in Spis j e podlaga spisovnemu pouku v I. oddelku zgornje skupine. "adaljevaje razprave o pripravi dobre "jm* podlage spisovnemu pouku,*) pričnem tudi v tem oddelku z obravnavo berilnih sestavkov. Kpt učno knjigo rabim ,,Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole". Naloga berilnih sestavkov je gotovo ista, kakor v II. oddelku spodnje skupinej zato je pa tudi postopanje isto, samo z vecjimi zabtevami. Kakor sem že omenil, seznamimo učenca najprej z glavno vsebino berilnega sestavka. Z vprašanji se potern prepričamo, v koliko si je vsebino zaponmil in v koliko mu je jasna. Učenec tega oddelka naj pa zna vsebino tudi brez vprašanj povedati t. j. prosto. V ta namen moramo iineti vedno aekako dosledno postopanje, n. pr.: pri živalih opišemo najprej glavo, potem vrat, truplo, noge itd., pri rastlinah korenine, deblo, veje, liste itd. Tako dispozicijo si učenec zapornni in mu služi kot, nekaka vprašanja, katera si seveda sam stavi. Tudi drugačna vsebina berilnih sestavkov naj se vedno priprosto, pregledno, učencu primerno razvrsti; dispozicija vsake podane tvarine bodi jasna ucencm. Največ obravnavamo berilne sestavke z z e m 1 j e p i s n o, z g o d o v i n s k o in n aravopisno vsebino, katero razpravljamo v pol uri, določeni dotični realiji. Realije so največje važnosti za spisovni pouk, brez njih ni uspešnega jezikovnega oziroma spisovnega pouka. One dajo pri pravem postopanji jasne nazore, predstave, pojme in sklepe, vzbujajo fantazijo, krepčajo spomin, pomnože učencu zaklad besed ter ga store spretnega v govoru in pisavi. Oglejmo si zemljepisje! Da si učenec pridobi pri zeniljepisji jasne nazore, predstave, pojme in sklepe, da se mu vzbuja fantazija, mora biti zem- *) Glej _Učit. Tov.' št. 6. ljepisni pouk nazoren. V ta namen podamo učencu v natanko opazovanje najprej to, kar rau je najbližje. Spoznavanje domačije (rojstnega kraja) bodi prvi zemljepisni pouk. Tu dobi pojem o vasi (trgu, mestu), vrtu, gozdu, dolini, gori, planoti, otokn, splob o površji zemlje, o stanovih, o prizorih na nebu itd. Od tega znanega gremo potem k tujemu, od bližnjega k daljnenni. Se sestavljanjem in primerjanjem znanega dobi pojem o tujera in daljnem. Hiša k hiši da vas, vas k vasi trg, trg k trgu niesto, gora k gori gorovja itd. Znana vas bodi mera drugi vasi ali trgu, trg trgu ali niestu, mesto drugemu mestu, gora gori itd. Domača občina bodi inera daljnemu svetu (okraju, okraj deželi, dežela državi itd.), oddaljenost dveh znanih krajev bodi dolgostna niera bolj oddaljenim. Kar si ogledamo, upodobimo, iz upodobljenega naj se učenec vadi sklepati, kako je resnicno v naravi. Učenec naj ninogo govori v pravilnih in popolnih stavkih, da si pomnoži spretnost v govoru tudi pri zemljepisnem pouku. Prestopimo k zgodovini! Zgodovina posebno pospešuje prosto pripovedovanje Tu irna učitelj priložnost s predavanjem ueencu dati vzgled, kako se prosto pripoveduje;'brez dobrega vzgleda učiteljevega se učenec težko privadi prosterau pripovedovanju. Predavanje naj se vrši v krepkib stavkib, snov raora biti logično in razvidno razvrstena. Učitelj naj si vselej sestavi dispozicijo, po kateri (pozneje) napeljuje učenca k pismeni vaji; dispozicijo naj si učenec sam išče iz podane tvarine. Da tudi zgodovina pospešuje mišljenjc, krepi spomin in vzbuja fantazijo, mi ni treba omenjati. Prirodopisje vadi uoenca gledati in opazovati in je vsled tega priporaoček spisovnernu pouku. Ono je nadaljevanje nazornega nauka, tedaj velja o njeni vse, kar sem v nazornem nauku omenil. Kako je postopati, da se pripravlja pot prostemu pripovedovanju oziroma spisji, ornenjal seni, podavši dva vzgleda, že v pričetku tega spisa. Prestopivši k stvarni obravnavi berilnega sestavka postopamo tako, kakor v I. oddelku spodnje skupine, le oziramo se še bolj na prosto pripovedovanje s tem, da zahtevamo posamezne misli v drugačnih stavkih kakor so v berilnem sestavku. Za stvarno obravnavo sledi čitanje. Ueenci tega oddelka že znajo gladko mehanicno čitati in se vadijo -logičnorazumnemu" čitanju. V ta namen vprasujemo po vsebini eitanega stavka in po glavnih mislih oziroraa glavni vsebini posameznih berilnih odstavkov. Pri tem spoznajo dispozicijo berilnega sestavka, kar je važna podstava ustmenemu in pismenemu prostemu pripovedovanju. Citane berilne sestavke priuče se po besedah na pamet ali pa si zapornnijo le glavno vsebino ter je prosto pripovedujejo. Iz računstva učimo učence tega oddelka ustmeno in pisineno seštevati, odštevati, množiti in razštevati. Pri pismenih uporabnih nalogah učirno učence misliti, kakor tudi jezikovno pravilno govoriti in pisati. Učenec naj se sklepanjem pride do tega, katero operacijo bode pri reševanji naloge uporabil; nikakor ne dopuščajmo, da bi učenec kar odgovoril: tu bomo seštevali, odštevali itd., ampak vselej naj sklepa. Ako pa vender kateri učenec tako odgovori, mora odgovor se sklepanjern uteraeljiti. Sklepanje postane učencu zelo lahko, ako si zapomni nekatere izraze, iz katerih sledi ta ali ona operacija, n. pr.: za sestevanje nin" ali ,,večfc, za odštevanje ,,menj" ali ,razlika", za množenje ,,krat", za razštevanje ,,v" ali x del. Podati hočem vzgled ! a) Trgovec skupi 85, 78, 57, 67 gld. koliko vsega skupaj? — Trgovec skupi toliko, kolikor je 85 ,,in" 78 ,,in" 57 „111" 67 gld. Kako bodemo računali, ker pravimo 85 ,,in" 78 itd. — tedaj nin"? Bodemo seštevali. b) Nekdo pravi, ta rnost je 225 korakov dolg; dela korake, pa jih naredi samo 196; za koliko se je zmotil? — Zmotil se je za toliko, kolikor je razlike med 225 in 196. Kako najdemo razliko? Iz s 1 0 v n i 0 e in p r a v o p i s j a se priuče: Pridevnik, njega spol in število. Goli stavek z osebkom, dopovedkom in vezilom. Glagol njega oseba, število in čas (3 glavne čase). Kaj so lastna imena? Vprašalni zaimek. Sklanja samostalnika z jednim vzgledom vsakega spola. Pripovedovalni, vprašalni, želelni in volelni stavek s pripadajočimi ločili. Spregatev pomožnega glagola v vseh časih. Pojem razširjenega stavka. Kedaj pišemo lj in nj, kedaj z veliko začetno črko? lj, nj in šč so neločljivi soglasniki in se pri razzlogovanji ne dele. Kako je pri slovnionem pouku postopati, omenjal seni že v zadnjern spisu ter preidem k nalogam. Prepisovanje gojimo tudi v tem oddelku, pa je veeji del v zvezi se slovničnimi vajami. Narekovanja se je dobro posluževati: a) pri pouku o lastnih irnenih; b) kedaj pišemo lj in nj ; c) zaradi ločila koncein pripovedovalnega, vprašalnega, želelnega in velelnoga stavka. d) ako opazimo, da pišejo dve ali več besed (največkrat predlog se samostalnikom) skupaj. Poleg prepisovanja in narekovanja se pismeno obdeluje vsa slovnicna tvarina, katero obravnavamo. Razven teh slovničnih in pravopisnih nalog gojimo v največji meri spisovne naloge. Spisovne vaje naj so v ozki zvezi z drugirni predmeti, ne pa ločene t. j. piše naj se snov, katero smo ustmeno obravnavali. Take naloge izdelujejo učenci tega oddelka po vprašanjih, po načrtu, proti koncu šolskega leta ako je mogoče tudi prosto. Hočem podati nekaj vzgledov! a) Občina. (Po vprašanjih.) Kako se imenuje naša občina? V katerem okraji ali deželi je ? Koliko šteje vasij? Katere so največje vasi? Koliko ima naša občina prebivalcev ? Kateri jezik govore? S čim se pečajo občani? Koliko mož šteje naš občinski odbor? Kdo je občinski predstojnik? Katere občine so naši mejaše? Vprašanja napišemo na šolsko tablo; kadar znajo na vprašanja ustmeno odgovarjati, pišejo. Črešnja (Po nacrtu) — sadno drevo — korenine — deblo — lub - veje — listi — cveti — sad — korist. Nafirt napišemo na šolsko tablo, učenci ustmeno opišejo po podanih točkah dotično stvar, potem pišejo. Nacrt pa lahko napišemo tudi mej ustmeno pripravo, takrat ga učenci sami iščejo. Stari Slovani. (Prosto.) Stari Slovani so bili pobožni, pošteni, delavni in pohlevni. Spoštovali so stare ljudi ter skrbeli za bolnike in siromake. Popotnike so gostoljubno sprejemali. Stari Slovani so obdelovali polje, redili živino in sadili sadonosno drevje. Kopali so tudi rudo, narejali sol in tkali platno. Bili so poganske vere. Učitelj sam pove stavke ali jih pa učenci na ustmena vprašanja odgovore, potem jih večkrat ponove in zapišejo. V tetn oddelku pričnemo tudi z listi, a le toliko, da se privadijo glavni vnanji obliki lista. V to nam dobro služijo listi, ki so pridejani ,,Drugemu berilu in slovnici''. Učenci te liste prepisujejo, ali jim pa spreminjajo začetek in konec. Razne naloge svojih součencev naj ucenci glasno citajo, da se privadijo čitanju rokopisov, kar je tudi velike važnosti za spisje. M. Janežič-Peče.