še manj. Zato so naši topničarji in tudi ostali borci bili ponosni na svoj ožigalni top »Pitom«, in to upravičeno, saj so tudi sovražniki nemalokrat občutili moč in smrtonosnost tega partizanskega orožja. ,Pitom« je kmalu odstopil svoje mesto »mlajšim, sodobnim topovom, na katerih se danes učijo nove generacije topničarjev, sam pa se nahaja v Muzeju revolucije, kjer mladino spominja na težke, a slavne dni. Čeprav so novi topovi neredko velika in komplicirana orožja z neštetimi instrumenti in napravami, so jim naši mladi topničarji vselej kos in z njimi vešče ravnajo. Uspelo jim je, da na raznih streljanjih in vajah oživijo ta orožja in jim prebudijo moč.
PRED JESENSKO
SETVIJO
Naša dražba daje v zadnjih letih ogromna finančna sredstva za razvoj kmetijstva. Znano je namreč, da smo vsa leta po osvoboditvi uvažali iz drugih držav mnoge prehranbene artikle, predvsem pšenico. Za uvoz teh artiklov smo dajali pomembna devizna sredstva. Dogajalo se je, da so finančna sredstva, ki so bila predvidena za nabavo strojev za tovarne in strojev za poljedelstvo, morala biti izkoriščena za uvoz hrane. Uvažanje hrane je torej resno oviralo naš nadaljnji gospodarski razvoj bilanci.	
in nam povzročalo stalne težave v zunnnje-trgovinski plačilni Z druge strani naš petletni perspektivni plan predvideva stalno dviganje življenjskega standarda vseh naših delovnih ljudi. Življenjski standard se pa lahko dviga samo, če se dviga proizvodnost ne samo v industriji, pač pa tudi v kmetijstvu.
Glede na strukturo narodnega dohodka našega okraja ugotavljamo, da več kot polovico narodnega dohodka ustvarja kmetijstvo. Naša udeležba v republiškem narodnem dohodku iz kmetijstva je 12 odst. V jugoslovanskem narodnem dohodku iz kmetijstva smo pa zastopani z 0,09 odst. V Sloveniji ni nobenega okraja, ki bi ustvarjat tako visok procent narodnega dohodka iz kmetijstva, kar je razumljivo, ker imajo drugi kraji mnogo razvitejšo industrijo, ki jim ustvarja večji del narodnega dohodka.
Če pa primerjamo, koliko narodnega dohodka pride na enega prebivalca, ugotovimo, da je Pomurje med najslabšimi okraji v državi, ne samo v primerjavi z industrijsko razvitejšimi, pač pa tudi v primerjavi z agrarnimi okraji. Vzrokov za to je več, vendar je eden na:j-odiočilnejšlh dejstvo, da naše kmetijstvo ni sodobno, predvsem poljedelstvo. Hektarski donosi pri nas so še vedno zelo nizki in zaostajajo ne samo za hektarskimi donosi razvitejših držav, pač pa tudi za hektarskimi donosi v naš državi (Vojvo-dini, Hrvatski, Srbiji, Makedoniji. Zaostajanje v prizadevanjih za višje hektarske donose pa ma lahko trajne negativne posledce za splošen razvoj kmečkega prebivalstva v Pomurju. Treba je namreč imeti pred očmi dejstvo, da je Pomurje agrarno področje, ki ne bo kmalu industrializirano in bose dolgo vrsto let več na prebivalstva živela in delala v kmetijskim, na katerem se pa z uvedbo strojne obdelave in drugim agrotehničnim ukrepi da doseči, da se narodni dohodek podvoji ali celo trikratno in več poveča.
Naše zadruge so v tem pogledu že to dokazale, čeprav je bilo in in tam še precej po-
manjkljivosti pri tem delat. Mišim namreč na sodelovanje zadruge s kmetij.
Poglejmo kakšni so letošnji povprečni hektarski donosi italijanskih sort pšenice v nekaterih občinah v primerjavi z domačimi sortami:
dom. sorte Italijanke Ljutomer	1.410 kg	2 600 kg
Petrovci	850 kg	2,200 kg
Beltinci	1.200 kg	2.980 kg
Če vzamemo indeks 100 za domače sorte potem dobimo v beltinski občini za italijanke indeks 240, v Ljutomeru približno 190 in v Petrovcih približno 260.
Vendar moramo pri tem upoštevati, da je bilo letos predvsem za Italijanke izredno neugodno vreme in da niso dale normalnega donosa. Kljub temu pa so ponekod zelo dobro obrodile in niso redki primeri kjer je bil hektarski donos nad 35 q na hektar.
Poglejmo še, kakšne so pa dejanske možnosti pri pridelovanju visokorodnih sort pšenice in kako se lahko dvigne narodni dohodek samo pri višjem donosu pšenice.
Gornja tabela nam kaže, da je pridelek italijank približno enkrat več i i kot pridelek domačih sort. Predpostavmo, da bi v nekoliko ugodnejših vremenskih pogojih pridelali 1500 kg domače in 3000 kg italijanke na hektar. Če izhajamo iz take predpostavke in odštejemo večja vlaganja, ki znašalo po ha 39.120 din (seme, oranje, gnojila, zavarovanje, akumulacija), od druge polovice pridelka, tiste vsote, za katero smo povečali pridelek. nam od le vsote še vedno ostane 12.080din čistega dobička na hektar. Se pravi: 12.080 din več kot pa če sejemo domačo sorto brez sodelovanja z zadrugo. Poleg tega pa mamo globoko preorano zemljo kultivirano z umetnmi gnojili.
V celotnem okraju posejemo približno 15.000 ho »pšenico. Če bi vso to površ no zasedali z visokorodnimi vrstami pšenice in jo primerno obdelovali (glo-
boko oranje) bi se narodni dohodek kmečkega prebivalstva dvignil samo pri pšenci za 181 milijonov, da ne omenjam, kako bi narodni dohodek porasel še pri intenzivnejšem pridelovanju drugih kultur (koruze, krompirja, sladkorne pese, trav itd.).
Ker pa KZ lahko kreditirajo kmečkega proizvajalca, n! nujno, da ta takoj vlaganja KZ plača. pač pa lahko višji pridelek izkoristi še naprej za pogodbeno pitanje živine. Z vzrejo živine se višji hektarski donosi še mnogo boganeje poplačajo.
Po nekem izračunu bi se na ta načn proizvajalcem povečal letni dohodek za 615 nrlijonov dinarjev, kar pomeni, da b! že samo iz višjega hektarskega donosa pri pšenici, ki bi ga izkoristili za pitanje-prašičev. lahko krili dve tretjini davčnh bremen. Res je sicer, da so v tem računu zajete vse sedanje površine, tudi take, ki niso primerne za večja vlaganja. Vendar je pa tudi res. da bo z leti treba vse te površine meliorirati in usposobiti za rentah,nešo kmetijsko proizvodnjo.
Sedaj je čas setve. Sklenjeno je že mnogo pogodb med kmetijskimi zadrugami in posameznimi kmeti. Mnogi so sprevideli, da je to sodelovan je obojesfransko koristno. Žal pa še marsikdo meni. da bo lahko sam brez sodelovanja z zadrugo, brez globokega orania. brez u-metnih gnojil, brez kvalitetnega in preizkušenega semenn dosegel rentabilnejše rezultate. Menim, da skoraj ni več kmeta, ki bi ga upravniki zadruge, kmetijski tehniki, politični delavci in drugi zadružni sodelavci ne obvestili in prepričali o rentabilnosti sodelovanja. To je bila niihova dolžnost dolžnost. da pomorejo našemu kmetu. da ga poučilo. Skraini čas pa je pri vseh tistih, ki se še niso odločili, da se čimprej odločijo in pogumno krenejo k graditvi boljše bodočnosti tudi našemu kmečkemu človeku.
FRANC SKOBERNE
S proslave o Veliki Polani
PREPREČIMO EPIDEMIJO GRIŽE
Koncem meseca julija letos so se pojavili primeri griže. Bolezen, ki je posledica nečistoče in nesnage, se je zelo hitro razširila. V septembru je bilo že 120 registriran h bolnikov, in to največ iz področja soboške in bel.inske občine. Razen registriranih bolnikov pa je bilo še mnogo takih, ki se niso javili zdravniku in ti so najbolj nevarni prenašalci bolezenskih klic. V sedanjem času se bolezen spet nevarno širi in v bolnici je precej ljudi.
Vzrok za to je pri ljudeh samih. Ljudje namreč premalo dajo na osebno higieno in se ne varujejo povzročiteljev bolezni: muh, mrčesa in pa ne-
č:stoče. Zato je potrebno, da prebivalstvo podvzame vse u-krepe za preprečenje epidemije, to je, da izboljša osebno higieno, da uživa samo čisto sadje, pere solato v prekuhani vodi, prekuha mleko in da razkužuje stranišča s klorapnenim mlekom.
H gienska služba v okraju že klorira stranišča v javnih lokalih in zgradbah, klorira vodo ter skrbi, da se bolezen čimprej. prepreč. Seveda pa mora vsak posameznik k temu največ pomagati s tem, da se bo pravočasno javil pri zdravniku, če zboli in da bo izboljšaj higienske pogoje, v katerih živi.
Pred proslavo dvajsetletnice Doma Matije Gubca pri Vidmu ob Ščavnici
MARICA ROS mladinske aktivistka
Marica Ros-Satler se je rodila leta 1910 o Vučji vasi pri Križevcih pri Ljutomeru. Ko je končala meščanske šole, je nastopila službo praktikantke na pošti pri Vidmu ob Ščavnici Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu je postala upravnica pošte. Takoj po prihodu k Vidmu se je vključila v Društvo kmečkih fantov in deklet. V društvu je marljivo delala tudi še potem, ko se je v vročil a z Ivanom Satlerjem, ki je bil več let požrtvovalen predsednik Društva kmečkih fantov in deklet in to prav v času graditve Doma Matije Gubca in njegove manifestativne otvoritve 10. julija leta 1959.
Ko se je okupator polastil naših krajev, Marici Rosovi ni bilo lahko na pošti, predvsem zato. ker mu ni hotela pokorno služiti. Kot odločna nasprotnica fašizma je že vzletu 1941 dajala prvim aktivistom pri Vidmu razne informacije, ki jih je pobirala iz telefonskih pogovorov med okupatorskimi oblastniki. Z delom ni prenehala vse do svoje mučeniške smrti v juliju 1944. leta.
Na Maričinem domu v Ivaničih so se zbirali aktivisti OF, med njimi Tonček Stranjšak. Alojz Zadravec, Janko Jurkovič in Jože Talanpi. Izdajstvo Guzeja. ki je nekaj časa bival pri Satlerjevih. je prekinilo požrtvovalno delo Marice in njenega moža. Po nesrečni smrti Ivana Satlerja v začetku junija 1944. leta, sta dva orožnika devetnajstega julija 1944. leta zgodaj zjutraj prišla po Marico in jo odpeljala v nemško Radgono v zapor, kjer so io gestapovci mučili in ubili. Okupator je Satlerjevi materi sicer javil, da si je Marica sama vzela življenje, vendar je jetniški paznik to odločno zanikal in izpričal, da je Marica podlegla udarcem po senceh
Tako je Marica Ros-Satler od vsega začetka sodelovala v osvobodilnem boju in padla v tem boju. ne da bi karkoli priznala o svojem delu in delu v Osvobodilni fronti organiziranih sodelavcev.
RAZNE VESTI
9 ODLIKOVANCEV
Na letošnji republiški skupščini Zveze prijateljev mladine ie bilo odlikovanih z zlato značko za uspešno delovanje v DPM in pionirskih organizacijah tudi devet uglednih prosvetnih delavcev — vzgojiteljev mladine iz Pomurja: Miha Vršič. Dragica Razdevšek Franc Paitler. Milena Pirher. Franc Hainšek. Milena Štubei. Manko Golar, Milan Kocuvan in Manca Vodenik.
ZAKON O OSNOVNI ŠOLI
Ljudska skupščina LR Slovenije je prejšnji teden sprejeta zakon o osnovni šoli.
POLJSKE ZVDRUŽNICE V SLOVENIJI
Delegacija poljskih zadružnic, ki se je mudila v Jugoslavija je obiskala tudi Slovenijo, kjer so si ogledale zavode za pospeševanje gospodinjstva v Mariboru, Ptuju in Celju ter obrate nekaterih novih mlekarn in vinških kleti.
*
NAŠI NAČRTI ZA TOVARNE V ETIOPIJI
Tekstilni inštitut v Mariboru je izdelal glavni načrt za gradnjo tekstilnega kominata v Bacher Daru v Etiopiji. Načrt je izdelan po sodobnih načelih gradnje tekstilnih tovarn.
Poledavska dolina se je letos krepko vključila v kooperacijo
POMURSKI VESTNIK, 8. OKT. 1959
2
Ob 25-letnici Ljudske pravice
Ko je pred petindvajsetimi leti, 5. oktobra 1934, o Lendavi izšla prva številka Ljudske pravice, za nepoučenega bralca to ni bil poseben dogodek, niti ni vzbudil posebne pozornosti oblastnikov, ki so sicer budno pazili na vsak najmanjši znak revolucionarne dejavnosti. Saj si je bilo res težko predstavljati, da bi se prav o
Član CK Miško Kranjec
majhnem in zakotnem podeželskem mestecu rodilo tako pomembno glasilo, kakršno je Ljudska pravica o kratkem postala.
Nasprotno pa je bil dogodek za organizacijo Komunistične partije o Sloveniji izredno pomemben. Komunistična partija, ki je o tistem času na razne načine prebijala obroč ilegalnosti. v katero so jo oklenile vladajoče sile, da bi s tem zadušile delavsko gibanje, je z Ljudsko pravico po diktaturi, ki je zavladala 6. januarja 1929, prvič javno lahko spregovorila slovenskim delovnim množicam. To pa je bilo izredno pomembno, kajti o tistem času se je slovenski narod začel odločneje boriti zo-er diktaturo velike srbske buržoazije. ki se je že začela povezovati z grozečimi fašističnimi silami in je pripravljala izdajo jugoslovanskih narodov.
Ljudska pravica je kmalu po izidu kljub temu. da je prihajala iz obrobne Lendave, postala glasilo vsega slovenskega delovnega ljudstva. Ni mu samo govorila o grozečih nevarnostih, temveč je vzbudila izredno velik odmev, postala je last širokih delovnih množic, ki so v njej tudi neposredno spregovorile o vseh strahotah zatiranja in izkoriščanja. Zato
je njen prvi urednik pisatelj Miško Kranjec o zadnji številki, ki jo je uredil, upravičeno zapisal, da je to list, ki ga je pisalo slovensko delovno ljudstvo, kmetje, delavci, obrtniki ...«
Kratek čas, ko je Ljudska pravica izhajala v Lendavi (od 5. oktobra 1934 pa do 17. avgusta 1935, je bil tudi za Pomurje izredno pomemben. Ljudska pravica je prikazala čisto drugo podobo, kakor Kleklove Novine in Benkova Murska Krajina. Dopisi so pričali, da tu ne živijo več ljudje vdani starim patriarhalnim odnosom, temveč ljudje, ki se že zavedajo svojih pravic in jih tudi zahtevajo. Izredno velikega pomena pa je bilo, ker je na straneh Ljudske pravice o teh zahtevah ljudstvo tudi sam" spregovorilo, zalo pa je tudi čutilo, da je to njegovo glasi lo. Ob 20-letnici Ljudske pravice je o tem tov. Kardelj za pisal: Prekmursko ljudstvo ji dalo listu vso politično in moralno podporo. To dejstvo ne potrjuje samo tega, da je Ljud ska pravica tesneje povezala Prekmurje z ostalo Slovenijo ampak je prav dokaz, da je že
ostvarjena borbena povezanos prekmurskega ljudstva z oslalimi delovnimi ljudmi Sloveni je omogočila izhajanje Ljudske pravice kot glasila vsega slovenskega delovnega ljudstva. Ni dvoma, da je to dej stvo pomemben prispevek prekmurskega ljudstva skupnim uspehom slovenskih delovnih ljudi.
V tej Trši je bila tiskana Ljudska pravica
0 izobraževanju delavcev v Ljutomeru
Pred kratkim je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji 60 obravnavali sklepe III. plenuma OSS Murska Sobota ter v zvezi s tem naredili zaključke, kako izvajati omenjene sklepe imerilu občine. Nadalje so obravnavali vprašanje Izobraževanja delavcev v letu 1959/60. Ugotovili so, da je skrajni čas za sestavo planov in pričetek izobraževanja. Na področju občine so si nekatere podružnice že sestavile plan izobraževanja in pripravile že nekaj predavanj. Delo bo potrebno pospešti skupno z občinsko Ljudsko univerzo. Na koncu so se pogovorili tudi o Tednu otroka, k: bi mu naj tako sindikati kot vsi organi v občini posvetili posebno pozornost in nudili otroku pomoč ne samo v tem tednu, ampak stalno. O sprejetih sklepih bodo obvestili vse gospodarske organizacije in sindikalne podružnice v občini. V prihodnjih dneh pa bodo sklicali sejo občinskega sindikalnega sveta, na kateri se bodo Domenili o najaktualnejših nalogah.
POSVETOVANJE O DELU LJUDSKE UNIVERZE V BELTINCIH
Pred kratkim so se v Beltincih sestali zastopniki organizacij in društev na posvetovanju o delu Ljudske univerze v zimski sezon: 1959/60. Prisotni so bili mnenja, da je zaradi koordinacije celotnega ideološkega in izobraževalnega dela nujno, da bi za vso občino izdelala ideološka komisija ObK ZKS in ideološka komisija ObO SZDL popolnoma enotni študijski program, a vendar tako, da bodo potrebe prebivalstva in članov raznih gospodarskih in družbenih organizacij v celoti upoštevane. Da bo komisijama možno izdelati tak program študija, bodo organizacije in društva izdelale osnutek svojega programa študija, za potrebe svojega članstva, ki pa bodo vključeni v enotni program študija za celotno občino.
Ob Ormoški cesti v Ljutomeru rastejo nova stanovanja
Z zborovanja prosvetnih delavcev v M. Soboti
ŠOLO PRIBLIŽATI ŽIVLJENJU
la, da ne kaže opustiti občasnih zbo-
Občni zbor je začel dosedanji predsednik DUP, ravnatelj Glasbene šole v Soboti tovariš Eranc Hajnšek, ki je na začetku zborovanja pozdravil navzoče goste: sekretarja OK ZK Jana Rosa, sekretarja ObKZK Franca Šonajo, načelnika Sveta za šolstvo in prosveto OEO Karla Barbariča in zastopnika ObLO Mirka Štubla.
DUP je bilo v preteklem poslovnem delu — po združitvi prej ločenih društev učiteljev in profesorjev im po priključitvi bivšega (tankovskega, graškega in martjanskega društva — dokaj delavno. Organiziralo je 3 zborovanja za vse svoje članstvo. Na teh zborovanjih so predavali Franc Pediček, pedagoški svetnik Gustav Šilih in ravnatelj učiteljišča Janko Liška o pedagoških in
prosvetno-političniih temah v zvezi z razvojem našega šolstva. Društvu je bila zaupana organizacija prvega Dneva prosvetnih delavcev Pomurja, tk>i je bil prirejen v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ. Poleg uspelega zborovanja, na katerem je govoril predsednik republiškega sveta za šolstvo Vlado Majhen, je bil ta dan odkrit spomenik v NOB padlim prosvetnim delavcem, ki so službovali v Pomurju. V spomin na tovariše, katerih imena so vklesana v spomenik, je društvo ob tej priliki izdalo brošuro Padlim tovarišem. V njej so življenjepisi padlih in oris predvojnega naprednega gibanja med učiteljstvom (napisala Poldka Kos). Na Dan prosvetnih delavcev je društvo organiziralo v Soboti razne razstave o šolskem življenju Pomurja.
Razprava po poročilih je pokaza-
rovanj vsega članstva, saj je na takih zborovanj h najustreznejša možnost za obravnavanje zadev, ki zanimajo vse prosvetne delavce; sprejet pa je bil tudi predlog za delo po skupinah in strokovnih aktivih. Skupine bi se v glavnem sestajale na sedežih osemletk.
Občni zbor je izvoli nov 15-članski odbor, v katerem so zastopane vse predvidene skupine. Za predsednika je bi ponovno izvoljen tov. Fr. Hajnšek.
V drugem delu zborovanja sta predavala tov. Janko Liška in tov. Jan Ros: prvi o pomenu nedavno sprejetega Zakona o osnovni šoli, drugi o nekaterih vprašanjih v zvezi z delom učiteljstva na vasi
Tov. Jan Ros je v svojem govoru izrazil željo, naj se šola čimbolj približa življenju, se prav: — na kmetih prizadevanjem za socialistično kmetijstvo. V ta namen bi mars kaj lahko storila že osnovna šola. Se uspešneje pa bi lahko nadaljevale vzgojo socialističnih kmetijskih proizvajalcev kmetijsko-gospodarske šole, ki so prejšnja leta, zlasti v ljutomerskem okraju, že dobro delale.
Ob zaključku svojega nagovora je tov. Ros pozval prosvetne delavce, naj glede na potrebe šolstva v Pomurju r manjšem številu kakor doslej kompetirajo drugam. Naposled bodo razmere, ki ponekod za prosvetne delavce še niso najlažje, ob povečani skrb vseh družbenih činiteljev za šolstvo tudi v Prekmurju čedalje bolj ugodne. V petrovski občini n. pr. je ostalo to leto število učiteljstva skoraj neizpremenjeno. Učitelji in učiteljice v tej občini so družbeno zelo aktivni, zaživeli so z ljudmi,, med katerimi živijo. čeprav so ti kraji dalj od središč kakor večina drugih. Ta vzgled je vreden posnemanja!
Iva Seliškar
Letna skupščina Društva učiteljev in profesorjev v Ljutomeru:
Naloge učiteljev so vse večje
Pred dnevi je bila v Ljutomeru letna skupščina Društva učiteljev in profesorjev. Poleg tekočih organizacijskih nalog so govorili tudi o nadaljevanju študija programa ZKJ ter spoznavanju zakona o šolstvu, posebno še zakona o osnovnih šo-j lah, ki bo kmalu izšel. Govorili so tudi o ustanavljanju pevskih zborov, šolskih d zadrug in delavnic. Poleg tega so nakazali potrebo po boljšem organiziranju kmetijsko-gospodarskih šol in gradnji stanovanj za prosvetne delavce.
Že na lanskem občnem zboru društva so si zadali kot glavno nalogo izobraževanje članstva in to predvsem s spoznavanjem programa ZKJ ter zakona o šolstvu. Vse te naloge so v glavnem izvršili. Poteg študija programa ZKJ, ki se je vršil v 6 centrih občine skupno z organizacijami Zveze komunistov, so imel: več koristnih predavani in seminarjev. Društvo je imelo skozi vse leto tesno povezavo z ObK ZKS v Ljutomeru, ki mu je pri studiju in drugih vprašanjih nudil vso pomoč.
V ljutomerski občini vprašanje učnih moči ni preveč kričeče, vendar pa ni mogoče re-
či, da je normalna Ob letošnjem razpisu učiteljskih mest je prišlo v obč no 6 učiteljev, medtem ko jih je 12 odšlo. Večina je odsla iz osebnih družinskih razlogov, nekaj pa zaradi pomanjkanja primernih stanovanj. V zadnjih letih se vsepovsod ugotavlja pogosto preseljevanje učiteljev. To preseljevanje pogosto povzročajo poleg urejevanja življenjski razmer in pomanjkanja stanovanj tudi nepravilni odnosi v učiteljskem zboru. Ravno zaradi tega je važna da se na šolah v prvi vrsti pravilno uredijo medsebojni odnosi med učitelji. Občinski ljudski odbor pa bo moral v bodoče graditi za
učitelje tudi primerna stanovanja, ki jih manjka predvsem na vaseh.
Na občnem zboru so med drugim sklenil, da bodo v bodoče skrbeti za hitrejši razvoj šolskih zadrug in delavnic za tehnično dejavnost ter organizirali po šolah več pevskih zborov, čeprav povsod primanjkuje pevovodij. Sklenili so tudi, da bodo v bodoče pripravili več koristnih ekskurzij, občinski ljudski odbor pa je obljubil, da bodo poskrbeli tudi za ureditev primernih stanovanj za učitelje.
J. Stolnik
Društvo profesorjev in učiteljev v Radgoni
Za preusmeritev šole
Te dni so dali obračun svojega dela prosvetni delavci radgonske občine. Zborovanje je bilo hkrati slovo večletne predsednice Tončke Ostruhove, ki odhaja na novo službeno mesto v Liboje pri Celju. Zborovanja se je udeležil poleg članov predsednik ObLO Branko Zadravec in drugi.
V jubilejnem letu ZKJ so prosvetni delavci radgonske občine zastavili vse sile za usmeritev šole na novo pot. Minulo šolsko leto so skupno s člani ZK po partijskih organizacijah študiraL material VIL kongresa ZKJ in druge teme. Imeli so tudi predavanja o šolski zadrugi in šolskih vrtovih, o vzgoji šolskega in izvenšolskega otroka ter o telesni- vzgoji v osnovni šoli. Društvo je s pomočjo Sveta za šolstvo pri ObLO organiziralo ogled Traviate v Mariboru, ob koncu šolskega leta pa tridnevni poučni izlet.
Člani društva so študirali tudi osnutek zakona o osnovni šoli In poslali svoje predloge republiškemu svetu za prosveto in kulturo. Po svojem predsedniku je društvo bilo tesno povezano s svetom za šolstvo, s katerim je skupno reševalo pereča vprašanja.
Po volitvah novega upravnega odbora so prosvetni delavci
sprejeli več sklepov za poglobitev in zboljšanje svojega dela. Delo prosvetnih delavcev v radgonski občini ni lahko, ker manjka v občini 44 predavateljev in mora tako skoraj polovica učiteljev opravljati dvojno delo.	Ika
•
Nižja glasbena šola
Z letošnjim šolskim letom so v Križevcih pri Ljutomeru odprli paralelko ljutomerske nižje glasbene šole. Na paralelki so trije oddelki in sicer za violino, klavir in harmoniko. Med starši in otroci Križevec je za šolo veliko zanimanje. Številne učence, željne glasbe, prihajajo poučevat učitelji iz ljutomerske glasbene šole. S tem so na križevski osemletki rešili tudi problem zbornega petja, kajti eden izmed učiteljev iz Ljutomera je pripravljen, da bo vadil šolski pevski zbor.
Prijeten spomin na letovanje
Slovenski oktet v Murski Soboti
Malokateri jugoslovanski pevski zbor si verjetno s svojo kvaliteto in pristno domačnostjo ni pridobil toliko simpatij po vsej naši domovini in o tujini kot Slovenski oktet iz Ljubljane. Nič čudnega torej ni, če so se prav v zadnjem času med slovenskimi izseljenci o daljni Ameriki znova okrepili glasovi, ki izražajo željo, da bi jih ta naš najbolj reprezentativni peoski zbor obiskal s prelepo domačo pesmijo. Toda ose to so zaenkrat samo še želje. Povsem resnično pa je, da bo o ponedeljek. 12. oktobra o okviru prireditev občinskega praznika v Murski Soboti nastopil prav isti — Slovenski oktet.
Čeprav je ta naš zbor s svojimi dosedanjimi koncerti, radijskimi oddajami in posnetki na ploščah že tako znan, da mu ni treba posebnih komentarjev, je morda vendar prav, če še enkrat ponovimo nekatere podrobnosti glede ustanovitve, sestava in značaja tega prvovrstnega malega vokalnega ansambla. Zbor je bil ustanovljen leta 1951 prav z na-
menom, da goji na najvišji umetniški ravni našo domačo folklorno ljudsko pesem in da hkrati z izvajanjem najtežjih vokalnih skladb svetovnega repertoarja reprezentira tradicijo slovenskega vokalnega petja. Posebna komisija je izmed mnogih kandidatov izbrala osem glasov, ki so vsak zase močni in izraziti, hkrati pa med seboj dopolnjujoči se o čudovito harmonično celoto. Že skozi več kot osem let tako skupno pojejo o okviru tega komornega zbora — prva tenorja Janez Lipušček in Gašper Dermota, druga tenorja Božo Grošelj in Marij Kogoj, baritona Roman Petrovčič in Tone Kozleočar ter basa Anton Petrovčič in Artur Šulc. Kot je znano, sta prva tenorja Lipušček in Dermota solista ljubljanske Opere, pa tudi Dsi ostali razpolagajo z odličnim glasovnim materialom in njihovi solistični spevi v okviru oktetovih koncertov vzbujajo vselej in vsepovsod navdušeno odobravanje. Spomnimo se samo toliko popularne Maroltove ljudske pesmi o Ribniča-
nu Urbanu, ki jo morajo naši fantje vselej ponavljati, pa bodisi da gre za koncert o kaki majhni domači vasi ali za tuja velemesta tja do Pekinga.
Poleg koncertov v domovini je Slovenski oktet obredel že velik del sveta in dosegel velike koncertne uspehe o Avstriji, Italiji, Nizozemski, Veliki Britaniji. Zahodni Nemčiji, Franciji, Belgiji in Kitajski. Tudi dve pomembni inozemski podjetji, Philips na Nizozemskem in Radiag o Švici, sta izdelali več plošč s pesmimi Slovenskega okteta. Pomembno priznanje za dosedanje uspehe je bila Prešernova nagrada, ki jo je prejel Oktet za kulturne dosežke o LR Sloveniji leta 195?.
V letošnjem letu je oktet znova zablestel o okviru dubrovniških festivalskih prireditev in pred navdušenim občinstvom d Ljubljani. Slovensko pesem je ponesel rojakom onstran meje na Koroškem in na Goriškem tja do Čedada. Z lepimi uspehi se je vrnil s turneje po Bosni in s koncerta o Zagrebu, razen tega pa
obiskal še celo vrsto krajen po slovenski deželi in požrtvovalno pel na raznih proslavah, o tovarnah in v bolnišnicah. V posebno časi so si pevci Slovenskega okteta šteli, da so sodelovali na slavnostnem koncertu na Bledu pred predsednikom Titom in etiopskim cesarjem Hailem Selasijem. Verjetno bodo še letos gostovali d okviru kulturne izmenjave tudi o prijateljski Norveški na skandinavskem severu.
Oktet ima v svojem repertoarju, ki ga stalno obnavlja, poleg slovenskih ljudskih pesmi ter pesmi jugoslovanskih narodov tudi številne pesmi mednarodnega repertoarja in klasične renesanse — saj pojejo o desetih, enajstih jezikih. Z izbranim sporedom bodo prišli prihodnji teden tudi v Mursko Soboto in prepričani smo, da bodo naleteli na prav tako topel sprejem, kot so ga doživljali drugod po domovini in tujini.
BOGDAN POGAČNIK
POMURSKI VESTNIK, 8. OKT. 1959
3
Štirje čredinski pašniki
V kmetijskih zadrugah Lendava in Kobilje so se odločili, da bodo uredili v Dobrovniku. Dolnji Pincah in v Gornjem Lakcšu čred inske pašnike. Doslej je rušila na teh pašnikih zelo slaba trava, saj je 1 ha pašnika komaj zadostoval za eno, največ za dve kravi. Po končanih agromelioracijah bo hektar pašnika zadostoval za 4 do 5 glav goveje živine.
V katastrski občini Dobrovnik je bilo do leta 1935 še precej zemlje v takozvani urbarialni skupnosti. Tega leta so 100 ha te zemlje razdelili, ostal je le še pašnik, ki je meril 90 ha. Pašnik je pred nedavnim dal Občinski ljudski odbor Lendava v upravljanje Kmetijski zadrug: Kobije, ki se je odločila, da bo uredila vzoren čredinski pašnik. Predvidene agromelioracije obsegajo 70 ha, dočim bo potrebno ostalih 20 ha preorati ker je zemlja preveč zapuščena. Za 70 ha pašnika računajo 5 milijonov 800 tisoč dinarjev investicij.
Podobne čredinske pašnike bodo uredili še v Dolini. Pin-
cah in v Gornjem Lakošu. Pašnik v Dolini bo meril 59. v Gornjem Lakošu pa 65 hektarov. Za ureditev teh treh čredinskih pašnikov bodo porabili 7 milijonov dinarjev.
Doslej so bili omenjeni paš niki zelo zanemarjeni, kar seje pokazalo tudi v slabi travni ruši. Po končani ureditvi se bo zmogljivost pašnikov povečala za 4-krat, kar bo omogočalo v tem predelu lendavske občine boljšo živinorejo.
Nove pašnike bodo redno gnojili, jih z električnimi pastirji ogradili, tako da se bodo pasle krave po enem delu pašnika le dva dni.	-jm
Teleta v prvih pitališčih
Pred setvijo v beltinski občini
Po predvidenem planu bi letos v beltinski občini posejali s sodelovanjem kmetijskih zadrug 544 hektarov visokorodnih sort pšenice. Priprave za setev pšenice v sodelovanju s KZ so v polnem teku. KZ sklepajo pogodbe, hkrati pa nabavljajo potrebne količine semena in umetnih gnojil. Doslej so KZ sklenile 570 pogodb za setev visokorodnih sort pšenice, kar znaša nad 260 hektarov. Zaenkrat je največ sklenjenih pogodb v zadrugi Bistrica ob Muri za nad 50 hektarov.
Nekoliko slabše je v KZ Crensovci in Lipa-Odranci. Sicer se pa sedaj sklepajo pogodbe bolj hitro kot doslej. Kmetje sami prihajajo v KZ sklepat pogodbe, kar je razumljivo,saj se bo setev pšenice že začela.
Tečaj za mopediste v Beltincih
Avto-moto društvo v Beltincih, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti, opravičuje svoj obstoj. Predlo je že več šoferskih tečajev, ki so bili dobro obokani in zaključeni z dobrimi uspehi Vodstvo društva je sedaj organiziralo tečaj za mopedete prometnih predpisov. Tečaj bodo ob skoval, vsi lastni, liki mopedov. Ob zaključku tečaja bodo izpiti.
Nova skladišča
Kmetijska zadruga Mačkovci gradi novo poslopje, v katerem bodo skladišča, garaže ter trgovina za reprodukcijski material. Zgradba bo v surovem stanju gotova že letos, saj so temelji že gotovi Grad jo predvsem z lastnimi sredstvi, nekaj pa imajo najetega kredita. Opeko za to gradnjo so napravili doma, nekaj pa so je še naročili.
Veliko zanimanje za krožke
V okviru Tedna otroka sta imela tesne občne zbore tudi pionirska odreda »Daneta Šumenjaka« in »Jožeta KramarjaJuša« na sob.. I. osemletki. Poleg pionirjev, vzgojiteljev in vod i posameznih interesnih krožkov sta se zbora udeležila tudi predstavnika pokrovitelja pionirskega, odreda — »Pomurskega tiska«.
Na obeh občnih zborih so pionirji poslušali poročila svojih vodstev o dosedanjem delu in sprejeli delovne programe leto 1959 so tudi novi odredili vodstvu.
Pionirji in pionirke so pokazale letos izredno zanimanje za delo v posameznih krožkih, katerih bi bilo moč ustanoviti celo dvajset, če bodo pridobil dovolj vodij. Zanimajo se zlasti za tehnične, potem za kulturnoprosvene in športne krožke. To nalaga klubom LT, športnim, šahovskim in drugim organizacijam dokajšnjo odgovornost, saj je važno, da bo zanimanje mlad h tudi zajeto v konkretnem delovanju z njim:, saj imajo ta društva svoj naraščaj prav v pionirjih. Na občnem zboru so se pionirji zavzema za svojo pionirsko sobo in pa za to, da bi začel poslovati tud pionirski kino.	-sk
V kmetijski zadrugi Križevci
DOBRE PRIPRAVE ZA SETEV
Kje so vzroki, da zadruga ni izpolnila plana v pogodbenem sodelovanju
Kmetijska zadruga Križevci, ki se ukvarja v glavnem s poljedelstvom, z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbi za pravilno in pravočasno setev na svojem področju. Zaradi dobre organizacije in mehanizacije so zemljo zelo dohro pripravili za setev. Tudi vreme je bilo ugodno in jim je omogočilo dobro in pravočasno obdelavo težke ilovnate zemlje. Nekateri kmetje že kar ne morejo pogrešati traktorskega oranja, saj so se prepričali, da je globoko traktorsko oranje koristnejše in cenejše od onega s kravjo ali konjsko vprego.
Dcibra žetev je v veliki meri odvisna od kvalitetnega semena. Tega se tudi v križevski zadrugi dobro zavedajo in zato so vsi člani lastno seme očistili na zadružni selektor. Zadruga pa ima težave s semenom, ki ga naroča pri semenarni. Ker člani navadno zavlačujejo z naročilom, zadruga ne more pravočasno dobiti naročenega semena.
Vodstvo zadruge je dobro organiziralo tudi sklepanje pogodb za sodelovanje v pridelovanju visokorod-
nih sort pšenice. Po vaseh so kmete seznanjali s pogoji im predanostmi proizvodnje v sodelovanju. Kljub temu pa zadruga ni izpolnila prana. Kuj je temu vzrok, je težko dognati. Morda še vsi kmetje niso uvideli, da je sodelovanje im pridelek italijanke veliko večji, kot pridelek domače pšenice. Zgovoren dokaz za to je dejstvo, da bi marsikateri kmet na tem področju lansko leto bil brez kruha, če ga me bi rešila Italijanka. Lani so kljub povprečno slab letini zaradi obilice dežja spomladi, dale enkrat večji pridelek kot pa pšenica domačih sort. Tudi finančna bilanca je kljub višjim proizvodnim stroškom pozitivna ,pri Italijanki. T. S.
Vaščani Bankovec so prostovoljno navozili na vaške ceste okrog sto štirideset kubičnih metrov gramoza. Denar, ki ga bodo dobili za ureditev cest. bodo porabili za dograditev gasilskega doma.
Higiensko-tehnična zaščita v Pomurju
Pomanjkljiva preventiva
Letos v I. polletju 226 obratnih nesreč več kot lani v tem času
Naraščanje nesreč v gospodarskih organizacijah Pomurja je zaskrbljujoče in zahteva intenzivnejše delovanje na področju tehnično-higienske zaščite. Po podatkih Inšpektorata za delo pri CLO Murska Sobota je bilo letos v I. polletju 697 obratnih nesreč (od tega 5 smrtnih) ali 226 primerov več kot v tem razdobju lanskega leta, kar predstavlja spričo izgube delovnega časa. porasta oskrbnih dni in drugih posledic večmilijonsko gospodarsko škodo.
Ob tem nerazveseljivem pojavu pa ugotavljajo inšpekcijski organi, da je tehnično-higi-enska zaščita delavcev in delovnih mest v večini gospodarskih organizacij potisnjena v ozadje in zapostavljena. HTZ komisije kot organi delavskih svetov delujejo samo v nekaterih večjih podjetjih, medtem
ko drugod ne delajo ali pa jih sploh ni. Izredno redki so tudi primeri, da podjetja planirajo sredstva v ta namen, saj je pretežno tako, da le v nujnih primerili krpajo in še to takrat, ko jih je opozoril inšpekcija ali pa je že nastala škoda. Delavniki sveti imajo to problematiko le redkokdaj na dnevnem redu svojih sej, zato tudi ni ukrepanja. Za odnose do higiensko-tehnično zaščite je značilno tudi to, da se je pred nedavnim sklicanega posvetovanja, na katerem maj bi se pogovorili, kako s skupnimi prizadevanji 
 zajeziti rapidno naraščanje nesreč v gospodarstvu udeležila komaj petina povabljenih direktorjev. Kako naj še potem pričakujemo, da bo higiensko-tehnična zaščita poslala stalna skrb gospodarskih organizacij?
S povečanimi investicijami v zadnjih dveh letih vso že nastali ugodnejši pogoji za boljšo teih,n:čno-hi-gienslko zaščito v posameznih podjetjih (ljutomerska Opekarna. Tovarna čevljev Turnišče, Mlekopromet Ljutomeru itd.), drugod (Tovarna mesnih izdelkov, soboška Panonija. Pomursiki tisk itd.) pa povezujejo tovrstne iboljšave z nameravanimi investicijskimi vlaganji, ki bodo poleg povečanja obratnih prostorov, izboljšanja opreme itd. prinesle tudi potrebne ,prostore in naprave za higiensko in tehnično zaščito zaposlenih. Vendar pa je mogoče že z do-
bro voljo in razmeroma majhnimi sredtstvi v vseh gospodarskih organizacijah, tudi manjših, odpraviti marsikatero pomanjkljivost, ki je lahko povzročitelj nesreče. Teh pomanjkljivosti pa kar mrgoli: nezadostna s-knb za varnost zaposlenih, nakup nezaščitenih strojev, ki so jih druga podjetja že odpisala, nezadostna poučenost delavcev o potrebnih varnostnih ukrepih, zlasti še začetnikov, saj kažejo analize, da je teh največ med ponesrečenci, neustrezna skladišča pomanjkanje ustreznih pripomočkov v premetu, prinašanje alkoholnih pijač na delo pri spravljanju lesa na Goričkem itd. Mnogi delovni prostori so vlažni, drugi nezadostno razsvetljeni ali zračeni. Od559 pregledanih delovnih prostorov jem. pr. 34 trajno neustreznih (Panonija, opekarna Boreči, LIP Radgona, Konfekcija. Tovarna dežnikov itd.) in 25 začasno neustreznih. V teh prostorih dela 520 ljudi. Dalje so ugotovili 549 nezavarovanih strojev, od tega 70 pogonskih, 41 delovnih prostorov z nezadostno površno, 54 brez potrebne prostornine. 264 primerov pomanjkljive električne napeljave itd.
Za zboljšanje delovnih pogojev itn varnosti pri delu bo treba v Pomurju še marsikaj storiti, saj naraščanja števila nesreč v gospodarstvu nikakor ni moč opraviči z zaostalostjo, pomaj'kanjem finančnih sredstev itd. Začetnim prizadevanjem na tem področju — kot so bila. p.r. posvetotovanja po nekaterih podružnicah Zavoda za socialno zavarovanje, seminarji za člane HTZ komisij, Teden varnosti v Radgoni — bo potrebno dodati še nova, vendar odločilnejša. Tako nameravajo še letos priredili večje posvetovanje o higiensko-tehnični znščiti v okrajnem merilu, poučile razstave ih predavanja po podjetjih.
S. K.
PO TELEFONU SMO ZVEDELI
—	Pri nas trenutno ni nič novega! — je bili odgovor sobeše »Vrbe« na naš telefonski poziv.
—	To, da smo letos pričeli izdelovati tudi pankelne ploščice, pa menda ni več novo — smo zaključili razgovor.
Gradbeno podjetje »Zidar« v Murski Soboti bo gradilo svinjake na beltinskem posestvu. Dva svinjaka bodo sezidali letos, dva pa prihodnje leto do junija. Te dni je delavski svet podjetja razpravljal o zimskem izobraževainju delavcev. Spomladi je opravilo izpit za kvalifikacijo 17 delavcev, letos jih predvidevajo 15.
In še to. Delovni kolektiv je obiskal letos jeseniški zagrebški velesejem.
—	Tukaj stavbno in pohištveveno mizarstvo »Jelka«! —
—	Kaj novega? —
—	Trenutno še nič, toda predvidevamo gradnjo delavnic. Za to bomo porabili 4 miljoone dinarjev lastnih sredstev, za ostalo pa bomo najeli posojilo. —
—	Stara pesem glede financiranja — je bil odgovor z »Murske regulacije«. Ko je bil čas za sklepanje pogodb za gradbeni material pri nas še nismo vedeli, s kolikšnimi sredsltvi bomo razpolagali Zato pa moramo sedaj »loviti« vsak kilogram cementa posebej. Poleg tega nam je letos nagajala tudi voda. —
-jm
240 GOJENCEV
na Srednji Kmetijski šoli v Rakičanu
Na zadnji redni seji okrajnega ljudskega odbora so odborniki sprejeli sklep o ustanovitvi Srednje kmetijske šole Rakičan. Za upravnika šole je bil imenovan inž. Franc Skledar.
Glede na to smo se pri upravniku šole pozanimali, kako potekajo priprave za pričetek pouka. Za redno štiriletno srednjo
kmetijsko šolo se je prijavilo nad 1OO mladincev in mladink. Od tega je bilo sprejetih le 40 učencev, večina iz soboškega okraja.
V izredno dvoletno srednjo kmetijsko šalo so sprejeli 110 prijavljencev iz mariborskega in 90 iz soboškega okra ja. Skupno se je prijavilo za to šolo več kot dvakrat toliko..
Za nemoten pouk je preskrbljeno tudi glede predavateljev. Nekaj predavateljev so stalno namestili. nekaj jih bo predavalo honorarno. Prihodnje leto. ko bo v Rakičanu dograjen stanovanjski blok, bodo namestili še več stalnih predavateljev.
Letošnje število prijanjijencev kaže, da bo potrebno do prihodnjega šolskega leta sezidalj še en paviljon za učence. Precej težkoč so imeli letos zaradi nedograjenega internata. Tako morajo nekateri gojenci stanovati, v Murski Soboti.. Gradnja internata se je zavlekla predvsem zaradi pomanjkanja gradbenega materiala,	-jm
NA CESTI PREŽI SMRT
TE DNI — DO 2. OKTOBRA — TE BIL V BEOGRADU MEDNARODNI FESTIVAL Z NASLOVOM »ZAŠČITIMO CLOVFKA V PROMETU«. FESTIVALA SO SE UDELEŽILI ZASTOPNIKI 14 DRŽAV.
NA FESTIVALU SO MED DRUGIM UGOTAVLULI DA JE ZAHTEVAL LETA 1956 PROMET V TEH ŠTIRINAJSTIH DRŽ \VAH 40 012 ČLOVEŠKIH ŽIVL1EM. 1,125.383 LJUDI JE BILO PRI TEM POŠKODOVANIH DESETTISOČI OSTALI TRATNI INVALIDI. UGOTOVILI SO TUDI TO, DA število prometnih nesreč še Vedno narašča.
L ANI TE ISTO ZLO POBRALO V JUGOSLAVIJI 783 LJUDI, 4836 OSEB JE PILO POŠKODOVANIH. V SLOVENIJI PA SO LAM Z ABELEŽILI 165 MRTVIH.
IN PRI NAS? PREDLANI JE BILO V NAšEM OKRAJU
82 PROMETNIH NESREČ. PRI ČEMER JE IZGUBILO ŽIVLJENJE 3 OSEBAM JE BILO 116 PROMETNIM NESREČ IN PRI TEM 9 MRTVIH
DO KAKŠNIH ŠTEVTLK BI PRIŠLI ČE BI OCEMLI TUM VSO MATERIALNO ŠKODO, KI JO JE UTRPELA SKRIVNOST alI POSAMEZNIK KDO BI LAHKO OCENIL. NESREČO DRUŽIN, KI SO IZGUBILE OTROKA. OČETA, MATER’
OB VSEM TEM PA UGOTAVLJAMO DA JE VRIVEC VEČINE PROMETNIH NESREČ NEPREVIDNOST!
soboških cestah vse polno kolesarjev s podeželja.
Možakar srednjih let se peljs po po desni strani ceste. Pa ga nekdo pokliče čez cesto in meni nič tebi nič, možakar v ostrem ovinku prečka cesto. Večina takih niti ne pomisli, da mu je lahko za hrbtom avto, 'ki ga bo podrl, in takrat . . .
Tako pa ni samo v Soboti, marveč tudi v Ljutomeru, Radgoni in v Lendavi, sploh v krajih, kjer je promet nekoliko bolj živahen. Oster žvižg prometnikove piščalke je v ta-
kem primeru zadnje opozorilo, ki pomeni: .»Pazi, smrt je na preži!«
Lani je bilo v našem okraju registriranih 971 motornih vozil. Vprežn i vozil je bilo 20.608, dvokoles ce-n jo, da j ih je bilo 42.000. mopedov pa 320. Letos je seveda mototrnih vozil, mopedov in koles že mnogo več! Ce k temu prištejemo še prehod na motorna vozila in vprežna vozila, lahko ugotovimo, da sta potrebna na cesti le RED IN UPOŠTEVANJE PROMETNiH PREDPISOV NA VSAKEM KORAKU.
Da bo manj prometnih nesreč
Vedno večiji promet na cestah in vedno večje število premetnih nesreč zaheva nas skrbi celotne družbene skupnosti za varnost pešcev, kolesar-
jev, mopedistov, voznikov vprežnih vozil in voznikov avtomobilov.
V	ta namen so organizirali lani organi prometne varnosti v našem okraju 156 predavanj o cestno-prometnlh predpisih, katerih se je udeležilo 28.041 ljudi. Prikazovali so 36 diafilmov, ki si jih je ogledalo 7244 ljudi. Pripravili so tudi 5 razstav, pri katerih so zabeležili 14.520 obiskovalcev. V Soboti, Radgoni, Radencih, Ljutomeru, Lendavi in v Cremsovoih pa so osnovali pionirske prometne krožke, ki so med letom zelo uspešno delali.
V	Ljubljani so te dni organizirali pionirsko cestišče, na katerem se naša mlačna bogati s praktičnimi izkušnjam in se tako na zelo vabljeni v način seznanja s ceslno-prometnimi
predpisi. Škoda, da kaj takega ne moremo urediti tudi pri nas.
K večjemu poznavanju cestno-prometnih predpisov bo pripomoglo tudi
to, da bodo morali opravjati vozniške izpite tudi mopedisti. Tako se menda ne bo več zgodilo, da bi od 70 mopedistov vedelo Je 50, da je mogoče zasenčiti luč tudi na mopedu.
Nobena predavanja, kazni, predvajanje filmov, pričevanje pri tragičnih prizorih ob prometnih nesrečah pa ne bodo začela, če se ne bo vsak posameznik, ki pride na cesto, z vso odgovornostjo za svoje in za življenje sodržavljanov zavedal. da smrti ni mogoče prehiteti in da na vsakem metru ceste preži nanj smrt. Statistika kaže. da je to WStlem. ob katerem se moramrzamistiti.
Juš Makovec
Take prizore je vedno pogosteje videti na cestah
Smrti ne moreš prehiteti.
Tako je opozarjal eden izmed mnogih velikih propalepakon na festivalu »Zaščitimo človeka v prometu« ...
Opazujemo promet na Trgu zmage v Soboti. Na prometnem otoku sta prometnika Roman Softič in Andrej Suša.
Po cesti pripelje osebni avto. Prisodili smo mu večjo brzino. kot je dovoljena po mestu. Na ovinku se avto sreča s kolesarjem. Avtomobilist izsiljuje prednost. Kazalo je. da
kolesar pozna cestno-promefne predpise, zato ni ustavil. Rezultat: samo nekaj centimetrov je manjkalo, pa bi se avtomobilist zaletel v kolesarja. Ob tem povem naj samo to. da so tudi kolesarji in pešci ljudje. Spomnimo se avtomobila. ki drvi po blatni cesti. pešči pa mu držijo v bran dežnike, če pa teh nimajo nejevoljno godrnjajo in prekinjajo avtomobilizem, ko si brišejo z obraza blato.
In vendar: kolesarji problem št. 1
Kmalu za lem se nam je ponudila druga priložnost. Po Titovi cesti se je peljal kolesar. Na rami je imel cel šop. menda 5 metrov dolgih železnih palic. Oster žvižg piščalke: »Tovariš, tako ne smeš!« je bilo kratko in vljudno opozorilo prometnega miličnika. Za tem je peljal nekdo otroka na prtljažniku, nekdo se je pripeljal s kolesom v ovinek kar z leve strani, več kolesarjev je zavijalo levo in desno, ne da bi nakazali smer vožnje. Pešci pa so preč-
kali ulico kjerkoli je naneslo, čeprav so tudi v Soboti označeni na ulicah prehodi za pešce.
Takšna slika se nudi opazovalcu vsak dan. Še prav posebej popoldne ob dveh. ko delavci in uslužbenci hitijo domov. Vsakdo misli na popoldanske opravke in se niti najmanj ne zaveda, da na vsakem koraku preži nanj smrt. Če bi se, bi upošteval cestni red.
Še prav posebej živo je ob nedeljah ali ob praznikih. Takrat je na
Ni občnem zbo.ru društva prijateljev mladine je tajnica v poročilu o delu društva poudarja dejstvo, da je doslej bilo to društvo samo kot društvo učiteljev n poraba etarse naj se vključijo v društvo in prostovoljno prispevajo sredstva za letovanje in poučno ekskurzijo otrok. Na koncu so izvolili nov odbor.
Roditeljski sestanek v Križevcih
Preteklo nedeljo je bil na osemletki v Križevcih prvi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu, združen z občnim zborom društva prijateljev mladine. Upravitelj šole Janko Koren je najprej seznanil starše z novim učnim načrtom. Potem jim je govoril o potrebi po čim ožji povezavi šole z domom ne samo pri poučevanju, ampak tudi pri vzgoji otrok, šola ima težave tudi s pastirčki, ki vse preveč izostajajo od pouka.
V Tednu otroka bodo učence osmega razreda sprejeli v mladinsko organizacijo, orguinizraTi športni dan in na sploh poživili delo po krožkih talko, da bodo otroci začutili, da so ti dnevi res posvečeni njim. V višjih razredih šole bodo organizirali tečaj za prvo pomoč.
POMURSKI VESTNIK, 8. OKT. 1959
4
Za vso družino:
ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE!
Bogata izbira izgotovljenih oblačil, zlasti balonsbih plaščev, vetrovk, moških in fantovskih oblek, dežnih plaščev in jopic V POSLOVALNICI ,.OBLAČILA", LJUTOMER I
Najrazličnejši vzorci in kakovost stotov, kamgarna in drugega blaga za ženske kostime, posebno bogate zaloge volnenega blaga za ženske obleke, vseh vrst pletenine, srajce, trenirke, zimsko perilo za moške, ženske in otroške v .MANUFAKTURI", MIKLOŠIČEV TRG 6, LJUTOMERI
Trgovsko podjetje ,,Zarja ljutomer
OBMURSKA ZALOŽBA V MURSKI SOBOTI JE PRAVKAR IZDALA
GEOGRAFSKI ZBORNIK
ki ga je uredil dr. Svetozar Ilešič
Cena broširan: knjigi je 450 din, v platno vezani pa 580 din. Zbornik lahko kupite v knjigarnah v Murski Soboti, Lendavi. Ljutomeru :n Gornji Radgoni.
Zbornik prinaša prispevke uglednih strokovnjakov, ki so proučevali glavne geografske probleme Pomurja, razvoj Murske Sobote in ostalih krajev, na primer Puconec, Bodonec in bivše videmske občine, prinaša pa tudi oris razvoja vasi na Spodnjem Murskem polju in nazorno obravnava sezonsko zaposlovanje prekmurskega prebivalstva.
Pohitite z nakupom Zbornika, ker je naklada omejena.
KUHINJSKO OPREMO, novo. moško kolo znamke »Extra po ugodni ceni zaradi selitve prodam. Ferbežar Ivan, Tišina štev. 30.	M-899
MASIVEN ŠTEDILNIK ugodno prodam. Lendavska štev. 21, Murska Sobota.	M-900
DIJAKINJO SPREJMEM na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista.	M-982
DVOKRILNO OMARO, okroglo mizo in 3 tapecirane stole, prodam. Vprašati: vsako nedeljo od 7. do 12. ure, Stefana Kovača štev. 15/1-2.
M-903
4 HRASTOVE HLEVE v dobrem stanju, ugodno prodam. Sebeborci št. 132.	M-904
OSEBNI AVTO, dober in ekonomičen prodam za 280.000 din, v račun vzamem tudi moped. Naslov v upravi lista.	M-898
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem takoj. Koren. Lendavska štev. 10.	M-906
MANJŠE VINOGRADNO POSESTVO s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, zaradi bolezni prodam. Vprašati: Cagran, Banfi 109. (Razkrižje)	M-907
NOVO POHIŠTVO - SPALNICO, ugodno prodam. Vprašati pri Cerneku, Stefana Kovača štev. 7 (novi blok), vsak dan od 15. do 17. ure.
M-908
POSESTVO 5 ha z vsem inventarjem, zaradi bolezni prodam. Marko Makovec, Lukavci štev. 60.	M-848
POSESTVO v izmeri 2.5 ha, zaradi starosti prodam. Fekon Anton, Lokovci štev. 20 pri Negovi, p. Sp. Ivanjci.	M-891
MANJŠO HIŠO, pritlično, v Murski Soboti, prodam. Naslov v upravi lista.	M-892
GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem takoj. Slaščičarna Pauko, Murska Sobota.	M-893
POSESTVO v izmeri 1 ha z enostanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo v Murski Soboti, ugodno prodam. Balek Janez, Bakovska štev. 15, Murska Sobota.	M-896
VEČJE KMEČKO POSESTVO v najbližji okolici Maribora, ugodno prodam. Vprašati: Cankarjeva 10/1, Maribor.	M-895
LEPO ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom in gospodarskim poslopjem v najbližji okolici Maribora, prodam. Vprašati: Cankarjeva 10/1, Maribor.
M-894
HIŠNO POMOČNICO, veščo gospodinjo k manjši družini (2 otroka), iščem za takoj. Plača 6000 din. Ponudbe na upravo časopisa. ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom in z vsemi pritiklinami v Gornji Radgoni, prodam. Naslov v upravi lista.	M-916
HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt, in 4 ha zemlje s hišo ali brez nje, prodam. Pečarovci št. 4, p. Mačkovci. M-912
OBVESTILO!
Dne 10. in 11. oktobra vsi na PREKMURSKE KOLINE na Petanjce v gostilno Štiblar. Vabljeni! D-901
POJASNILO
V 38. številki Pomurskega vestnika smo pod naslovom »V Rakičanu je gorelo« objavili, da je požar povzročil 10-letni otrok, ko se je igral z vžigalicami. Omenjeni otrok pa je bil v tem času odsoten. Kot vse kaže, je požar povzročil 6-letni vnuk oškodovanca.
Pojasnilo objavljamo zato, ker so nekateri ljudje namenoma začeli otroka, za katerega so vedeli, da ni povzročil požara, žigosati za požigalca, kar ostro obsojamo.
RAZPIS
Po členu 10 Pravilnika o dajanju del v izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ, štev. 13/57)
RAZPISUJE STANOVANJSKA UPRAVA PRI OBLO LJUTOMER
I. JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih in obrtniških del zn 12-stanovanjski blok na Ormoški cesti v Ljutomeru, katerih predračunska vrednost znaša:
A. Gradbena dela	I5,213.285 din
B. Obrtniška dela	7,601.52 din Instalacijska dela se bodo oddajala ločeno od razpisanih del.
Rok za dovršitev gradbenih in obrtniških del do 1. julija 1960. Licitacija bo dne 30. oktobra 1959, ob 10. uri, v pisarni Stanovanjske
uprav« Ljutomer.
Varščino 1 odstotek predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene po 15. in 16. členu zgoraj cit ranega pravilnika. Ponudbi je treba predložiti priloge po razpisnih pogojih 17. Člena pravilnika.
Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije 30. oktobra 1959, do 10. ure v pisarni Stanovanjske uprave Ljutomer.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od objave licitacije v »DNEVNIKU PRIVREDNI PREGLED«.
Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 7677 din v gotovini.
0-915	STANOVANJSKA UPRAVA PRI OBLO LJUTOMER
RADIO M. SOBOTA
SPORED
Relejne radijske postaje M. Sobota
Nedelja, dne 11. oktobra 1959: ob 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame, ob 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku.
ob 12.40 Oddaja, posvečena občinskemu prazniku Murske Sobote ob 13.25 »Želeli ste, poslušajte«. Torek, dne 13. oktobra 1959: ob 17.00 Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame, ob 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku.
Četrtek, dne 15. oktobra 1959: ob 17.00 Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame, ob 17.15 Oddaja v madžarskem jezika.
ob 17.25 »Želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.05 in od 18.00 do 23.10. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.10.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI v Murski Soboti od 28. septembra do 3. oktobra Anton Režonju — sedmič, Stefan Kos in Roža Hartman — četrtič, Jožef Bednar — drugič, Karel Fujs — drugič, Janez Korošec — drugič, vsi iz Murske Sobote: Jožef Gobar, Crnelavci; Franc Gobar, Rankovci; Apolonija Gorza, Rakičan; Verona Dumdek — petič, Krajna; Stefan Lovenjak — tretjič, Poznanovci; Katica Perdigal — dragic, Dokležovje; Stefan Ritne, Dobrovnik; Ana Balajc, Dobrovnik; Rozalija Varga, Dobrovnik; Marija Konje, Dobrovnik; Ana Hanč, Dobrovnik.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljujm
TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
OBVESTILO!
Zdravstveni dom Gornja Radgona obvešča, da bo od 5. okt. do 31. oktobra 1959 ordiniral v splošni ambulanti dr. LOJZE TOPLAK ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 13. ure.
Petek, 9. oktobra — Nada Sobota, 10. oktobra — Dane Nedelja, 11. oktobra — Samo Ponedeljek, 12. oktobra — Maks Torek, 13. oktobra — Edo Sreda, 14. oktobra — Stojan Četrtek, 15. oktobra — Tereza
MURSKA SOBOTA — od 9. do 11. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Princ VALANT«; ol 12. do 13. oktobra ameriški barvni film: »V pomladi življenja«; od 14. do 15. oktobra madžarski film: »Nedeljska romanca«.
GORNJA RADGONA — od 10. do 11. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Sedem let zvestobe«; od 14. do 15. oktobra italijanski film: »Dekleta iz 04«.
LJUTOMER — od 10. do 11. oktobra francoski barvni film: »Pevec iz Mehike«; od 14. do 15. oktobra madžarski film: >12 zadetkov«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od
10.	do 11. oktobra italijanski barvni film: »Nepozabna pesem«; Samo 14. oktobra ameriški kriminalni film: »Hudobni angel«.
SLATINA RADENCI — od 10. do 11. oktobra ameriški film: »Modri pajčolan«; samo 15. oktobra nemški film: »Leteči razred«.
VERŽEJ — od 10. do 11. oktobra mehiški film: »Mladi Juarez«. Samo 14. oktobra ameriški film: »Ljubezen s tujcem«.
CEP1NCI — 11. oktobra ameriški barvni film: »Poslednji iz plemena
Komančev«.
VELIKA POLANA - od 10. do 11.
oktobra amer. barvni film: »Vzhodno od raja«.
GRAD — 11. oktobra poljski film »Kanal«.
VIDEM OB SCAVNICI — od 10. do
11.	oktobra sovjetski fiJm: »Iljič Lenin«.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše predrage mame, tašče in stare mame
M1RIJE VLAJ, roj. Vlaj
GOSTILNIČARKE V LEMERJIH
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeno poslednjo pot in obsuli njen grob s cvetjem in venci, kakor (udi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter nam stali ob strani v teh žalostnih dneh.
0-912	Žalujoči.
ZAHVALA
Ob prerani smrti ljubljene mame, babičke in tašče
VERE BERAIM
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeno poslednjo pot. Iskreno se zahvaljujemo tov. dr. Gabrielu Kastelicu za požrtvovalno in vztrajno zdravljenje. Zahvala vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam izrekli pismeno ali ustno sožalje.
Murska Sobota, Tabor, Plzen, Praha.
Žalujoči: hčerka Vlasta, vnukinja 3-897	Vlastica in zet inž. Jože Koren.
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti
RAZPISUJE DELOVNA MESTA
1.	REFERENTA ZA HTZ,
2.	REFERENTA ZA DAJATVE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA,
3.	REFERENTA ZA OD,
4.	REFERENTA ZA INVALIDSKO ZAVAROVANJE.
Pogoji: za delovna mesta od 1. do 3. srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v upravni službi, za delovno mesto pod 4. v šja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v upravni službi.
Kolkovane prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa v Pomurskem vestniku.
Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje 0-905	Murska Sobota
Gradbeno podjetje »TEHNIKA« v Ljubljani sprejme za svoja gradbišča v Ljubljani
100 NEKVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH
DELAVCEV
20 TESARJEV 40 ZIDARJEV
Delavci v starosti od 20. do 30. leta imajo možnost priučitve zidarskega poklica v tečajih, ki se bodo vršili v podjetju v zimskih mesecih. Delavec lahko postane polkvalificirani delavec za zdanje z opeko, polkvalificirani delavec-ometač ali pa polkvalifirani tesar. Delavcem, ki jim omogočimo obiskovanje tečaja in pridobitev polkvalifikacije, morajo ostali pri podjetju pogodbeno zaposleni za dobo 3 let, ko se jim omogoči pridobtev kvalifikacije.
Delavci naj se prijavijo zaradi napotila na Okrajni posredovalnici za delo v Murski Soboti, kjer prejmejo vsa potrebna pojasnila in napotnice za delo.	0-917
SOCIALNO ZAVAROVANJE
Socialno zavarovanje v podjetja
Že od začetka samouprave D socialnem zavarovanju se resno poslavlja vprašanje, kako približati službo socialnega zavarovanja neposredno zavarovancem. To vprašanje je zelo pomembno iz več razlogov, in sicer: del socialistične izgradnje predstavlja tudi socialistična zakonodaja in leta je precej zapletena prav na področju socialnega zavarovanja ter povzroča pri naših zavarovancih obilico težav pri uveljavljanju pravic iz socialnega zavarovanja.
Obstoječe stanje na tem področju terja ustrezno rešitev, o čemer so organi družbenega upravljanja o socialnem zavarovanju čestokrat razpravljali. Po veljavnih predpisih ne zadostuje, če zavarovanec izpolnjuje pogoje, odnosno ima pravico do dajatev in drugih pravic iz socialnega zavarovanja, >to pravico mora tudi uveljaviti« in prav to ni vedno lahko. Zadeva postane še težja, če se ta nepravilno uveljavlja. Dosedanja praksa je pokazal a, da zavarovanci izgubljajo veliko časa pri uveljavljanju svojih pravic, kar povzroča nezadovoljstvo v nemajhni meri in vpliva na izpad proizvodnje.
Na zadnjem zasedanju Okrajne skupščine socialnega zavarovanja v Murski Soboti je bil med drugim sprejet sklep o prenosu izvajanja zdravstvenega zavarovanja na podjetja. Te oblike približevanja socialnega zavarovanja zavarovancem so drugi okraji o Sloveniji v veliki meri uveljavili in ugotavljajo, da je to koristno za socialno zavarovanje, podjetja predvsem pa za zavarovance. Tako imenovana »POOBLAŠČENA PODJET-JAs izplačujejo za svoje zavarovance dajatve zdravstvenega zavarovanja, nakar izplačane dajatve obračunajo z zavodom za socialno zavarovanje. Na ta način se v veliki meri prihrani zavarovancem izguba časa pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja in tudi nezadovoljstva je o tem primeru manj.
Ta način izvajanja zdravstvenega zavarovanja ne predstavlja za podjetja posebne obremenitve, omogoča pa pregled zdravstvenega zavarovanja. Prosimo delovne kolektive in sindikalne organizacije, da na svojih sestankih o tem razpravljajo in dajo svoje predloge.
Zadn je čase je čedalje več pojavov različnih črevesnih nalezljivih bolezni, ki imajo svoj izvor v vsakodnevnih nehigienskih navadah. Da bi preprečili oziroma vsaj omejil: nadaljnje širjenje te bolezni in tako prihranili skupnosti ogromna sredstva, ki jih sedaj daje za zdravljenje te bolezni, izdaja sanitarni inšpektorat ObLO Murska Sobota naslednja
NAVODILA:
1.	Votlo pred pitjem prekuhati oziroma klorirati;
2.	Vso hrano je potrebno na primeren način zavarovati pred mrčesom — muhami;
3.	Preti jedjo in po uporabi stranišča redno prati roke;
4.	Mleko pred uporabo prekuhati;
5.	V tem času čim manj uporabljati surovo hrano;
6.	Sadje in zelenjavo preti uporabo oprati z neokuženo — prekuhano (desinfekcirano) vodo;
7.	Kloriranje vodnjakov, kjer bo to odredil sanitarni inšpektor, je obvezno in se bo vsako zanemarjanje najstrože kaznovalo;
8.	Vsaka oseba, ki bi imela kakšne znake črevesnih bolezni (bruhanje, driska itd.) se mora takoj javiti zdravniku, da jo pošlje v bolnišnico.
Zoper vsako osebo, ki se v takem primeru ne hi javila zdravniku, bo uveden kazenski postopek po veljavnih predpisih.
OBČINSKI SANITARNI INŠPEKTORAT MURSKA SOBOTA
Upravni odbor trgovskega podjetja »Goričanka« Šalovci
RAZPISUJ DELOVNI MESTI
1.	TRGOVSKEGA POSLOVODJE ZA POSL. ŠALOVCI
2.	VAJENCA ZA UK
Pogoji: pod 1. visokokvalifiacirani trgovski delavec ali kvalificirani trgovski delavec s 5-letno prakso;
Ped točko 2. uspešno končana 8-letka ali nižja gimnazija. Življenjepis predložiti do 15. oktobra 1959.	0-911
KRA-KR4 1959
SODE v dobrem stanju, prodam. Ljube Šercerja št. 2, Murska Sobota.
M-913
ENOSTANOVANJSKO HIŠO s 70 ari zemlje, prodam. Ljutomerska št. 13, Gornja Radgona.	M-914
POSESTVO, sestoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, travnika, sadonosnika, vinograda in gozda (vsega 3 ha), prodam. Pogoji ugodni. Marija Novak, Lahonci št. 33, p. Ivanjkovci pri Ormožu.
M-918
Bojan Sinko:
Mrlič v avtu
47
»Bal sem se že, da boste dovolj neumni in skočili tudi v morje, kot ste mi zagrozili že sinoči,« je cinično dejal Collins mladi dami. »Lahko bi vas zaklenil kakor vašega g. očeta, a hotel sem vas preizkusiti. Sicer pa bi vas ukazal brez pomisleka ustreliti, če bi le poizkušali kakšno neumnost. Sam si, kot nemara že veste, nikoli ne mažem rok s krvjo. Zato imam svoje ljudi. Tem je povsem vseeno, če imajo opravka z gospodi ali z damama. Kdor me ne uboga, mora okusiti mojo pravično jezo.«
Njegova surovost, ki je ni mogel skriti, je dražila Oniča. Toda pamet je boljša kot žamet, si je mislil slednji. Moral bo potrpeti, dokler ne pride na krov ladje policija. In takrat se bo začel ples, če bo treba, tudi krvavi.
»Več stvari je, o katerih se moram pogovoriti z vam:,« je spet povzel Collins, »toda ležave, ki mi jih povzroča krmar jahte, me zadržujejo. Videli ste, da je ladja že sinoči odvrgla svoj lažni plašč tovorne ladje .Oslo in ko se zdaj, boste lahko občudovali mojo jahto ,CaIypso Veste, nisem bil zaman dolga leta filmski producent in dobro se spoznam na vse podobne ukane. Lahko se zgod , da bomo v primeru potrebe presedli na atomsko podmornico in rad b spoznal tistega, ki bi ujel sled za menoj in me skušal ujeli. Gospod in gospod na Parker, zavedajte se, da vaju čaka ista pot in ista usoda kot mene. Poskrbel bom za to, da bo žig sokrivde za moje grehe onečed I tudi to spoštovano ime. No, sedaj pa vidita, kaj vam koristijo prijatelji.«
Colins se je cinično nasmehnil, nato pa zmagoslavno nadaljeval:
»Gospod Parker, kolikor mi je znano, posedujete lepe milijončke v dolarjih. Če vam je pri srcu ž vljenje vaše ednke, boste podpisali ček z ustrezno vsoto in prepustili polovico premoženja moji malenkosti. Sodim, da sem dovolj skromen v svojih zahtevah.«
Collins svojega stavka ni dokončal. Ročaj Občevega revolverja je zadel njegov tilnik, da ie ko vreča omahn i na tla. Nato mu je zamaši usta z njegovim lastnim robcem, roke in noge na mu je povezal okrog telesa, z vrvjo, ki jo je snela Syl z velikega rešilnega pasu na steni kabine.
»Skoraj žal m' je. da ga nisem ustrelil kot psa.« je ušlo Občil, ko je dvignil nezavestnega zlikovca in ga položil v posteljo, ki jo je sam pravkar v skoku zapustil.
Nekai hipov pozneje je Obč z naperjeno pištolo v roki prisilil k pokornosti še krmarja jahte tako postal njen neomejen gospodar. Collinsovega telesnega čuvarja je po kratkem boju še pred lem položil na tla kot njegovega gospodarja in zaklenil v isto kabino. Sedaj ni bife nobenega dvoma več: človek, ki se je skrival pod šifro »Calypso«, ni bil nihče drugi kot Percy Collins osebno.
*
Bilo je omamno parsko poletno hitro. V hotelu >Ritz< so se zbrali v salonu, opremljenem v stiču Ludovika XIV. vsi. smo jih spoznali v tej naši zvodbah nase Parker s hčerko Sv. Mamzinl, Padovab, Rarrvmore, Berv. Maxwe!l, dr. Krauss in Obč.
Vsa reč se je bila srečno končana, zato je priredi1 milijonar Barrymrrp majhen sorejem. NavzFc nenavadnemu času — bilo je še zgodaj — je bilo razpoloženje odlično. Najbolj razpoložen je bil kot je kazalo, gostitelj in to zato, ker je ves zamotan klobčič razvodja! One in ne policija.
POMURSKI VESTNIK, 8. OKT. 1959
5
KRA KRA 1959
Izredni uspeh sovjetskih znanstvenikov
Poletela je že tretja raketa
V nedeljo, 13. septembra zvečer je tri minute in 24 sekund po 22. uri z Zemlje usmerjen sovjetski izstrelek »Strela«, ki so ga izstrelili v soboto zjutraj, dosegel mesečevo površino. Temu znanstvenemu in tehničnemu uspehtu sovjetskih znanstvenikov so dali priznanja v vsem »velur.
Kje bodo našli ostanek raketnega oklepa z znamenito letnico 1959? Poročilo pravi, da je padla na 60° selenografske (lunine) dolžine in okoli 30° selenografske širine, torej zelo blizu sredine površja, ki nam ga kaže Luna. Omen jeni so tudi trije veliki kraterji, blizu katerih je človeški izstrelek prvikrat zadel izvenzemeljsko telo.
Znanstveniki so že dokazali. da je Mesec nenaseljen. Ker ga tudi ne obdaja ozračje, bomo lahko na njem prebivali, le tedaj. če bomo nosili posebna oblačila.
Eno je gotovo: prvi ljudje, ki bodo prispeli na Mesec, že ne bodo več mogli zaiti Danes imamo že podrobne zemljevide mesečeve površine, ki jih lahko že primerjamo z zemljini mi zemljevidi. Sovjetski znanstve-
niki so precej natanko označili kraj, kamor je priletel »Lunik I«. Po njihovi izjavi ležijo razbitine raketne konice na področju, ki ga omejujejo »Mare Tranquillum«, >Mare Serenitaks« in »Mare Vaporum«.
Mesečevo površje je sestavljeno v glavnem iz treh vrst obliki iz puščav, ki so v glavnem ravne in so od davnih časov ohranile ime »morje«, iz go-
rovij, ki so jim astronomi dal: večinoma imena, ki jih imajo gorovja na Zemlji, in iz krožnih gorovij, kraterji ali žrela imenovanih. Teh je mnogo deset tisočev, največji med njimi pa so tako veliki, da bi vanje položil dobršen del Sloven je, n. pr. Grimaldi in Schickard. Pa tudi kraterji Cavius, Ptolomaeus in drugi so velikani.
Obseg Meseca predstavlja
približno petdesetino Zemljinega obsega. Mesečeva gmota (masa) pa je 81-krat manjša od zemljine gmote.
Astronomi so razen tega prepričani., da so precej natanko izmerili tudi temperaturo na Mesecu. Na najbolj vročem kraju so izmeril: okoli 123 stopinj Celzija, na najhladnejšem kraju pa okoli minus osemdeset stopinj.
Nova raketa v vesolju
Po treh tednih, v nedeljo, 4. oktobra zjutraj so pa v Sovjetski zvezi izstrelili že tretjo kozmično raketo, ki bo obšla Luno in se nato vrnila proti Zemlji ter postala njen satelit.
Trenutek, ko so izstrelili raketo. niso izbrali po naključju. Med 2. in 4. oktobrom je Mesec oddaljen od zemlje »le« 363 tisoč kilometrov. Po splošnem priznanju je polet okrog Meseca mnogo tež ji kot vodeni zadetek na sam Mesec. Tir, po katerem se giblje raketa, morajo določiti z večjo natančnostjo kakor pri izstrelitvi rakete na Mesec.
Upoštevati morajo pri ugotavljanju hitrosti ne le natančen čas, ko naj raketa prispe v določeno območje, temveč tudi moč mesečeve teže, ki mora biti dovolj velika, da zavre raketo, ki se premika v polni hitrosti poleg Meseca in jo zadrži v območju zemeljske teže. Mesečeva teža igra v tem primeru vlogo koša pri košarki, ki bo poslala raketo spet nazaj na
Zemljo. Ni izključeno, da se bo medplanetarna postaja spremenila v zemeljski satelit z nenavadno raztegnjenim tirom v obliki elipse, katere največja os bo merila 400 tisoč kilometrov.
Obe izstrelitvi predstavljata velik uspeh sovjetskih znanstvenikov. Raketa bo med svojim poletom okrog Lune posnela n jeno drugo stran, ki je z Zemlje ni mogoče videti.
Borba proti žuželkam
V Ženevi zaseda strokovni komite Svetovne zdravstvene organizacije, ki pregleduje rezultate svojega 2-letnega dela — prončevanje odpornosti Insektov proti DDT in drugim insekticidom.
Komite, ki je proučeval v mnogih predelih sveta, je dosegel, da ima danes Svetovna zdravstvena organizacija .približno jasno sliko o tem, katere vrste komarjev so odporne proti posameznim vrstam Insekticidov. Ti podatki so pomembni za uspeh v borbi proti malariji v svetu, proti kateri se bori Svetovna zdravstvena organizacija.
Prav tako se bavijo s vprašanjem odpornosti drugih žuželk, vštevši stenice in muhe. Komite bo na sedanjem zasedanju priporočil metode v borbi proti žuželkam, pri čemer bo upošteval te izkušnje. Te izkušnje se ne nanašajo samo na komarje, ampak tudi na druge zdravju nevarne žuželke, pa tudi na miši in škor-p:jone. Borbo protr škorpijonom so podvzeli v več državah, posebno v Braziliji.
V svojih razpravah na zasedanju so strokovnjaki posvečali posebno skrb dvema vrstama odpornosti: fiziološki, kjer nekatere žuželke v nekaj generacijah dosežejo povečano strpnost za insekticide, in odpornost, ko nekatere žuželke v nekaj generacijah menjajo svoje navade in bežijo pred insekticidi. Obe vrsti odpornosti se prenašata od generacije do generacije. Komite se ukvarja s vprašanji občutljivosti komarjev v času, ko se le-ti nahajajo na površini, posuti z DDT ali drugimi sredstvi. Prav tako proučujejo življenje žuželk v letalih. Velika nevarnost je v tem, da komarji., okuženi z rumeno mrzlico, ne bi bili .preneseni v države Azije, ki te bolezni ne poznajo, obstajajo pa komarji, ki to nevarno bolezen lahko prenesejo.
Lep je razgled s klopotca
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
BOLJŠI ZMAGUJEJO
KLADIVAR : SOBOTA 5:2 (1:1)
Po zmagi nad moštvom Ljubljane smo pričakovali tudi zmago nad Kladivarjem. Toda zmotili smo ge, saj se je Sobota vrnila iz Celja s prav takšnim rezultatom kakor Ljubljana iz Murske Sobote. Dragoceni točki sta zasluženo ostali v Celju.
Mostno Sobote je nastopilo tako kot vedno. Gledalcem, ki jiili je bito nad 2099, moštvi nista pokazali lepe igre, ki so jo vsi pričakovali. Gostje se v začetku sploh niso znašli in Kladivar je bil na igrišču gospodar. V 30. minuti je Zajc dosegel vodstvo za domačine, naikair so se tudi Sobočani zbrali in uredili igro. Že v 32. minuti je Drvarič po lepi kombinaciji s Sečkom in Maučecem dosegel z glavo gol. Izenačeno. Tako je ostalo do konca prvega polčasa.
Dragi polčas se je začel z -napadi obeh moštev. Toda gostje so zaigrali slabo. Odlični Marinček je lahko dvakrat zapovrstjo potresel mrežo. Obramba Sobote se ni najlbolj potrudila preprečiti ga im tako olajšati delo vratarju Morčlču. V 67. minuti je bil Maučec nepravilno zaustavljen pri prodoru lin sodnik je prisodil enajstmetrovko. Maučec jo je realiziral in tako zmanjšal rezultat na 3:2. Hribernik in Šega sta potem še dvakrat prekanila vratarja Sobote im
zapečatila njeno usodo. Tekma se je torej končala z rezultatom 5:2.
Igralci Sobote so pokazali v nedeljo eno najslabših tekem. Igrali so brez volje, niso se prav nič trudili in posledica tega je poraz. Verjetno je, da so bili precej utrujeni zaradi potovanja. Iz Sobote so odšli v nedeljo zjutraj in so ves čas do tekme hodili po Celju, saj niso imeli nikjer nič pripravljeno za počivainje. Če bi potovali z avtobusom, bi bilo to boljše. Poleg tega je igrala Sobota nekaj časa samo z desetimi igralci, ker je bil Ludvik Norčič zaradi nešportnega obnašanja izključen iz igre. Potem, ko ga je sodnik izključil, je Norčič pljuval predenj. Tako obnašanje zasluži vso grajo im najstrožjo kazen. Vprašamo se, kdaj se bo L. Norčič vedel na igrišču kot človek in kot športnik?
Sobota je vložila protest na nedeljsko tekmo, ker mi bilo za tekmo določenih stranskih sodnikov im so brez vednosti Sobote sodili kar tam nekateri izmed gledalcev. Po mnenju nekaterih gledalcev in igralcev sta bila dva gola dosežena iz offsiden.
MLADINA
Sobota: Kovinar (Maribor) 2:6
Mladina Sobote je spet izgubila. Mladinsko moštvo je letos popolnoma brezuspešno. Mladinci pravijo, da se jim ne posveča dovolj pozornosti. Torej bo moralo vodstvo kluba resneje misliti o mladinskem nogometu. Saj je mladima tista, ki bo zamenjala igralce v prvem moštvu. Drži pa tudi to, da si nekateri mladimci domišljajo, da vedo že vse preveč igrati nogomet in ne ubogajo ter ne poslušajo dobronamernih nasvetov tre-
nerja in ostalih. Tudi pri nogometa je potrebno več resnosti, prizadevanja in volje.
Aluminij:Rakičan 2:1
V enakovredni igri je moštvo Rakičana izgubilo v Kidričevem dve točki, kar je nedvomno zasluga brezuspešnega napada.
Pušča: Hatfa II. 2:2
ROKOMET
Brez presenečenj
V nedeljo je bilo odigramo drugo kolo jesenskega rokometnega prvenstva Pomurske rokometne podzveze. Tudi v tem kolu nismo doživeli nobenih presenečenj. Spet so zmagali prvi trije na lestvici, ki imajo sedaj isto število točk in le razlika v golih nam in ko da sliko, kdo je trenutno najboljši. Tudi v tem kolu je bilo mnogo zadetkov, in sicer kar 164. V tem kolu so igrale tudi ženske in pionirji. Rokometna sezona je v popolnem razmahu, zanimanje za to lepo športno igro pa je vsepovsod veliko.
Zakaj izstop?
Med ekipami, ki so prijavile svoje sodelovanje na prvenstvu rokometne podzveze Pomurja, je bila tudi ekipa Ekonomske srednje šole iz Murske Sobote. Ekonomci so dosedaj sodelovali na vseh okrajnih prvenstvih in drugih tekmovanjih vse od takrat, ko se je rokomet spet pojavil v M. Soboti. Pred leti so in prvenstvu okraja dosegli 3. mesto, tudi Iansko leto so bili uspešni. Z gimnazijci so biti prvi, ki so resno začeli širiti rokomet med šolsko, vajeniško in kmečko mladino. Zastopnik ESŠ je na zadnji seji upravnega odbora rokometne podzveze tudi žrebal in tako so bili določeni pari za I. kolo prvenstva. Vendar pa so ekonomci svojo udeležbo preklicali in tako odstopili
od tekmovanja tik pred začetkom.
Zakaj so izstopili iz lige? Zato, ker baje nimajo dovolj igralcev, pa tudi sredstev ni. Mnenja smo, da ta dva vzroka vseeno nista dovolj tehtna za tako dejanje. Nekaj pa bi lahko pripomnili, k njihovemu pojmovanju in gledanju na prvenstvo: ni nutjno, da je vsak, ki tekmuje prvi. Šport ni samo za prvake. Mastili je treba na telesno vzgojo mladine, vzgojiti je potrebno mlade igralce in prav gotovo igralcev v bodoče ne bo primanjkovalo. Pa tudi škoda je, da bi rokomet na ESS zamrl, ko pa je dobil že toliko ljubiteljev in je bila ekipa ESS po napovedovanju med resnimi kandidati za osvojitev jesenskega prvenstva.
Na igrišču TVD Partizan
ŠAG: Krog 65:3 (28:0)
Zmago SAG smo pričakovali, vendar ne tako visoko. Morda je temu krivo to, da je igral Krog v drugem polčasu le s 6 igralci. Sicer pa je Krog igral brez dveh najboljših igralcev, Husarja in Smidlehnerja.
Gimnazijci so pokazali lepo, tehnično dobro igro in so tudi brez večjih naporom zmagali. Najboljša sta bila pri gimnazijcih Čampi in in Kokalj prvi je kar 32-krat potresel mrežo, drugi pa 26-krat. Tekmo je vodil Evgen Titan.
Partizan (Lendava): Partizan (Sobota) 5:34 (1:10)
Soboški Partizan je zmagal v Lendavi, kot smo to pričakovali. Igralci Partizana so imeli »slab« dan. saj prikazana igra ni bila taka kot smo jih vajeni gledati pri Partizanu. Rezultat bi lahko bil še večji, saj so Sobočani kar tridesetkrat streljali v vratnico. Smola!
Grajati moramo Partizan Lendava, ki ni pravočasno pripravil igrišča in se je tekma začela z enourno zamudo. Tekmo si je ogledalo 200 gledalcev, pri gostih se je najbolj izkazal vratar Tratnik. Sodil je Cigan.
Partizan (Beltinci) : Učiteljišče 32:12 (16:2)
Vse kaže, da bo jesenski prvak Partizan iz Beltince, zato vlada v Beltincih za rokomet veliko zanimanje. V nedeljo je Partizan na svojem igrišču premagal ekipo Učiteljišča. Vodilna moštva vedo, da ni dovolj samo zadostno število točk, ker bo vsekakor važna tudi razlika v golih. Sedaj namreč igra ta zelo važno vlogo, kot je razvidno iz lestvice.
Prvih 13 minut je bilo na igrišču zelo zanimivo, saj je bil rezultat do te minute neodločen 2:2. Nato so se Beltinčani zbrali, in zaključili prvi polčas s 16:2. V drugem polčasu pa so tudi učitelijiščniki zaigrali boljše, saj so dosegli kar 10 zadetkov. Šraj in Klepec sta bila spet najboljša pri Beltinčanih, Roškar pa pri gostih. Tekmo je sodil Zupan.
ŽFVSKE
ŠAG:VSS 6:13 (0:6)
V prvi tekmi ženskega prvenstva je ekipa ESS močno premagala ekipo
SAG. Gimnazijke so igrale samo s 6 igralkami, kar je verjetno delno pripomoglo ekonomkam, da so dosegle tako visoki rezultat. Pri ekonomkah sta bili najboljši Marenčetova in Znmkočeva, medtem ko se je pri gimnazijkah izkazala Rousova. Tekmo je vodil Titan.
PIONIRJI
Pionirji I. osemletke iz M. Sobote so premagali pionirje osemletke iz Beltince z rezultatom 19:12. Najboljši je bil Hartman (M. Sobota). V drugi tekmi, ki je bila na Cankovi, so pionirji II. osemletke iz M. Sobote zmagali nad pionirji iz Caukove z rezultatom 10:3 (5:1).
V	nedeljo bo v Murski Soboti tekma med SAG in Partizanom iz Beltinec, ki bo verjetno odločila, če bo Partizan iz Beltinec osvojil prvo mesto. Prav tako se bodo v Soboti srečala moštva Partizana (M. Sobota) in pa Učiteljišča in Partizana iz Lendave.
LESTVICA PO II. KOLU Sag	2	2	0	0	94:12	4
Partizan (Belit.)	2	2	0	0	85:18	4
Partizan (Sobota)	2	2	0	0	71:17	4
Učiteljišče	2	0	0	2	24:69	0
Partizan (Lend.)	2	0	0	2	14:65	0
Partizan (Krog) 2 0 0 2	9:118 0
Motorne dirke
V	nedeljo so bile v Murski Soboti motorne dirke, katerih so se udeležili motoristi iz različnih krajev Slovenije. Dirke si je ogledala večina prebivalstva Murske Sobote. Najboljši čas je dosegel državni prvak Delorenzo iz Ljubljane in sicer s povprečno hitrostjo 92,8 km na uro.
Rezultati: mopedisti (2 kroga - krog 2580 m):	1. ‘Pleničar (Novo mesto)
4:54,3, 2. Kleščič Franc (NG) 4:56,2; 125 ccm: (trije krogi): 1. Mrzel Aleš (Lj.) 6:13,0; 2. Mladovan (NG) 7:12,1; 175 ccm (štirje krogi): 1. Mrzel Albin (Lj.) 8:11,5, 2. Bratina (NG) 8:33,1; 250 ccm (pet krogov):	1. Podrekar
(Tržič) 2:51,0. 2. Rozman (Maribor) 10:16,1; do 500 ccm (pet krogov): Delorenzo (Lj.) 9:34.3, 2. Breznik Alfonz (Lj.) 9:39.8; nad 500 ccm (trije krogi): Jelenko (Lj.) 6:10,5, 2. Bivic (Tr.) 7:45,3.
DROBNE ZANIMIVOSTI
120 km KNJIG
Ce bi imel človek prostega časa na pretek in bi prebral vsak dan eno knjigo, bi v 50 letih prebral 18.250 knjig. Če bi vse te knjige, zložene drugo zraven druge, vzeli s polic knjižniče Britanskega muzeja v Londonu, bi praznina, ki bi tako nastala, s prostim očesom sploh ne bila vidna.
Osebje te knjižnice se je nedavno lotilo popolne kategorizacije knjig. Katalog bo obsegal 300 zvezkov, in ko bo čez 6 let končan, bo vseboval podatke o okrog šest milijonih knjig.
Knjižnica in zdaj 120 km knjižnih polic, vsako leto pa morajo kupiti še za dva kilometra novih.
PES Z DVEMA SRCEMA
Sovjetski kirurg dr. Demlhov je pred kratkim naredil zanimiv poizkus z nekim psom. Na psu je uspešno izvršil s svojimi sodelavci transpiracijo še enega srca. Pes z dvema srcema je živel 10 dni, a je potem zaradi vnetja pljuč poginil. Naravno srce je oskrbovalo s krvjo zgornje dele pasjega organizma, medtem ko je umetno srce opravljalo isto funkcijo v spodnjih delih. Dr. Demihov ineni, dn bo dovršenost operacije transplatacije umetnega dopolnilnega« srca mnogo doprinesla k »reševanju ali vsaj podaljšanju« življenja bolnikov s hudimi okvarami srca.
DRAGOCENI FIŽOL
Zensko združenje iz San Paola je poslalo brazilskim skupščinskim poslancem ogrlico, zaponko in uhane, vse iz umetniško obdelanega fižola. To so storile ženske v znamenju protesta zaradi pomanjkanja fižola in visokih cen. ki jih ima to živilo na trgu.
MAŠČEVANJE
Neki mož iz Los Angelesa se je hotel na svojevrsten način maščevati ženi, ki je vložila tožbo za razvezo zakona. Na avtomobilu je prevažal
velik napis: »Moja bivša žena je najbolj neznačajna ženska na svetu.« Maščevanje pa je bilo prav tako kratko kakor nesmiselno, ker je sodišče avtomobilistu ukazalo, naj izbriše zlobne besede.
REZERVE ZLATA
V morjih in oceanih je več zlata, kot so ga izkopali ljudje v rudnikih. Ce bi vse to zlato dvignili, bi po današnjih cenah vsak človek na zemlji dobil zlata v vrednosti okrog sto milijonov dinarjev.
DAN MUH
Carigrajska občina je uvedla »mušji dan«. Vsak ponedeljek od enih do dveh morajo ljudje množično uničevati muhe, delo pa nadzorujejo zdravstveni organi. Zastopniki zdravstvenih oblasti hodijo po gostilnah. kavarnah in drugih javnih lokalih, kjer je največ muh.
VIHAR ZAHTEVAL (.69 ŽRTEV
Na korejskih in japonskih obalah je divjal pred dnevi vrtinčasti vihar, ki je zahteval skupno 669 smrtnih žrtev, 2784 ljudi pa je bilo ranjenih. Vihar je napravil okoli 43 milijonov dinarjev gospodarske škode.
NAJDALJŠA OGRAJA
V avstralski pokrajini Kweensland imajo tako zvano žično zaveso«, ograjo, ki varuje živino pred napadi dingoavstralskih divjih psov. S to ograjo, ki je povprečno visoka okoli dva metra, je ograjena polovica površine te pokrajine, ki je šest in pol krat večja od Jugoslavije.
PTIČJE ŽVRGOLENJE MIRI
Japonski profesor Jakuši je ugotovil, da na gramofonske plošče posneto ptičje žvrgolenje pomirjevalno vpliva na maturante. Profesor pravi, da ptičje petje blaži običajno izpitno mrzlico.
Slika mesečeve površine. Puščica kaže mesto, kamor je priletela »Strela«. Pristala je med »Mare Tranquillum« (1), »Mare Serenitatis« (2) in »Mare Vaporum« (3). Ta »morja« pa niso morja temveč same ravnine.
POMURSKI VESTNIK. 8. OKT. 1959
6