59!
Vodovnik - Siegenfeld,
(Spisal dr. Anton Medved.)
Olučajno sem prišel leta   1895. v narodno            Od   Šmihela na zahodno stran se   razpro-
šolo v prelepem   Mozirju.    V   skromni,   a  kaj      stira po strmih, a zaradi krasnega razgleda slo-
licno urejeni šolski knjižnici sem zagledal debel     večih hribih raztrošena občina sv. Radegunde.
zvezek.  Vzel sem ga v roke, radoveden, kaj-li      Tukaj  v borni   hišici štev. 38 je  bil Vodovnik
je v njem.    Na   naslovnem   listu   sem   čital v     rojen   dne   12; malega travna  1. 1824.   Še   isti
kamenopisu besede: „Gedichte des Carl Siegen-      dan ga je v Smihelu na ime  Florijan, krstil
feld"   (Pesmi Karola Siegenfelda). Tega imena      belovodski župnijski   upravitelj   Ignacij  Ffudo-
dotlej še  nisem slišal. Bilo  mi  je povsem   ne-      vernik.    Kmalu   po   dečkovem  rojstvu   je   oče
znano. Z velikim zanimanjem sem odprl in pre-      prodal   svoje   posestvo   pri   sv. Radegundi   ter
listaval celi zvezek.   Nem ške pesmi so bile v njem. Bral  sem prvo. Domovini je bila posvečena :
An die Heimat.
(Ostern   1857.)
Sei   mir   gegriisst   mit
Jubelschall, Du schones Steirerland ! Sei  mir gegriisst viel tausendmal, Mein  theures  Vaterland! Und  du,   mein Jugend-
paradies, Du  reizend  Sanngebiet, Du sei  vor allem  mir
gegriisst, Dir, Heimat! tont mein Lied ! . . . To je  pesnik!  Ko sem prebral celo   pesem,   dejal sem    s    polnim   prepričanjem:   Res,  Čista poezija! A našel   sem   še  lepše pesmi. Takoj druga: »Svidenje"   mi  je tako ugajala, da sem menil — nemškega klasika imam v rokah.
Da,  to je pesnik!  Iz vsake vrste veje pristen            Ker je deček kazal izredno nadarjenost, pri-
pesniški duh; plemenite misli in zdravi nazori     skrbel mu je oče   primeren  pouk ;   pošiljal ga
se zrcalijo v divnih  umotvorih.                                je  v Mozirje v šolo.    Skoro   dve   uri daleč je
Le jedni moji želji niso ustrezale :  da niso     moral brzonogi Florijan  vsak dan  od desetega
bile slovenske!  Kako lepše bi še donele v ljub-     do štirinajstega   leta   hiteti doli  v Mozirje.    A
ljeni materinščini! . . .                                                 muka njegova ni bila zaman.    V plačilo  so  ji
A kdo je bil ta pesnik? Zvedel sem,  da je     bili  odlični  uspehi. Bil je ljubljenec vrlega uČi-
bil Slovenec, rodom Vodovnik, otrok preprostih     telja   Lanjšiča   in   zgovornega   kapelana   Jurija
slovenskih starišev. Bil je navdušen sin zelenih     Regula. Mozirska šola še hrani „Častno knjigo",
gora, ki obdajejo kakor kraljevski venec zalo sa-     v katero so bili zapisani zaradi lepega vedenja
vinjsko dolino.                                                              in izvrstnega napredka v verozakonu in v drugih
Takoj  drugi dan sem se napotil s prijaznim     predmetih   najmarljivejši   učenci.    Takoj   prvo
g. nadučiteljem Fr. Praprotnikom tje gori v pla-     leto je  bil  Vodovnik   med   njimi.   L. 1834. so
nine proti Smihelu, kjer je Vodovniku tekla zi-     bili namreč ti-le vredni laskave odlike,   da   se
belka.   Njegovo domovino sem hotel videti.          njih imena   za   vselej   bleste   v   Častni   knjigi:
Vodovnik-Siegenfeld.
kupil malo koČico tik Libije, kamor se je s svojo družino preselil. Pri „Ke-bru" se je imenoval novi dom. Imetja ni bilo. Oče je bil kolar; s svojim obr-tom, s trudom svojih rok je preživil mnogobrojno družino. A zlata zadovolj-nost, ki tudi uboštvo pre-minja v, neprecenljivo bogastvo, vladala je v pošteni, krščanski hiši Vodovnikovi. Tu so cvetla Florijanu vesela leta sladke mladosti. Kako lepa so bila, kažejo ganljive pesmi, s katerimi je pozneje proslavljal svojo mladost, dom, gore. Mein   Vaterhaus  vergess'
ich  nicht, Ich  nenn'   es,   bis  mein Auge  bricht, Mein Jugendparadies . . . Mir schien das Hauschen,
arm  und  klein, Ein   prunkender  Palast zu  sein   — Ich war ein Fiirst darin !
592
Dr. Anton Medved: Vodovnik-Siegenfeld.
Drev France, JaneziČ Martin, Hovar Eliza, Vo-dovnik Flori j an, Pfeifer Ana, Usar Uršula. Tudi naslednja leta je bil Vodovnik vedno med odličnjaki. Kadar je prišla zaželena izkušnja, dosegel je odliko, katere ne bi bil za ves svet zamenjal. Knjigo, z zlatom obrezano, in zraven še velik srebrn denar s pisanimi trakovi pripet na Čedno suknjico — to so bile lavorike, katere je z zmagovito zavestjo vesel nesel v svoj rojstveni kraj.
Mozirske šole ni mogel naš učenec nikdar pozabiti. Ko je bil že v visoki službi, spominjal se je je večkrat z največjim spoštovanjem in otroško ljubeznijo. Njej na Čast je zapel pesmico (Daš Schulhaus zu Prassberg), s ka-korŠno se pač v ožji domovini nobena ne more ponašati. On sam je priznaval, da se vse, kar je v svojem življenju dosegel, opira na pouk v Mo-zirski šoli. Tam je bil izvor njegove sreče in slave.
Po dovršeni ljudski šoli so ga dali dobrotniki 1. 1838. v Celje v gimnazijo. Uspehi so bili jednaki, bil je vedno vzgleden učenec. O počitnicah je bival večinoma v šmihelskih gorah, kjer je s polnim srcem užival krasoto svoje domovine. V tistem času se je seznanil z župnikom v Rečici, Josipom Lipoldom. Za Vo-dovnika je bil novi znanec in radodarni dobrotnik velevažnega pomena. Lipold je bil namreč nadarjen narodni pevec in pesnik, poljuden, slavno znan daleč okrog. V šolah in v cerkvah, pri žalostnih in veselih dogodkih so se pele njegove mnogobrojne pesmi. Sam je bil ob jednem plodovit skladatelj, a znal je tudi zapeti, da je s svojim krepkim in milim glasom očaral poslušalce« Njegovo omizje je bilo vedno polno ; nenavadna gostoljubnost je vedno kraljevala v prijaznem župnišču. Posebno o počitnicah ni bilo dneva brez veselih gostov. Dijaki so bili Lipoldu najljubši, v njih je budil navdušenje za vzvišene vzore. Tudi Vodovnik je bil med njimi. V njem je Lipold prvi zasledil pesniško žilo, on je v njem vnel ogenj prave poezije. Z Lipoldom je nadarjeni dijak Šmihelski zložil in prepeval prve pesmi. Pa bil mu je tudi hvaležen za to ; na njegovem grobu je zapel žalostinko, ki bo za vselej hranila spomin na slovečega reČiČkega župnika.
Po dovršeni gimnaziji je šel Vodovnik v Gradec, kjer se je posvetil modroslovju. Želel je postati gimnazijski profesor. Za ta poklic se je pripravljal z vso vnemo in zanj vrlo izobrazil svoje duševne moči.
Toda ni ga dosegel; božja previdnost ga je privela nenadoma na nova pota. Ko je bil drugoletnik v modroslovju, izbruhnila je pre-kucija 1. 1848.
Vodovniku se je studilo rogoviljenje upornikov. Bil je vrl državljan, zvest podanik svojega
cesarja. Radi tega se je odloČil, z mečem v roki boriti se za avstrijsko državo, za obstoj habsburške vlade. Postal je vojak. Drugi dijaki so pristopili k upornikom, a on je vstopil v avstrijsko vojno.
A s težko vestjo je stopil v novi stan. Mati mu je namreč vedno branila, naj ne bo vojak. „Vse drugo, le vojak nikari ne!" mu je večkrat dejala, ko je bil še v Celju dijak. A sedaj je prostovoljno oblekel cesarsko suknjo, iz lastnega nagiba si je opasal meč. Kaj poreče mati? Da je ne bi žalil, ni ji nič povedal o svojem namenu. Za mater je poslej tako rekoč umrl. Devet let ni dal glasu od sebe. Mati je že menila, da je umrl, kakor stotero drugih dijakov. Molila je zanj,  a sorodniki so ga že pozabili.
Med tem pa je zbiral Vodovnik vence junaštva in poguma kot hraber vojšČak. Od najnižje stopinje, kjer je začel, povspeval se je vedno više, 1. 1854. je postal Častnik v 31. pehotnem polku. Sedaj pa ni mogel več molčati; zopet se je oglasil materi, katero je vedno ljubil. Srce mu je hrepenelo : domov, domov, zopet v naročje svoje matere! O veliki noči leta 1857. je prišel po tako dolgem prestanku zopet v domovino. Obiskal je Mozirje, kjer pa mladega Častnika nikdo ni poznal. Potem je hitel v planine, kjer je zapuščena bivala mila mati, osivela vdova, potrta zaradi tolikih izgub. Kako je bilo svidenje, to je Vodovnik moj-stersko popisal v prekrasni pesmi „Wieder-sehen" (Svidenje), ki je morebiti med vsemi njegovimi pesmimi najbolj  nežna, najlepša.
Kot Častnik je Vodovnik služboval začetkoma v Zagrebu, kjer se je v prijateljskih krogih temeljito poučil o  odnošajih bratskega naroda.
L. 1859. )e D^ poklican v vojsko na Laško, kjer se je pa tako odlikoval, da je postal že med vojsko nadporočnik in kmalu pozneje stotnik Vrnivši se v domovino je bival več let v Gradcu, kjer se je oženil z Julijo pl. Lauk-hard. Zaradi bolehnosti je stopil leta 1871.V pokoj, toda ko se mu je zdravje zboljšalo, sprejel je službo vojaškega oskrbnika v polku tirolskih lovcev v Inomostu. Leta 1883. se je vrnil zopet -— in slednjič — v domovino. V Gradcu je nevarno zbolel. Dne 21. svečana 1. 1884. udan v božjo voljo in pobožen, kakor je vedno bil v življenju, zatisnil svoje oči k večnemu počitku. Na pokopališču Sv. Petra v Gradcu počivajo njegovi zemeljski ostanki.
Vodovnik je bil jako nadarjen pesnik. Ko bi si bil izvolil drug poklic, dosegel bi bil brez-dvomno pesniško slavo. Vojaku je to silno težavno zaradi nemirnega, razburjenega življenja; saj so že modri Rimljani dejali: „Inter arma silent musae" (med orožjem muze molčijo).  Pesnikoval je že v dijaških letih v Celju
Dr. Anton Medved : Vodovnik-Siegenfeld.
593
in pozneje v Gradcu kot modroslovec posebno marljivo. Rabil je skoraj izključno nemški jezik. Zakaj? Pač lahko umljivo. Slovenščine ni toliko umel, da bi bil v njej izlival svoje občutke in misli v blagoglasne pesmi. Na gimnaziji se takrat za slovenščino nikdo ni brigal, ubogi slovenski dijaki so bili v materinem jeziku popolnoma zapuščeni; še to, kar so od doma znali, še to so kaj lahko pozabili. Ali se je torej Čuditi, da je Vodovnik v nemščini pesnikoval, on, ki ni med rodnim ljudstvom nikdar služboval ?
Svojih pesmij ni objavljal. Pesništvo mu je bilo le tajna zabava. Niti v najožjih krogih nje-
govih znancev ga niso poznali, ker se je vedno skrival za imenom, katero si je že kot modroslovec bil pridejal: Karol Siegenfeld. Pozneje mu je državna namestnija v Gradcu celo uradno pripoznala to ime z odlokom dne 21. vinotoka leta j 879.
Šele v zadnjih letih svojega življenja je izdal trinajst pesmij, kakor je bilo že omenjeno, v kamnopisu in jih je razdelil med najboljše svoje prijatelje. Nekaj izvodov je poslal tudi v Mozirje, katerega nikoli ni mogel pozabiti. Ko sem jaz v časniku objavil one pesmi, opozoril me je stotnik Beckh -Wittmannsr.et.ter, ki je bil mnogo   let njegov posebni prijatelj,   da imajo
»Siv vV^t/
Mozirje v Savinjski dolini   (M. Helff.)
v Gradcu še več Vodovnikovih pesmij. In res, posrečilo se mi je nekatere dobiti. Pesnikov svak, general Angelo Bozzi, dobil je nekaj dni; pred smrtjo Vodovnikovo od njega več pol in zraven še celo knjigo, lepo vezano, lastnoročno pisano, v kateri je 125 pesmij. Iz nje sem jih petindvajset posnel; druge so zasebnega značaja, radi tega za javnost nepripravne. Največ Vodovnikovih pesniških in prozaičnih spisov pa je imela bar. Marenzi v Mariboru, katere mož je bil pri polku tovariš Vodovnikov. A žal: ona je po smrti svojega moža sežgala vse listine, ki so bile v kakoršni koli dotiki ž njim. Med njimi je bilo, kakor mi je sama zatrjevala, tudi mnogo  Vodovnikovih del, celo dve
,Dom in svet"   1897, št. 19.
gledališki  igri.  Kdo ve\ koliko lepih umotvorov je  bilo takrat pokončanih !
V vsej pesnikovi zapuščini sem. vestno in z največjo skrbjo iskal slovenskih spominikov. Dolgo je bil zaman ves trud. Vendar slednjič sem našel neznatno trohico, dve pesmici v prav preprosti obliki. Neki prijatelj J. K, (kdo bi to bil, nisem mogel pozvedeti) si je postavil novo hišo; ko so jo blagoslovili, mu je Vodovnik posvetil te-le kitice:
O  blagor  mu,   ki  v  hiši svoji V radosti vživa srečne dni,
In zraven še otrok in  žena Se družbe ljube veseli.
38
594
Anton Medved.' Zmota in  kes
Daj   mili   Bog,  da Tvoja  hiša Bo  hiša  takih srečnih dni,
Da radost, ki jo zdaj preveva Nikoli  nje  ne  zapusti!
Naj vlada mir in milost božja Kot zvesti  gost  pod  streho to,
Da hiša Tvoja vzgled presvitli Sosednim   drugim  hišam   bo!
Jednako preprosta je druga, posvečena nekemu J. G. (bojda vojaškemu tovarišu Jakobu Gorniku). Vodovnik jo je zapisal v album svojemu prijatelju, ko se je vrnil iz laške vojske. Glasi  se :
Že  mnogo,   mnogo  let je  preč,
Da tebe  nisem   videl  več, Kako   mi  zdaj  srce kipi, Ko gledam   v  Tvoje spet  oči!
Pač  dober nama  bil je  Bog, Ker  rešil  naj  je  vseh  nadlog, Saj zdrav si Ti in zdrav sem jaz, Cvetoč še nama je obraz.
Kedaj   mi  boš  razložil Ti,
Kar v času tem doživel si; Kako ljubezen je za dom Te gnala  v vojske  bojni grom ?
A jaz,   cesarju  srčno  vdan Na južno  potoval  sem  stran, V vojaških rokah  ojstri  meč In  v  žilah  hrabro  kri  noseč.
Veliko videl sem  dežel,
Bil tužen  sem  in  bil  vesel,
Sem  vojske gledal  strah,  gorje In  v  zmagi sem  pojil srce.
Povsod je dobro  in  lepo, Najboljše  biti pa s Tabo  — Ljubezen  bratovska sladf Nam  srečne in  nesrečne dni. Da   je Vodovnik   zložil še več drugih slovenskih pesnij, ne dvomim.  Morebiti so že uničene, ker   je  njegova  zapuščina   prišla v roke tujim   ljudem,  ki   jih   niso   umeli,  mogoče   pa tudi, da jih srečna roka še kdaj najde.
Nemške pesni sem zbral in sem jih v posebni knjižici izdal, okrašeni s pesnikovo podobo.
Iž njih naj svet spozna, da je Slovenec s svojimi duševnimi močmi sposoben in zmožen, celo pesnikovati v tujem jeziku.
V zbor učenih,  vedi  slava, Stopi  moder,   bistra glava, Vse jezike sveta zna. Taka glava  korenine Je  slovenski  oratar! Vodovnikove pesni so toli dovršene, nekatere klasično-lepe, da jih Slovenci s ponosom smemo podati  sosednjemu narodu.  V Vodovniku se izpolnjujejo  besede našega  pesnika:
Dlan doma  mu ne odreče,
Gre na tuje,  dobro  steče;
VidŠi  tujce  krasne  čine
Se zavzame iz  daljine.
Vse ga slavi,  vsi  so  vneti,
Zvezda se na prsih sveti,
Cesar  clo ga  čisla sam. Tudi   zadnje   besede so  se  doslovno  izpolnile, ko ga je cesar odlikoval  z visokim redom.
Savinjski dolini pa naj bodo njegove pesmi v Častno zavest, da je iž nje prošel vrl, dragi domovini, sveti veri in narodu s celim srcem iskreno udan sin, ki je v navdušenih pesmih proslavljal njeno lepoto in krasoto.
Zmota  in  kes.
-L red  leti na gradu igral je  cigan Na  harfo  očetu  in  hčerama  dvema. Pred  sivim   očetom  in  hčerjo  zdaj  jedno Ciganka pevaje to harfo objema.
A  pevki ugasnil  je  ogenj   v  očeh, Nje lice  lepote  le  nosi  sledove. Iz  prsij  ji  žalostna  pesem  izvira: O  zmoti,   prevari ljubezenski  slove.
Mladosten bil  oni je godec in lep, Ovevali  črni so  kodti  mu glavo; Na harfi je slonel,  ljubezen  opeval In gledal je milo tako in sanjavo.
In  harfo  raztrupi,  ko pesem  konča, In vrže na tla se in jadno  zajoka : „ Odpusti  mi oče,   odpusti  mi  sestra, Sprejmita skesanega  k sebi otroka\"
Anton  Medved.