GLAS Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Štev. 20. Kako bi rudarji dobili stavko. Pueblo, Colo. 14. nittfa 1903 Leto U I. Napisal E. U. Stavka "anthracite" premogftr jev je vsaj na viilei poravnana, če sinemo sploh verovati kapitalistič-nim časnikom. Resnica pa je, da bo sli delavci nazaj kopati prouiog za ljudi, katere je Bog v Broji neizmerni modrosti postavil gospodarjem vsega premoženja tega dela sveta. Razsodna komisij* zbranih kapitalistov in njih prijateljev, tudi kapitalistov, jo obelodanila iljavo, nad katero — kot zmago združenih delavcev—se prituzujejo vsi kapitalistični časniki. Na drugi Btraui se pa ravno isti plačani časniki, kar očitno vesela delavske zmage, to je, radii jejo se nad lastno /.gubo. Ali si pa že kdaj vidil človeka, da bi se veselil nad toni, ker je bil premagan? Vzemimo, du se j« to že zgo .(lilo in ali ne bo« potem hotel imeti raz tolmačenje njegovega čudnega obnašanja ? Vi rudarji, ki ste stavkali iu ate bili tako srečni, da Be vam je zopet dovolilo delati iu kapitalizem, pri-mcrjajtoto z svojimi zadevami, škodovalo vam ne bo, pač pa Coristilo. Kapitalisti direktno priznavajo, da so bili preuiuguni in trobijo to no-vi<» že celo v vesoljni svet. Če bi pa bili oni rea toliko veseli vaše zmage, zakaj so potem proti vam rabili vojaštvo, vso policijo, skabe, pomožne redarje in vsakovrstnu nečloveška povelja? Zakaj niso ugodili vaši prošnji—pravični zahtevi --takoj, brez dolzegu čakanja ua razsodno komisijo? In, ali ni ou-Jno, da je bil eden izmed dotičnih okrožnih komisarjev, za svoj VBpeh, povzdignjen v komisurja Zdr. držav? Kapitalisti se torej ne vesele samo vaše zmag«, pač pa so se na čuden naiin izkazali hvaležnega možu, katori je vodil sodbo proti vam! Je li mogoče, da bi ta Bodr-ga povišala moža, kateri jo je vam pomagal razdrobiti? Nikukor net Pomislite dobro o tem! Tudi je nekoliko delavskih časnikov (labor paper«), kat«ri so se zadovoljnim izrekli z razsodbo razsodno komisijo. Oni ne najdejo nič čudnega v nenravuem veselju kapitalističnega časopisju nad zmago samega sebe. Oni no najdejo nič nevarnega v povišanju plače, do kntsre ac sa daM premogovi ba roni neočitno premagati. Če bi bil ti premagal- Btepel moža in potem bi ti ta »^Obljubil pomoč, u prijatelj tvoj bi se ne čudil takemu postopanju, ali bi te to ne izneuadilo? Ali bi to ne izgledalo, kakor da ima ta uiož, katerega si premagal in tvoi prijatelj, skriven Bporazum v tej zadavi? In j ali bi ti ne lelel priti v okom nju tajni, mogoče za te osudepolni, »vezi? Sedaj pa poglejmo takozvano vašo amago malo bolj bliže. Vi ste kopali premog precej časa, predno ■e vam je povišala plača za onih bornih 10 procentov. A ne motimo se—vi ste zahtevali 20 procentov. Toda pustimo to! Ali bo s tistim povišanjem plače, ostalo pri j kupovanju življ«n«kih potrebščin | vse pri starem in ali se bo stanari-1 ua tvoje raztrgane "šante'v povišala ali u«? Počakajmo iu videli bomo! . In ali na b« cena premogu poeko-žila odjemalcem? Prepričali «e bo- ! mo kmalu tudi o tem! Obvestila glede teli dogodkov, ko se Ik> zdu-nilo nad tabo in odjemalcem, katera bodeta plačala povišanje tvoje plače, ti ne bo manjkalo. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Zlasti pa so se pokazale zle j>o-sledico te zmote, ko je zudobil mu-chiavellizem vpliv nu gospodursko življenje. Zavladalo je mnenje, da je zgol od sposobnosti in razumnosti vladarjev, od zakonov in Institucij odvisno, da se doseže vsak zaželjeni gospodarski vspeh; če so tudi razmere po tem, ni nihče vprašal. Sicer pa buio tudi v naših dneh doživeli nekaj tacegn in sicer s konsnmi nu Kranjskem. Druga velika zmota Maohiavelli-jeva je bila etičnega značaja. Ozna-čnjoi človeka kat izključno egois-tiino bitje, jn pogodil človeško na-turo le deloma. Čudno, da je zašel Machiavelli v to zmoto, saj je prav v njegovi Florenci pokazal Savonarola, kako prevlado znmorejo plemeniti etiški nagibi dobiti nad ego-izmom celo v dobi silnega nravno-ga propadanja. Machiavelli je Savonarolovo usodo smatral kot, dokaz, da morejo seno obofoženi proroki zmagati, neoboroženi pa da morajo nu vsak način propasti. Prav v tej sodbi pa se zrcali podcenjevanje tiste etične sile, katera, kakor je kristjanstvu dala v roke posvetilo moč, ki mu jepotnoglado zmuge, da lahko tudi drugim pro-rokom vroči orožje za uničenje na egoizmu in slepariji zasnovanim vladnim sistemom, posvetnim in duhovskiui, S tem smo prišli do druge emancipacije, ki so je zgodila poleg emancipucije od bogastva, namreč do emancipacije nu krščanskem temelju. V tistem času, ko je Machiavelli živel v Florenoi, začelo se je onstran Alp velikansko versko gibanje, ki je podrlo v prah teoretične nauke krščanske cerkve in preobrazilo kulturno in gospodarsko ves ■vet, namreč reformacija. Seveda nus tu zanimajo samo tisti nauki, ki so imeli vpliv na politično in gospodarsko življenje, a mimo grede bodi omenjeno, da sloni tudi VBa sodobna kulturu evropska na podlagi, ki jo je ustvarila reformacija, no samo kultura protestantov-škili narodov, nego tudi drugih. Tudi kultura katoliških iu pravoslavnih narodov ima protestantov-ski značaj. Zlasti na gospodarsko življenje je reformacija imela znamenit vpliv Beformac ija je apravila f veljavo nauk, da človek ni ustvarjon, da bi se svetu odrekel, nego da v tem svetu Bluži Bogu, in dalje nauk, da •e človeku glede svojega notranjega mišljenja in prepričanja ni tre* ba nikomur uklanjati, da v tem oziru uitna nobene avtoritete nego božjo resnico, ki jo je sam spoznal.' S tem j« bil ustvarjen nov temelj. Ako m človeku ni treba odrekati Življenju, potem hrepenenje po imetju ni več samo potrebno *lo, nego del od Boga ustvarjenega naravnega reda. S tem pa, da se je vsakemu priznala pravica imeti svobodno mnenje tudi o verskih stvareh se je neizmerno utrdila Ba-mostojnoet po«ainičuikov in j« to glavni vzrok, da so se protestantski narodi tako viBoko povzpeli nad katoliške narode. Posebno vplivna je bila v tem oziru cerkvenu ustava Kalrincev. V Gonfu je Kalvin ustvaril državo, ki je pravo izhodišče nujiuamenitnejših do-godb. Iz kalvinskega Genfa je izšlo tisto gibanje, ki je pretresilo Francijo, ki je naredilo konec špan skemu gospodarstvu nad Nizozem sko, ki je zayzelo Škodsko in Angleško ter uničilo angleško-katollš-ko dinastijo, iz Genfa se jo zašelo tisto gibanje, ki je kasneje ustvarilo združene države «everoameriske, ki se ravno sedaj pripravljajo, do se polasto gospodarstva na gospodarskem polju VBega sveta. Zašli bi predaleč, Če bi hoteli v detajlih Bloditi razvoju idej. Omenimo le, da je končno prišlo v veljavo načelo: Ker so vsi ljudje je-dnakopravni in navdaja vse isto hrepenenje po kar mogoče največjem dobičku,se doseže splošno največji blagor va«h, ukn hp država Čisto nič ne vtika v gospodarsko življenje. Ta nauk je podlaga mančesterekega liberalizma. A kmalo je prevladalo spoznanje da ljudje niao jednako sposobni za gospodarski boj in ker je vsa produkcija spremenila tako, da ao v posamičnih rokah začela zbirati ogromna premoŽenja, med tem ko ao široki sloji se pogrezali v pav-perizem, je nastalo socialistično gibanje, ki meri na kolektivi žira-nje produkcijskih sredstev. čim so cerkveni nauki o gospodarstvu prišlo ob vsako veljavo, se je cerkov prilagodita vsakemu na-čelu, ki je bilo ravno veljavno. A prišel je socializem in tega so je u-strašila tako, da je sama začela šušmariti ua gospodarskem polju samo, da se masa narodov ne odvrne od nje. Klerikalizem se silno boji, da bi ljudstvo spoznalo prave nauke Kristusove, ker tudi najnevednejii človek mora nvideti, da to, kar uči in dela klerikalizem, je pravo nasprotje Kristusovih naukov. Za-rudi tega klerikalci tudi ne puste, da bi prišlo sveto pismo nove zavezo med ljudi: Ker se boji, da bi ljudstvo spoznalo, kako grdo so klerikalci popačili Kristusove nauke. Nam ni mogoče, da bi tu navedli vso tiste izglede in nauke, • katerimi je Kristus preciiiral svojo moralo, ali na jeden shiča^noj pokažemo, kako apako je ia ljubezni napravil klerikalizem, in ta slučaj je inkvizicija. Ta inkvizicija je bila najstrašnejše morenje iu krvo-prelitje, kar ga pozna# zgodovina. Klerikalci kaj radi pripovedujejo o preganjanju prvih kristjanov, o Ne-ronovih in Dioklecianovih grozovi-tostib. Znanstvena raziakavanja bo dokazala, da so klerikalci mnogo pretirali in Bi izmislili in da je bilo divjanje inkvizicije doeti stra-hovitejše in besnejše, kakor vsa preganjanja prvih kristjanov. Inkvizicija je krivično pomorila ua milijone ljudi—a kriv je tega klerikalizem. ; Ljubi Boga, ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe—tako je u-čil Kristus. Kako ljubi klerikalizem Boga, kako ljubijo klerikalci svojega bližnjega, o tem tiam daje Politične vesti. —Stavka delavcev. Na avstral skih železnicah štrajka pravkar e-nnjBt tisoo delavcev. -Katoliška Španija volila na nedeljo. Zadnje nedeljske volitve so dihale nekako revolucijo. Španski kapitalisti so se odločno posta vili proti monarhiji in zahtevajo, da se odpravi fevdalizem in upelje-jo postave, katere bi imele z onimi severoamariikih kapitalistov najbližje sorodstvo, to je, hočejo imeti tudi « tainosnjimi oderuškimi farji vred, nekako prosto voljo za še večje "obstriženje" revnega— usmiljenja vrednega—ljudstva. Tisti, katori se v Španiji nazivljajo republikance in glasujejo z republikanci, so poBnemalci naših Mor. ganov, RocTiefellerjev, Hillov, Ha-romanov itd.. Rusi, katerim zapovedujo du-hovščnina, morijo žide, katerih pade tako na tisoče; Turki pobijajo Armence; Združene države opus-tfcšujejo Filipine itd. Vbb ta zlo-činstva dokazujejo, da je vladanje eho in isto, bodisi pod čarom, sultanom ali kakim predsednikom re-publike. I Napad v puščavi. Domačini v Algeriji so napadli froncosko ekspedicijo, pobili iu oropali vse, kar jim je prišlo pod roke. 30 inr-tvih in 110 težko ranjenih je ostalo na lici mesta. Divjaki bo pobrali vso zalogo in odnesli v hribe. Morltve. Brzojavna poročila iz Carigrada in Dunaja naznanjajo o jako napetih razmerah in klanju kristjanov. V turško mošejo v Kinprintu, kjer je bilo zbranih nad f>00 moha-modancev, je neznanec vrgel bombo. Bil<) je nakrat vse razdejano. Carigrad 9. m^ja.—V boju pri Monastiru je padlo 13 kristjanov in 19 je bilo ranjenih. V Zapraju je bilo ubitih 11 Bulgarov in 74 vjetih in odpeljanih v zapor. Razmere med Turško in Bulgar-sko bo jako napete; si>opadi se vrše vsak čas. Nakrat preplašena Nemčija je naavetovala, naj bi se vsaj Čez poletje sklenilo nekako premirje in ua aluio poslalo nove odločnejše zastopnike. | non City, Florence, Leadville in še leo družili mest. Pomoč je obljubi-la tudi ' "Business Men's AsBoci-ation"—zvffta mestnih trgovcev in drugih podjetnikov. Slavnost se bo vršilo Bkoz coli teden in se pričakuje ogromnega ljudstva v Pueblo. Obhodi po mestu se bodo vršili v raznih skupinah; zaključek alavnoHti pa bo velika poulična maakarada. Pri tej slavnoflti bodo ob jednem vsa društva podpisala prošnjo na predsednika Boosevelta, naj za višjega državnega sodnika ua mesto odstopivšega Caldwella imonuje zopet moža, kateri ne bo nasproten delavstvu. Mr. Caldwell, med do-lavci jako priljubljen sodnik, je odstopil vsled visoke starosti. ne in deset' restavracij z 260. na-Btavljenoi obojega spola. Unija mu je odmerila en dau, da organizira vbo svoje usluibence v eno celotno društvo, ker pa se je temu odločno uprl, pričel se je boj med kapitalom in pravico. Zahteve unije niso za vivišanje plače, pač pa, da se raznim ubIuš bencem dovoli medsebojna organizacija v ubran svojih pravic. 85 let stari zamorec je zadnjo soboto popoldne streljal na odvetnika W. B. Townsenda, katerega pa ni zadel.- Tako b« po ameriško poravnajo stari računi! Poročil se je gosp. Rudolf B. Derganc v Denveru z gdč. Ano VidetiČ istotam. Čestitamo! Ameriške vesti. Mestne novice. Naš očka "Curll" seje po dolgi odsotnosti pravkar vrnil s potovanja. Po svoji «tari navadi je takoj že pri prvi maši beračil za danar. V treh tednih mora biti cerkev poplačana, je rekel, povedal pa ni, zakaj se mu nakrat tako silno mudi, ko se mu vendar poprej nikdar mudilo ni. No, le "denar-ce vkup", kajti tisti, ki bo kaj daroval, bo viival nebeško veselje, je še pristavil. Dobro, sedaj vsaj ve-mo, kako lahko se pride v nebesa. Hm, $10 pa -frkgor! llmrl je rojak Frank Mohar, o katerem imo zadnjič poročali, daje padel v gorečo žlindro. "Labor day" *e bo obhajal v Pu-ebllv kakor še nikdar poprej. Odbor delavskih zvez v Coloradi je nabral že nad 16000 v to «vrho. vsakdanje življenje obilno dokazov, j fsga dne «e bodo zbrala v Puebli Nič pa ni tako karakteristično za to; rMna zastopstva ii cele držav«. klerikalno ljubezen, kakor-zicija. -inkvi- odboru so možje is Colorado Springs, Den vera, Cripple Creeka, Can All je oče Walter kriv! Lorain, O.—Duhovnik Walser, obdolžen umora nad gdč. Reichlin, je bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen. Uroinenni hudodelstvu prišli na ided. New York 9. maja.—Policijski ravnatelj je prejel danes anonimno pismo, v katerem se mu nuznanja, da se delajo priprave za utihotaplje-nje pogubonosnega stroja na prevozno Indijo "Umbria." In res, policija je uašla neki poseben zaboj, iz katerega so se culi rahli u-darci, kakor pri stenski uri. Potniki bo se odločno uprli stopiti na ladijo in vso je z strahoma pričakovalo, kaj bo. Nekaj srčnih mož je ovilo vrvi krog dotičnega zaboja in ga p9tegnilo iz ladije in spustilo v vodo. • Preiskovalna komisija je dognala, da bi stroj v toku 36. ur eksplodiral, ladija pa je imela od^ pluti v 46. minutah. Zaboj je bil pripeljan od neznanega človeka, kuteri se je tudi upi-•al mod potnike. Na zaboju ni bilo uikakega napisa; mol, kateri ga je pripeljal, je izjavi, da se bo že lastnik, kateri potuje z isto ladijo, oglasil. 1 Koliko ljudi bi lahko nušlo smrt v morskih valovih, da so ni groznemu hudodelstvu prišlo pravočasno na sled! Stroja niso mogli vstaviti! Ameriška surovost. Topeka, Kans. 8. maja.—Neki paznik, uslužben pri tukajšnji blaz-nlci, je izstopil iz službe, ker mu je že presedalo grozno trpinčenje "u-bogihrev." Prpd državnimi po-alanoi je izpovedal, da je bil vsak novodošleo toliko časa pretepan, dokler se ni onesvestil. Preiskovalna komisija je dognala, da so se v»e te grozovitoeti godile z dovoljenjem in mnogokrat c«lo v uav-zočnosti višjih uradaikov. Ali ni to brezmejna surovost? strdki. Denver, Colo., 10. uiaja.—Veli- All izhaja človek iz živali f Na to vprašanje najdemo dandanes že mnogo odgovorov, od katerih naj navedemo tu le dva glavne-ja. Katoliška cerkev kot prva, trdi odločno, da je človek bitje, vstvarjeno po božji podobi, med tem pa jo večina svetovnih učenjakov mnenja, da izhaja človek iz živali. Nekaj enakega se nam poroča z dne 7. maja iz Angeli Camp, Cal., iu sioer: Trije lovci, prišedši danes iz Calveras hribov, pripovedujejo, da «o videli tik reke San Antone neko Človeško družino popolnoma podivjano. Eden izmed lovcev, zagledavši neko bitje tbe-žati na drevo in misleč, da je to ka-lifornjski lev, stopi bliže, da bi bolj varno zadel, a h kratu, ko je puško vzdignil, upazi, da ima lival nekako obleko na sebi. Med tem, ko je lovec za trenotek presenečen obstal, je žival z veje na vejo od-skakala in se zgubila v daljavi. Lovec urno steče sa ži valijo, katero je tudi kmalo dotekel in spoznal, da ima pred sabo otroka, staregu 8 do 10 let. Začel je npiti in klicat i otroka, naj se vstavi, a ta se je tega še bolj preplašil in z nečloveškim krikom bežal navzdol proti potoku, kamor mu je sledil vstrajni lovec. Tu je zagledal tudi odraščenega moškega in ženBko, kiteča otroku na pomoč. Kakor hitro pa sta no-vodošleca, katera sta se pokazala docola v Adamovim kostumu, u-gledala lovca, so vsi trije'zbežali na neko drevo—njih dom. Lovec si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi jih spravil z drevesa, abrezvspeha. Bili so vsi močno preplašeni in stara dva Bta do skrajnosti skrivala otroka pred tujčevimi pogledi. Na drevesu so bila— ua veje navezana—tri gnezda, eno za otroka, drugo za stara dva in tretje za življenske potrebšiine, kakor bo se pozneje prepričali. Našli so namreč suhe ribe, zruje in razne koreninice. Ljudje so bili bolj Indijaucem podobni, samo iasje jih je izdajalo za belokožce. Nosili so dolge, sa-krivljene nohte. Otrok pa je bil bolj opici, kakor človeka podoben. Ko je sprevidel lovec, da ne more aaui ničesar opraviti, šel je klicat svoja tovariša, a ko so potem vsi trijedospeli na lice mesta, ni bilo o podivjani druiini ne duha iu ne sluha več. Rusko prodiranje. Peking 8. maja. — Brzojavna poročila uaznanjajo, da se Rusi v Mandžuriji vedno bolj vtrjujejo in da so zadnji čas zasedli že "New Chwang," kamor je dalo vojaško povelj ništvo pripeljati več topov, istotako v zasedeni "Chieng Tai"! Vse te priprave kažejo, da se Rus- kemu štrajku v Omahi, sledi v par j ka vestno pripravlja ua vojno.—Ki-dneh še večji v Denveru. 15,000 tajska država je po dolgem poeve-delavcev se je že oglasilo za štrajk. tovanju privolila v vse ruske sahte-Olavni provzročitelj štrajka je Mr. j ve, vprle pa se Ixxlo gotovo v krat- Hurlbut, kateri poseduje v Denve. nt štiri največje groeerijske trgovi- kim Angleška, Japonska in Zdr. dr-iave, kar bi ne bilo prav niš oado. Svobode". Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. Isdajntolja in , urednika: , M AKT IN Y. KONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobode" izide vsaki četrtek in Tetfa za Ameriko: za celo leto - - - - $1.30 t za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; va celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - .kron S , Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" (The voice o* Liuprty] IgjPublished every Thursday, by "The Glas Svobode Publishing Co" , Pueblo, Colo. "Entered October 22,1902, at Pueblo, Colo., as second-chw6 matter, under Act of Congress of Mar. 3, '79 "Glas Svobode" [The Voice of Liberty] ig the only labor paper \v est of Nsw York, published in the Slo. venic Language. Subscription $1.60 per year. Advertisements on agreement. Oglasi po dogovoru. Dopisi naj se izvole frankovnti. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam blagovoli naz-nanlti prejsni in novi naslov bivu-liKa. Denar naj se blagovoli poelati uo "money order" nli pa v priporočenem pismu. NmIot za dopise in poailjatve jo slccVfi * "GLAS SVOBODE" 1217 Eiler Ave. Pueblu, Colo. DOPISI. Cleveland, O. 1». apr. 11)03. "Sovražno sile." "Temni oblaki se shirajo", — Tako pi&o newbur-sko popie L. Krite uli na vprašanje: kdo prizadene največ sovražnih Bil, imamo vedfao pripravljen odgovor: far! On se s vso hudobno silo bojuje proti vsakemu, ki ne poseže po svoj zadnji cent; širi med ljudstvo temne oblake slepoto, dasi je večkrat Bam slep in gluh. Leča v cerkvi jo dandanes le še za zlorabo desete boljo tapovedi, ki pravi: "No želi svojega bližnjega blaga." Izmed vseh je pa menda najhujše klevelandsko popoe H., pravi izse-satec. Naberačil je samo v minulem letu $10363.07, vzel vrhu tega še posojila $7000, če ravno je bilo se preostanka od leta 1901,, tudi lepo svotico $11110.65, torej vsega skupaj 15273.72 gotovega denarja, da je mogel napraviti ogromnih stroškov $18,802.11. Bože mili, kako trdo in s krvami žulji je bilo treba delati klevelandBkini Slovencem, predno so zasluzili zgoraj navedeno velikansko svoto denarja, katerega posamezni kupčki pa so se že razdelili tako, kakor je kazalo to našemu "gaspudu". Bog se nas u-smili farjev grošu! Izginiti moramo b sveta, če bomo v tem go-spotlarakem boju delal i . le ra—"far-ško bisago"!—Za onemogle (1) duhovnik«, ki imajo milijone v raznih hranilnicah je obrnil H. $23. 25, za Indijane in zamorce $17s02, za papeža $17.77—menda za snop«! - za sirote, med katerimi je gotovo tudi on s svojimi $150 na mesec, $62, za palestinske misijonarje 17.85 in še za več druiegu nepotrebnega, skupaj okrog $150. Nenavadnih stroškov je bilo v minulem letu kar $16,531.00, a komaj je bila cerkev dogotovljena in posvečena, je ž« oznanil, da treba isto zidati. Res lep napredek na ro-vas ljudstva—graditi pa podirati, to je uprav sistematično sredstvo za poneumnjenje ljudstva. Ono se ne sme zavedati ničt-sar, delati in dajati, to je vse, kar se mu dopušča, ono ne sme vedeti, da ima po boiji postavi iste pravice do "blažanegp" življenja, kakor ga ima far ali pa Kaj. si hočemo vendar mislili, da ima taka mala cerkvica—kakor je ta klovelandsku—in pri tolikih dohodkih, ie vedno 7700 dolarjev dolga. In kdo jo tega kriv, Če ne cerkveni možje, kojim se vselej hlači. ce tresejo, kadar stopijo prod "gs-puda". Da, da popče—\eruj v e-nega samega Boga—in ne—v kup zaklada pravi prva božja zapoved! In, če so besede resnične, da gro laglje kamela skoz aivankino uho, kakor lakomnož v nebesa potem si lahko odgovarjamo na vprašunje: Zakaj ni v nebesih nobensga farja! Boga samega bi znali ti tiči spraviti ob ves—ugledi Slednjič ima ta nune tudi poseben "paragraf,"ki pravi: oleujen daj $10, samec pa $3 še posebej na leto. In res, oznanil je ie, da bo pobiral v jestfui. Jaz, kot odkritosrčen Slovenec j«, svetujem H. resno, naj pazi dobro na hišne številke, posebno pa na stopnice, da mu kjo ne izpodleti in da se ue seznani s "Kraft uud Stoff", kajti on pač is ni okrajni glavar, da bi od nas pobiral davke. Konečno pozdravljam vse svobo-dol j uho širom Amerike, nuncu Vitus Hribarčkn pa Bvetujem še enkrat, naj skoraj nastopi drugo pot in naj neha s slepenjom ljudstva, da slednjič Bam ne oslepi. S. L. Svohodoljub. Opomba! Glede priloge v 39.it. Nove domovino moram še omeniti, da je mnogo, mnogo rojakov radovedno povpraševalo, kako, da ni med slikami tudi domačega župnika V. II.—Eni t nli jo, da je imel takrat, ko so se dali drugi Blikati, važen opravek tam nekjo na eni "številki;" drugi zopet trdijo, da ga je Brani, da bi ga-če tudi le po sliki—poznali tudi dragi ljudje. No, pa naj bo že karkoli ali istina je,da nam jo 19. aprila povedal, da misli čez 6 tednov nekam odpotovati in in kdor ima kaj i njim, naj se v kratkim oglasi pri njega.—Fnrmani pozor, da no bomo kar nakrat zgn-bili našega "dobrega gspuda," ka-nor so čikaiki Slovenci svojega. Se enkrat pozor! Zgornji. Laramie City, >Vyo. 3. imya. Sprejmite dragi urednik zopet par vrstic ii' mrzlega kraja Wyo-minga v cenjeni list "Gl. Sv." Sneg še vedno naletava, a hitro Bkopni.—Delo tukaj in okolici vsestransko napreduje. Tudi "Roli-ug Mili" je že "zaronal", a bati se je nevspeha, ker mnogo delav-cev primanjkuje. Ako zna kdo iz-med rojakov delati na "Bar Mili" ali pa pri brzojavni žici, dobi takoj stalno službo, z dnevno plačo od dveh do treh dolarjov. Kurjač (fireman) pa zasluži dva dolarja na dan. Tudi na novi železnici se je pričelo z delom. Rojaki, ki nimate dela ali vam je prevroče tam, kjer ste sedaj, le sera v Wyoming injglasite se pri Petric Brother's nal67Freemont st.,Laramlo,kjer i-mamo culo "slavensko hrvatski klub". Končno naj še omenim, da sem pisal po takozvani katolišk Mir. Prejel sem res eno številko, a s to tudi pozivnico, naj takoj pošljem potrebni denar sa naročnino, sicer m mi vstavi nadaljno pošilja je, kar bo je tudi igodilo. No, menda jim. je žal le za tisto poslauo številko, jaz sem pa tudi dobro učinil.ds nisem poslal onih $150 za tak "far barski" list, raje čitam "Glaa Svobode", koji liat z vso gorečnostjo priporočam rojakoui-somišljenikom Pozdrav vsem > Wjomlnskj- Somišljeniki naročujte In prlporočujts "OLAS SVOBODE" (NAPISAL iN P08L0VENIL' IVAN.) V votl jiui pod visoko, strmo skalo si je izbral srnjak svojo bivališče. živel je tu mirno s svojo družino—samico in snom mladičem. Izstradani volk jo večkrat opazoval to mirno življenje in Bline so so mu cedile, kadar je pomisli^ kako okusno južno bi si lahko parkrat privoščil, ako bi mogel sadaviti mladiča in samico. Todo srnjak s svojimi rogovi se kar ni ganil od nju. Vedno ju jo čuval in pazil na sovražnik«;. Ko bi le tegu mogel odstraniti—je večkrat vidihoval potem ssm na konjn, samico bi že užugal! In tuhtal in tuhtal je, dokler se mu ni v istini nekaj zjasnilo v hudobni glavi. Da, tako bom naredil, jo reksl! Komaj se je nekoliko s temnilo jo je ž« mahnil proti srnjakovem domu. Kakor hitro s« pripogne -je zvito godil pred se — kokor hitro so pripogne, da bi mi iztiri trn is noge, mu zasadim tobo v vrat, pregriznem žilo —in tudi on mi bo prav prišel za obed! Ssamioo in mladičom ne bo treba takih ceremonij ... In prekanjeno se je pri teh mislih nasmejal. Prišedši blizo srnjakove votljino se je naredil kruljevega in skremženim obrazom je pristokal pred duplino. Srnjak se ju že pripravljal, da bi se z rogmi zaletel v vati j, ali volk je hinavsko začel: ()h srnjak, ti ne veš kakšen revež sem, moline sem sel brat in pri toni se mi je v zadnjo levo nogo zadri tako velik tm, da si ga nika kor no morem izdroti sam, oh, kaj, če bi se mi začelo gnojili; kdo mi bo revežu prinašal hrano, da se bom mogel polteno preživeti! Bodi dragi moj, tako dober, pa mi ga izderi—do smrti ti bom hvaležen Toda volk se je zmotil! Držar jo desno nogo kvišku, čsprnv je rekel, da se je zbodil v levo. Srnjak, ki jo pazil na vsako besedo volka in na vsa njegova gibanja, je takoj opaši 1, da se je volk zarekel, a ni z nobenim dejanjem pokazal, da jo spoznal njegovo zvijačo. O da, je rekel, rad ti vstrežem, samo tukaj poil skalo se že slabo vidi, pojdiva gori na skalo, tam bo več svetlobe, kar naprej pojdi, če bol sam težko lezel te bom pa malo potisnil. Volku to ni bilo ravno všeč, a udal se vzlic temu—in lesla sla kviško. Na vrhu jo srnjak rekel volku, naj sede bolj proti robu skale, češ, da drevje, ki jo rastlo okrog, ne bo delalo sence. Volk je res sedel s hrbtom proti prepadu in hinavsko dejal: hvala Bogu, Bedaj bom vendar enkrat rešen tega trpljenja—kar pri-pogni se in mi ga izderi! Srnjak so je rus sklonil, kakor bi hotel trn poiskati; zraven pa je bistro pazil, kaj bode volk učinil. In volk je že odprl gobec in se postrani nagnil nuprej, da bi srnjaka zgrabil za vrat—toda ta ga je prehitel: nasadil ga je na roge in ga vrgel v prepad, kjer si je razbil črepinjo in odležal s zlomljenim tilnikom.-Srnjak je lezel po skali nazaj, spotoma pa sam pri sebi godrnjal :kth>r drugemu jamo koplje, saui v vanjo pade. To kratko bajko Bem pustil priobčiti za vigled, da se bodo nekateri nestrpneži varovali še dlje kopati drugim jamo—kaj luhko se zvrnejo sami v njo, kar se je že parkrat sgodilo! Petek Sobo ta., j Pueblo meseca aprila. ngitnju proti nam, nam pač ne moro biti vseeno. Denver je blizo torej kuj lahko poizvedel) o, jaslic, nih agitacijskih sredstvih. Da so jm tu sredstva prav umazano perilo Buuioga sebe, ni nam treba po-b«bej povdarjati- -povdarjanio pa, da, če no bo oun duša v tiBtein navadnem kostnjaku mirovala, da jo bomo le drugače osuvali, kakor doslej. Od enega'fanatičnega benediktinca 'si pač no bomo pustili imenovati brezverce, brez da bi mu povedali, kar mu gre. Pameten Člevek pač luhko pre-vdari sam, da ne moramo biti toliko neumni, da si bi sami pripravljali pot, kateru naj bi peljala direktno v "furlki pekel'" Če je "zelene" toliko premeten, da varajo Bvojo kožo pred tem "pskloui", tudi mi jo ne bomo, meni nič tobi nič, nosili "peklenskemu farju tam doli" v naročjo—to jo uprav logično! Kdor ima vsaj trohico možganov v svoji glavi, ta mora vedeti, da je današnja farška gonja sumo za—cvenk in nič druzegu. Kristus je liarantače izgnal is tem-peljna in ali menite—ljudje božji tla to ni kupčija, če so meti službo t>ožjo kali sveti mir s pobiranjem denarja; ni li tu Bveto opravilo združeno s posvetnim blagom? Gotovo da! In ker mi to nesmelo postopanje pobijamo, naj bomo vsletl tega brezverci? Nikakor ne! Sicer pa bo preti Bogom vsak zase dajal odgovor in mi se te b<>d-be božje v primeri b kranjskimi farji,prav gotovo uo bojimo, z studom pa se obračamo stran od takih breavestnih varalcev božjih nav-kov. Kjer pa v tem osiru—svo-jim nasprotnikom ne morejo do živega naravnim potom, segajo po puhlem obrekovanju, tla smo bres-verci itd., itd., in kdor bero kak napreden list, bo pogubljen. To je očitno zavijanjo božjo resnice! Kdor vse to z mirnim srcem pre-vdari, bo tudi naše pravilno načelo spoznal, kdor pa nima srca sa napredek slovenskega naroda, naj se skrije in naj se ne pokaže več na solncu. Svesti si smo, da delamo prav iu v tej smeri bomo hodili vselej brezobzirno naprej. Očetu Cirilu pa rečemo za sedaj le še, naj prenehaš hujskanjem, kajti imamo v zalogi še drugih obilo, pu-sio, katerih vsaka bo vsekala! "THE NICKEL PLATE" PROGA je najkrajša pot nn vsliod in postrežba na vlakih ena najboljših. Prihraniš si denarJn čas, če potuješ s to Iclocuico, T^ije ekspresni vlaki na dan vozijo po tej železnici meti Chicago in New Yorkom. Spulni vozovi so elegantno opremljeni, v obodnem vozu pa se ti postreže od 35 ctB. do 9100. Kadar potuješ, izvoli si torej "Nickel Plato" železnico in prepričal se bodel, tla jo ena najboljših prog meti Chicago in vzhodom. Čikaški kolodvor: Harrison St. na vogalu pete ceste. Pisarn«: 111 Adams St. John Y. Culahan glav-ni agent in 113 Adams St. soba 298 Chicago. III. , Drtištvene vesti. Mister Ciril na delu. "Kar •« ne stri, se ne zve." Tegs kosmatega gospoda, smo že nekaj časa sem pustili popolnoma na stran,ker se je vsaj deloma—če ravno n«raPotrebujemo.|> 100 moi za delati na Moffat železnici blizo Denver«. ' Plača $1.78 na dan. Delavci se hranijo lahko sami, čl |lm tako bolj ugaja. Stanovanja In šotori brezplačno. Dobra pitna voda in zdravo podnebje v celi okolici. QEO. S. GOOD & CO. Room 27 Railroad Bldg. DENVBR, COLO. Kje je? Frank Peterncl, nahajati se mora nekje v Coloradi, mogoče v Puebli. Za ujegov naslov bi rad zvedel Tony Chadai, Redstone Coal Basin Colo. There's no Better Service Than thai via th» Prom Kaosu City, Saint Loui» and Memphis to point* in the South, Southeast and Southwest. The Southeastern Limited Leaving Kansas City at 6:30 P. M. daily, will take you to Springfield, Memphis, Birmingham, Atlanta, Jacksonville and all points in the Southeast. For detailed information apply to G. W. MARTIN •■NIMAL WESTERN AQENT 1106. 17th 8t. denver. OOLO. Moriisova agencija za zavarovanje posestva. HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 48 v Opera House. tblbfon 408 "P" pobiralec najemnine. Posestva, domovja sa kupujejo in prodajajo. Za izgube je odgovoren g. Morris sam. IDAHO Kjer poubdelstvo ovete Rajski prostor naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja In'dostl'dobre vode. Kupi si listek.ua OREGON SHORT LIHE Mi Najkrajša in najboljSa pot na vss kraje v IDAHO, OREGON in MONTANA. Za listke in [pojasnila pišite d. b. bubley, d. 8. spencbb, u. p a t. a. a. u. p. a t. a. Bait Lake City, Utah. mil SLOVENCI! t gjf * Velika zaloga društvenih zastav, znakov in bandar prve slovanske tvnlke. Dopisuje se tudi v češkem hrvaškem in sloveuskem jeziku. Ceniki in uzoroi se pošiljajo gratis. Z načelom: Svoji k Svojim, obrnite se pri vsaki potrebi na EMIL BAOHMAN A 580 Center Ave., Chicaoo, IU. Slikar — fotograf Kauffman, 1224 Evans Ave. Pueblo, Colo., so priporoča c. občinstvu v obilen obisk. Moje delo se samo hvali, glej sliko društva sv. Petra in Pavla. Zdravnik CHr. M* 1210 BERWIND AVE.- tblbfon: Black 02. Pisarna Je odprta dan In not. Mikroskopua preiskovanja, opazovanja Id preiskovanje voda i. i. d. Govori sa: slovansko, amolbI- bo, nbmiko, laško, fbanoobko, turško in obiko, PUEBLO, OOLO.. Board of Trade Liquor House. Prodajamo na debelo in drobno. C« na debelo, obrni se na gocp. Čuliga ali pa kar na omenjeno tvrdko. Imamo 9 let staro "if an]«", kapica 10 c. Izvrstno vino la smotfke* Slovencem se priporočam.! SAM HONIG 4 OO. lttOS. Union Ats. — phonb 667 B in 208 Northern Ave Bessemer. Phone Red 84* MARK COAL CO. . Prodaja premoga. Telefon št I. 208 na vogalu D. in So. Union Ave H a z d a r t j Velikanska spomladna razprodaja. Nazdaf! VSA ROBA IZVRSTNA. CENE ZA ODEJE: pred $0.00..........v.............sedaj $ 3.00. " " 12.00........................ " " 0.75 " " 8.50........................ " " 4.05 " "18.00........................ " " 9.75 1000 raznih hlač, katero so bile pred po fl.M) in po 2.00 samo po .15 Cambronova razprodaja klobukov. 1000 klobukov, pred po $1.50 m po $2.00 sedaj po 11.25---1000 klnbukov popred po $2.25-12.50 i n $2.75 sedaj samo po.............................$1.95 CAMBRON'S Rojakll Ne pozabite poselili rojaka Sava Rndakoviča. 223 North Union k. Cor Union & Giant 223 Cambronova do danes največja razprodaja ohuvala za Ženske in moške. film valu ,„„ub„. Pml 1» 1.75 in 2.00... .sedaj po $1. Obuvala pred Jx> $2.50 in 2.75 ...... sedajWl. nv... .u .. Pro(i po$1.75 in $2.00......sedaj po $1. " pred po $4.00 in $4.50.......odaj po $2. , Cambronova razprodaja h raje. 2000,Brajo, katere so bile pred po 50, 75 cts. in $1.00 sedaj samo 40 cts. po 1000 srajc, pred po $1.25, 1.50 in 1.75 sedaj samo po ,()(). Grof Scully je kupil ta posestva od države že preti 40. leti po $1.25 akr, sedaj pa dobivu po 300 pro centov od prvotne glavnico. Svojo-onsuo se je hotelo staremu irskemu grofu, kot neameriškemu državljanu, odvzeti ta posestva, a žal za občni blagor, da je Scully prenaglo o tem nameravauju zvedel. Odpeljal se je v New York in tamkaj postal državljan, ter istodobno tu di potrjen gospodar velikanskega posestva. Ko bodo socialisti vlllinoisu na krmilu, se bo pač malo bolje gledalo na prste Scullyu. RJzumeti pa ne moremo, da se še najdejo ljudje kateri se dajo vjeti na take limani-ce, mesto, da bi kupili zemljo od države pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Imenovani posednje tudi v Kansasuin Misouri obširna posestva in postopa, kakor rečeno, u-prav tako, kukor njegovi kolegi na Irskem s svojimi podložniki.—Tu smemo pač vprašati: socializem,k je si^la dopustiš tako Bilovitost r svobodnih Zdr. državah l Zavedni rojaki, v vrste socializma, da pomagamo tudi mi po svoji moči ovreči današnjo krivične postave! I z j a v a • tioapodu Mlstro John H. * R____u ., Pueblo. Svetujem Vam, nastopajte pri kupčiji kot nentralen trgovec, sicer se Vam zna pripetiti, da zgubite še tistih par odjemalcev, katere imenujete še svoje. Če sb Vi naziv-ljate: I am mister John R ... meni nič mar, deveta briga mi pa ni, če mi kot somišljeniku Glas Svobode, zaračunate različne stvari več, kakor pa Vašim direktnim pristašem in da mi na mojo tozadevno opombo odvrnete: kaj pa bere* Glas Svobode, sa svobodec jo tako t Za danes—vsled prisanes-Ijivoeti—samo s začetnimi črkami, drugikrat pa se znam oglasiti s polnimi imeni—iu smo pač v Ameriki, a ne kje med tirani, zapomnite si to. —i--Pueblo, Colo. 0. majnlka. Raznoterosti. —Vlak z izseljenci. 22. m. m. ponoči se je pripeljal poseben vlak s 504 hrvatskimi izseljenci v Ljubljano, odkoder so Be odpeljali v A-nieriko. Z istem vlakom se je tudi odpeljalo v Ameriko 15 oseb b Kranjskega. Rešena zagonetka. Piše "Slovenski Narod" ii Ljubljane. Dolgo nam je bila zagonetka, zakaj farovške kuharice pomore nezakonske otroke, na primer v Črnem vrhu, Leskovcu i. dr. P .ter Sigmund pa ju rešil prav temeljito to zagonetko, ker je rekel, da ima nezakonski otrok "hudičevo dušo1'. To je gotovo zopet nauk sv. Liguo-rija. Čudimo se, da potem sinejo opravljuti "nekrvavo daritev" tudi taki duhovniki, ki spravljajo ua svet otroke s takšnimi dušumi. Naš kmet je iuiel dosedaj pregovor: "Po farjih vera gor, po farjih dol." Dandaues pa velja le šc zadnji stavek tega pregovora. Ni bo čuditi, da je nekoč vpila farovška kuharica M- tj "Bodete videli, da bode tega prekletega farja hudič izpred oltarja pobral, ker mi je s silo krnncel' yzel". ČEŠKA OGLEDALA. Vže v starodavnih časih imeli so ljudje ogledala napravi jenu iz kovanih oglajenih ploščic in so v njih občudovali leppto svojega obraza. Kasneje pa, ko so iznašli steklo, i-meli so ravno takšna ogledal«, ka-koršna sedaj skoraj v nobeni hiši ne manjkajo. Najbolj na glasu so Češka ogledala zaradi svoje čistosti in naravnega kazanja obraza. Ogledalo je najboljši prijatelj človeka, ker ono nam Arse telesne napake ua obrazu pokaže in marsika-terega pretrese, ko v jutro svoj obraz vidi rumen, oko brez leska, temne proge pod očmi in noče vrjeti, da je to zaree njegov obraz nekdaj tako lepo rodeč, mehke gladke kože in bistrih oči. Ogledalo nam pove: Ti si bolan, pazi! In o-no ima prav. Pijmo Trineijovo zdravilno grenko vino, ker samo o-no očisti kri in tako celo telo. Obraz bode zopet lepo zdrav in oko bistro. Nasledek pitju tega vina je zdrava kri, e zdravo za delo sposobno telo, bistri um. Zakaj t Zato, ker ni boljšega zdravila na svetu za čistenje krvi, kakor je to Trinerje-vo zdravilno grenko vino. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in prvemu in edinemu izdelovatelju pra vega zdravilnega grenkega vina, Joa. Triner, 799 S. Ashland Ave. Chicago, IlL Pilsen Station. Izseljevanje v Ameriko, ("81., N.") Gospodarski odjek Avstrijskega drž. zbora je sprejel naslednje predloge glede izseljevanja v Ameriko: I. Vlada se znova in nujno poživlja, da predloži čim prejo načrt zakona o izseljevanju v ustavno razpravljanje. Temu zakonskemu načrtu naj bodo volilne misli: a) pri varovanju svobode izseljevanja naj ima zakon primerne prisilne ddredbe, ki bodo odredile podjetja iu pogodbe isdeljevanja, pojasnile ageuture, skrbele za var-stvo izselnikov v pravnem in gmotnem oziru ter odgovarjale vsem drugim predpogojem o modernem razvoju i/seljenja. b) Ustanovi naj Be poeebno državno mesto, kateremu se otlkaže izvršitev izselniš-kega zakona in kontrolo nad izseljevanjem sploh, Ravno tako naj se pri deželnih vladah onih dežel, v katerih je izseljevanju uiočno razvito,nastavijo krajevni strokovni referentjo in krajevni brauibni odbori, da vodijo in nadzorujejo izseljevanje. o) Sistematično je podpirati vse biagotvorne uredbe domačih izseljencev v tu- in v inozemstvu, kakor vse droge organizacije, katerim je nameu, zdrževati gospodarske zveze izseljencev z domovino. II. Nadalje se vlada pozi v jaa: I. Da skrbi za statistično sestavo o avstrijskem izseljevanju, in sicer tako glede izseljencev, ki so se že naselili v tujini, kakor tudi o začasnem izseljevanju kmetijskih delavcev iz Avstrije. Ta statistika mora belsiiti socialne in gospodarske razmere. 2. Vlada naj skrbi, da se potovanje izseljencev v prekomorske pokrajine uravna preko Trsta, ter da se priskrbi tam vse potrebno za preskrbo izseljevanja, posebno da se podpirajo parobrodne družbe, ki se posvetijo takemu prometu. M. Spremenijo naj se ustavnim potom času primerna določila glede izseljevanja vojnih obvezancev. 4. Naj _ _ ____mm se ukrenejo odločna sredstva za oil pravo trgovanja b dekleti iz Avstrije. 5. Konzularno oblasti se morajo intenzivno zavzemati vseh zadev izseljevanja, posebno glede pravnega varstva izseljeneov." Katoliški župnik in četrta božjn zapoved. Dne 14. m. m. je Btala pred okrajnim sodiščem v Dunajskem novem mestu 731etna Ana Challa, obtožena zaradi beračenja. 731etna žena ima sina, ki je župnik na jako mastni fari Muistdorf. Ta božji namestnik pa je svoje čez 70 let Btare stariše spodil iz žiipnišča; pognal jih je na cesto, dasi ničesar uimata. /.upnikova mati je izpovedala, duosem dni ni imela ničesar jesti in si končno ni mogla drugače pomagati, kakor da je šla beračiti. V žandarmerijBki ovadbi je ročetio, da sta župnikov oče in žup-nikova mati za delo popolnoma nesposobna, da sta poštena človeka, ki sta vse žrtvovala, da bi svojega sina na prej spravila. Na razpravo je bil tudi povabljun ta sin, ta župnik, ki ima tako čudne pojme o četrti božji zapovedi. Sodnik ga je ostro vprašal: Zakaj ne podpirate svojih stariševf Župnik: Vprašal sem svojega duhovskega predstav-ljeuca, opata v Heilegenkreutzu.če sem dolžan to storiti; ta pa mi je rekel, da mi ni potrebu starišev podpirati. Sodnik: To ni tako; vi morate podpirati svoje stariše. Na to je sodnik obtoženo mater tega božjega namestnikn oprostil, župuikn [»i ukazal, da mora iti k vuruškemu sodišču, kjer se določi, koliko bo moral plačati za preskrb-ljenje svojih starišev. PretkBn Klepar. V Paris je prišel mlad trgovski pomočnik. V drevoredu ga ustavi elegantno oblečen gospod ter ga o-sorno nagovori: "Ali nimate drugega delu, kakor se pri belem dnevu sprehajati? V vaših letih sem bil žo prvi komij vvoliki trgovini!" MJadi mož se je opravičeval, da bi rad delal, pa do sedaj še ni dobil dela. "Akoje temu tako," reče gospod, "sprejmem vas jaz. Za začetek vam plačam 200frankov. Mladenič je bil zadovoljen. Bodoči principal ga povabi tik ua videzno svoje trgovine ua kozarec vina. Komai sta sedla, ko priteče komij golorok s peresom za ušesom ter pripoveduje, da je doala ravnokar večja pošiljatev, a blagajnik je odšel s ključi k svoji bolni leni. Principal je segel v žep, da plača potrebnih 300 frankov, toda 'nesreča' je hotela, da ni imel pri sebi dovolj denarja. Radovoljno ponudi novo sprejeti pomošuik svojih 300 frankov, s katerimi je prišlec ravno tako naglo oddirjal, kakor je prišel. Ko sta spila, peljal ga je navidezno gospodar v veliko hišo z dvema izhodoma, kjer je pustil mladega moža "malo potrpi te" ter je sam zginil skozi druga vrata za vedno. Turška molitev. Koran (vereki zakon) zapovedu- je (zvonik tnohainedanske cerkve) vabi k molitvi, ter na ves glas takole vpije: "Alahu ekber ešeducn lai-lahc atclah, eaedu ene muhameden re Bulah, ha j evalesolah hajenletelah Alahu ekber, lailahe ilelah!" To se reče po naše: "Bog je velik, čez vse je povzdiguen, brez njega ni Boga in Mobamed je njegov prerok!" Na ta klic hite mohamedau-ci, in to samo moški, ker ženske doma molijo, k mošeji, izujejo se tam, operejo si nogo in obraz na studencu pred tnošsjo, ter stopijo bosonogi, ali pokriti v svetišče, tam se razporede v vrste, kakor vojaki in glasno molijo za muezimom, pri tej priliki pa kakor na komando padejo na kolena, ustajajo, mahajo z rokami, ter so pri liano tako vedejo, kakor vojaki pri gimnastični velbi, to pa vse delajo z resnobo in nepopisljivo pobožnostjo. Po molitvi poišče vsak svoje obuvalo, se obuje in gre mirno domov. Turška molitev je po naših pojmih čudna in smešna, ali Btrogo iu globoko pobožna in morebiti Bogu liolj dopadljiva, kakor naša. Najemnika kralja Edvarda. Nekaj posebnega, kakor na Ar atrijskem fidekoinisno graščine so najemniki angleških vladarjev, Dobili so od svojega kralja kako graščino za posebno zaslugo v na jem, a najemnina je navadno uprav neznatna, toda pomembna za na jemnika. Vojvoda Marlborough večni najemnik gradil Woostock in vojvoda Wellington, večni najemnik gradu Strath fieids-Ysaye, morata za najemniuo poslati kralju vsako leto dve francoski zastavi in sicer prvi dne 2. avgusta, ob obletnici bitke pri Bleuheimu,drugi pa 18. junija, ob obletnici bitke pri Waterloo. Najemnik gradu Buckland v grofiji Kent po plača še manjšo najemnino, poslati mora namreč prvo rudeČo rožo, ki mu scvete na vrtu, kralju v London. To je namreč poetičen spomin na krvave boje, ki sta jih bila obu rodova "Rose" za prestol. Bolj prozaična je najemnina graščaku v Bonburgu. Ta mora namreč poslati kralju Edvardu VII. za veli-kouoč 1300 jajec in l lOpiščet. Potrjujemo prejem naročnine Nledečim gg.: J. Z.—Forest City, Pa. $6.53 sa 5 naročnikov, do po njem potrjenih obrokov. —A. S,— Linhart, Pa.; A, J.—Rock Springs, Wyo., do 23. oktobra 1903. —A. K. -JoUet, 111., do 31. julija 1903,-L. G,- Gillespie, Pa., do 30. no. vem bra 1003. — J. P. — Seattle, Wash., do 31. decembra 1903.-M. G.—Calumet, Mich.; F. K. - Chi-aago, 111., do 30. aprila 1904.—J. V. —La Salle., 111. do 31. decembra 1903. Zahvala! - Dne 6. uiaja bil sem povabljen v Denver ua svadbo rojaka Rudolf Dergauca z gdč. Ano Widetič, rojeno v Idaho Spring. Svadba se je vršila v dvorani g. Maks Maliča v IleHHCinerska banka. Filijalka THE PUEBLO TITLE & TRUST CO. 416 Northern Are, Posojilnica! Hranilnica! Se dobe menjice na vso kraje v Evropo. Dobiš tudi jekleno donarnico za shranitev drobila. Ključ držimo mi. 416 Northern Ave. ,oo 6o" •oo fjf Somišljeniki naročujte in prlporočujte "GLAS SVOBODE" Rojakom! Naznanjava,' da sva v sveii s najboljšim agentom, "Ohiosgo Labor Agenoy", Clapp Freeland Co. in pošillava delavce na vse strani Amerike, največ na lelsa-niče. Imava tudi čedno prenočišče aa potnike. Kot solidna hiša je znana po vsej ameriki. Vsak Slovan nuj nas obišče, ki pride sem. kaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno svele pivo in dnu go pijačo. Peidlrc Si Schireifer Tki.efon: r 2727 1002 8o. 13th St. OMAHA, NEB. S. F, CRQWFQR0 4 CO, Nakupovaloi in prodajalci zemljišč. Zanesljivo zavarovanje hiš in pohištva proti ognju. Tvrdka ustanovljena 1889 ua 210 S. Union Avh. PUEBLO, COLO Anton Šukle PUEBLO, Colo 604 8 Santa Fs. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Tflhfon 507 Main. JOHNSON'S Photograph Galery ua 115$ W. 4th St., se priporoča Slovencem, ielečim izvrstne fotografije. B?- Nazdar rojaki! 3 Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni '»SALOON". ■Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstno fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset bo priporoča JOHN KOŠICEK 564 S. Center Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. 35_* Ed. Knight Hhorty Adams The 2nd Class Izvrstna vina, razne likerje in najfinejše smodke so dobi pri nas. 332 S UNION AVE. PUEBLO, COLO Phone 351-C. Elegantno opravljene-sobe na razpolago. Slovenski fotograf poznat mej Slovenoi le mnogo let, izdeluje najlepše velike i u male slike po najnižjih cenah. 304 N. Main St. PUEBLO,. COLO. 'Valley Barn JEFF FIT8PATRI0K lastnik 18 Mam 4\ Pueblo. Phona 122. $19 V BOSTON IN NAZAJ $19 Pristopnina v klub $2, ua račun letnega zborovanja od "National Educational Association. Listki na prodaj skoz Nickel Plate železnico od 2. do 5. junija; listkj so veljavni od 8. do 12. julija, brez vloge glavnega agenta. Potovanje odložiš najkasneje do 1. septembra, a zglasiti se moraš pri glavnem agentu, kjer moraš ua listek doplačati Slovenska babica. Naznanjsm vsim rojakinjam, da sem p zakonu pooblaščena Izvrševati posel bsblce. Iivežbala sem se v tem v Ljubljani vžo leta 1888 in dostala najlioljfte izkušnje v zadevah poroda. Moja svade-nost Vam bode gotovo v korist. Priporočam se Ama Gobšb 432 Rush St. PUEBO JOHN FERBEŽAR •629 S. Santa Fe Ave. PUBBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. MIKE KRAL, 411 E. Northern Ave. Pueblo,Colo. Priporoča rojakom in vsem drugim bratom Slovanom svoj na novo odprli "Saloon". Postregel bom VBakomu z isvrstno pijačo in finimi sniodkami. SE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM sa obilen obuk moje manufakturue trgovine, prei lesnik Dušan Lagjevich. Bodemn vedno dobro postregel vsem. BUDE RADKOVIOH 1247 S. Santa Fe Ave. Pumlo KJR JE I John Kralec. Pred tremi meseci bo je iz Deuverja odi*'al v Chica-go, pa ni nobenega glasu več o njem. Kdor v* za njegov naslov j naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku Joe BuČar-ju 1228 Berwind Ave. Pueblo, Colo; ali pa na upravništvo "Qlas Sv." Globevillu. Bil sem tudi jas v j« mohauiedancu petkrat na dan mnotfobrojuo *<*elo družbo prav 50 cts. Na razpolago najboljši vo-moliti in to: v sabo (pred zoro) o- gostoljubno sprejet, za kar izrekam zovi in dobra postrežba v elegant- poldne, v jičindijo, (popoldne, v tem potom vsem, posebno pa g. no opremljenih jedilnih vozovih _______.....Ion AmenoanClub Plan" voenah akšam (zvečer) in v jaoiji (po noči). Pred molitvijo se popne muezim (turški duhoven) na minaret moee-. Dergancuiu njegovi soprogi toplo j za|)T(lj0 od 35 cts. do $100. Piši na John Rudolf Saje. V, Calahan glavnega agenta 113 Pueblo, Colo. 10 maja. | Adams Str. št. sobe 298 Chicago, IU. Za Ameriko jjatentirano Harmonike, isvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John (tolob 203 Bridge St. JOLIET, ILL. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državuh, onim v Chioagi iu drugim po bkolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nini "saloonu" vodno sveje najfinejše pijače-"atlas beer" iu vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna misa (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljndno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. bliao 19. ulice ^Chicago, III. _S_U ■ _ . . McMalion & Collier II POGREBNI KII Odprto po dnevi in 1» noči. Dobro, postrežbn in po nizki ceni. Edina pogrebnika slovenskih društev sv'. Petra in Pavla in Sokola Se priporočata tudi drugim Slovencem. Cor. D & So. Union Ave. Pueblo, Colo. Poskusi z najnovejšim čistenjem podlag -karpet- in sicer z električnim zrakom. POPRAVLJAMO STARE ŽIMNIOE. PRODAJAMO POSTELJE IN VSO POSTELJNO OPRAVO RAZLIČNIH, JAKO UGODNIH CEN, TOREJ NA IZBIRO. The Pueblo Bedding Co. 420 in 422 Santa Pe Ave. ' Telefon 464 tj?- NOVA DRUŽINSKA OOSTILNA. Radatovic in SmiljaniC 322 Northern Ave* Točiva najboljšo, vedno a Vežo ZANG pivo in žganje, ter imava gorak in mrzel brezplačen prigrizek. Dobil pljo v sodčkeh in zabojih. V obilen obisk se priporočava zgorej imenovana LASTNIKA. The Union Furniture and Carpet Company 178 North Union Ave. 178 Sloveucem priporočamo to hišo v kateri se dobe pohištva najbolj po ceni. Mi ne knpujeino starega pohiitva. Nase blago je vsa novo, in cen] so: Gugalni stoli, najboljši po ... .$1.25 železne postelje po ---- ........12.75 omuro za obleko po...........19.85 postelj iz čistega uiesinga ... .918.50 BOARD OF TRADE BUILDING. NAZDAR ROJAKI! M* NOVA SLOVENSkA GOSTILNA RADATOYICH and CO. na vogalu prve In Main ceste Stev. 128. ToiiaT ANHEM BUSH ii Si Louisa, najboljše piro r mestu/ Postrežemo tudi z iuiportiraniuii "Chintie vini" in "whisky" ter^ finimi smodkami. Rojakom in drugim Slovanom se priporočamo v obilen poset. RADATOVICH & CO Ri dolf Sije, Muneger. Naxdar! Nazdarl Naidart LION CLOTHING COMPANY. NIZKE CENE Cob. 2 in Santa Fe NAJBOLJŠA ROBA Priporočam rjukom nolo bogato zalogo vsakovrstne letne obleke, letnih srajc, obuval [čižem] za možke in žensko, ter lepo obleke za otroke [Šolske fautičel. Zu obilen obisk se Vam priporoča Val rojak PETER CULIG. 2SLIMO IE OPOZORITI HHASO HRANILNICO, Na vloge od onega dolarja navzgor za 1» mescev ln manj se dobi 4 in na vlogah za (5 mescev in višje 5 procentov obresti. Te vloge z interesom vred se lahko vzdignejo, kadar kontur drago. Obresti se plačuje jo tudi mesečno. Na večje vlogo, vzemimo $50 in več za celi letni čas He dobi <5 procentov obresti. Postrežen boš za 1 vložen dolar ravuo tako, kakor če bi vložil $1000. Sprejemamo vloge tudi po poeti. 1'radne ure oil 8. uro zjutraj do 5. ure popold. vsak dan, razven nedelj in državnih praznikov. Ob sobotah pa od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. The National Building and Loan Association Bard of Trade m n. union Ave. Phone No 296 PUEBLO, CflLO. iritTstnega listaj potbi. Filip Howard, samec, 30 let star konzul) Združenih ilriav ameriških v G- ni bil nič prav zadovo. ljen s svojim preobloženim delom Ko je bil preti šestimi meseci pov-zdignjen v konzulsko časi, menil j«, da bo lo vlekel mastno plačo in se prav dobro zabaval, delal pa nič. , Po preteku omenjenega časa, prišel je Že do spoznanja, da ni vse tako, kukor si je predstavljal, po sobno pa so bilo tri merodajne stra ni, katere je med tem časom iznaj del: prvič, da je imel veliko težav-nega dela za opravljati; drugič, da ni znal tujega jezika in trotjič, da se je smrtno zaljubil v gospodično Marcelle du Pont, mlado deklo,katero je najel, da ga uči francosko. Gospodična Marctlle du Pont, stara šo lo 20 let, je bila visoko in vitke rasti, ter jako pohlevna, nežna mladenka in tako lepega obrazu, kot naj lepši spomladanski dan. Njen tanki in *milo doneči glas, je pa tudi tako milo odmeval, kakor najmilejši glan godbe. Ni čuda tedaj, da jo je Filip tako močno ljubil. In to zapazila je tudi Marce-lle že takoj po tretjem obisku, zakaj bi pa tudi ne, ko so so mu vendar tako močno iskrilo oči, kakor hitro jo je ugledai. "Mademoiselle", reče Filip nekega dne kratko, "kako imenuješ po francosko-srcei"' "Coeur, Monsieur", odgovori ona. "Bien", nadaljuje veselo Filip in kako so reče "b mojim celim srcem V" . "De tout tnon coeur, monsieur," je zrpet odgovorila poredno. •In kako bi ti rekli: "Jaz te ljubim?" "Je vous nime, monsieur." "Dobro", zakliče Filip; potem ji pogloda naravnost v obraz in ji reče: "Mademoiselle, je vous aime de tout moil coeur." "Monsieur, tvoj izrek je jako slab, je na to Marcelle odgovorila sramežljivo. Preteklo je od tega časa 5 mesecev. V parku Jardin des Bastions sedela sta nekega večera na klopi Filip in Marcelle, ter se prav živo pomenkovala. Ljubezen jima je bila snov k pogovoru. Ravno je Marcelle spregovorila zopet; "Oui, Filip je t'udore," to za more reli le Francozinjn, katera v resni ci ljubi," povdarjala jo še enkrat. Srečno so jima tekli dnevi in zakaj tudi ne, ko je bilo le le par dni do večno s^lružitve na tem svetu. Filip Howard, kot konzul z letno plačo $23,000, smel je voliti, kjer je hotel in izvolil si je ljubljeno Marcello. Do tukaj je bilo vbb dobro, toda nesreča jima je bila že za petami. Kakor blisk se je raznesla vest [x) vsem svetu, du bo mogočni ame riški konzul v kratkim poroči in tu, sicer z eno najlepših žensk, kar jih je kedaj imela in ima Francos ka in Švica, ali jevuo tako, da le to Imenuje svojo, knr ima na sebi. In to je bilo res, kajti Marcelle niti glasovirju ni premogla, čeravno je znala kaj duhovito igrati nanj živela se je pa večinoma le s petjem. Tako je bilo, dokler so ni seznanila s Filipom. Novica pa, katera ju je tako iz-nemirjula, je bila ta, da so bodo nekateri konzuli v kratkim premestili ali celo odstavili in njun strah ni bil neutemeljen. Odslovljen jo bil tudi Filip in kakor nalašč, celo na njegov poročni dan. "To je krivično, neumestno, mi ravno sedaj odpovedati službo—se laj, ko tui denarja primanjkuje," godrnjal je nevoljen Filip. Po teli besedah vzame v roke pisma, katera so mu ravno doila iz domovino. Med drugimi našel je tudi naslednje: Sati Francisco, 3. oktobru 189 —. To the american consul. The Hon. Fliilip Howard G- - Dragi.—Umrli William Hark-ham, meičan tega mosta, je že pred 15timl leti dobil pismo od enega Vaših sorodnikov, o zadevi nekega otroka Eve Cottram. Otrok je bil, kakor poročilu (rde, od svoje matere zapulČeu v Benetkah na Taljan-Bkem leta 1878. Pestunja, službujoča svoj čas pri neusmiljeni materi; je vzela otroka v svoje varstvo in ž njim odšlu iz mesta. G—. Stari oče onega otroka, oziroma sedaj mladega dekleta, je ravnokar umrl in temu zapustil premoženje v vrednosti $20, 000,000. f'e Vam je mogoče, poiz. vedujto nekoliko o dekletu in javite nam vsak dogodljaj, tičoč se o-menjene stvari. V to se Vam priporočava Vam vedno udana Bland & Jones, odvetnika. (Konac prih.) Slovenskega nahoda bin olaboviti in proslavljeni zdravnik DR. G. IVAN POHEK Bedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut St. in N. W Cor. Park & Central St., Kansas Citv, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučiliščn ter predsednik državnega zdravniškega društva in joden nnjpriljubljcnejših sravnikov zarodi svojih sposobnost)} w priporoča slovenskemu občinstvu. Olasovltl ln proslavljeni zdravnik.- Ki se je izučil in prejel diplomo na sloveoih zdravniikih vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojou v Samoboru na Hrvatskoin; ima 25 letno zdravniško skušujo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dvoh najvočjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega noj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA. S trajnim vsueliom ozdravi: bolesni nu prsih, v grlu, pluoih, glavni in nasni katar, krvno in kožne bolezni, revinatizem, slabo prebavljenje, bolezni v mehurju, živčno bolozni, kronično onemoglost, tajne bolesni, vsakovrstne rane, izraščenjo itd.-Opazka: ako se jo kdo zdravil brez vs-peha in videl, da mu nihče več nemore pomugati, naj obiiče ali se pismeno v materinem jeziku obrno na svojega rojaka- lira. Ivana PoHBKA. On je nu STOTINE ln STOTINE nevarno bolnih useb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati Bvojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se Je pokazal Izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:--- kateri nemoreio osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolozen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako M ima zdraviti*. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravlivn, on to pove dotičhi osebi, ker neČo da bi trošil svoj krvavo sasluženi denar. Kaj govorijo od Qra. Poheka nižje podpisani: Svadočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da jegosp. dr. Pohek finuncijelno odgovoren sa vse, kar spada v njegov sdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje polteuje in priznan za najboljšega zdravniku v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blogajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bole-zen. Vaš udani JOS. ZOANIČ, Ilnstings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lopa vam hvala zu ozdravljen je mojega rsvma-tizmn, vsled katerega sem trpel oelih 20 let. J. KELLER Helona, Mont. NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pismu naslovite na: Dr. G. Ivan Pohek, Post Office Boxes 553 & 563. KSflS^S City, Mo. U, S, A. THE DENVER & R. G. SISTEM NAJBOLJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINOS, CRIPPLE CREEK. LEADVILLE, OLENWOOD SPRINOS, ASPEN, GRAND JUNCTION, SALT LAKE CITY, OODEN, BUTTE. HELENA, SAN FRANCISCO, LOS ANOELES, PORTLAND, TACOMA, in SEATTLE. Vozi v vsa znana mesta in rudokope po Colorado, Utah iu New Mexioo Se voziš sspalnim vozom MED PUEBLO lN DENVER SALT LAKE CITY LEADVILLE OGDEN OLENWOOD SPRING PORTLAND GRAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES CHICAGO. ST. LOUIS 11 Sill FRANCISCO Vozovi za obed. Postrežba po jedilnem listu na vaih vlakih. E. T. JEFFERY, Prezident, KUSSEL HARDING, V. P.andG. M Denver, Colo. St. Louis, Mo. J. A. EDSON, Manager, A. S. HUGHES, Gen'l Traffic Mgr Denver, Colo. Denver, Colo. 8. H. BABCOCK, Ass't. Gen'l. Traffic Manager. Salt Lake City, Utah. S. K. HOOPER, General PuBsenger and Ticket Agent, Denver, Colo. NAŠI ZASTOPNIKI SOt gg. Ivan Meden, 1661 Madison St. in Ladislav Zakritfšck. Nl Oxford Str. CLEVELAND, OHIO. Mike M^Jerle, 105 Har. Ave. LEADVILLE, COLORADO Philip Zadnlk, Box 7 ASPEN, COLORADO. Ivan Smerdel, 75 B. Clementina. St. SAN FRANCISCO, CAL. J. Peidlrtz, 1002 S. 13th Str. OMAHA. NEBRASKA. Matt Abiec, COVENTRY. COLO. Anton Krlnhe, Oat Hill Mine, CALIF. Jakob TIhoI, Fulton St., Block E., Room 41. PULLMAN, ILL. Matt Nlmonir, Oat Hill Mine, CALIF. John Božič, FRONTENAC, KANS. ŽELIŠ POTOVATI? Da, torej le po "Nickel Plate" le-leznici, kjer si lahko prepričan o dobri postrežbi. Ekspresni vluki vozijo med Chicago, Ft. Wayne, Findlay, Fostorin, Erie, Buffalo, New York City in Boston. "Ame-rikan Club Heals" postrežl« nu Nickel Plate jedilnih vozovih in sicer od 35 cts. do $100. Postrežba tudi a-la carte. Posebne plače ni na Nickel Plate vlakih. Čikaški kolodvor: Harrison St. na vogalu pete ceste. Pisarne za listke: 111 Adams St. in Auditorium Annex., John Y. Calahun glavni agent in 113 Adams St., It. sobe 208 Chicago, 111. DOBER KUP PAR0BR0DNI LISTKI. Najkrajša črta v New York. PRESEDE SE SAMO ENKRAT. * Pri nas kupiš najboljši kup železniške listke zu najzanesljivejše črte. Varnejie je naprej kupiti nego potlej denar pošiljati. Oglasi se pri nas, predno greš kupit drugam. Postrežen boš povoljuo, Baj interno dvaj. setletno skušnjo v prodaji tiketov na tuje. _ Pri nus je dobiti tudi parobrodnih tiketov v Evropo ali is Evrope nu katerikoli črti. V Evropo potujoče naie potnike in njih prtljago vljudno oskrbijo naši uradniki v New Yorku. [*,**•.*•*•*•] Santa fe C. O. NIKIRK, C. P. & T. A. 125 North Union Ave. GOLDEN BEER J« najboljše in najčlstejl« pivo. GeO. Jackson agent. WEST BROS. FURNITURE CO. 117-119 So. Union Ave., Pueblo, Colo. • • Največja prodajalnica pohiitva v mestu in po najnižji Dobil vie kar si želi! za popolno opravo svoje bile: telesne p ceui. (»revo svoje bile: telesne postelje, ______, _____. ______________. e, stekla za okna, krožnik«, skledi- vsake vrste pegrinjala, preproge i.t.d. Pridite in si oglejte Imamo v «voji eluibi Slovenca g. Mika kateri Vam oodt rad d»bro postregel. TELEFON 26 Kdor se misli nastaniti v mestu BLENDE, nasproti nove Hnkarmy, naj ne odlala oglasiti, se za nakup zemljišča, 10- DOKLER SO SE POCENI! Solidarno postrežbo v tem oziru Vam nudi gosp. C, B. Schmidt, ki uraduje v pisarni štev. 13 v poslopju ORAHAM & WESCOTT, 226-828 South Union Ave. Pueblo, Colo. Missouri pacifična proga je ena n^jbojj-ših na vzhodne kraje. Naši vlaki vozijo iz Pueble ob 12. iu 20m. čez 8. uro popoldan vsak dan. V New York dospo ob $8.uro dopoldne in ob |3.ure popoldne vsakega dne. Za listko (tikete) obrnite Be ali pa pilite na H. C. Pont U. P. A Missouri Pactfl« Bridge Depot' 100 S. Union Aye. Pueblo, Colo. WST Telefon* 101 In 531 ---0- Prodajamo tudi prekmorske voinje listke (iifkarte) na VBe dele Evrope in od tam sem. Vse naše potnike sprejme agent v N. Y. H. C. Poet, JN0. N0RRIS FURNITURE C0. •...-TRGOVEC-.-.- s pohištvom, tapeti in raziu> vrstnimi pečmi 223, 224. 228, J02 in 304 Santa Pa Avs., PUEBLO, COLO. Issam v svejl slalbi Blevanoa Math