Za zadovoljevanje večine skupnostih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medse, bojno pogodbeno povezavo, v Smislu katere nastajajo skupne več narodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
IETNIK XXII. — VOLUME XXII JULIJ—AVGUST 1971. Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 7.-8. NUMBER 7—8
FOR A. FREE SLOVENIA
OB POSVETITVI SLOVENSKE
KAPELE V
WASHINGTONU
"Prišel bo čas, ko slovenski narod ne bo iimel več svojega voditelja. Takrat bo Marija Pomagaj, ki jo častimo na Brezjah, naša voditeljica, naša kraljica in naš kažipot" je kratko pred smrtjo povedal dr. Anton Korošec.
Imel je prav. Nad Slovenijo, ki je po Cankarju "raj na zemlji", se je razlila povodenj gorja. Zasedba po nacistih in fašistih. Ni bilo voditelja, ki toi vlil v srca Slovencev upanja in tolažbe. Dr. Kulovec je bil ubit od nemške bombe, dr. Lam-bert Ehrich od komunistov. Ko bi morali biti vsi edini, so edinost razbili komunisti. Brat je klal brata.... Nobenga voditelja! "Naše vodstvo je v Londonu", so rekli samozvani vodniki, skriti doma. To vodstvo ni imelo cilja, ni vedelo kako in kaj....
V	tej stiski, ki je bila res strašna, je slovenski narod od štajerskih pokrajin, preko gorenjskih lepot in goriških brd, našel svoje zatočišče pri Nebeški Materi.
Spomnimo se krasnih maj-niških pobožnosti v ljubljanski stolnici, posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu, veličastne spokorne procesije s sliko Marije Pomagaj na Rakovnik pri Ljubljani. Slovenski vladika, dr. Gregorij Rožman, ki je edini nekaj pomenil, je nosil križ v »pokorni procesiji.
V	maju 1945 smo se raztepli po svetu: Vetrini, Lienz, Juden-burg, Treffling, Spittal, razna •taborišča v Italiji Vsa žalostnega spomina. Primek DIPI (ki ni imelo nobenega veselega prizvoka, ampak le zaničevanje.) Angleško hinavstvo, nerazumevanje avstrijskih in italijanskih oblasti, krajevnih prebivalcev, zasledovanje komunistov iz domovine....
Takrat, ko nas je vse zapustilo, ko se nas je držal priimek "narodni izdajalci", smo našli nebeško oporo v Mariji Pomagaj. Nastala je pesem "Marija je z nami na tuje šla". In res! Bila nam je edina tolažba, edino upanje. V. skromnih barakah smo imeli Njeno podobo. Ko se nam je zdelo, da smo pri koncu svojih moči, smo se zatekli k Njej, ki je kraljevala v skromnih taboriščnih kapelah. Pomoč je prišla. Slovenski duh, odpor proti komunizmu ni klonil. Slovenska srca so ostala zvesta Bogu in Mariji!
Konec taborišč. (Razkropili smo se širom sveta: Argentina, Kanada, Amerika, Brazilija, razne države Latinske Amerike. Marija je z nami na tuje šla. Res, vsepovsod nas spremlja Marija Pomagaj z Brezij. Ni slovenske cerkve, kjer bi ne bilo slike Marije Pomagaj. V Kanadi imajo celo cerkev posvečeno Njej in Lemont so ameriške Brezje. Letos smo praznovali 45 obletnico, ko je sliko Marije Pomagaj v Lemontu kronal ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič.
Letos 15. avgusta bo posvečena kapela Marije Pomagaj v baziliki Marijinega Prečistega Spočetja v Washingtonu. Slovenci smo se vključili v vsena-rodno skupnost častilcev Marije: Poljaki, Slovaki, Ukrajinci, Čehi, Hrvati, Mcksikanci.
Sedaj smo se tej skupnosti pridružili tudi Slovenci. Zadnji, ker smo pač po številu najmanjši, po zaupanju in češčenju Marije pa morda celo prvi. Ni šlo lahko, a cilj je dosežen. Ga. Albina Novak, tajnica SŽZ j a dala pobuda. Slovenski škofje bodo posvetili to slovensko svetišče. Kapela Marije Pomagaj bo obsegala tudi spomine na škofa Antona Martina Slomške, škofa Friderika Baraga, oba
SLOVENSKA KAPELA V AMERIŠKEM NARODNEM SVETIŠČU
Na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta bo v VVashingtonu slovesno posvečena kapelo Marije Pomagaj z Brezij v ameriškem Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja. Tako bo poleg drugih narodnostnih kapel v tej osrednji ameriški baziliki tudi slovenska kapela, ki bo v glavnem zaključila petdesetletno gradnjo te sedme največje cerkve na svetu.
Pomen slovenske kapele v Washingtonu je mnogoteren. Umetniška podoba Marije Pomagaj z Brezij — Slovenske nacionalne Madone — ki bo žarišče kapele, bo dopolnila galerijo znamenitih Madon, ki krasijo ameriško marijansko baziliko. Slovenska kapela v VVashingtonu bo predstavljala trajno slovensko prisotnost., v važnem svetovnem središču, ki ga letno obišče do deset., milijonov romarjev, turistov in poslovnih popotnikov iz vseh delov sveta. Še prav posebej pa bo ta kapela spomenik in priča dvanajst preteklih stoletij in — tako upamo — mnogih bodočih stoletij slovenskega krščanskega izročila in omike.
Arhitektonski sestav in u-metniške značilnosti Slovenske kapele odsevajo njen trojni pomen. Oljnata podoba Brez-Janske Marije — delo akademskega slikarja Leona Koporca— je vgrajena v steno nad oltarjem. Oltar, ki po svoji kamniti masivnosti in obliki spominja na Knežji kamen, nosi na pročelju zgodovinski slovenski grb z označbo Slovenije in molitev: "Marije Pomagaj z Brezij — prosi za nas". Na vznožni stopnici oltarja pa je v angleščini vklesana oznaka rojstnega datuma dvanajststoletne krščanske zgodovine Slovencev: "Leto Gospodovo 745 — krst Kneza Gorazda".
V oktagonalnem razporedu okrog oltarja so na marmornatih stenah kapele štirje kiparski reliefi Franceta Goršeta, ki ponazarjajo krst kneza Gorazda, Slomšekovo krščansko obnovo med Slovenci, Baragova ameriško misijonstvo in doprinos slovenskih naseljencev Ameriki. — Dva krsta — kneza Gorazda na levi strani oltarja in Baragova krstitev Indijanca na desni — simbolizirata slovensko krščanstvo v njegovem domačem začetku hi v njegovi univerzalnosti. Glavni stranski steni kapele med reliefi v rožnatem marmorju nosita Slomšekovo slovensko obnovitveno
Ciril Žebot
geslo ("Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike") in vodilo Baragovega ameriškega misijonstva ("Želim biti, kjer me Bog hoče"), ki ga je Izrazil v pismu svojemu ameriškemu škofu, predno je sam postal soustanovitelj katoliške cerkvene organizacije v Združenih državah.
Strop kapele ja okrašen s slovenskimi narodnimi ornamenti na belem polju. Nad vhodom v notranjosti kapele je v angleškem prevodu vklesan Ivan Cankarjev spev brezjanski Mariji: "Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja hi potola-žen boš". Nad zunanjim pročeljem kapele v spominski dvorani svetišča pa je v marmor zapisana angleška identifigacija Slovenske kapele: "Marija Pomagaj z Brezij — zaščitnica Slovenije".
Za slovesnosti posvetitve kapele se bodo v VVashingtonu zbrali Slovenci iz Amerike in Kanade, prišla pa bo tudi velika skupina romarjev iz Slovenije.
Poleg cerkvenih slovesnosti bo proslava posvetitve slovenske kapele poudarjena s posebno akademijo, slavnostnim banketom in razstavami slovenske knjige in folklore v Ameriki; razstava ameriške slovenske folklore bo pod okriljem in v priredbi znamenite ameriške zgodovinsko-muzejske ustano-
po južnem ontario
Gdč. Silvija Ovčjak, "Miss Ljubljana" ob priliki—Toronto Caravan -71. _
ve — The Smithsonian Institu-tion.
Slovenska kapela v ameriškem Narodnem svetišču, ki je bila zasnova leta 1965, bo mednarodni spomenik slovenskega krščanstva. Njena posvetitev 15. avgusta bo edinntveni slovenski "dan, ki ga je naredil Gospod".
V posebni poslanici za posvetitev slovenske kapele, ki jo je za spominsko knjigo o blagoslovitvi napisal predsednik Richard Nixon, je tako-le povzel pomen naše kapele: "Kapela, ki jo posvečujete Mariji z Brezij, slovenski narodni Madon!, je spomenik dvanajstim stoletjem slovenskega krščanstva in trajnemu vtisu, ki ga je to ponosno izročila napravilo na vaša življenja in na ameriško zgodovino".	,,
Spored slovenskih dni v VVashingtonu:
posvetitev slovenske kapele
svetniška kandidata, bo spomin na pokristjanjenje Slovencev. Kapela bo dokaz naše zgodovinske ljubezni do Matere Božje. Ob njeni roki in priprošnp je slovenski narod vzdržal vse težave. Upamo in prosimo, da bo ohranil to zaupanje in vero tudi v bodoče. Ne le doma, tudi v tujini. Tudi z nami je Marija Pomagaj, sedaj v središču Amerike, v prestolnici. Prosimo Njo, naj nam izprosi, da bomo ohranili vero tudi v tujini in ostali zvesti izročilu, ki ga je izpovedal škof A. M. Slomšek: "Vrli Slovenci, sveta vera bodi vam luč in materni jezik klljuč to zveličavne in narodne omike". Oboje je danes v zmate-rializiranem svetu v nevarnosti. Zvesti Mariji, bomo ostali zvesti tudi svojemu narodu in slovenski besedi.
Posvetitev slovenske kapele v svetišču Marijinega Brezmadežnega Spočetja, naj bo mejnik slovenske vere, zaupanje in narodnega poguma v bodočnost ob roki Marije Pomagaj!
Mirko Geratič
od 13. do 15. avgusta 1971 Petek, 13. avg.:
Popoldne prihod posebnega letala z romarsko skupino iz Slovenije na mednarodno letališče Dulles pri VVashingtonu. Prihod udeležemcev iz raznih predelov Združenih držav in Kanade.
Registracija v hotelu Sheraton Park.
8.30 p.m.: Družabni večer in srečanje z romarji iz Slovenije v Sheraton Park hotelu. Sobota, 14. avg.: Dopoldne in popoldne ogled najvažnejših znamenitosti ameriške prestolnice. 12.30—3.30 pjn. opoldanska za-kuska v St. Thomas Hali nasproti hotela Sheraton. 5.00 pm. hotel Sheraton: akademija "Kriščansko izročilo Slovencev. Po akademiji (ob 7.30 p.m.) slavnostni banket v istem hotelu. Po banketu družabni večer. Nedelja 15. avg.: Dopoldne prosto za ogled razstave "Slovenska knjiga in tisk. v Ameriki" v knjižnici Katoliške univerze zraven Svetišča.
Možnost za slovensko spoved v Narodhem svetšču (v kapeli za spovedovanej v kripti). Opoldne zbiranje v Svetišču. 12.45 p.m. slovesna blagoslovitev Slovenska kapele v spodnji cerkvi (kripti). Nato sprevod v zgornjo cerkev, kjer bo konce-ldbrirana pontifikalna sveta maša. Celebranti bodo mariborski skof Dr. Maksimiljan Držečnik, skof Slovenskega Fri-morja Dr. Janez Jenko in slovenski duhovniki. Verski nagovor bosta imela mariborski škof Dr. Maksimiljan Drzecnik (v sloveščini) in škof Thomas Gra-dy iz Chicaga (v angelščini). Prebrana bo tudi poslanica papeža Pavla.
Po sveti maši bodo pete litanije z zahvalno pesmijo. Pri posvetitvi kapele ter ob začetku/ in koncu svete maše bo pel zbor Korotan iz Clevelanda pod vodstvom ing. Francka Go-renška. Med sveto mašo bo
ljudsko petje pod vodstvom Rev. Dr. Jerka Gržinčiča. Zbor Korotan bo zapel tudi novo pesem Pozdrav Mariji Pomagaj, ki jo je za to priliko uglasbil ing. Franček Gorenšek na besedilo Marjana Jakopiča. Litanije bodo peli člani zbora Slovesnki fantje iz Clevelanda pod vodstvom Rev. Dr. Gržinčiča.
V	knjižnici Katoliške univerze (Catholic University of America) — (zraven Narodnega svetišča) bo razstava slovenske knjige in tiska s poudarkom na delih o škofu A.M. Slomšku in o škofu Frideriku Baragi. Raz-tavljen bo tudi tisk ameriških Slovencev.
V državni znanstveno-muzej-ski ustanovi Smithsonian, v Muzeju zgodovine in tehnologije (Museum of History and Tech-nology) je v teku etnografska razstava iz življenja Slovencev v Ameriki. Muzej je odprt vsak dan do 9.00 p.m.
V	spomin na posvetitev Slovenske kapele bodo izdane tri razglednice kapele. Isšla bo tudi obsežna Spominska knjiga (De-dication Book) s poslanicami najvišjih cerkvenih in svetnih osebnosti. Knjiga bo bogato ilustrirana.
Na eni izmed prireditev bo prikazan tudi barvni zvočni film iz Slovenije: Marija Pomagaj na Brezjah.
Na akademiji: »Krščansko izročilo Slovencev" sodelujejo: Pevski zbor Korotan, Cleveland; Dirigent ing. Gorensek. Zbor Slovenske ženske zveze The Davvn, Cleveland. Dirigent ing. Gorenšek.
Člani Slovenskega gledališča, Toronto, pod vodstvom Vilka Čekute.
Vladimir in Izabela Kralj, Mil-waukee.
Na družabni prireditvi bodo nastopili:
Ansambel Veseli Slovenci, Cleveland.
Joe Anne Birsa, Denver, Colo-rado.
V tretjem tednu junija, je On-tarijska etnična tiskovna zveza, v sodelovanju z Ontarijskim vladnim oddelkom za turizem in informacije priredila za svoje člane urednike pet dni trajajoče potovanje po jugozahodnem delu ontarijske pokrajine.
Ker slike po navadi več povedo kot stotina napisanih besed, objavljamo v tej zvezi več slik
s potovanja, ki znajo marsikoga od bralcev v Ontariu dovesti do tega, da sami narede slična krajša, a močno poučna potovanja in izlete, ki so lahko v razvedrilo vsem članom družine, še posebno pa za mladino.
Najprej smo si v Rocktonu o-gledali »Afričan Lions Safary Land", kjer blizu 8. ceste severozahodno od Hamiltona okrog
50 levov in levinij prosto uživajo naravo in si jih ogledate, ko prosto s svojim avtom vozite med njimi. Priključen jim je oddelek stotin opic, ki so pač po opičje zvedave in se kar z vami popeljejo po parku. Če se odločite za popoldanski nedeljski izlet v ta park, vam ne bo žal in otroci bodo prišli na svoj račun!
Skupira urednikov pred poslopjem ontarijskega parlamenta
Kralj živali v južnem Ontario
V Londonu: Obisk v "otroškem svetu"
St. Satharines: ogled zapornic na vodni poti Sv. Lovrenca
Obiskali smo ponovno Nia-garske slapove, S t. Catharines in okolico in pohiteli dalje v Tillsonburg ter St. Thomas, kjer je središče tobačnih farm in prodaje tobaka.
V Leamingtonu smo si ogledali poslovanje jn delo v tovarni »Heinz" ter se z ladjo popeljali na otok Peli, kjer smo bili čez noč gosti občine. Na otoku smo si ogledali "farmo" fazanov (15.000 mladičev vsako leto za lov v jeseni), bili na najjužnejši točki Kanade (v višini severne Kalifornije) in imeli
zanimiv večer ob plamenih kresa na obali.
Drugi dan smo se na povratku zopet oglasili v Leamingtonu, kjer smo si ogledali predelavo in zavijanje zmrznjenih rib, ter pohiteli naprej v Chatham (o-gled tovarne Lybis, gledališkega kompleksa in drugih krajevnih zanimivosti) ter London (ogled mesta in parkov ter univerze) in Stratford (ogled Shakespearovega festivalnega gledališča in umetnostne galerije), spet nazaj v Toronto.
Letošnje potovanje nas je vodilo skozi predele ontarijskih farm (tobak, paradižniki, krompir, zelenjava, sadje itd.) ter tovarn, ki konzervirajo kmetijske pridelke, skozi mesta polna krasnih parkov in vrtov. Je to predel, ki skoraj ne pozna brezposelnosti in pomanjkanja.
Ob koncu so se zbrali vsi u-redniki v Londonu, ter izmenjali v prijetnem večeru misli ter okrepili medsebojna osebna in poklicna prijateljstva. (Več slik na 4. strani.)	VM.

Y slo\)GnskA

tbk A h K k k Sto
Subscription rates 14.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Fedcration of Canada Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
Za vedno nas je zapustila naša draga in blaga mama GA. MARIJA MARTINČIČ,
roj. Oblak (* 29. Jan. 1889. — + 11. Julija 1971.) v Golem Vrhu nad Škofjo Loko, kjer so jo tudi pokopali v torek 13. julija 1971. popoldne. Maša zadušnica je bila opravljena "Pri Ma riji Pomagaj" v Torontu s soboto 17. 7. 1971.
Priporočamo jo v molitev. Milan in Francka Martinčič in Ostalo Sorodstvo.
NAS UREDNIK - 50 LETNIK
Toronto
• V juliju sta tudi dobro uspeli dve prireditvi na slovenskem cerkvenem letovišču. Najprej je bil »Slovenski katoliški dan" z odličnim sporedom in nato še »Slovenski dan", kate-
rega so prireditelji pri Baragovem društvu posvetili slovenski mladini.
• Vsa slovenska letovišča v
okolici Toronta so vsako nedeljo dobro obiskana, še posebej, če so opremljena s kopalnimi bazeni.	. ^
"Miss Ljubljana" gdč. Silvija orkester v paviljonu '
• Caravan 1971. Torontska slovenska skupnost in še posebno ta pri ,Mariji Pomagaj" je na pobudo plesne skupine »Nagelj" letos s sodelovanjem večine slovenskih organizacij, katerih pokroviteljstvo je prevzel cerkveni odbor, pripravilo u-spcšno slovensko razstavišče in zabavišče poznano pod imenom paviljon »Ljubljana". Slovenski duh in dih sta ves teden prežela vse nastopajoče in vsaj v obrisih 7.500 obiskovalcem pričarala, kako živi naš rod, kaj misli naša mladina in da so — »Slovenci vesel narod"!
Osrednjemu in finančnemu odboru je uspešno predsedoval g. Ivan Zakrajšek. Razstavo so zamislili in izvedli ter okrasili dvorano g. Vilko Cekuta, ga. Anica Resnik ter g. V. Mauko. Za kuhinjske dobrote so skrbele ge. A. Ovčjak in F. Preželj, ki so s številnimi pomočnicami postregle s slovenskim golažem, kranjskimi klobasami, potico, lipovim čajem in drugimi dobrotami, pijače in postrežbo z natakarji je uspešno vodil g. R. Resnik, programe, plesne in glasbene sta vodila g. Ciril Soršak, — ki je imel v posesti — »vod za zvezo" — z glavnim odborom Ontario Folk Art Coun-cilom, katerega odbornik je, gdč. Silvija Ovčjak, ki je bila izbrana na posebni prireditvi za ,Miss Ljubljana", pa je poleg stotine drugih stvari in izvajanja pri programu, stalno sprejemala goste in bila res prikupna, uspešna, požrtvovalna in odlična predstavnica slo-
Ovčjak vodi dekliški zbor in 'Ljubljana—Caravan '71".
venske mladine! Znašla se je dan za dnevom v novih prilikah in jih uspešno rešila! Vsa čast in naše čestitke!
Posebne pohvale so vredni naši orkestri, ki so neumorno igrali v razvedrilo in zabavo vseh. To so: Skupina Ovčjako-vih, Veseli študentje, Veseli vandrovčki, Francetova družba, fantje pod vodstvom g. I. Ko-lenka ml. in vsi mladi muzikan-ti, ki so vedno vskočili, če je nastopila »sila" in potreba. Hvala vam!
Slovenska skupnost je pri tej | prireditvi začutila potrebo skupnega predstavljanja. In prav je tako. Župnik č.g. T. Zrnec C.M. je razumel to potrebo in nudil vso pomoč, da je vse končno izteklo kot po maslu. Posebno priznanje zasluži g. Jože Kaste-lic za finančno pomoč in delo pri okrasitvi dvorane in vhoda ter stopnišča, ki bo stalno ostalo v uporabo. Hvala pa tudi posameznikom in podjetjem, ki so podprli odbor za uspešno razstavo in prireditev kot tako. Primerno je, da jih tu i-menujemo in se jim javno zahvalimo! So tO:
Triglav Constr. Co., Slov. zavarovalna agencija Tone Zagorc, Central News and Varietv, Slov. hranilnica in posojilnica J. E. Krek, John Kavčič Constr. Co., Slov. Cul t. Ass. Simon Gregorčič, Radio Triglav, Top Grade Machining Comp. Ltd. (Jože Slo-bodnik), g. Anton Pušavec, Slov. zidarsko podjetje John's Brick and Block Work (John Tratnik), dr. F. Porovne, Toronto Kitchen
Plesna skupina "Nagelj "Ljubljana—i
Co. (J. Zoldoš), Tiroler Restau-rant and Tavern, St. Joseph Press (J. Skrbič), Paul Jevvelerv Co. Ltd. (E. Slokar), ga. Marn — Nevv Toronto, Roblat Machining Co. (F. Blatnik), Slovenia Meat Market, Costumes (F. Kavčič), Paznar Ivan Const. Co., Ameriška domovina — časopis, Anton's Meat Market (A. Bav dek), Trpin Janez — Constr. Co., Slovenska država — časopis, A-liston Meat Market and Processing (V. Jankovič), dr. A. Ka-činik — zobozdravnik, dr. G. in inž. V. Bratina, Dermastja Meat Market, A. Ambrožič, Ge neral Woodwork (J. šušteršič), John Preželj — Plumbing Co., F. F. Constr. Ltd. (A. Ferkul), Platnar Brothers (Plumbing Co.), Cesar Studio Atelie, in drugi.
Hvala tudi vsem, ki so posodili predmete za razstavo in tudi vsem pevcem in pevkam ter nastopajočim. Čestitke tudi g. Marijanu Kolariču, katerega odlični film o slovenskem kiparju g. F. Goršetu je na tej prireditvi doživel svojo krstno predstavo. Končno pa še čestitke vsem Slovencem, ki so na ta ali oni način podprli uspešni nastop paviljona »Ljubljana". Res, lahko rečemo, da se nam ni treba sramovati, da smo Slovenci! Še več takih prireditev v bodoče.
V,—
• V nedeljo 13. junija 1971
nam je na svoji zasebni razstavi najnovejših slik njegovega ustvarjanja, pokazal svoj napredek in umetnost akademski slikar g. Ted Kramolc (na 40 Buck-sburn Rd. v Rexdale pri Torontu), ki ustvarja tiho med nami tu v Kanadi. Njegova najnovejša dela predstavljajo svojski napredek in moramo še enkrat zapisati, da je škoda, da ta njegova razstava najnovejših del skupaj z že poznanimi ni bila z večjo publiciteto predstavljena — za nekaj dni — kanadski javnosti. Upamo, da nas umetnik kaj kmalu preseneti s tako razstavo.
Smatramo za primerno, da o njegovih razstavah in o njem zapišemo kaj več, kot po navadi.
Slovenski akademski slikar in grafik Božidar M. Kramolc se je rodil v Št. Vidu pri Ljubljani. Študiral je arhitekturo pri prof. J. Plečniku v Ljubljani in risanje ter portretno slikanje pri B. Jakacu in Mateju Sterne-nu v Ljubljani. Tu je tudi obiskoval Goršetovo umetniško šolo. Poučeval je risanje na slov. begunski gimnaziji v Spittaluj Dr. ter slikanje v Etobicoke Recreation Dept. v Torontu. Diplomiral je na slikarskem oddelku Ontario College of Art 1951 v Torontu, kjer je obiskoval specialko za grafično umetnost, Ont. College of Art v Torontu. Kramolc dela v sledečih tehnikah: olje, pastel, lesorez, ujedanke in oglje.
Samostojne razstave: Ljubljana — Salon Kos, 1944; Spit-tal/Drau, Avstria — Hotel Salz-burg, 1946, Hotel Zellot, 1947, 1948; Cleveland, Chicago, Mani-towac, ZDA; Toronto — 6 javnih razstav, 3 zasebne razstave.
Najvažnejše skupinske razstave: Buenos Aires — Razstava slov. grafike, Nevv York — Skupina ,,Lok", VVashington — Li-brarv of Congress, 1955; Min-neapolis — Bienala 1958, Strat-ford, Ont. — Telegram Collec-tion 1956, Otta\va, Ont. — Bienala kanadske grafike, 1962; Cleveland — Klub »Krog", 1955; Toronto — CNE 1951, -56, -57, -70.
v slovenski dvorani —
Caravan '71".
Kramolčeva dela v javnih zbirkah: Bivša banovinska u-prava v Ljubljani, Victoria College, Toronto; Art Galleiy of Ontario, Toronto; Art Gallery of Hamilton, National Gallerv of Canada, Douglas Duncan Collection, Toronto.
Zasebne zbirke pa so v: Ljubljana, Spittal/Dr., Klagenfurt, Graz, Viena, Cleveland, Manito-wac, New York, London, Sidnev (Avstralia), Buenos Aires.
chicago
•	Materinska proslava. Dne 22.
maja so otroci Slomškove sobotne šole pripravili materinsko proslavo. Najmlajši so se poklonili materam s pesmimi pod vodstom gdč Pavle Mušič, od-rastle pa je naučila Mrs. Fanika dr. Humar. Bil je lep večer.
•	Majniška pobožnost Slovenske ženske Zveze. Slovenska Ženska Zveza pomaga ohranjati slovenske navade in slovensko pesem. 12. maja je Zveza organizirala večerno pobožnost v slovenski cerkvi sv. Štefana. Bila je slovenska sv. maša s slovenskim petjem, po maši pa pete litanije M.B.
•	Dr. Alojzij Arko, predsednik SNZ ja kupil dom v Lockportu, 111., Ker je lektor pri slovenskih mašah v naši cerkvi, mora voziti skoraj eno uro, da pride do cilja. Znak velike požrtvovalnosti. Mnono sreče in zadovoljstva v novem domu!
•	Poroka. V soboto 10. julija sta se v cerkvi Sv. Romana pro-čila g. Peter Pecharich in gdč. Susanne Marie Knoph, Ženin je iz poznane slovenske družine Martina in Marije Pecharich, nevesta pa je poljskega rodu. Mnogo sreče in božjega blagoslova!
•	Slovensko romanje v Lemon-
tu na državni praznik 4. julija, je bilo lepo obiskano. Kar dva avtobusa sta pripeljala romarje iz Clevelanda. V nedeljo je cerkvi opravil sveto mašo po grgo-katoliškem obredu p. dr. Pavel Krajnik, ki je elevelandske romarje tudi spremljal. Sv. mašo pri. lurški votlini je ob somaše-vanju dr. Krajnika opravil gvar-dijan p. Atanazij Lovrenčič, ki je imel tudi cerkveni govor. — Popoldanske litanije Matere Božje pri votlini so združile romarje v prepevanju ljudskih pesmi. Po blagoslovu z Najsvetejšim, je romarje in ostale vernike nagovoril g. Matt Tekavec iz Clevelanda. Lepe so bile njegove besede in šle globoko do srca.
•	Slovenska fara sv. Štefana
ima letos 15 graduantov, ki so prejeli diplome pri sv. maši iz rok p. Tomača v nedeljo 6. junija.
BRIDEPORT
• Slovenski pregovor pravi:
Vsak cigan svojega konja hvali. Do neke mere drži to pri nas. Pri fari hvalijo le to, kar tem ljudem prija. Priključili so se nekateri, ki pač pojejo hvalo tistim, ki bi radi faro Sv. Križa napravili na hitro roko angleško. Pišejo v časopis, da bi se prikupil ne oziraje se, da so daleč od resnice.
Odveč je pisati o tem. Rajši o tem, kaj je novega. V juniju smo nastopili v Sheltonu s koncertom. Shelton je 20 milj od Bridgeporta in tam ni Slovencev. Vendar, koncert je uspel nad pričakovanje. Lepa udeležba. Polovica Angležev, ostali Slovenci in Hrvati. Slovenska pesem je vžgala. Dvorana je
Pisal mi je: "vidim, da spadam .že med staro šaro". To ne drži. 50 letnica ne pomeni odhoda s -pozorišča, ampak dejstvo, da so pred i>jim J? leta plodonos-nega dela. Dela za za slovensko državno idejo, dela za slovensko skupnost.
Gospod Vladimir Mauko, naš 50 letni jubilant, je zagledal luč sveta 17. septembra 1921 v Vitomarcih pri Sv. Andražu v Slovenskih goracah. Po končani ljudski šoli se je po mali maturi vpisal na državno učiteljišče v Mariboru, katerega je dovršil med vojno 1944, v Ljubljani. V Mariboru se začne njegovo javno delo. Postal je organizator slovenske dijaške mladine v Slovenski dijaški Zvezi. Borec za slovenske ideale, brez kompromisov. Bog, Mati, Domovina, je bilo geslo te mladine.
Hitlerjev vdor ni prizanesel tudi njemu. Zatočišče je našel v Ljubljani. Spet na delu proti brezbožnemu komunizmu.
Leta 1948 je prišel v Toronto, Kanada, iz Italije v avgustu mesecu. Tu ga je našlo delo, katerega ni pričakoval. Po geslu j S Gregorčiča: "Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan", se je j vprege! delo. Ni vprašal, bom J Ji zmogel, sem li sposoben, vrgel se je na delo kot pravcati garač. Ni stavil vprašanja, kaj bom dobil zato, bom li imel dovolj časa... Garači, idealisti, in takih potrebujemo na vsak korak, na vseh področjih, zato ne vprašujejo. Kjer vidijo in čutijo potrebo, tja priskočijo na pomoč, pa četudi naletijo na kritiko, na ovira in dobijo često polena pod noge.
Ko se je snovala v Torontu Posojilnica Janeza Ev. Kreka, je bil zraven. Po njegovem prizadevanju se je v Torontu osnovala Slovenska Narodna Zveza. Leta 1954 se je mesečnik "Slovenska Država" morala radi neprilik v Chicagu preseliti v Toronto. Hvala Bogu, da, je prišlo do tega! Dr. Rudolph Cuješ in Vladimir Mauko sta prevzela odgovornosti polno delo. List se je vsebinsko in po obsegu lepo razvil. Dr. Rudolph Cuješ in Vladimir Mauko sta prevzela tudi breme dela pri lepo opremljeni knjigi "This is Slovenia". Vladimir Mauko je organiziral proslave slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. Bile so to prve proslave tega praznika, šele pozneje se je znašla tudi SLS. Najlepša proslava tega praznika pa je bila 1. 1968, ko je bil slovesno razvit slovenski prapor. Prav tako je v okviru SNZ organiziral gostovanje pevskega zbora Korotan v Torontu. Dal je pobudo za razne nagradne natečaje za slovensko mladino. Po njegovi spodbudi daje SNZ vsako leto slovensko nagrado za slovensko kulturo najbolj zaslužnim možem v Kanadi. — Bil je dolga leta tajnik, sedaj je pa predsednik Zveze etničnega tiska v Ontario in podpredsednik kanadske etnične tiskovne federacije. V tem svojstvu ja bil že nekajkrat kot poročevalec v kanadski delegaciji na konferenci NATO v Bruslju in Islandiji. Po njegovi iniciativi je bilo ustanovljena pokrajinska meddruštvena organizacija, ki se zanima za usodo starih emigrantov in ima vso vladno podporo. Naš jubilant je ponesel slovensko ime prav v vrhove
G. VLADIMIR MAUKO
ne samo pokrajinske, ampak tudi zvezne kanadske vlade.
Njegovo največje, da življenjsko delo pa je, da je ohranil naše glasilo "SLOVENSKA DRŽAVA" pri življenju. V svoj-stvu urednika je neizčrpan, neutruden. Vprašam se večkrat, kje le najde čas: Družina, delo v uradu za ceste ontarijske vlade, tiskovna etnična organizacija in pomoč pri vodstvu ženine restavracije "Tiroler...." številni oglasi, ki jih najdemo v listu,.. Ko bi radi drugi vrgli puško v koruzo, g. Vladimir Mauko dosledno vstraja. Da, trmasto. Nihče ne ve, kaj se pravi biti urednik lista, ki mora sproti iskati kritja ža tisk. Treba je iskati virov, trkati, rotiti: dajte, podprite, žrtvujte. Moramo vstrajati! Nad 20 let naš list dviga prapor slovenske državne ideje, pa bi sedaj odnehali? Nikdar! Tak je naš urednik!
Ali sploh kdo sluti, kakšne so težave dobiti pravočasno članke, dopise.... Odkrito priznajmo, mnogo naše slovenske inteligence je "nepismene", kritika da a nobene volje za sodelovanje.
Ce bi naš 50 letnik g. Vladimir Mauko ne storil nič drugega, kakor da vstraja pri težavnem delu urejevanja, ohranjevanja lista in iskanje virov za vzdržavanje, bi zaslužil najvišje slovensko odlikovanje.
G. urednik Vladimir Mauko k tvoji 50 letnici našo iskreno zahvalo, naše čestitke z želo, da bi v krepkem zdravju tisto "trmo", ki ohranja "Slovensko Državo" ohranjal še več desetletij! Bog Te živi, to je klic in želja vseh, ki Te poznajo, ki list berejo, zlasti pa prvega urednika SD!
Mirko Geratič
Gdč. Lojzka Verbic — 80 let mlada . . .
21. junija je obhajala gdč. Lojza Verbic 80 letnico svojega življanja. Kljub letom je še vedno živahna. Za vse se zanima. Mnogo bere. Razmere so jo prisilile v zavetišče Sv. Patrika v Jolietu. Ker je vedno bila delavna na vseh področjih, zlasti kot učiteljica, ji je kar dolgčas in se ne more znajti. Je teta j profesorja dr. Pavla Verbica v j Argentini, ki je sodelavec pri slovenskem državnem gibanju. Ko je prišla v Ameriko, je skušala povsod, kjer je bila, ohra-
■siti—mladino »ve sto slovenski besedi in slovenskim verskim izročilom. Rada bere "Slovensko Državo". Ko sem jo lani srečal v Lemontu, mi je rekla: "Nimam denarja za list, pa ga tako rada berem". Potolažil sem jo, da bo list dobila zastonj. Pokojni škof dr. Gregorij Rož-man je bil varuh njenih bratov. Edini, ki je ostal, je dr. Pavle Verbic. Zato gdč. Lojzka tako rada poroma, ko, pride v Le-mont, tudi na grob pok. škofa Gregorija.
Gdč. Lojžka! še nekaj krepkih let!	tč.
Slovenska zdravnica
DR. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ
sporoča, da bo dne 3. avgusta odprla ordinacijo splošne prakse (family practice) na
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Queen St.) Tel.: 535-4659. Sprejem'po dogovoru.
bila okusno okrašena s slovenskimi zastavami, da je kar padlo v oči. Gostom smo postregli s kranjskimi klobasami in poticami.
Nastopali bomo odslej pod imenom Glasbene skupina ZVON iz Connecticuta. V jeseni nameravamo dvakrat v New York, potem bomo pa zapeli v Bridgeportu. Vstrajamo, delamo, delamo, pojemo, naj to kateremu prav ali ne. V Clevelandu so nam pri tamkajšnjem časopisu dali po "glavi". Prav! Ne zamerimo, saj ne živijo pri nas in razmer ne poznajo. Lahko je lajati od daleč na one, ki hočejo ohraniti slovensko ime v Bridgeportu. Pač nasedajo in bodo nasedali, dokler ne bo urednik vsaj eno leto živel med nami.	tč.
• Dr. Alexander Laidlavv, bivši glavni tajnik kanadske Zadružne zveze in sedaj profesor Coadv International Instituta v Antigonishu je objavil pri Mc-Clellan and Stevvar Ltd. knjigo THE MAN FROM MARGAREE. Dr. Laidlavv je zbral iz številnih člankov in govorov prvega ravnatelja Extension Departmenta antigoniške univerze dr. Moze-1 sa Coadyja, dinamičnega voditelja tkim. antigoniškega gibanja ,najbolj značilne sestavke, iki odražajo Coadyjevo filozofijo kot tudi način dela med odraslimi za izboljšanje njih živ-
ljenjskega položaja. Dr. Laidlavv je napisal uvod, ki na kratko oriše lik Coadyja (kot sem nakazal v brošuri His Storv obstaja neverjetna sorodnost med Coadyjem in našim dr. J. E. Krekom, dasi sta delovala ob različnem času in nista vedela drug za drugega). Dr. Coady je napisal samo eno knjigo »Mas-ters of their ovvn destiny" (Mojstri svoje lastne usode), zato je Laidlovva izbira Coadvjevih sestavkov odlično dopolnilo Coa-dyjevega lika.
Rudolf Cuješ
Domači zdravnik
DR. NLADEN SEIDL
je odprl ordinacijo splošne prakse
1045 Bloor St. W.
(med Dufferin in Dovercourt St.)
Uradne ure po dogovoru. Tel. 534-7814
KAJ SE NI SPEMENILO?
Ni mogoče zanikati, da so letošnje ustavne spremembe v Jugoslaviji pomembnejše, kot vse prejšnje skupaj. Avtonomija republik in njih vpliv na skupno zvezno oblast so bistveno povečani. Poslej bo usoda Slovenije v marsičem odvisna od lastne sposobnosti, usmerjenosti in odločnosti slovenskih političnih sil; v marsičem — a ne v vsem za Slovenijo močno pomembnem.
Dve poglavitni značilnosti prvotne Jugoslavije sta namreč o-stali nespremenjeni. Središče
nove zveze bo tudi poslej v Beogradu, in vojaška organizacija ostaja v bistvu enaka kot je bila. Poleg tega se tudi še ne ve, ali bo zvezni parlament osredotočen v Zboru narodov kot izključni zakonodajni zbornici nove zveze.
Vkljub temu, da bodo v smislu sprejetih ustavnih sprememb zvezne pristojnosti zmanjšane, bo v Beogradu poleg kolektivnega zveznega predsedstva (in kolektivnega partijskega predsedstva), zveznega izvršnega sveta, emisijske banke
in parlamenta sedem odločujočih zveznih tajništev (in tri »strokovna" tajništva), štiri zvezne »uprave", dvanajst zveznih zavodov in tri zvezne direkcije. Ves ta bohotni zvezni aparat bo slejkoprej pod dnevnim vplivom znanih beograjskih navad in manipulacij, ki so v petdesetih letih obstoja Jugoslavije povzročile toliko nakopičenega nezadovoljstva in globokega nezaupanja. Brez dvoma je prav v tem, da so pridržali glavno mesto Srbije za sedež zveze, iskati razlago zakaj vkljub pred-
CIRIL ŽEBOT
videnemu zmanjšanju zveznih pristojnosti ostaja njena biro-kracijska struktura tako nesorazmerno široka.
še slabše pa je, da je vojaška organizacija v bistvu nespremenjena. V tem ozira Jugoslavija ni postala zveza suverenih republik. Tudi prvenstveni politični nagib letošnjih ustavnih sprememb — Titova visoka starost — je s tem bil izigran; možnost političnih prevratov prek vojaškega puča ali pritiska je tudi po ustavnih spremembah ostala nezmanjšana.
Za Slovenijo je nadaljevanje vojaškega unitarizma in centralizma posebno škodljivo. Dočim je v Zagrebu vsaj poveljstvo vojaškega okrožja, Ljubljana niti tega nima in ji zato manjka praktična možnost samoobrambe proti nevarnosti vojaškega puča iz Beograda.
Zaradi ohranjenega vojaškega centralizma v Beogradu ostaja nova slovenska republika kot suverena država tudi brez potrebne zavesti, da sta njena suverenost in celovitost zavarovani proti vpadom od zunaj. Znano je namreč, da zaradi geopo- j
litične kompleksnosti Jugoslavije (in z njenega globalnega vidika kot pretežno balkanske politične tvorbe) ostaja glavnina Slovenije (z vsemi obmejnimi predeli) izven praktičnih o-brambnih načrtov unitaristične jugoslovanske vojske. Tako je bilo pred vojno in tako ostaja tudi sedaj: za primer večjega napada na Jugoslavijo je Slovenija obrambno že vnaprej odpisana. Tako imenovane teritorialne enote, ki so v pristojnosti republik, pa so v primeri z »operativno" vojsko bolj teoretične kot praktične.
Da bi se ta bistvena pomanjkljivost vsaj deloma odpravila, bi morala nova slovenska državna oblast zahtevati in čimprej doseči, da se tudi za Slovenijo ustanovi posebno vojaško okrožje pod slovenskim poveljstvom, ki bo uživalo popolno zaupanje slovenske vlade, in z dodatno stipulacijo, da v primeru zunanjega vpada v Slovenijo — ali vojaškega puča v Beogradu — vrhovno poveljstvo vseh vojaških sil v Sloveniji preide na predsednika slovenske republike.
OD NOČNEGA ČUVAJA DO SLUŽNOSTNE DRŽAVE
Nemški socialist Ferdinand Lassalle (1825—1864) je označil iiberalistično zamisel države za državo — nočnega čuvaja. Država se po nauku liberalizma ne sme vtikati v gospodarstvo. Poe-dini gospodarstveniki uravnavajo svojo gospodarsko dejavnost popolnoma neodvisno od države, stremeč za najvišjim dobičkom in sklicujoč se na »naravne" gospodarske zakone svobodnega trga s svobodno tekmo, ki določa cene na sečišču krivulj ponudbe in povpraševanja. Lassalle je hotel poudariti s svojo označbo take države kot nočnega čuvaja dejstvo, da ščiti država med proizvajalnim procesom že itak močnejšega podjetnika, da izkorišča svojo gospodarsko premoč na škodo delavca, ki se ne sme organizirati in tako ustvariti vsaj nekaj odporne moči kot skupnost ,ker je kot poedinec nima, pa tudi dejstvo, da ščiti »nočni čuvaj" ponoči dnevne pridobitve podjetnika, da prikrajšani delavci ne pridejo nazaj pod zaščito noči ter .-sine prilaste., delefev. ./a katerega so bili ogoljufani (posebno še, če utemeljujejo svoje zahteve na podlagi marksističnega nauka o nadvrednosti, ki dopušča kapitalistu odškodnino samo v višini nadomestitve porabljenega kapitala.
Čeprav je res, da ni bil gospodarski liberalizem nikoli dosledno uresničen (kar velja za vse enostranske ideologije), je dosegel izredno velik vpliv v večini industrijskih držav, posebno v ZDA proti koncu 19. stoletja. še danes se uveljavlja, čeprav v precej spremenjenih oblikah, kot industrijs'kojvojaški-komplex in kljub vsej socialni zakonodaji ter prenosom prejemkov iz davčnih sredstev povzroča, da še
vedno rastejo prepadi med revnimi in bogatimi tako v poedinrh državah in še bolj na mednarodnem področju. Ko so borzne špekulacije končno privedle 1. 1929 do usodnega poloma na borzi v 'New Yonku, ki je potegnil za sabo vse industrijske države, je bilo prizadetih toliiko ljudi, da so bile države prisiljene vsaj do neke mere vposeči v gospodarstvo in uzakoniti vsaj nekaj u-krepov, ki so omejevali svobodno izrabo gospodarske premoči lastnikov proizvajalnih sredstev ter njihovih upravnikov.
Tretje desetletje dvajsetega stoletja je tako doživelo postopno uvajanje t.zv. skrbstvene države (welfare state), ki je uvedla nekaj zakonitih ukrepov v zaščito slojev, ki zavise za svoj obstoj predvsem od dela svojih rok (zakoni o minimalnih mezdah, razne vrste socialna zavarovanja, socialno skrbstvo, itd.) Skrbstvena država prevzame nase odgovornost, da vsaj do neke mere nadomesti neobstoječi ali nezadostni dohodek zlasti v primerih, kjer je izostanek dohodka posledica sil, ki presegajo vplivno območje poedincev (npr. brezposelnost). Težišče prizadevanj skrbstvene države je v nudenju denarne pomoči tistim, ki so v rednem gospodarskem procesu prikrajšani in iz enega ali drugega razloga ne morejo zadovoljiti najosnovnejših potreb, ki jih družba smatra za osnovne za človeka dostojno življenje. Višek teh prizadevanj je zamisel zajamčenega minimalnega letnega dohodka kot naravne pravice vsakega Človeka. Zadnje čase opažamo celo v ekonomski vedi prenos težišča zanimanja od naravnih proizvajalnih sredstev do človeka kot naj-
važnejšega činitelja proizvodnje. Podobno spremembo opažamo tudi na področju družbenega skrbstva. Tudi tukaj se počasi prelaga težišče od preskrbe s potrebnimi snovnimi sredstvi ki so potrebni pomoči, da razvijejo svoje sposobnosti v smeri, do razvoja osebnosti poedincev, da se bodo mogli uveljaviti v sodobni družbi in postati tako gos podarsko neodvisni. Primer takega razvoja je npr. predlog kanadske vlade za spremembo v brezposelnem zavarovanju, če bo vladni predlog sprejet, o čemer ni veliko dvoma, ker razpolaga liberalna stranka z zadostno večino v parlamentu, bo na novo urejeno brezposelno zavarovanje poleg drugih novosti uvedlo tudi to, da bo nudilo osebam poleg večje denarne pomoči tudi obvezno posvetovanje ter možnosti izkoristiti številne druge programe, ki jih nudijo ostale državne ustanove, predvsem v primerih, kjer bo to smotrno, za zvišanje obstoječe izobrazbe ali za šolanje v kaki drugi stroki, ki bo nudila brezposelnemu smotrnejšo izrabo osebnih sposobnosti in tudi večjo gospodarsko veljavo. Ta preusmeritev, ki zasluši posebno ime — služnostna država (service state), pomeni velik napredek in jo je treba ne samo pozdraviti, ampak tudi podpreti. Kot vselej pa bo tudi v tem primeru veliko zaviselo od usmeritve vsakega poedinea, da bo izkoristil take možnosti, kot tudi od raznih vmesnih organizacij med državo in poedincem, ki bodo ta razvoj smiselno dopolnjevale in odpirale nove možnosti za splošnejše uveljavljanje tega novega tipa služnostne države.
Rudolf Čuješ
GORŠE V EVROPI
• Slovenski kipar in umetnik g. France Gorše dela trenutno s polno paro na Koroškem. Večino po naročilih. Mnogo teh pride od raznih cerkva v Sloveniji. Koncem junija je delal križev pot za Trbovlje (to je že osmi!).
• Kipar Gorše je v zapuščenem župnišču v Kortah odprl stalno galerijo njegovih del. Ta galerija je odprta stalno javnosti in ima dokajšnje število obiskovalcev iz najrazličnejših krajev. Do konca junija jo je obiskalo že čez 300 ljudi, ki pridno segajo tudi po katalogu (vodiču po galeriji).
• 20. junija je bila na Opči-nah pri Trstu proslava 100-letni-ce Finžgarjevega rojstva, kjer so ob veliki udeležbi obiskovalcev odkrili njegov kip, ki ga je naredil umetnik Gorše. Ob koncu slovesnosti so se vsi tudi na primeren način spomnili kiparja — ustvarjalca, g. Franceta Goršeta. Ta kulturni večer je bil izpoljnjen z bogatim sporedom. Ves spored so snemali na magnetofon za nedeljsko (27. junija) oddajo na tržaškem radiu. Istočasno so snemali tudi posebni intervju z Goršetom za eno kasnejših oddaj.
• 27. junija je kipar Gorše vodil dvakrat (ob 11 dopoldne in ob 3 popoldne) Slovence po njegovi razstavi v Kortah ter razlagal svoja dela. Na ta zanimiv dogodek je celovški radio dva dni prej obveščal svoje poslušalce, naj ne zamude te edinstvene prilike in naj obiščejo stalno Goršetovo galerijo.
'/oa-) In
-KEV/JE.
M
SLOVENSKI PREVOD »MARTINA FIERRA". V Buenos Aire-su je izšel v razkošni opremi slovenski prevod največje argentinske pesnitve (obsega 7200 verzov) .^Martin Fierro", ki jo je v preteklem stoletju napisal pesnik Jose Hernandez. Ta knjiga je gotovo velik slovenski ponos in ije vzbudila v argentinski javnosti veliko pozornost in visoko dvignila naš ugled. Slišale so se izjave, da je narod, ki izdaja taka dela, visoko kulturen narod. Na prevodu te velepesnitve je več let delal naš pesnik dr. Tine Debeljak. Pomagala mu je ga. Danica Petričkova. Krasne reliefe je napravil kipar France Ah-čin, z risbami je knjigo opremil arh. Jure Vombergar, tiskala pa Ijo je slovenska tiskarna Vilko čeč. Glede prevoda so strokovnjaki mnenja, da je izvrsten.
Za špansko govoreči svet pa je izredno važen tudi uvod v to knjigo. Uvod v španskem jeziku podaja namreč zgodovinski in zemljepisni pregled Slovencev oz. slovenske domovine, govori o treh valovih slovenskega izseljevanja v Argentino in popiše delež Slovencev v argentinskem življenju. Vsi, ki so imeli z izdajo tega prevoda opravka, zaslužijo vso našo pohvalo, tudi mecena gospa in gospod Karba, ki sta omogočila natisk tega vele dela.
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
(Nadaljevanje)
ITALIJANSKO VPRAŠANJE ' Jedro spora
Država SHS se razteza od Jadranskega morja do sedmogra-ških Karpatov in od črte Drava, Mura, Donava do bližine Soluna. Zaradi tega geografsega položaja vodijo vse ceste iz Evrope v Orierit preko jugoslovanskega ozemlja. Tudo Jadransko morje, ki je samo zaliv Sredozemskega morja, tvori dohod do Orienta in Afrike.
Centralna Evrope, Nemčija, Češko-Slovaška, Avstrija, Poljska, Madžarska, Romunija, stremijo proti Jadranu kot edinemu toplemu morju, ki jim je dosegljiv. Vse luke, ki pridejo v poštev za centralno Evropo, Trst, Reka, in končno tudi Solun ob Egejskem morju, ležijo na etnografsko jugoslovanskem ozemlju.
V prvi vrsti pride v poštev severni del Jadrana, ('tržaški in reški zaliv), do katerega vodijo glavne železnice iz Centralne Evrope, dočim ima južna dalmatinska obala s Splitom in Dubrovnikom v prometnem oziru saimo lokalni pomen. Tam se namreč zaradi težavnega teresna
še niso vzpostavile prometne zveze s centralnim zaledjem.
Jugoslavija kot posredovavka med zahodom in vzhodom je danes tem važnejša, ker stremi tendenca svetovnega prometa po tem, da se trgi posameznih dežel in kontinentov zvežejo med seboj z dobrimi železniškimi zvezami.
Že v preteklosti so se narodi kot Bolgari, Ogri, Turki, Italijani, oziroma Benečani, Nemci in Avstrijci borili med seboj za jugoslovansko ozemlje. Ker na tem ozemlju živi narod, ki številčno ne odgovarja politični važnosti ozemlja in ker ta narod vsled tisočletne politične razko-sanosti, še ni mogel igrati v poli-tinem in ekonomskem boju Evrope enotne vloge, zato se še danes močni sosedje trudijo, da bi dobili vpliv ali celo nadvlado nad jugoslovanskim ozemljem.
Tekom zadnjega stoletja je obstajal bistveni boj med Avstri-o in Italijo v tem, da sta si obe državi hoteli priboriti hegemonijo na Balkanu. Avstrija je propadla, Italija pa se hoče polastiti avstrijske politične dediščine. Hoče si zasigurati.
'neU' Oriente danubiano e bal-canino' politično in ekonomsko premoč.
Cilji italijanske politike.
Italija si hoče pridobiti hegemonijo na Balkanu in na Jadranu, da bi si pridobila monopol nad prometom med centralno Evropo in Orientom. Italija hoče kontrolirati vse ceste, ki vodijo od severa na morje. Hoče obvladati tržaški in reški zaliv popoln'oma, da bi izrinila Jugoslovane iz severnega jadranskega bazena, ki je na stotine kilometrov bližji srednji Evropi kot Dalmacija, in kamor se stekajo vse velike železniške proge. Prav te hoče Italija dobiti v svoje roke.
Nadalje hoče Italija imeti popolno nadvlado nad Jadranskim morjem. Ker hoče več ali manj navladati dalmatinsko obalo, želi, da bi se mogla nastaniti na kakem otoku in tako dobiti centralno pozicijo za mornariška bazo na Jadranskem morju.
'Mi moramo definitivno likvi-dirasti jadranski problem, da poltem osredotočimo vse svoje moči in vso svojo pozornost na Sredozemsko morje', piše Idea Nazionale dne 28. marca 1915. In Mario Alberti pise v knjigi 'Adriatico e Meditaraneo': 'Italija, ki bo imela v posesti Genovo, Benetke, Trst in Reko, bo obvladala trgovske ceste med
južno Evropo in Sredozemskim morjem.
Londonski pakt.
Hegemonijo nad Balkanom in nadvlado nad Jadranom si je hotela Italija zasigurati z Londonskim paktom, ki ga je sklenila z Antanto 26. aprila 1915. Ta pakt, ki je bil sklenjen brez vednosti Srbije, jemlje Jugoslovanom dejansko vse morje in stavlja pod kontrolo Italije vse trgovke izhode na morje:
1.	Londonski pakt izreže iz jugoslovanske obale ozemlje Za-der-šibenik ter loči na ta način hrvaško obalo od južno dalmatinske.
2.	Londonski pakt zapira s tem, da jemlje vse važne dalma-
MEDDOBJE XI., št. 3. Kot 74.
publikacija SKA je izšla 3. številka XI. letnika revije Meddob-je, ki izhaja štirikrat na leto. Vsebina: France Papež (Argentina) Estar en el camino; Vladimir Kos (Japonska); Psalm, ki ga morate končati; Zadnji kolobar pod slapom v Ka-i; Frank Bulkvič (Združene države. Strast; Vinko Brumen (Argentina), Naš izseljenski tu in sedaj. — Problemi: Mirko Gogala (Argentina), Razvoj revolucionarne misli. — Glose: Ludvvig van Beethoven in France Prešeren — genij ritma, genij besede (France Papež); Moj oče (Tone Gosar, Argentina). — Kritika in presoje: Tri antologije nemške lirike Rajko Ložar, Združene države). — Mnenja: Ali se staramo? (Vinko Brumen). — Obseg: 80 strani — cena zvezku 600 pesov.
KAREL MAUSER: NA OZA-RAH. Karla Mauserja zbirke črtic Na ozarah, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija kot prvo knjigo XI. letnika svojih publikacij ,je Mauserjeva 25. knjiga. Črtice pa je zbral in uredil Janez Sever, knjigo pa opre-
vzeti odgovornost. Člani uredniškega odbora se prištevajo med sodelavce. Uredili: Danijela Ne-doh, Milan Lipovec, Boris Pahor, Irena Zerjal-Pučnik. Odgovorni urednik: Milan Lipovec. Naslov uredništva: Danijela Nedoh — Campo S. Giacomo 9, tel. 756-435, Trst. Celoletna naročnina 2000 lir, za druge države 5 dolarjev. Poštni tekoči račun št. 11/9236, D. Nedoh, Campo S. Giacomo 9, Trst — Trieste. Zadnja številka, tiskana v lični žepni obliki, prinaša:
Rajko Trošt — Niccolo Tom-maseo, Niccolo Tommaseo — Iskrice, Josip Merku — Fatti di lugio, Irena Žerjal-Pučnik — Tragedijica na grobljah, Lovro Brezar — Kajn, kje je tvoj brat Abel, Nevenka Mandič Lišaji, Alojzij Res — Pisma Bevku, Ivana Placer — Mrtve vasi, Radosla-va Premrl — Moj brat Janko-Vojko, Boris Pahor — Iz dnevnika, Beno Zarnik — Donkihotska zgodba, Franc Jeza — Dokazi so, Irena Žerjal-Pučnik — Ko razpadajo stebri, Vrabec, Rebula, Pahor, štoka — O južnotirolskem »paketu", Intervju o revijah, Grafike iz šole prof. A. černigo-
ja.
tinske otoke, tudi ono obalo, ki mil arh Marijan Enetz. Založba
naj bi še ostala Jugoslaviji. Ves naš promet iz Reke, Splita in Metkoviča bi moral iti skozi italijanske terotorijalne vode.
3. Vse železnice, ki vodijo do
pravi, da je knjiga njena 73. publikacija. Tiskala je tiskarna E-ditorial Baraga. — Črtice so ponatis iz Ameriške domovine. Koroške kronike v Celovcu in Zbor-
morja, bi se nahajale ali na j nika — Koledarja Svobodne Slo-italianskem ozemlju ali pa takoj venije. Gradivo je razdeljeno na blizu italijanske meje, da bi jih j poglavja: I. Vas pred nevihto; Itaalija obvladovala. Tako teče n. Vasi ni več; III. Leta, mlada
železnica Reka — St. Peter po italianskem ozemlju, Reka — Zagreb blizu meje, Split — Šibe-nik — Knin pa deloma po italijanskem ozemlju, luka Metko-vič pa bi na ta način bila obdana od itaalijanskih voda. Če bi Albanija pod italijanskim protek-toratom in Valona bila italijanska, bi Dubrovnik—Kotor bila' (dalje na 4. strani)
leta; IV. The Cleveland Twist. Drill Co.; V. Pojdi, molj sinko, na pot; Epilog, Pojasnila. — Obseg 373 strani; cena: broš. 1300 pesov, vezano 1600 pesov.
ZALIV, avgust 1970, št. 24-25. Revija za književnost in kulturo. Izhaja štirikrat na leto, odprta je vsaki razsodni slovenski besedi, za katero si upa avtor pre-
....»GLAS KOROTANA". Št. 4, 1. 1970. Prikupna številka Glasa Korotana z barvasto naslovno sliko (poslopje Korotana, razgled s Korotana, stolnica sv. Štefana ter Dunajska univerza) posveča del vsebine vprašanju spolnosti (mariborski primarij dr. Erman Pertl, asistent dunajske nevrološke klinike in glavni u-rednik revije Arzt und Christ dr. Gottfried Roth, p. IvanTomažič) ter Gradiščanskim Hrvatom, kroniko dogodkov ter razna po ročila. Med obiskovalci Korotana so bili ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, docent ljubljanske univerze dr. Janko Ple-terski, slovenska profesorja iz ZDA dr. Toussaint Hočevar in dr. Jože Felieijan ter skupine slovenskih duhovnikov iz Slovenije kot tudi skupine Slovencev iz Mežiške doline ter iz Trsta. Predavala sta v Korotanu pisatelj Pavle Zidar, ter znanstveni svetnik Inštituta za narodna vprašanja v Ljubljani dr. Tone Zorn. Korotan je nudil prostore tudi kongresu Mednarodne zveze za človekove pravice. Slovence je zastopal na kongresu dvorni svetnik dr. Joško Tisch-ler. V številki je tudi lepo število fotografij.
John Prcela and Stanko Gul-descu, (ed-s), OPERATION SLAUGHTERHOUSE: EYEWIT NESS ACCOUNT OF POSTWAR MASSACRES IN YUGOSLAVIA. Dorrance. 570 strani, cena 10 dolarjev. Knjiga obsega zgodovinsko ozadje Pliberške tragedije ter okrog 400 strani opisov do godkov po osebah, ki jim je uspelo preživeti komunistično klanje. —dreš
Dr. George J. Prpič, THE CROATIAN IMMIGRANTS IN AMERICA. Philosophical Libra-ry v Nevv Yorku tiska knjigo profesorja zgodovine na John Carrol vseučilišču v Clevelandu, ki opisuje zgodovino hrvatskega naseljevanja v Združene države od začetka do današnje dobe.
Profesor Prpič osvetluje ozadje vsakokratne emigracije kot tudi njihovo usodo po prihodu v Severno Ameriko, o delovanju hrvatskih skupin ter o hrvatskem prispevku Ameriki. Knjigo je avtor posvetil 75-letnici Hrvatske Bratske Zajednice. Knjiga stane v knjigarnah 12 dolarjev, pri avtorju samem pa 10 dolarjev. Naslov: Dr. George J. Prpič, Prof. of History, John Carroll Univer-sity, Cleveland, Ohio, 44118, USA. Barron's Educational Series (Woodbury, N.Y.) je izdala lani njegovo knjigo A CENTURY OF WORLD COMMUN1SM. —dreš
•It
IZ "PAVLIHE' lista - za
pametne Slovence
Kdor ima denar, si pravico lahko kupi, med tem Iko sme listi, ki nima ilcna rja^pravico iskati!
Brali smo, da je postala korupcija "gosposki kriminal", ki ima že skoraj "družbeno dovoljenje". Da so med nami kriminalci, priznavamo že dolgo, nekam sram pa nas je bilo priznati, da imamo tudi gospode. Morda Ijih prav zato nismo nadlegovali.
«
Spet si prizadevamo za boljši položaj delavcev: obetamo jim carinske olajšave, če bodo delali v tujini.
»
Zaradi vičjih cen koruze bodo bonboni in sladkarije dražji, vendar to ne bo prizadelo sladkega življenja tistih, ki živijo na koruzi.
*
Več Ikot milijon Jugoslovanov potrpežljivo čaka na telefon — ker nimajo zvez.
• Založba Binoza v Zagrebu
je izdala knjigo o verskih skupnostih v Jugoslaviji. Knjigo je uredil Zlatlko Frid, ki je zapisal v uvodu, da sprevladuje v razpravah avtorjev "misel člove-čanskih odnosov med ljudmi, medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Avtorji menijo, da samoupravne socialistične družbe ni mogoče graditi proti vernikom, pa tudi ne brez njih, da je v družbi potrebno zavarovati svobodo vere in svobodo ne-
• Po poročilih švedskega raziskovalnega inštituta za mir so porabile države 1. 1969 okroglo 180 milijard dolarjev za oboroževanje. Ta vsota predstavlja:
a)	celotni letni dohodek ene milijarde prebivalcev Latinske Amerike, Južne Azije in Bližnjega vzhoda,
b)	40% več kot porabi ves svet za vzgojo in šolanje,
c)	trikrat več kot je celotni izdatek na celem svetu za zdravje,
č) 30% več kot so znašali vojni izdatki pred tremi leti.
Letni izdatki za enega vojaka znašajo 7.800 dolarjev, za enega študenta ( v starosti od 5 d<| 19 let) pa 100 dolarjev. —fš
'SLOVENSKA DRŽAVA"
JULIJ—AVGUST 1971.
RAST ZADRUG
Število Število Število Zadruž. prod. v mil. š. kr. Leto članov-gospodinjstev potroiš. potroS. nadrob. na deb. inproiz.
v tisočih zadrug prodaiaL Konsum Kood. Forbun.
1910	74	ali 4.9% vseh 391		44*	23	4
1930	451	26.2%	387	3.302	343	144
1950	962	40.3%'	681	8.017	1.675	1.144
1960	1.177	45.0%	592	6.651	3.366	2.255
1968	1.468	pr. 50.0%'	252	3.026	6.606	5.003
1969	1.534	53.0%'	246	2.901 -	7237	5.686
Kot je razvidno, se je število zadrug začelo manjšati že pred 1. 1950 in število prodajalnic po k 1950, toda število članstva je stalno raslo kot tudi količina blaga, ki je bila prodana v zadružnih trgovinah. Močno je tudi narasel promet zadružne veletrgovine KF (Kooperativa Forbundet), ki začenja postopno. proizvajati več in več izdelkov'
v lastnih zadružnih tovarnah. V 1. 1960 je obvladalo zadružništvo 25% vsega trga z živili na Švedskem.	, „
Švedske ambasade po svetu imajo na zalogi filme o švedskem zadružništvu v angleščini, nemščini, francoščini in španščini, ki jih posojajo brezplačno na svojem področju. —-fš
DR. LAMBERT EHRLICH
pariška mirov na konferenca in slovenci
(Nadaljevanje s 3. strani.)
odvisna od Italije. Italija bi to-; rej blokirala ves jugoslovanski kompleks: črno goro, Dalmacijo, Bosno, Hrvasko-Slavonijo, Banat, Bačko, Kranjsko, Štajersko, Koroško. Tako bi bil položaj Jugoslavije prav isti kot položaj Srbije pred vojno. Načelo: 'Balkan Balkancem' bi bil na ta način kruto kršeno. Dalmacija odrezana od svojega zaledja bi bila ekonomsko uničena. Itaalija bi izivajala najhujši im-perijalizem s tem, da bi obvladovala gospodarsko živlonje 50 milijonov ljudi. Italija povdarja strategične ozire, ki bi mogli veljati kvečjemu proti veliki Avstriji, ki sedaj uničena, ne pa proti malemu narodu. Strate-gična črta izven apeninskega polotoka in sicer več sto kilometrov dolga, ni defenzivna, ampak ofenzivna.
'Londoski pakt izraža staro načelo italijanske politike: razkroj Avstrije. Obenem pa ta pakt izključuje sploh vsako veliko samostono silo onstran Jadrana in severno od Trsta in Reke. Zato se je Italija vedno upirala tudi veliki enotni .Jugoslaviji.
Med svetovno vojno so se cilji Entente, ki se je v začetku borila Za obrambo gotovih teritorijev (Alzacija), za kolonije, za nadvlado na morju spremenili. Pod vplivom Wilsona so postale sledeče velike ideje smernice za vojno:
1. odprava absolutističnih vlad in njihova nadomestitev z
demokracijo.
. , 0
3. ujedinjene narodov v naci-
jonalističnih državah potom samoodločbe.
Italia se pod vplipom Sonnina in tako imenovane stranke nacionalistov dolgo hi mogla odločiti za to politiko, čeprav bi bila ravno s tem Avstriji najbolj škodovala. Glede Poljakov in Čehov bi bila to rada storila, a ujedinjenja Jugoslovanov ni marala. Sala se je velike jugoslovanske države. Leta 1917 ja Italija celo izgnala jugoslovanske, emigrante iz Italije in naci-jonalistično časopisje se je norčevalo iz Jugoslavie in krfskega pakta.
Rimski pakt.
V začetku leta 1918 je prevladala v Italiji nova politika, ki je privedla do rimskega pakta in sicer pod sledečimi vplivi:
1. Krfiski pakt, ki je bil sklenjen julija 1917, je prvič podal program zedinjene Jugoslavije podpisan od poklicnih zastopnikov. Proglasil je, da morajo Jugoslaviji pripasti vse zemlje, kjer so Srbi, Hrvatje in Slovenci kompaktno naseljeni.
Izključil je Avstro—Ogrsko rešitev jugoslovanskega vprašanja, prav tako pa tudi velesrbsko. Homegonija Srbije je bila izključena in garantirala se je popolna enakopravnost vseh Jugslo-vanov. Nadalje je ta pakt tudi določil svobodo Jadranskega morja.
Čeprav ni določi nobenih mej, je bil vendar slovesen protest proti londonskemu paktu. Pro-gramatično je proglasil ustanovitev velike jugoslovanske države onstran Jadrana.
Bil je torej čisto jasno naperjen proti Italiji, čeprav tekst o Italiji nikjer ne govori.
Francija in Anglija sta ta pakt simpatično pozdravili, ker je na eni strani avstro- ogrske Jugoslovane odtrgal od Habsburžanov in na drugi strani, ker je bil neka poteza proti Italiji. Francija in Anglija nista želeli, da bi Italija vsled londonskega pakta postala vsemogočna na Jadranu in s tem tudi premočna na Sredozemskem morju.
Borghese imenuje v brožuri II Pato di Roma Krfski pakt' un modella di finezza', ki kaže 'alto grado di educazione politica.'
2.	Italija je ravnokar doživela katastrofalni poraz priKobaridu in Avstrijci so stali na Piavi. Nemci so bili še zelo močni in ni bilo nobenega izgleda, da bi se vojna sreča bistveno spremenila v prid Italije, posebno se ker je bil ravno londonski pakt v Avstriji najboljše orožje za podži-ganje narodov v boj proti Italiji.
3.	Rusija je odpadla kot nemški sovražnik in Nemčija je ravno sklepala mir (marc 1918) Brest-Litovvsku z boljševiško vlado.
4.	Pod vplivi teh dogodkov se je pojavljala v Angliji, Ameriki in Francipi močna struja za mir. Mislili so na separaten mir z Avstrijo. V Antanti so se zaradi tega pojavljali glasovi, da mora Acstrija še naprej obstajati. Tako je Lloyd George 5. januarja 1918 izjavil, da med vopnimi cilji Anglije ni razkroj Avstrije.
Wilson je 8. januarja izjavil, da se mora narodom avstro-ogrs-ke monarhije, 'katere pozicijo elimo videti zavarovano in med narodi garantirano, dati v večji meri prilika za avtonomni razvoj.'
Iz vseh teh razlogov se je Ita-upravičeno bala, da se bo avstro-ogrska monarhija vzdržala tudi po vojni. S tem bi Italija zgrešila glavni cilj vojne. Prav zato je mislila kako bi Antano priklenila na program razkroja Avstrije., To pa bi bilo mogoče le, če bi se j vse narodnostare Avstrije izrekle j za ta:,prdgram'iiji' prav zato-se je i Italija odločila da bo aranžirala! skupno tozadevno manifestacijo zastopnikov teh narodov.
Italijanski oficijelni krogi so začeli najprej vabiti te, narodnosti z raznimi izjavami. Tako je Orlando izjavil 12. februarja 1918 v italijanski.zbrnici; 'nič nas ne more bolj žaliti, kot sum-ničenje, da je Italija vstopila v to vojno z imperialističnimi nameni in z namenom, da si podjarmi druge narode. Nihče na svetu he more spremljeti z večjo sim patijo kot mi aspira^ cije raznih narodnosti, kiso pod
pričakujete obisk iz vaše stare domovine?
ALI BODO IMELI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KO BODO V ONTARIO? i
BLUE CROSS IMA NOVO POLICO, KI JIH BO ZAŠČITILA
Pozanimajte se o tem danes
ontabio Blue Cross
Zdravstveno zavarovanje za obiskovalce 24 FERRAND DR., DON MILLS, ONTARIO Teiephone (416) 429-2661
• Kooperativa Forbundet, za
družna veletrgovina na Švedskem, je močno udeležena tudi v proizvodnji mnogih izdelkov, ki jih prodajajo v zadružnih trgovinah. Med najvažnejše spadajo: FGODIA AB, za ribje in sočivne konzerve, za zmrzovanje, marmelade, itd., iKVARN AB TRE KRONOR, za moko in proizvode iz moke; zadrugarji imajo 46 tovarn za mesne izdelke ter 6 tovarn za pivo in brezalkoholne pijače. AB KARLSHAMNS OLJEFABRIKER proizvaja rastlinska in živalska olja, margarino, sladoled, AB G U ST A V S B E RG FABRIKER proizvaja porcelan za gospodinjstvo in za stranišča, kopalne banje, cevi, kotle za centralno kurjavo, plastične predmete, FISKEBY AB proizvaja papir in papirne izdelke, HU-GIN KASSAREGISTER AB proizvaja registrirne blagajne, AB BYGG-OCH TRANSPORTEKO-NOMI proizvaja vse vrste traktorjev in strojev za gradbeno industrijo, GUMMIFABRIKEN GISLAVED AB proizvaja avtomobilske gume galoše .in plastične proizvode, KARLHOLMS AB proizvaja lesne izdelke in negorljive plošče AB HELIOS KE-MISK-TEKNISKA FABRIKER proizvaja pralna in čistilna sredstva ter kozmetične izdelke. Med industrijami, kjer je Kooperativa Forbundet udeležena in je dejansko popolnoma zadružno podjetje, je petrolejska družba OK. V zvezi z ostalimi nordijskimi zadrugami, ki so povezane v NAF (Skandinavska veletrgovina) ter v NAE (Nordijska izvozna družba) proizvajajo za-
druge vse vrste električnih žarnic ter radijske in televizijske aparate (LUMALAMPAN AB na Švedskem in Norveškem), čokolado in sladkorčke (NORDCHO-KLAD AB na švedskem in Danskem), aerosol proizvode (OY NORDSPRAV na Finskem) ter pralne praške (TEO OYY na Finskem). —fš
• Prvih 6 let desetletja 1960-1969 je narasel dohodek na osebo v industrijskih državah za nad 200 dolarjev, dočim se je dohodek na osebo v neindustrij-skih državah sveta dvignil samo za 7 dolarjev. L. 1961 so industrijske države investirale v manj gospodarsko razvitih deželah 6.2 milijarde dolarjev ali Vi narodnega proizvoda na debelo. L. 1968 se je znesek nekoliko dvignil in je znašal 6.9 milijarde dolarjev toda je predstavljal samo 4 desetine narodnega proizvoda na debelo, sorazmerno torej manj kot 1. 1961 Stroški za oboroževanje na leto so cenjeni na 150 milijard dolarjev — za uničevanje torej več kot 20-krat več kot za pomoč pri razvoju.
—fš
tujim jarmom. Nač edini cilj je integriteta in narodna obramba proti stoletnim gronjam ene tu-tuje države (Avstrije).'
Sonnino je izjavil 23. februarja kjer gre za mešano prebivalstvo v italijanski zbornici: 'da je tam, treba medsebojnih koncesij in rtev, da se eliminirajo bodoči konflikti. Življenski interes Italije in Jugoslovanov zahteva zaupno sodelovanje obojih.'
'Ruffini je 4. marca 1918 poudarjal v italijanskem senatu potrebo po italijansko-jugoslo-vanskem sporazumu. Dejal je, da je treba izbrisati bolesten nesporazum, ki je nastal med italijanskimi aspiracijami in jugoslovanskimi težnjami.
Meseca januarja 1918 se je ustanovil v Italiji poseben komite katerega člani so bili poslanci Andrea Torre, Amendola. Bor-nikarstva. Med njimi so bili obeh zbornic in zastopniki čas-ghese, Oietti, Ruffini, Scialoia.
Ta komite je poslal senatorja Torre- ja v Pariz in London z nalogom, da sklene z voditelji raznih narodnosti dogovore in jih pridobi za to, da se ti dogovori naznanijo javnosti v slovesni manifestaciji na italijanskih tleh. Imel pa je -tudi nariočilo, da nikakor ne sme prejudicirati te-ritorijalnih vpraanj, češ, da je tc stvar dotičnih vlad.
Iz vsega tega se vidi, da je bil rimski pakt popolnoma italijanska mahinacija.
BORBA PROTI INFLACIJI
Da bi zaščitili vrednost povišanih mezd zlasti za delavce ž nižjimi mezdami, so zadružna podjetja na švedskem (Kooperativa Forbundet in Kon'sum) javno izjavila, da bodo preprečila, v kolikor bo v njihovi moči, da bi se zvičale cene proizvodov, ki jih delavci kupujejo za vsakdanjo rabo. Ta zgled zadrug je mnogo pripomogel, da na švedskem ni prišlo do običajnega zvišanja cen, ki bolj ali manj redno sledi vsakemu splošnemu povišanju mezd in vodi tako do inflacije. Gospodarstveniki računajo ,da je prihranila ta pobuda zadružnikov švedskemu prebivalstvu več sto milijonov švedskih kron prihrankov. Nižje cene v zadružnih trgovinah so seveda povzročile tudi doslej največji porast prometa — 9.6% v letu 1969 in 13.6% v prvih 6 mesecih leta 1970. —fš
• švedske zadruge so imele koncem 1. 1969 37.307 stalno zaposlenih oseb. Izdatki za plače so znašali 786 milijonov švedskih kron. Število uslužbencev se je v tem letu zvišalo za 1.528 oseb, kar je zvišalo letni izdatek za plače vključno zvišanje plač po novi delovni pogodbi, za 77 milijonov šv. kron. Kljub temu odstotek za mezde v primeri s celotnim obratom ni narastel, ker je narastel tudi promet. V tem letu se je tudi število novih članov povečalo za 65.000 novih družin. —^fš
BE A BLOOD DONOR!
SE NEKAJ SLIK IZ POTOVANJA;
"PO JUŽNEM ONTARIO"
9 B S
Otok Peli: Mladost na žitnem polju
Otok Peli: Jutranji sprehod
Tillsonburg: Na tobačni farmi
Otok Peli: Fazansko vzrejališče
Leamington: Ogled podjetja "Heinz".	Otok Peli: Najjužnesjši del Ontaria in Kanade

i
Stratford: Pred Sheakespearovim gledališčem