se
8
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Obvestilo
Vse bralce in poslušalce obveščamo, da smo se preselili na Osojnikovo cesto 3. V svoje prostore vas vabimo vsak dan med 7. in 15. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Dobrodošli!
■MM
NOVE m ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
LA NEDELJA
UTOMER OVENIJA
Ptuj, petek, 7. junija 2013
letnik LXVI • št. 45 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski T
Bar
Ptuj • Začetek praznovanj Pokrajinskega muzeja z gledališko predstavo
m v-
Črni kriz pri Hrastovcu vabi
Šport Nogomet •
V Zavrču Anži in Hajduk, novinec je Dejan Kurbus
O Strani 11
V sklopu dogodkov ob praznovanju 120-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ta in še nekaj naslednjih koncev tedna vabi zgodovinski gledališki spektakel Črni križ pri Hrastovcu.
Prizorišče tokratne uprizoritve bo še posebej slikovito, saj je režiserka Tatjana Va-upotič Zemljič z grajenskimi gledališčniki izbrala turnir-ski prostor na ptujskem gradu. Ta že dalj časa privlači različne ustvarjalce in gotovo bo tokratna predstava dala navdih še komu, da kot kuliso uporabi stare zidove tega dela gradu. Zahtevni projekt tragedije, ki predstavlja privlačno, čeprav tragično ljubezensko zgodbo, odlični grajenski gledališčni-ki in slikovit ptujski grad so gotovo dodatna privlačnost, zaradi katere bo letos grajski hrib še bolj oblegan kot ponavadi. Premiera bo nocoj, ponovitve pa še to soboto in nedeljo ter prihodnji petek, nedeljo in ponedeljek. Vse predstave so ob 20.30, če pa bi jo kak večer zagodel dež, bo predstava odpadla.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • 29. dan upokojencev MZDU Ormož
Priložnost za druženje in prijateljevanje
Minulo nedeljo je pod šotorom ob ormoškem ribniku potekal 29. dan upokojencev Medobčinske zveze društev upokojencev. Udeležilo se ga je kar 600 druženja željnih upokojencev, ki so skupaj preživeli prijeten dan.
Župan občine Ormož Alojz Sok je pozdravil zbrane v lepem ambientu ob ormoškem ribniku in izrazil zadovoljstvo, da upokojenci treh občin med seboj tako aktivno sodelujejo. Tomaževski župan Mirko Cvetko je srečanje doživel kot priložnost za druženje in ohranjanje prijateljstva, ki Slovencem najbolj primanjkujeta. Župan Jurij Borko je prinesel pozdrave iz občine Središče ob Dravi in povedal, da so tudi v njihovi občini upokojenci aktiven člen pri marsikakšnem delu v občini, kjer pomagajo z vzgledom in nasvetom.
Srečanje je letos organiziralo DU Ormož, saj se prireditev seli vsako leto iz kraja v kraj. Andrej Pučko, predsednik DU Ormož, je v nagovoru potrdil, da je naše življenje polno različnih težav, a je prepričan, da jih bomo uspeli prebroditi, če se bomo
pri tem opirali na strpnost, enotnost in delo. „Upokojenci smo veliko tega že naredili in nismo še rekli zadnje besede, čeravno nas mladi rod nerad posluša," je menil Andrej Pučko.
Vera Vrbnjak, podpredsednica Desusa Ormož, je najavila skorajšnji obisk Karla Erjavca v Ormožu, ki mu bodo ormoški upokojenci jasno dali vedeti, da ne bodo dopustili, da se nižajo pokojnine, sploh pa ne tistim, ki imajo najnižje.
Mirko Novak, predsednik MZDU, je kot vsako leto poleg vsega ostalega poskrbel še za dobro voljo, saj je najavil, da pa sedaj nepreklicno prihaja poletje in lahko potegnemo iz omar oblačila s kratkimi rokavi, kratke hlače in predvsem - čim krajša krila. Tako je bilo menda še vsako leto po srečanju upokojencev. Zahvalil se je tudi sponzorjem, donatorjem
in vsem, ki so pripomogli k organizaciji srečanja.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja za aktivno delo članom društev upokojencev. Letos so jih prejeli Nada Plavec (DU Ormož), Danica Marin
(DU Podgorci), Janez Veselko (DU Kog), Marta Polanič (DU Ivanjkovci), Karel Plečko (DU Velika Nedelja), Angela Topoli-njak (DU Miklavž pri Ormožu), Jože Kuhar (DU Središče ob Dravi) in Marta Plohi (DU Sveti
Tomaž). Za dobro vzdušje je poskrbel tudi kulturni program, ki so ga prispevali godbeniki vaške godbe iz Ivanjkovcev, pevci DU iz Koga in folkloristi DU od Sv. Tomaža.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Srečanja se je udeležilo okoli 600 upokojencev, med gosti pa so bili tudi župani vseh treh občin na Ormoškem.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 7. junija 2013
Ptuj • Pogovor z ravnateljico Vrtca Boženo Bratuž
„Čakajo nas težke razmere"
Že 29 let Vrtec Ptuj v maju obeležuje svoj praznik, na katerem se spomnijo minulih dosežkov, predstavijo svoje delo in si zastavijo cilje za naprej, ki so zmeraj zelo ambiciozni. O tem, kakšni so, smo se pogovarjali z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž.
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž
„Skoraj tri desetletja iščemo izvirne ideje in zanimive teme, ki bi lahko naša praznovanja naredile izjemna in neponovljiva ter otrokom in nam pustila lep in dragocen spomin. Velika pričakovanja vseh v našem okolju nas obvezujejo in hkrati spodbujajo, da z vsem strokovnim potencialom našega kolektiva izkoristimo vse danosti naših zvedavih in ustvarjalnih otrok. Najti vsako leto novo idejo, novo izraznost in novo izpoved je možno le, če ustvarjaš v ustreznem okolju in z ljudmi, ki so pripravljeni sodelovati. Trditi, da nam že celih 29 let uspeva ustvariti unikatno in prav za to priložnost pripravljeno prireditev, je ne samo čast, ampak tudi priznanje, ki je namenjeno vsakemu zaposlenemu v Vrtcu Ptuj," je o tem, kaj ji pomeni praznik Vrtca Ptuj, dejala ravnateljica Božena Bratuž.
Praznik Vrtca Ptuj pa je le vrh ledene gore ustvarjal-
nosti; dogajanje v enajstih enotah je namreč pestro vse leto. Preteklo leto so zaznamovale udeležbe malčkov na mednarodnih in državnih likovnih natečajih, skupaj z drugimi vzgojno-izobraže-
valnimi zavodi so na svoj izvirni način uresničevali program in vrednote UNESCA v projektu Asp net. Tudi v UNICEF-ovih aktivnostih so dodali svoje prispevke in k njim privabili tudi starše.
Na novo so sprejeli obveznosti v skrbi za že skoraj izumrlega netopirja in v vseh enotah namestili netopirni-ce, s čimer so se povezali v vseslovensko akcijo reševanja teh koristnih živali. Veliko energije vsako leto vlagajo tudi v športne aktivnosti, večkrat so bili nagrajeni kot najbolj športen vrtec.
Vse te dogodke pa okronajo z vsakoletno prireditvijo, ki sicer zahteva precej dela in truda, a je z vidika staršev zelo pomemben dogodek. Letos so malčki skupaj s svojimi vzgojiteljicami, pomočnicami in ravnateljico ptujskega Vrtca, ki je spisala scenarij in režirala prireditev, ponudili pregled opravil v različnih letnih časih.
Vsako leto pripravite čudovito prireditev, ki ogreje predvsem srca ponosnih staršev, ki zmeraj z velikim veseljem na odru spremljajo svoje malčke. Komu vse je namenjeno to praznovanje?
„Praznovanje praznika Vrtca Ptuj je le vrh ali bolje rečeno vidna in čutna izkaznica našega dela ob koncu enoletne obravnave izbrane teme v vseh starostnih skupinah. Namenjena je predvsem tistim, ki nam zaupajo svoje najdragocenejše, to je otroke. Namenjena je tudi tistim, ki so nas ustanovili, da z našim delom zadovoljujejo potrebe mladih družin
za nemoteno ustvarjanje v njihovem življenju. Dolžnost vsake lokalne skupnosti pa je tudi, da ustvarja pogoje za optimalen razvoj svojih najmlajših občanov. Že samo to nas je nekoč umeščalo v kategorijo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ko morda nismo bili plačno vrednoteni tako kot danes, zagotovo pa smo imeli pozicijo pomembne dejavnosti, ki v največji možni meri izoblikuje najmlajše v odgovorne bodoče državljane. Prireditev pa je namenjena tudi izjemno dragocenim prvim otrokovim izkušnjam nastopanja, premagovanja treme in spodbujanja k spontani izraznosti vsake vloge v predstavi."
Vrtec sodeluje tudi s tujino
Katere prireditve, na katerih ste sodelovali v tem letu, velja izpostaviti?
„Zagotovo je to mednarodna povorka malih maškar, ki je zbrala kar 1450 udeležencev. Vsako sprejeto nalogo smo odgovorno in dobro-voljno sprejeli z željo, da je tudi naše delo prepoznaven del celostne podobe našega mesta. Pripadnost kraju, ljudem in domovini gradimo z majhnimi koraki, ki jih napajamo z bogato dediščino
svojega okolja. Tudi prireditev ob prazniku vrtca otrok je prikaz celoletnega dela na izredno zahtevni tematiki, ki ob koncu otroku izoblikuje občutek pripadnosti in lastne identitete ter oblikuje prepotrebna pozitivna čustva do okolja, v katerem živi in bo nekoč ustvarjal."
Vedno pogosteje se povezujete tudi s širšim okoljem, tujino. Zakaj se vam zdi to pomembno?
„S temeljitim poznavanjem svojega okolja in žlahtnim semenom ljubezni do svojega kraja lahko najuspešneje predstavljamo sebe, svoje delo in naše mesto tako po naši domovini kot v tujini. Postali smo zanimivi in uspešni ambasadorji promocije kulture in dediščine našega mesta in vzgojno-iz-obraževalne prakse našega vrtca in s tem tudi domovine Slovenije. Svoje sodelovanje z vrtci iz Hrvaške, ki se širi na mnoga mesta, smo s športnega udejstvovanja prenesli še na strokovno sodelovanje. Kljub trenutno na videz umirjeni poziciji naše dejavnosti nas čakajo dokaj težke razmere, v katerih bomo morali kljub mnogim odrekanjem poiskati moč, da bomo svoje delo in poslanstvo uresničevali tako kot do sedaj."
V zadnjem letu ste se srečevali z mnogimi načrtovanimi ukrepi, za katere ste dejali, da bi škodovali delovanju vrtcev v državi. Gotovo ste zadovoljni z iztekom trdih pogajanj.
„Danes smo morda nekoliko bolje vrednoteni, a je dejavnost kar naprej na prepihu kot nebodigatreba in kot izključni porabnik družbenih in v gospodarstvu težko prigaranih sredstev. Stalni nemiri in pogajanja za ustrezno priznano in potrebno delo bi nam morda lahko porabili potrebno energijo za ustvarjalno in bogato delo, a si tega ne dovolimo, ker verjamemo v poslanstvo svojega poklica in v to, da bo nekoč vendarle ustrezno prepoznan pomen našega dela.
Spremembe tako rigidno urejenih sistemov, kot je področje vzgoje in izobraževanja, se dogajajo počasi, a zanesljivo. V Vrtcu Ptuj smo kljub vsesplošno znanim in želenim krutim ukrepom, ki bi skoraj uničili ne samo naše področje, ampak še kaj ob nas, sledili svojemu začrtanemu planu dela. Uresničili smo vse načrtovane naloge in med letom sprejeli
mnoge izzive."
S prostovoljnim delom »prislužen« pregled NO
Neizpolnjena želja pa ostaja vrtec mačice Ma-čice, ki je sicer od septembra naprej bistveno bolj urejen, a še vedno prostorsko gledano ni primerljiv z razmerami v večini drugih enot.
„Mačice so na prav poseben način zaznamovale preteklo leto. Odločili smo se, da s svojim prostovoljnim delom in s ptujskimi mojstri, ki so se nam kasneje pridružili, uredimo enoto Mačice, ki je bila v primerjavi z vsemi drugimi urejenimi enotami našega vrtca prava sramota. Uspešno končana akcija, h kateri je tudi MO Ptuj prispevala potrebna finančna sredstva, je res uredila in zelo polepšala prostore te naše enote. Vanjo smo vložili skoraj 4000 ur prostovoljnega dela nas vseh, pa to za nekatere ptujske politike ne pomeni nič; nasprotno, s to akcijo smo si še enkrat prislužili pregled Nadzornega odbora MO Ptuj, da bi potrdil tako imenovano prevaro stoletja. Drznila bi si izreči kakšno šalo, pa je situacija preresna in prebizarna, da bi to dopuščala. Pričakovala bi morda preprost hvala za to, kar smo storili, od ljudi, ki niso našli ne časa ne poguma pogledati, kakšne so bile naše Mačice. Pričakovala bi tudi, da bi nekdo našel pogum in zaustavil vso to norijo, ki skozi anonimne prijave kaže samo podlost in svojo naravnanost škodovati vsemu in vsakomur. Ne glede na ves ta negativni trud smo z vso svojo naravnanostjo pripravljeni sodelovati in skupaj oblikovati podobo našega mesta v vseh pomembnih dogodkih v njem ter na sicer specifičen in našim otrokom primeren način smo prisotni na skoraj vseh pomembnih prireditvah."
Stavba na Raičevi 12 je končno ponovno v vaši lasti. To je gotovo pomemben korak naprej proti cilju, da Mačice dobijo nove prostore?
„Zelo sem vesela, da se je končno uresničila želja ali bolje rečeno realiziralo dvajset let trajajoče prizadevanje za vrnitev stavbe na Raičevi 12 ter prostorov in okolice, ki so jih zapustili srednješolci. To je pomembna novica, ker daje možnost ustrezne nadomestne gradnje za vrtec Mačice, saj smo z njihovo lokacijo na Potrčevi prav tako že celih dvajset let vsem v napoto, kljub temu da smo tam bili prvi."
Dženana Kmetec
Uvodnik
Zgodba za jurja
Denar, skorumpirana politika in vreme so v naši državi že dalj časa teme številka ena. Prvega imamo vsi premalo, drugega preveč, tretjepa nam nikoli ni po godu. A kdo bi se čudil, ko pa so novice, ki jih poslušamo iz dneva v dan, polne ne-gativizma, napovedi pa povsem neobetavne. Kar se mene tiče, bo to še precej časa veljalo za vsa našteta področja: denarja dvomim, da bomo v kratkem imeli kaj več, politiki se še stoletja ne bodo spremenili, muhasto vreme pa bo očitno vztrajalo in bo pika na i, da bo naše nerganje lahko konstantno.
Je pa zanimivo, da so to postale teme, o katerih se lahko pogovarjamo s komerkoli. Ne glede na to, ali greš k veterinarju, v trgovino, na predavanje, koncert, vsepovsod in z vsakomer lahko stik vzpostaviš zelo enostavno, saj je občutek okupiranosti z istimi problemi v različnih odtenkih prisoten tako rekoč pri vseh ljudeh.
Glede na trenutne družbene razmere to ni presenetljivo. Podatek, da smo leta 1991 lahko spili 23 kav za ceno ene današnje, je še najmanj skrb vzbujajoč. Vsi, tudi tisti nekoliko mlajši, se še spomnimo, kaj vse smo si lahko privoščili za 1000 tolarjev. Za marsikoga je to bil denar, ki ga je imel dovolj za celovečerno žuranje. Danes je to manj kot 5 evrov, kar je za družinski proračun lahko zelo veliko, za odraščajočega najstnika pa nezadostna vsota, s katero si v najboljšem primeru v gostilni lahko privošči dve pijači. Tudi to je eden izmed razlogov, da se mladina več ne odpravlja tako množično ven, kot smo se nekoč. Živeli smo za petke in sobote, za ples in zabave. Danes se veliko mladih raje usede za računalnik, kot da bi v gostilni morali sedeti za prazno mizo. Ta narobe svet nas bo v prihodnjih letih lahko še drago stal. Posledice sedanjega načina življenja ne obetajo nič dobrega in vsi, ki imamo otroke, se sprašujemo, kako bo v njihovih najstniških letih, se bodo le še streljali preko spletnih igric, namesto da bi mladost preživljali kot s(m)o jo nekoč: včasih tudi brez denarja in v nalivih dežja, a z veliko več optimizma okrog sebe, kot ga otroci in mladostniki čutijo danes.
Dženana Kmetec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 7. junija 2013
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Zapletom z dominikanskim samostanom nI videti konca
Brez 300 tisočakov ne bo »dominikanca«?
Projekt prenove dominikanskega samostana na Ptuju bi moral biti zaključen že oktobra lani, a ker se je pojavilo veliko zapletov, je vprašanje, kdaj bo dejansko odprl svoja vrata. Izvajalec del namreč sedaj od ptujske občine zahteva dodatnih 300 tisočakov, ki pa jih občina ne namerava plačati. O vsem tem in marsičem drugem je beseda tekla tudi na posvetu, ki so ga na ptujskem gradu organizirali minuli teden.
Leto 2012 se je končalo in že zdavnaj je postalo jasno, da se napovedi, da bo v letu Evropske prestolnice kulture 2012 Ptuj odprl vrata prenovljenega dominikanskega samostana, ne bodo uresničile.
Da gre za zelo kompleksno obnovo in da je dominikanec spomenik, s katerim je treba ravnati skrajno previdno, so številni opozarjali že pred začetkom del. Kljub vsemu je projekt z visokoletečimi načrti leta 2011 stekel. Arheologi, restavratorji in konservatorji so imeli polne roke dela. Oktobra lani naj bi se obnova končala in dominikanski samostan, v katerem bo tudi kongresna dvorana, naj bi odprl svoja vrata.
Ker se to ni zgodilo, so se roki prestavili in dela naj bi po novem scenariju končali te dni, uporabno dovoljenje bi občina dobila ta mesec, medtem ko je bilo slovesna odprtje predvideno za julij. A tudi ta načrt se vedno bolj odmika.
Foto: Črtomir Goznik
Posvet in okrogla miza sta odprla veliko vprašanj in dvomov glede obnove dominikanskega samostana.
Čelan: »Jaz ne bom hodil po zaporih!«
Kot je minuli teden pojasnil Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, so se stvari ponovno zapletle. »Izvajalec, ki bi moral ta projekt dokončati, del ne more dokončati in zahteva od nas dvojno povračilo stroškov. Eno je povezano z dodatnimi deli, kjer smo z nadzornim inženirjem in ostalimi sodelavci ugotovili, da projektantska hiša, ki je projektirala prenovo, ni mogla vsega predvideti. Če bi kdo znal predvideti, da je tam še danes toliko redkosti ... Ampak mi smo to priznali in smo na seji mestnega sveta priznali dodatna dela v višini 280 tisoč evrov. Sedaj pa terjajo od nas še približno tako vsoto, ker stojijo na gradbišču in trdijo, da imajo izpad dohodka, ker imajo tukaj stro-
je in ljudi,« pojasnjuje Čelan odločitev Strabaga, da ne podpiše aneksa k pogodbi.
A kot pravi ptujski župan, za to ni kriva občina, temveč država, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. »Če pa želijo dobiti denar od Mestne občine Ptuj, nas morajo tožiti. Gre za približno 300 tisoč evrov. To hočejo imeti za čakanje. In tega denarja brez sodne odločbe iz proračuna občine ne bo, ker jaz ne bom hodil po zaporu, ker bo kdo rekel, da sem si pod mizo s kom kaj razdelil,« še pojasnjuje Čelan, ki je jasen, da lokalna skupnost ne bo prevzela stroškov, ki so nastali zaradi neizpolnjevanja obveznosti države. Kljub temu pa se zaveda, da je problem v tem, da ima izvajalec pogodbo podpisano s ptujsko občino.
A pri svojem vztraja tudi gradbinec Strabag, ki ne želi podpisati aneksa, v katerem je določen rok za dokončanje del. »Še vedno računamo, da bi bil 22. junij dan d, ali bo to tako, pa težko rečem,« še zaplet pojasnjuje Čelan.
Finančne težave na vseh področjih, tudi med prenovo
O tem, kaj vse se je dogajalo v času prenove dominikanskega samostana, kakšno delo
so imeli arheologi, restavratorji in konservatorji, kaj so odkrili kot tudi o zapletih v dominikanskem samostanu pa je beseda tekla na posvetu in okrogli mizi o »dominikan-cu« minuli teden. Dogodek je organiziral Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru skupaj z Mestno občino Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, ptujskemu biseru pa so posvetili kar cel dan.
Predstavljena so bila nova spoznanja ob prenovi, pa tudi načrti za prihodnost, ki pa so, kot je pojasnil ptujski župan, še vedno negotovi.
Kljub vsem zapletom pa je bil večkrat izpostavljen zgodovinski pomen dominikanskega samostana. O tem, kakšno delo so imeli konservatorji in kakšen je bil njihov koncept, je spregovoril Robert Peskar, odgovorni konservator. Uvodoma je dejal, da je to bil velik izziv za stroko in da je sprememba namembnosti dominikanskega samostana v nekaterih ljudeh povzročala veselje, spet v drugih pomisleke, sam pa je imel mešane občutke.
»Glavno vodilo pri določanju obsega posegov je na eni strani predstavljalo upoštevanje varstvenega režima veljavnega odloka o razglasi-
Foto: Črtomir Goznik
Dominikanski samostan je z več vidikov absolutno vreden pozornosti širše javnosti; med govorniki je bil tudi arheolog Evgen Lazar.
tvi, za katerega se je izkazala vrsta pomanjkljivosti zlasti pri določanju omejitve nove namembnosti, na drugi strani pa prav nova namembnost, ki je zahtevala vrsto posegov in tehničnih izboljšav,« je bil jasen Peskar, ki je poudaril, da so poskušali v največji možni meri ohraniti originalne strukture, obenem pa izboljšati širši pomen spomenika v družbi. Izpostavil je tudi pomanjkanje finančnih sredstev, samo za restavratorska in konservatorska dela naj bi zmanjkalo okrog več sto tisočakov. A kot je zaključil Pe-skar, so uspeli opraviti svoje, konservatorske posege, v tem primeru pozitivni prevladujejo nad negativnimi, je označil za dobre.
Restavratorji imajo še veliko dela -upajo na drugi fazo
Arheološke raziskave na področju samostana je pred-
stavil Evgen Lazar, iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je pojasnil, so bile raziskave izvedene v času od novembra 2011 do marca letos in so bile omejene na področje gradbenih posegov. »V skladu s pričakovanji se je območje dominikanskega samostana izkazalo za območje, na katerem je bogat arheološki zapis kljub raznim posegom v bližnji in daljni preteklosti relativno dobro ohranjen,« je še pojasnil arheolog in pojasnil, da so odkrite ostaline razdelili v štiri obdobja. »Najstarejše odkrite ostaline so predstavljali ostanki rimskodobne Poetovione, ki smo jih odkrili na celotnem območju samostana, kjer smo posegli dovolj globoko v arheološki zapis. Odkrite rimskodobne ostali-ne kažejo oziroma potrjujejo visok življenjski nivo obravnavanega območja v času rimske dobe,« še dodaja Lazar.
S kakšnimi težavami so se srečevali restavratorji, pa je
pojasnila Vlasta Čobal Sedmak iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Zaradi omejene finančne konstrukcije in hitrih (želenih) rokov izvedbe smo se neprestano vrteli med odločitvami, kaj in kje odkrivati, kaj restavrirati zdaj in kaj lahko počaka,« je pojasnila restavratorka in poudarila, da bo dominikanski samostan tudi v prihodnje še vedno potrpežljivo čakal na drugo fazo. Restavriranja potrebne so še stenske poslikave, obdelave potrebni so kamniti elementi in bogate baročne štukature v refektoriju.
Ob odgovornem konserva-torju, restavratorki in arheologu pa so na posvetu spregovorili še številni drugi strokovnjaki, ki so spremljali prenovo tega ptujskega zelo bogatega zgodovinskega bisera, med drugim Branko Vnuk, Janez Balažic, Marko Košan, Boris Hajdinjak, Ana Lavrič, Polona Vidmar in Eva Ilec.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Napovedi, da bo v letu Evropske prestolnice kulture 2012 Ptuj odprl vrata prenovljenega dominikanskega samostana, se še zdaleč niso uresničile.
4 Štajerski
Po naših občinah
petek • 7. junija 2013
Cirkulane • Ob šestem občinskem prazniku
Naložbam ni videti konca
Ne glede na vsesplošno krizo, v kateri se je znašla vsa država, se v eni najmlajših slovenskih (in haloških) občin, v Cirkulanah, lahko tudi letos pohvalijo s kar nekaj končanimi naložbami v toku leta, hkrati pa jih čakajo že nove, zlasti na cestnem področju.
Ena najpomembnejših, pa tudi največjih in finančno zelo zahtevnih investicij, ki je uspešno končana, je brez dvoma večnamenska dvorana na neto površini okoli 1200 kvadratnih metrov: „Vrednost te dvorane, okoli katere je bilo kar nekaj nesoglasij, je znašala 1.886.000 evrov, kar je toliko, kot je bila pogodbena vrednost. Od tega smo si večino denarja, dober milijon evrov, zagotovili iz regionalnih razvojnih programov, 300.000 evrov iz 21. člena Zakona o financiranju občin, razliko pa smo primaknili iz občinskega proračuna. Res smo se zato tudi zadolžili v višini 500.000 evrov na pet let, vendar gre za izjemno ugoden in subvencio-
Zupan Janez Jurgec
niran kredit," je največjo pridobitev občine na kratko opisal župan Janez Jurgec, ki je pre-
Največja zaključena naložba v letu od lanskega do letošnjega občinskega praznika je sodobna večnamenska dvorana.
MESARIJA IN
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MARIJA KOKOL s.p. DOLANE 9 2282 CIRKULANE TEL.: 02/761-21-01
Delovni čas: PON: ZAPRTO TOR-ČET: 7.00-18.00 PET: 7.00-19.00 SOB: 7.00-13.00 NED: 7.00-12.00
Ob občinskem prazniku Cirkulane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
pričan, da bo dvorana dajala veliko možnosti in priložnosti za razvoj več dejavnosti.
V teh dneh pa se v Cirkulanah že začenja energetska prenova starega dela osnovne šole v centru občine: „V okviru prenove se bodo na šoli zamenjala okna, uredila fasada in nova kurilnica na lesne pelete. Nova demitna fasada bo imela debelino 15 centimetrov, v kurilnici pa bo peč z zmogljivostjo 500 kilovatov, kar zadostuje za ogrevanje v prvi fazi šole, nove dvorane, stare dvorane, v prihodnjem letu pa bomo verjetno na ta sistem priključili še vrtec in kasneje še kakšno stavbo v javni lasti. Celotna vrednost prenove je po pogodbi nekaj manj kot 325.000 evrov, od tega pa bomo kar 195.000 evrov prejeli od Ministrstva za infrastrukturo in prostor, saj smo bili uspešni na prvem razpisu za energetske prenove stavb v javni lasti." Kot je še dodal župan Jurgec, se je občina prijavila tudi na drugi razpis omenjenega ministrstva, tokrat s projektom energetske
Hi
Občinski praznils občine Cirkulane je prazniis občanov in občani» torej vsef) nas, Jsi na tem območju živimo in ustvarjamo, i ato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, da se udelelite prireditev, ^i potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Vaš županji
prenove stare večnamenske dvorane v vrednosti slabih 170.000 evrov, kjer prav tako upa, da bodo uspešni; rezultate drugega razpisa pričakujejo v kratkem.
Poleg tega so v letu od lanskega do letošnjega praznika asfaltirali še nekaj krajših manjših cestnih odsekov, med drugim tudi ob pokopališču, in prenovili še dve učilnici v šoli: „Seveda pa smo, kolikor smo lahko, pomagali tudi lani ob poplavah, ki so povzročile veliko materialno škodo, prav tako pa se je letos pomladi sprožilo veliko plazov, ki smo jih rešili tam, kjer je bilo nujno."
Je pa že javno znano, da je bila občina Cirkulane med najuspešnejšimi v državi na t. i. razpisu Južna meja, kjer so jim bili odobreni kar trije veliki cestni projekti, zavrnjen je bil le projekt izgradnje kanalizacijskega sistema v Dolanah: „Res je, na tem razpisu smo dobili pozitivne sklepe za tri daljše cestne odseke. Enega že uresničujemo skupaj z občino Videm v letošnjem letu, višina sofinanciranja je 707.000 evrov, celoten projekt pa je vreden dobrih 843.000 evrov. Naslednja dva odobrena cestna projekta bomo izvajali v naslednjem letu, gre pa za cesto skozi Gra-diški Hum v skupni vrednosti 658.500 evrov, delež sofinanciranja pa znaša 548.000 evrov, ter za cesto Gruškovec (Ržakov breg) v skupni vrednosti nekaj čez 678.000 evrov, odobren delež sofinanciranja pa je 572.000 evrov. Skupaj bomo torej za modernizacijo cestne infrastrukture namenili preko 1,8 milijona evrov. S temi projekti rešujemo velike težave naše cestne mreže, kajti brez sofinanciranja si ne predstavljam, kako bi to lahko naredili."
Še vedno, tako kot ostale občine, tudi v Cirkulanah čakajo na rezultate razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Za razvoj vasi), kamor so prav tako prijavili projekt cestne modernizacije: „Gre za cesto oz. za dokončanje modernizacije ceste Brezovec-lovski dom-Kore-njak, ki jo je sicer Direkcija za ceste RS delno že obnovila lani. Ocenjena vrednost projekta je okoli 276.000 evrov."
Tako bodo v občini Cirku-lane tudi letos, podobno kot lani, preko 60 odstotkov proračunskega denarja namenili za naložbe. Pogovor pa župan Janez Jurgec zaključuje z besedami: „Vsaka nova pridobitev je priložnost, s katero poskuša Občina dati možnost vsem, ki želijo delovati v kakršnemkoli smislu za dobro skupnosti. Skrbimo za to, da bi se lahko razvijali šport, kultura, turizem in druženje. Kljub negotovim kriznim časom je treba najti poti, ki vodijo k napredku, razvoju in novim možnostim."
SiM
Svet je majhen
Sredozemlje, nova meja!
Nekajkrat se mi je že zgodilo v zadnjem obdobju, da sem napisal kolumne, ki so imele za glavno tematiko mediteranski prostor. Verjamem, da lahko izgleda precej neobičajno, da nekdo analizira težave, povezane z omenjenim prostorom, prav v Štajerskem tedniku, ampak Sredozemlje je za celotno Slovenijo, torej tudi za nas Štajerce, najbolj neizkoriščena priložnost razvoja in naša lepa Štajerska je precej bolj psihološko povezana z morjem od mnogih drugih delov države, in to ne zaradi starega Panonskega morja, ampak precej zato, ker je podarila svetu izjemne mornarje, med katerim najbolj znan in slaven ostaja Ptujčanpo materini strani, admiral Wilhelm von Tegetthoff.
Čeprav se večina državljanov ne zaveda, je Slovenija mediteranska država, prav tako kot je sestavni del balkanskega in srednjeevropskega prostora. Vse tri identitete tvorijo bogastvo in raznolikost naše države. Skozi prizmo finančno-ekonomskih odnosov v današnji Evropi ni prijetno biti član tako imenovanega mediteranskega kluba južnih članic Unije, pa vendar gre za območje, ki je sestavni del Evrope in zibelka naše kulture, zgodovine, civilizacije, gospodarstva in diplomacije. Zaprto morje, na katerem se nahajamo, je še vedno najpomembnejši del sveta, v katerem pride do stika vseh največjih sil sveta. V preteklosti so ga avstro-ogrski politiki imenovali Evropsko morje, kasneje, med velikima svetovnima vojnama, so ga Italijani ponovno krstili z latinskim imenom Mare nostrum, sledilo je obdobje Ameriškega jezera, zdaj pa Mediteran vedno bolj izgublja svoje značilnosti povezovanja, multikulturnosti in edinstvenosti, ki so ga zaznamovali od časa Feničanov do danes. Prostor integracije se preoblikuje v prostor konfliktov, kjer je rasno zaznamovana demografska politika zmagovala nad raznolikostjo iz preteklosti in kjer so mesta, kot so Bejrut, Alžir, Tunis ali Aleksandrija, vedno manj simboli medreligijskega oziroma multietničnega sobivanja. Da se EU zaveda pomena stabilnosti tudi z nafto bogatega območja južnega dela Medi-terana, migracijskih tveganj, varnosti pomorskih transportnih poti in gospodarskih priložnosti, je postalo jasno že leta 1995, ko je v Barceloni nastalo evro-mediteransko partnerstvo, ki naj bi predstavljalo politični okvir sodelovanja za dolgoročno stabilnost. To partnerstvo je leta 2004 nadgradila Evro-mediteran-ska parlamentarna skupščina in leta 2008 na pobudo francoskega predsednika Sarkozyja ustanovitev Unije za Mediteran s stalnim sekretariatom.
Ne glede na vse težave ali bolje rečeno prav zaradi težav Slovenija lahko šteje sebi v prid v omenjenem prostoru številne primerjalne prednosti, simpatije narodov, s katerimi imamo tradicionalne dobre povezave, in večje razumevanje izzivov, kijih prinesejo politične tranzicije. Evropa bi potrebovala aktivnejšo mediteransko politiko Slovenije, ker je - še za nekaj časa - edina nevtralna država tako imenovanega severnega obalnega loka, ki ne nosi bremena kolonializma in ima poznanstva iz preteklosti. Slovenija je v dvajsetih letih obstoja dosegla popolnoma vse zadane cilje zunanje politike. Postalaje članica OZN, Evropske unije, zveze Nato in OECD. Sedaj, ko smo jasno povedali svetu, kam spadamo, smo sami izgubljeni sredi poti. Ne vemo, kam gremo. Uradno in stvarno smo brez ciljev. Strategije razvoja države in nujno povezane zunanje politike nimamo. Prav zdaj bi morali poudariti našo mediteransko noto. Zaprto morje, na katerem se nahajamo, je še vedno najpomembnejši del sveta, v katerem pride do stika treh celin. Slovenija ima na razpolago dve najbolj nesporni sredstvi za širitev lastnega interesa v sredozemskem prostoru: Luko Koper (gospodarstvo) in Evro sredozemsko univerzo (kultura). Luka Koper je bila v času Jugoslavije strateška, odločna, pametna in dolgoročna rešitev, ki je sedaj ne znamo nadgraditi in primerno uporabiti. Univerza EMUNI pa je bila ustanovljena leta 2008 v okviru Evro-mediteranskega partnerstva pod okriljem Evropske komisije in Arabske lige. Univerza, ki ima sedež v Portorožu, bi morala združevati znanstvenike in študente celotnega Medite-rana. Zdi pa se, da bo njen pravi kulturno-gospodarski pomen in smisel, žal, Slovenija šele morala odkriti, sicer to inštitucijo, za katero obstaja velik interes drugih držav, lahko celo izgubi. EMUNI bi morala namreč predstavljati središče stikov in hrbtenico izobraževalno-gospodarskih potencialov naše države v evro mediteranskem prostoru. Dolgoročni cilj je dvojne narave: izoblikovati enoten akademski prostor v regiji in ji tako vrniti zgodovinski primat odprtega, povezanega multikulturnega in verskega prostora ter slovenskim univerzam pripeljati nove študente v prihodnosti, ko vse statistike kažejo na upad vpisov na univerze zaradi starostne krivulje našega naroda. Zal do danes naša politika ni znala primerno izkoristiti adutov, kijih ima doma. Nanje raje vedno gleda z očali notranje politike in s tem dela škodo sama sebi in bodočim generacijam. EMUNI je ena od najbolj genialnih zamisli zadnjih deset let. Omogoča okrepitev - pod okriljem akademskega sveta - bilateralnih in multilateralnih gospodarskih ter političnih odnosov. Zal njen potencial razumejo bolje tujci kot mi sami. Namesto da bi ji podarili poseben status, jo doma štejemo kot normalno univerzitetno ustanovo. Enake napake delamo z Luko Koper, ki jo bodo v kratkem prehitele v infrastrukturi in zmogljivosti konkurenčne luke sosednjih držav. Jugoslavija je ustanovila luko, naše okno v svet, v enem dnevu. Mi se že dvajset let prepiramo glede nujno potrebnega drugega železniškega tira, ki bi jo povezal s centrom Evrope. Slovenija in primorska regija sta vodilno jadransko kulturno-gospodarsko-logistično vozlišče na novi svileni poti prek Mediterana v srednjo in vzhodno Evropo!
Laris Gaiser
Foto: SM
Foto: SM
petek • 7. junija 2013
Po naših občinah
Štajerski	5
Od tod in tam
Hajdina • Drugi koncert Pesem v poletje
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani DU Hajdina je bil v nedeljo, 2. junija, drugi koncert pod naslovom Pesem v poletje,v organizaciji ljudskih pevk KPD Staneta Petroviča Hajdina, ki delujejo že sedemnajsto leto. Vodi jih Marta Sitar, v skupini pojejo še Karolina Korošec, Rozika Cestnik, Marjana Veronek in Olga Nahberger. Doslej so izdale eno kaseto in eno zgoščenko. Na tokratnem večeru ljudske pesmi in glasbe je skupaj z organizatorkami nastopilo dvanajst skupin, s katerimi se tudi sicer med letom srečujejo na različnih nastopih. Na letošnjem koncertu sta se jim pridružila tudi mlada glasbenika Aljaž Nahberger s harmoniko iz Gerečje vasi in Jure Drevenšek na kitari, prav tako iz Gerečje vasi. Ljudske pevke KPD Staneta Petroviča Hajdina se lahko pohvalijo z okrog 30 nastopi letno. Nastopajo na najrazličnejših prireditvah v občini Hajdina in zunaj nje.
MG
Ptuj • Pozdrav poletju ljudskih pevk
Foto: MG
Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj so 1. junija v Narodnem domu na Ptuju pripravile zdaj že tradicionalni koncert pod naslovom Pozdrav poletju. Skupaj pojejo že sedemnajst let, vodi jih Marija Zamuda, ki je tudi povezovala letošnji koncert, poje pa tudi v ženskem pevskem zboru Lipa DU Ptuj, ki ga vodi legendarni zborovodja Jože Dernikovič. Oder v Narodnem domu so si tokrat delile še z osmimi skupinami ljudskih pevcev in glasbenikov s Ptujskega. Na koncertu so skupine spremljali tudi predstavniki društev upokojencev iz občin na Ptujskem, med njimi je bil tudi Edi Kupčič, ki je obiskovalce koncerta povabil tudi na ogled razstave družinskih fotografij iz občine Sv. Andraž pod naslovom Tako smo nekoč živeli, ki so jo postavili v prostorih Narodnega doma na Ptuju. Hvalevredno skrb za ljudsko pesem in glasbo pa je na koncertu pohvalil tudi predsednik DPD Svoboda Ptuj Franc Lačen.
MG
Ptuj • Skool's out
Foto: arhiv
Tretje leto zapored se bo za ptujske osnovnošolce, dijake in študente poletje pričelo z noro in nepozabno zabavo Skool's out, ki se bo 24. junija odvijala v ptujskih Termah. Od 10. ure naprej bodo razgrete mladince zabavali skupina Kingston, plesna skupina Maestro sista'z, finalist šova Slovenija ima talent Blaž Vidovič, plesna skupina Mambo ter DJ Timo&DJ N!K.
Pestro glasbeno dogajanje bodo spremljale še športne igre, akrobacije, nastopi žonglerjev, skoki s skakalnice ter različne nagradne igre. Celodnevno kopanje v kombinaciji z omenjenimi dogodki napoveduje odlično zabavo, s katero bodo šolarji končali tekoče šolsko leto in se podali novim poletnim dogodivščinam naproti.
Dženana Kmetec
Ptuj • Dom KULTure
„Ptuj je nebrušen dragulj ..."
Dom KULTure, ki vse od svoje ustanovitve naprej velja za enega pomembnih kreatorjev in gostiteljev ptujskega kulturno-umetniškega dogajanja, tudi za to poletje napoveduje kopico zanimivih dogodkov. Precej jih bodo locirali na novo urejeni lokaciji dvorišča, ki bo idilično prizorišče številnih koncertov in ostalih prireditev.
Svojo ustvarjalnost sta lastnika Stanka Vauda Benčevič in Igor Benčevič že pred leti v celoti prenesla v zanimivo zgodbo, ki sta jo v Domu KULTure na Ptuju prepletla z raznolikimi projekti.
Letos sta Benčevičeva sestavila že šesto zgodbo: selitvi v stavbo, kjer je danes Dom KULTure, je sledilo odprtje kavarne, obujanje terase, oživitev kletnih prostorov, ureditev Vrazovega trga, lani odprtje prenočišča ter letos ureditev atrija, ki je od pomladi naprej nov prostor za organiziranje različnih kul-turno-umetniških dogodkov.
V poletnih mesecih bo kar nekaj poslastic, ki bodo z vrhunsko glasbo napolnile eno od neprecenljivih dvorišč starega Ptuja. Že jutri bodo gostili Kataleno, 26. junija Kajo Draksler, virtuozinjo na klavirju s svojim klavirskim solom, 10. julija pa bo njihov gost Ptujčan Žan Tetičkovič, ki študira na znani glasbeni akademiji v New Yorku in bo s seboj pripeljal petčlansko glasbeno ekipo iz vseh vetrov. Dva dni kasneje bodo gostili še odlično skupino Silence, katere koncerti so po mnenju pop rock kritikov uvrščeni med pet najboljših koncertov v letu 2012. Konec julija bodo v sklopu Festivala Arsana gostili še Godalni kvartet Feguš in Vaska Ata-nasovskega, čemur pa sledijo intenzivnejše priprave na festival Dnevi poezije in vina. Vmes bo atrij oživljen še s Parzivalovimi pripovedovanji
Foto: arhiv Doma KULTure
Dvorišče Doma kulture je še ena velika svetla točka več, ki bo gotovo privabljala še več ljubiteljev zanimivih dogodkov.
v sklopu Mednarodnega simpozija pripovedovanja.
Ko se staro preplete z novim ...
Sodeč po napovedih dogodkov za prihajajoče mesece je lanskoletni oddih od organiziranja kulturno-ume-tniškega dogajanja v našem mestu lastnikoma Doma KULTure prinesel nove ideje, novosti in svežino. „Pavza je zmeraj dobrodošla. Prinaša nove ideje, energijo in izzive. V letošnji program smo zraven številnih zanimivih dogodkov pridobili nov sklop prireditev Huda pokušina, ki je hkrati napoved bližajočih se Dnevov poezije in vina. Vsako zadnjo sredo v mesecu imamo zanimiv večer, kjer se predstavi odličen literat in vinar iz različnih koncev Slovenije. Z njima vodita pogovore poznavalca tako lite-
rature kakor vina in večer se razvije v zanimiv pretok misli v kombinaciji z dobrimi vini. Nazadnje, tokrat že četrtič, je bila gostja Vesna Milek in briški vinar Ščurek .Gre za sodelovanje Zavoda Itadakimasu, Študentske založbe in Doma KULTure," pojasnjuje Stanka Vauda Benčevič, ki je prepričana, da je Ptuj neobrušen dragulj, poln skrivnosti in izzivov, ki se je pripravljen odpreti, če je človek za to: „Če ga ceni in spoštuje vso njegovo starost, zgodovino in vidi v njem priložnost, da staro preplete z novim. Na razpolago imamo to zgradbo, naš dom, DomKULTure - muzi-Kafe, v katerem se prepletajo različne zgodbe, kjer se živi, se dela, kreira, daje vsebina in vsekakor želimo in upamo, da nismo in ne bomo eni redkih, da nas bo v prihodnje še več. Treba je delati, videti cilj in uživati v delu na poti
Veržej • Občina dobila monografijo
do tja, do cilja, kjer se pojavi spet nov izziv in tako naprej." Ob tem dodaja, da so v Domu KULTure dali vse od sebe, da so oblikovali to hišo, jo napolnili z vsebino.
O tem, kako sta zadovoljna z delovanjem lokala, ki je prav tako postal stičišče kulture, umetnosti in mladosti v mestu, pa Vauda Benčevičeva pravi: „Vedno je treba nekaj vložiti, posaditi, posejati, če želiš žeti. Ker nisva iz te stroke, se sproti učiva in nadgrajujeva. Zahtevnost vsekakor ne sme pasti, ni pa lahko v takšnem mestu, ki je trenutno kar prazno. Je pa lepo, tudi ko je prazno, duh mesta je prisoten in tega je veliko."
Ne zgolj domačini, tudi turisti se v Dom KULTure radi vračajo. Pred enim letom so namreč celotni zgodbi dodali še prenočišča. Kot pravita zakonca Benčevič, so turisti zelo hvaležni gostje, ki dajejo energijo in zelo čustveno izrazijo svoje navdušenje, kar ju napolnjuje z dodatno močjo. „Najbolj pa naju je razveselil izid nove izdaje Lonely Planet za Slovenijo, ki je bil izdan ta mesec. Avtor izdaje tega najpomembnejšega svetovnega vodiča nas je uvrsti v rubriko najboljši prostor za prenočitev v celotni Štajerski in Koroški. Ta čast je pripadla samo štirim zgodbam, med drugim tudi hotelu Mitra, kar je za Ptuj lepo priznanje, saj je takšnih omemb le petnajst za celo Slovenijo," še pravita zakonca Benčevič.
Dženana Kmetec
Projekt PromVeržej pred zaključkom
Občina Veržej je na tiskovni konferenci predstavila celostni projekt Dobrodošli na desni strani Mure, ki ga zajemajo promocijske tiskovine občine in veržejskega zavoda Marianum - pod skupnim imenom PromVeržej.
Kot je povedal župan občine Veržej Slavko Petovar, so bile aktivnosti usmerjene v izdelavo promocijskega gradiva, v njem pa je kot samostojna edicija nastala monografija Občine Ver-žej. Podrobneje jo je opisal urednik publikacije Franci Just in poudaril, da gre za izbor najpomembnejših zgodovinskih dejstev in značilnosti sodobnega življenja s prepletanjem bogate naravne in kulturne dediščine tega predela Prlekije. Monografija obsega tri vsebinske sklope. Prvi je namenjen županovemu uvodniku, sledi osrednji, kjer avtorji Janez Ferenc, Anton Ratiznojnik, Olga Poljanec, Stanka Dešnik in Franci Just govorijo o veržejski preteklosti in sedanjosti, sklene pa se
z veržejskimi podobami, ki temeljijo na arheološki, umetnostni, arhitekturni, zgodovinski, etnološki in tehnični dediščini Veržeja, naravnih znamenitostih občine, šolstvu, gospodarstvu, kmetijstvu, podjetništvu in turizmu. Ta sklop zajema tudi turistično ponudbo ter društveno in športno življenje. Monografijo zaključuje Bojan Ferenc s predstavitvijo vseh treh naselij - Veržeja, Banov-cev in Bunčanov. Skupna vrednost projekta znaša 59.688,80 EUR, od tega je bilo 42.492,18 EUR pridobljenih evropskih sredstev, projekt pa bo končan 30. junija letos, ko bodo izdane vse načrtovane promocijske edicije.
NŠ
Projekt PromVeržej so predstavili (z leve): direktor zavoda Mari-anum Janez Krnc, predsednik komisije za pripravo monografije Drago Legen, župan občine Veržej Slavko Petovar in urednik monografije Franci Just
Foto: NS
6 Štajerski
Od tod in tam
petek • 31. maja 2013
Ptuj • Seja sveta zavoda ptujske bolnišnice
Nedoseganje programov že ogroža letošnje poslovanje
Svet zavoda ptujske bolnišnice se je v sredo, 5. junija, sestal na 23. seji. V glavnem je šlo za ustaljene točke dnevnega reda, ki so jim tokrat dodali še informacijo o inšpekcijskem nadzoru oziroma o zapisniku davčnega inšpekcijskega nadzora v ptujski bolnišnici, na katerega so ugovarjali, v ponedeljek pa n^j bi jih ponovno obiskala inšpektorica glede na podane navedbe v ugovoru.
Foto: Črtomir Goznik
Svet zavoda ptujske bolnišnice se je na 23. seji seznanil tudi z zapisnikom o izvedenem inšpekcijskem nadzoru in ugovoru nanj.
Po neuradnih podatkih (zapisnika predstavniki javnosti niso prejeli) si v bolnišnici prizadevajo, da je ne bi bremenili premalo plačani davki in prispevki na opravljeno delo zaposlenih kot s. p. in tudi d. o. o. v letu 2011, ko je bolnišnico še vodil Robert Čeh. V ugovoru, ki so ga pripravili skupaj z zunanjo strokovno institucijo, naj bi zapisali tudi, da je šlo „za zakonita izplačila", pa čeprav je za ta izplačila svet zavoda v tej sestavi vseskozi trdil, da so nezakonita. „Če bi komentirala ugovor, potem bi morala reči, da je svet zavoda vsa leta delal mimo ...," je bilo edino, kar je o ugovoru povedala predsednica sveta zavoda Štefka Presker.
Še pred iztekom mandata (ta mu poteče novembra) pa želi svet zavoda imenovati novega direktorja, saj po njihovem mnenju vedejevstvo ni najbolj učinkovita oblika vodenja. Za razpis sicer v tem trenutku še ni vseh podlag, ker še vedno potekajo medresorska pogajanja za spremembo bolnišničnih dokumentov, ki bi to omogočala.
Bodo prejemniki plačil plačali iz svojih žepov?
Inšpekcijski nadzor je v ptujski bolnišnici potekal s prekinitvami od 3. septem-
bra 2012 do 24. aprila letos. V bolnišnici pričakujejo, da bo davčni organ pred izdajo odločbe upošteval vložene pripombe. Zaposleni v ptujski bolnišnici, vsaj večina, so mnenja, da zaradi nezakonitih plačil ne bi smela nositi posledic cela bolnišnica, saj plačilo v višini pol milijona evrov bi dodatno ohromilo njen že tako okleščen letni proračun. Plačajo naj tisti, ki so zavestno goljufali državo. Posledice nezakonitega ravnanja naj nosijo tisti, ki so takšne pogodbe sklenili, poudarjajo. Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa meni, da bi zdravnikom, ki so na ta račun služili, morali to trgati od plač. V ptujskem primeru naj bi šlo za najmanj dvajset zdravnikov. Pa ptujski primer ni osamljen, tako so delali še v vsaj dvajsetih slovenskih zdravstvenih zavodih, vendar ne tako množično kot v ptujski bolnišnici.
Člani sveta zavoda so se seznanili tudi s poročilom o poslovanju v štirih mesecih letošnjega leta, ki izkazuje presežek odhodkov na prihodki v višini 159.576 evrov ali 2,23 odstotka vseh prihodkov ptujske bolnišnice, kar sicer ni zaskrbljujoče. Podrobnejši pregled poslovanja v tem obdobju pa ne kaže najbolj rožnate slike. Kot je povedal pomočnik v. d. direktorice za finančne zadeve Bo-
ris Kmetec, je kljub izvajanju sanacijskih ukrepov rezultat nekoliko slabši. Za to je več razlogov, med drugim nerealizirani program dela, zato je manj prihodkov, in nižje cene zdravstvenih storitev v letu 2013, kajti v prvih štirih mesecih letos jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazal za 400 tisoč evrov manj kot v enakem obdobju leta 2012. Kar 600 tisoč evrov na letni ravni pa izgubljajo zaradi razhajanj med pogodbenimi in dejansko realiziranimi nalogami. Ureditev tega na sistemski ravni je sicer že lani obljubil minister za zdravje, a se do danes na tem področju ni naredilo še nič. Vprašanje pa je, kaj jim bo glede tega prinesla arbitraža. Letošnji bolnišnični proračun bo dodatno obremenil tudi višji DDV; po oceni naj bi jih to stalo še dodatnih 100 tisoč evrov ob enakih cenah in enakih dobaviteljih. Zaposlenim morajo izplačati tudi premalo izplačan regres za leto 2012 skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Manj prihodkov na eni in več odhodkov na drugi strani se bo zagotovo negativno odrazilo na poslovnem rezultatu za leto 2013 in likvidnosti bolnišnice, ki se poslabšuje tudi zaradi zamaknjenih plačil avansov v letu 2013. Vse zapadle obveznosti ptujske bolnišnice v tem trenutku znašajo 2,4 milijona evrov, obveznosti
pa plačujejo z 2,5- do trimesečnim zamikom.
Pravih
odgovorov zaradi nerealiziranih programov (še) ni
Neizpolnjevanje programa bo bolnišnico v prihodnjih mesecih še dodatno obremenilo, ker bodo avansi ZZZS še nižji. Od stroke bolnišnični svet pričakuje podrobne odgovore o tem, zakaj jim v globalu v bolnišnici v prvih štirih mesecih ni uspelo izpolniti programov, zakaj se to dogaja v mesecih, v katerih bi morali biti plani praviloma preseženi. V Sloveniji v tem trenutku naj ne bi bilo bolnišnice, ki ne bi imela preseženega plana za letos, zato svet zavoda toliko bolj skrbi, kje so vzroki za to, da ptujska bolnišnica ne dosega zastavljenih planov. Zaradi neizpolnjenega progama dela naj bi bili v ptujski bolnišnici v prvih štirih mesecih po ocenah ob 463 tisoč evrov prihodkov, presežek realiziranega programa pa je ocenjen na 56 tisoč evrov. Kot je povedal doc. dr. Mitja Letonja, beležijo upad v antikoagulantni ambulanti tudi zaradi dela laboratorijev v okolici Ptuja, ki ne izpolnjujejo strokovnih zahtev, tudi dializnih bolnikov je manj, razlogov za to pa ne poznajo. Že danes prav tako vedo, da ne bodo realizirali
programa v urgentni kirurški ambulanti, tudi zaradi previsoko zastavljenega programa.
Po navedbah članice sveta zavoda Maje Starčevič je ptujska bolnišnica edina bolnišnica v tem trenutku, ki ni izpolnila programa na področju fizioterapije. »Morali bomo ponuditi nekaj novega, če stroka ne bo našla izhoda, bomo izgubili dohodek. Stroki je to jasno, mi prosimo samo za podporo, da se zdravniški kader vrne v bolnišnico, da bo razvoj tekel naprej,« je še povedal Letonja.
V ptujski bolnišnici so sicer uspešni pri zmanjševanju stroškov, tudi stroškov dela; v prvih štirih mesecih so nižji za 200 tisoč evrov v primerjavi z letom 2012, glede na letošnji plan pa premajhni. Stroški nadurnega dela pa so večji glede na lansko leto zaradi programa ortopedije.
Narediti je treba vse, da se bo stanje izboljšalo, da bodo plani realizirani, da se bo povečala realizacija prihodkov, saj je praviloma poleti intenzivnost dela manjša, in da se ne ponovi leto 2010, ki je bilo za ptujsko bolnišnico v zadnjih letih najbolj krizno. Na drugi strani pa se v ptujski bolnišnici srečujejo s preveliko obremenjenostjo zdravnikov, kažejo podatki o evidentiranju dela v popoldanskem in večernem času. Vodstvu zavoda je bilo ponovno naloženo, da izpelje plačilo dežurnih mest skladno s pravilnikom. Kot je povedala v. d. direktorja Mirjana Bušljeta, ta izplačila še vedno potekajo po starem, po višji ceni, ker bi v nasprotnem primeru zdravniki umaknili soglasja za delo nad dovoljenim obsegom, kar pa bi imelo hude posledice za bolnike in za bolnišnico.
Predsednica sveta zavoda Štefka Presker je dejala, da podatki, ki so jih v bolnišnici zbrali z dosedanjim evidentiranjem opravljenega dela v popoldanskem in večernem času, kažejo na to, da se velik del dejavnosti iz rednega delovnega časa prenaša v popoldanski čas. Medtem ko je bilo plačevanje dežurnega dela mimo pravilnika doslej izhod v sili in nezakonito, tega sedaj več ne bi smelo biti, čim prej je treba vzpostaviti zakonito stanje skladno s sprejetim pravilnikom ali pa je treba spremeniti pravilnik, poudarjajo v svetu zavoda. Kot je še poudarila Štefka Pre-sker, so navedene obremenitve zdravnikov nehumane in neodgovorne do zdravnikov in do bolnikov. Takšno delo,
da zdravnik, ki začne delati ob sedmih zjutraj in dela do naslednjega dne do 15. ure, ni pošteno, predstavlja nevarnost tako za zdravnike kot bolnike. Ptujska bolnišnica je v zadnjem obdobju zaposlila nekaj zdravnikov, zato takšnih obremenitev naj ne bi bilo več, ob tem pa bi morali, če je obremenjenost višja od 60 odstotkov, delo organizirati izmensko, za kar pa po navedbah pomočnika za stroko Mitje Letonja nimajo dovolj zdravnikov, celo manj jih je, kot jih je bilo leta 1997. Če zaradi pomanjkanja zdravnikov organizacija izmenskega dela ni mogoča, je edini izhod nadurno delo, pa je pojasnil bolnišnični pravnik Aleksander Voda.
Svet ptujske bolnišnice je bil še do februarja letos prepričan, da se v bolnišnici spoštuje pravilnik o plačilu dežurnega dela. Kadrovsko sliko pri številu zdravnikov bi lahko že nekoliko izboljšali, če bi ministrstvo za zdravje hitreje odgovarjalo na njihove vloge za soglasja o novih zaposlitvah. Vse imajo pripravljeno za zaposlitev specialista internista in tudi kirurga, na soglasje ministrstva za zdravje pa čakajo že dva meseca, je povedala Mirjana Bušljeta. Član sveta zavoda Drago Jošar pa je tudi spomnil, da morajo vse bolnišnice ministrstvu za zdravje poročati o izvajanju dežurne službe. Takšnega poročila doslej iz ptujske bolnišnice ni bilo. Prof. dr. Zmaga Turka, tudi člana sveta zavoda, pa skrbi, da Fides doslej še ni reagiral na podatke o (pre)visoki obremenjenosti zdravnikov. Kot je pojasnil predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici Borut Kostanjevec, glavni odbor Fidesa že dela na spremembah pravilnika.
Kadrovskih težav za redno delo ni mogoče reševati mimo soglasij ministrstva, to je mogoče le za delo v okviru posebnih programov, pa še v tem primeru le za določen čas. Svet zavoda ni tisti, ki bo ocenjeval obremenitve, ne bo se spuščal v posamezne vsebinske zadeve, to je stvar vodstva, ta ima sedaj podatke, da stvar izpelje, kot je treba, predvsem pa mora zaščititi zaposlene, je povedala predsednica sveta zavoda Štefka Presker. Stoodstotne obremenitve v rednem delovnem času in 70- do 80-odstotne v popoldanskem in večernem - to je zaskrbljujoče.
MG
PETKOV VEČER \	
Bodite nocoj	i
i) družbi oddaje	& i
Z glasbo do srca z	^do 1
na radiu Ptuj	1
z Marjanom	www.radio-tednik.si H
petek • 7. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski	7
Od tod in tam
Ormož • Odkrili spominsko ploščo
Foto: Viki Ivanuša
Minulo soboto so ob vhodu v ribiški dom ob ormoškem ribniku člani VVZS svečano odkrili spominsko ploščo braniteljem Slovenije v spomin na dogodke leta 1991. Miran Fišer, predsednik OZ VVZS Ormož, je ob tej priložnosti povedal, da so bili pripadniki TO Ormož, Velika Nedelja, Središče ob Dravi na pragu osamosvojitve vsakih 10 dni na dolžnosti: „Večina ljudi je takrat mislila, da nam nihče ne streže po osamosvojitvi, zato smo dobili v občinskem štabu Ormož nalogo, da vzpostavimo dežurno enoto. Tako se je vsakih 10 dni menjala enota in opravljala svoje vojaške dolžnosti, nadzorovala območje odgovornosti in imela bojno strelivo. Ribiči so nam brez premisleka dovolili, da smo pripadnike TO nastanili v njihov dom in ga uporabljali kot mini vojašnico. K temu je gotovo pripomogel tudi naš sodelavec Marjan Špacapan, zaprisežen ribič."
Viki Ivanuša
Ptuj • Ob dnevu krvodajalcev
Foto: MG
V prostorih transfuzijskega oddelka UKC Maribor v ptujski bolnišnici je bila v torek priložnostna slovesnost ob letošnjem dnevu krvodajalcev, 4. juniju. Ob
rednih krvodajalcih in osebju transfuzijskega oddelka so se prireditve, za katero so zaslužni člani občinskega odbora RK Zavrčpod vodstvom Stanislava Ivančiča, udeležili tudi predstavniki Območnega združenja RK Ptuj s sekretarko Marjano Cafuta. S seboj so pripeljali tudi učence tamkajšnje OŠ, ki so pripravili prisrčen program. Podobno slovesnost so završki krvodajalci pripravili že lani, ko je njihova članica Terezija Zavec predstavila himno krvodajalcev, s katero so se poklonili vsem krvodajalcem. Na Ptujskem se za krvodajalstvo ni bati, število ne pada. Lani je bilo vseh odvzemov okrog 3800, do konca aprila letos pa 1200. V Sloveniji dnevno potrebujejo kri 350 krvodajalcev.
MG
Ptuj • Zabojniki Humane na Ptuju in Hajdini
Foto: Črtomir Goznlk
Tudi Ptuj ima od nedavnega zaboje Humane, socialnega podjetja, ki sredstva pridobiva z zbiranjem in prodajo rabljenih oblačil in obutve, ki jih zbirajo v zabojnikih. Na območju Ptuja in Hajdine je postavljenih osem zabojnikov, v celi Sloveniji pa 250, v katerih se zbirajo uporabna oblačila, obutev, tudi hišni tekstil, kot so posteljnina, zavese, prti, brisače, igračke, tudi modni dodatki (torbice, pokrivala, šali in podobno). Humana je članica mednarodnega gibanja Humana People, ki podpira več kot 440 socialnih projektov v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. V te projekte, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo rabljenih oblačil, je vključenih 12 milijonov ljudi. Dobiček odprodaje oblačil v Sloveniji gre za dva projekta v Afriki. V letih 2011 in 2012 so omenjena in še nekatere druge projekte podprli s 85 tisoč evri.
MG
Ormož • 60 let Ribiške družine Ormož
Skrb za naravo prenašajo na mladi rod
Člani Ribiške družine Ormož so minuli konec tedna obeležili 60 let delovanja. Ribiška družina združuje 235 članov in upravlja z ribiškim okolišem, ki se razprostira po občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Foto: Viki Ivanuša
Najvišje priznanje - red za ribiške zasluge 2. stopnje - sta prejela Anton Vuzem (levo) in Rado Antolič iz rok predsednika RZS dr. Miroslava Žaberla.
Foto: Viki Ivanuša
V ribiški tekmi je 1. mesto odnesel Valter Šmid, 2. mesto je pripadlo Ferdinandu Škvorcu, 3. mesto pa je zasedel Franc Ožek.
Da je bil razvoj RD uspešen, se je treba zahvaliti več generacijam ribičem in delu, ki so ga vložili v to dejavnost, ki je v prvi vrsti varovanje narave, vode in življenja v vodi. Ribiči skrbijo za življenje v vodi, ki je predpogoj za ribolov, interes, ki jih združuje. Izzivi časa pa so prinesli tudi novosti, tako danes RD Ormož ponuja okolju tudi turistične možnosti, zaposlitve in športno-rekreativne prireditve. Ormoški ribiči skrbijo za 9 potokov, reko Dravo, reko Pesnico in tri ribnike.
Ribe so vozili z vozovi
Leta 1953 je 17 ribičev ustanovilo RD Ormož, prvi predsednik je bil Ljubo Lešni-čar. Sedanji predsednik Rado Antolič je v svojem nagovoru povedal marsikaj zanimivega, tako smo izvedeli, da je v stari Jugoslaviji imel reko Dravo od Borla do hrvaške meje v zakupu ormoški grof Georgevits, ki je bil strasten ribič in je v reki Dravi v eni sezoni ulovil od 85 do 120 sulcev, težjih od 5 kilogramov. Dovolilnice so ribiči lahko kupili pri grofu, ki pa so mu morali vsako leto prinesti enega sulca, težjega od 5 kilogramov. Če pa ga ribič ni ujel, prihodnje leto ni mogel dobiti karte za ribolov. Med obema vojnama je bilo v Ormožu okoli 30 ribičev. Po Dravi so takrat spravljali les, voda pa je bila zelo bistra. V njej je bilo največ podusti, predvsem donavskih, ščuk, sulcev in drugih vrst, ki so se v manjših količinah ohranile do danes. Vsako leto so ribiči v strugi pesnice nalovili toliko rib, da so jih odvažali kar s kmečkimi vozi. Kot je povedal Rado Antolič, je v tistem času Matjašek Kovačič pri enem samem dvigu mreže ulovil 150 podusti. Po II. svetovni vojni je bila na Ptuju ustanovljena Ribarska zadruga, v katero je
bilo vključenih okoli 200 dravskih in 300 pesniških ribičev z Ormoškega. Le štirje med njimi so bili športni ribiči, vsi ostali so lovili na mreže. Ker Ribarska zadruga ni izpolnila pričakovanj, so se iz nje oblikovale RD širšega ptujskega območja. Kmalu po ustanovitvi družine v Ormožu so postavili barako ob ribniku, leta 1984 pa so pričeli izgradnjo novega ribiškega doma. Zgradili pa so ga ribiči v lastni režiji ob podpori ormoških podjetij. Po letu 1990 so uredili prostore še ob savskem ribniku. Leta 2009 in 2010 pa so obnovili oba objekta, v katerih so društve-
ni prostori in gostinski del, ki je v najemu in zagotavlja šest delovnih mest. Ob ribnikih je nastal lep urejen prostor za športno rekreacijo, nočitve in parkiranje avtodomov. „Bolj bi se morali zavedati, da je vse življenje na zemlji odvisno od vode in življenja v njej, saj so vodotoki ožilje tega planeta. Voda mora ostati javna dobrina in ne tržno blago. Zaradi zajezitve Drave so se začeli spreminjati temperatura vode, vsebnost kisika, količina in vrste mikroorganizmov in vodnih žuželk. Nihanja pretokov niso več odvisna od narave, ampak so poravnana umetno,
glede na potrebo po energiji in so tako sunkovita, da jim ribe niso prilagojene in imajo za ribji fond katastrofalne posledice," je med drugim povedal Rado Antolič.
Podelili jubilejne listine in priznanja
Praznovanja so se udeležili ribiški kolegi iz Ptuja, Majšper-ka in Varaždina, pa tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, ki je povedal, da so ormoški ribiči dokazali, da je mogoče z delom in vlaganji ohraniti ribolovne vode na zavidljivi ravni: „V slovenskem merilu imajo ormoški ribiči dve posebnosti: so ena redkih RD, kjer že nekaj let raste število članov, in ena zelo redkih RD, kjer imajo zavidljivo število mladih ribičev." Dr. Miroslav Žaberl je slavljencem predal jubilejno listino RZ Slovenije.
Za požrtvovalno delo pri skrbi za naravo je ribičem čestital tudi podžupan občine Ormož Zlatan Fafulic, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko pa je poudaril, da si v njihovi občini razvoja turizma ne predstavljajo brez dobrega sodelovanja z ribiči.
Na slovesnosti so 15 članom podelili tudi jubilejne listine za 30 let neprekinjenega članstva, 6 članom za 40 let, Rihard Vaupotič in Stanko Lesjak pa sta prejela jubilejni listini za 50 let članstva v ribiški družini. Za požrtvovalno delo in redno udeležbo na vseh akcijah so podelili tudi 11 znakov za ribiške zasluge. Na koncu pa še najvišji priznanji - red za ribiške zasluge II. stopnje, ki sta ga prejela Anton Vuzem in Rado Antolič.
Kulturni program so prispevali Prleška godba DU Ljutomer, Macleki iz Ormoža ter Klapa Braciera iz Brača.
Viki Ivanuša
Ormož • 2. kolesarski biomaraton
Odlično prek čez breg
V nedeljo je potekal 2. kolesarski biomaraton, ki ga organizirata Bioplinarna Ši-janec in KS Ormož. Lani se je kolesarjenja udeležilo 240 udeležencev, letos pa so na startu kljub slabemu vremenu našteli skupno 270 kolesarjev.
Start kolesarjenja na 70 kilometrov so v upanju na boljše vreme preložili za 30 minut, vendar se kaj dosti boljšega vremena niso učakali, sicer pa so bili vsi udeleženci na takšno vreme tudi pripravljeni. Organizatorji so jih še posebej opozarjali na spolzke ceste, na katerih je ponekod stala voda, na trenutke pa je bila na 70 kilometrov dolgi poti zaradi močnega dežja tudi slabša vidljivost. Največ udeležencev se je podalo na 30 kilometrov dolgo pot, kar 102 kolesarja. Največji izpad pa so zabeležili pri udeležencih na 10 kilome-
Foto: Črtomir Goznik
V okviru prireditve so se otroci pomerili v spretnostni vožnji.
trov. Ta proga je bila namenjena družinam, ki pa so izostale. Rezultatom voženj niso posvečali kaj preveč pozornosti, saj so bili tokrat zmagovalci vsi, ki so se podali na pot.
Na koncu pa so organizatorji 42 udeležencev še dodatno razveselili s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali donatorji. Naključno izžrebani kolesarji so prejeli vredne nagrade, saj so donatorji prispevali kolo, računalnik, televizor in potovanja, če naštejemo le najbogatejše.
Ker je imel maraton tudi dobrodelno noto, pa se bo v šolski sklad OŠ Stanka Vraza Ormož in OŠ Miklavž pri Ormožu steklo okoli 4500 evrov, ki so jih zbrali s startnino in donacijami.
Robi Šijanec je bil z maratonom zadovoljen, saj je očitno, da se bo prireditev v Ormožu prijela in našla svoje privržence.
Viki Ivanuša
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 31. maja 2013
Ormož • Psihiatrične bolnišnice tudi z manj denarja
V psihiatriji dodatno zmanjšanje sredstev za 7,5 %
Tudi v zdravstvu se odraža splošna kriza, še posebej pa jo je čutiti po uvedbi Zakona o uravnoteženju javnih financ, nam je v pogovoru povedala Majda Keček, direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož. V bolnici je zaposlenih 158 delavcev, poleg zdravstvenega tudi precej nezdravstvenega osebja, saj bolnica funkcionira povsem samostojno in ima vse servisne dejavnosti od pralnice, kuhinje, vzdrževanja, vrta in upravno-administrativne službe, saj pri njih delo teče drugače kot v drugih bolnišnicah.
„Z lanskimi ukrepi se je znižala cena zdravstvenih storitev, kar pomeni, da smo morali enak obseg dela opraviti z manjšimi sredstvi. Letos se stanje le še stopnjuje. To opažamo tudi v bolnišnici, saj prihajajo ljudje v različne stiske in se pogosteje zatekajo k nam po pomoč. To od vseh zaposlenih zahteva dodatno energijo in napore. Vendar doslej pacienti krize v našem delu niso čutili in trudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče. Ob tem pa družbeni dogovor predvideva za psihiatrične bolnišnice še dodatno zmanjšanje sredstev za 7,5 %. Ker želimo poslovati pozitivno, kot doslej, bomo morali biti zelo racionalni. Pravkar sklepamo pogodbo z zavarovalnico, vendar smo se odločili za arbitražo, ker menimo, da je bil rez prevelik in da na tak način ne bo šlo," je odločena Majda Keček.
Razvijajo
skupnostno
psihiatrijo
Bolnišnica ima 140 postelj, razdeljenih na šest oddelkov - moški in ženski intenzivni
oddelek, moški in ženski odprti oddelek, psihogeriatrični oddelek in oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti. Poleg bolnišnične dejavnosti je razvita tudi izvenbolnišnič-na dejavnost, v okviru katere izvajajo različne ambulante - psihiatrično, psihološko, nevrološko, EEG, ambulanto za bolezni odvisnosti in dislocirano ambulanto dvakrat tedensko na Ptuju. Na podlagi Zakona o duševnem zdravju izvajajo tudi skupnostno psihiatrijo, kajti zdravstveni trendi v psihiatriji gredo v to smer, da akutna faza zdravljenja oseb z duševno motnjo traja čim krajši čas v bolnišnici, nato pa se jih vrne v njihovo domače okolje, kjer se zdravljenje nadaljuje. „Dejav-nost imamo zaenkrat finančno priznano za 30 primerov in upamo, da bomo število sčasoma povečali. Storitev je namenjena osebam s ponavljajočo duševno motnjo. Duševna bolezen je kronična, sestavljena iz faz izboljšanja in poslabšanja. Poslabšanje se zdravi v bolnišnici, izboljšanje pa doma. Bolnika v zdravljenju izven bolnišnice obravna-
Foto: Viki Ivanuša
Direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček
va tim, ki ga vodi psihiater, v njem pa sodelujejo še dve diplomirani sestri, psihologinja in socialna delavka. Za vsakega pacienta se naredi načrt in vsak član tima ga obravnava s svojega strokovnega zornega kota. K nam gravitira celoten SV del Slovenije 220.000 prebivalci. V letošnjem letu bodo takšne time projektno ustanovili tudi na primarni ravni zdravstva in pravkar pomagamo ustanavljati tak tim v ZD Murska Sobota," je povedala Majda Keček.
Sama bolnišnica je namreč zasedena, največja zasedenost
pa je na varovanih oddelkih, kamor pridejo pacienti, ki se s tem strinjajo ali pa tudi ne, vendar če imajo težjo duševno motnjo, jih lahko po Zakonu o duševnem zdravju hospitalizirajo tudi proti njihovi volji, kadar ogrožajo svoje zdravje ali življenje ter zdravje ali življenje drugih ali kadar povzročajo večjo materialno škodo. Urgentni sprejem vedno spremlja zdravnik, pogosto pa je prisotna tudi policija.
Prisilne hospitalizacije si pogosto želijo tudi družine odvisnikov. Vendar odvisnika
ni mogoče prisilno zdraviti; če je nasilen, lahko družino zaščiti policija s prepovedjo približevanja. Ukrep prisilnega zdravljenja pa lahko izreče sodišče predvsem pri upoštevanju predpisov o al-koholiziranosti. Bolnikov, ki jih v bolnišnico iz takšnega ali drugačnega razloga napoti sodišče, je kar precej, bolnišnica pa je sodišču dolžna poročati o poteku postopka.
Preuredili bodo kuhinjo in jedilnico
Psihiatrična bolnišnica Ormož je kljub svoji starosti svetel, moderen in lepo vzdrževan objekt, saj bolnišnico po malem nenehno adaptirajo že od leta 2000, ko so začeli adaptacijo stare zgradbe. Od takrat naprej pa vsako leto adaptirajo po en oddelek, pred dvema letoma še izvenbolnišnično stavbo ter del kleti za potrebe bolnišnične lekarne. Sedaj se pripravljajo na obnovo dela kleti, kjer se nahaja kuhinja. Idejni projekti in dokumentacija so že skoraj kočani. Projekt predvideva selitev kuhinje iz
sedanjih prostorov v prostor sedanje jedilnice. Težava je namreč v tem, da prostor sedanje kuhinje ne dosega predpisanih višin in bi ga bilo treba poglobiti. Ker pa je to zahteven, zelo drag in tudi tvegan poseg, so se raje odločili za selitev kuhinje. Na mestu sedanje kuhinje pa bodo uredili jedilnico in večnamenski prostor za srečanja in predavanja. Uredili bodo vse potrebne spremljajoče prostore - skladišča, pripravo živil, ločili bodo tudi vse poti, ki se ne smejo križati, uredili vhod za dobavo živil in vgradili dvigalo, ki ga sedaj nimajo. Investicija je ocenjena na 900.000 evrov, s katerimi bodo adaptirali okrog 650 m površine. Sredstva so namensko varčevali iz presežkov prejšnjih let, nameravajo pa se prijaviti tudi na razpis za učinkovito rabo energije.
Poleg tega se v bolnišnici končujejo tudi aktivnosti za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti in varnosti zdravstvene ustanove, s katerim bodo pripravljeni na morebiten pretok hrvaških pacientov.
Viki Ivanuša
petek • 7. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Ptuj • Letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj
Tokrat navdušili s popom, rockom in rock'n'rollom
V okviru novega ptujskega projekta Vikend mladosti je potekal tudi letošnji letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj pod dirigentsko taktirko Fredija Simoniča, ki je postregel z novo vsebino: s popom, rockom, rock'n'rollom in gostom, Ptujčanom Davidom Matičijem.
Z letnega koncerta Pihalnega orkestra Ptuj
Muhasto vreme je prekrižalo načrte orkestra in obiskovalcev, zato so morali koncert s prvotne lokacije na mestni
tržnici preseliti v športno dvorano OŠ Ljudski vrt. Pihalni orkester Ptuj je zato zelo hvaležen ravnateljici OŠ Ljudski
Eden vrhuncev koncerta je bila brez dvoma priredba Pre-sleyjeve uspešnice An American Trilogy, ko so uigrani godbeniki skupaj s Pestnerjevim vokalom kar zatresli močne zidove velike dvorane, poslušalci pa so se odzvali s spontanim, burnim aplavzom kar med izvedbo. Nič drugače ni bilo niti ob skladbi Ljubim te, Slovenija in zaključni uspešnici Dan ljubezni, kjer je ob Pestnerju kot vokalistka nastopila tudi Romana Zelenjak, ki ji je na odru delala družbo kar cela njena družina; tako mož kot oba sinova so namreč člani Pihalne godbe, v kateri je na tokratnem koncertu kar
pet zelo mladih glasbenikov doživelo svoj „ognjeni krst" (premierni nastop).
Koncert se je sicer začel s Štebihovo priredbo evergre-ena Ditke Haberl Kot nekdo, ki imel me bo rad, že v uvodnem delu pa je za zanimivo presenečenje poskrbel očitno zelo zaljubljen mladenič, ki si je kar na odru omislil javno snubitev svojega dekleta, in to na način, kot ga je videti v ameriških filmih: na kolenih. Na srečo je izbranka pred široko (in radovedno) publiko rekla „da", sicer je vprašanje, kako bi se ta koncert iztekel ... Tako pa se je lahko (po programu) nadaljeval s skladbo
koncerta, vključno z mediji.
Še enkrat se je pokazalo, da Ptuj potrebuje pokriti letni prostor, tako da vreme organizatorjem več ne bo paralo živcev. Mesto je že večkrat snedlo obljubo o postavitvi stalne strehe na minoritskem dvorišču, ki bi omogočala izpeljavo koncertov na prostem ne glede na vreme. V preteklih letih so minoritsko dvorišče delno ali v celoti sicer pokrili za potrebe poletnega festivalskega dogajanja, stalne rešitve pa mesto še ni našlo, kaj spomladi in poleti z velikimi prireditvami, ki zaradi vremena potrebujejo streho. Za koncerte, kakršnega si je
tokrat omislil dirigent Pihalnega orkestra Fredi Simonič, je tudi prireditvena kulisa izjemno pomembna. V zelo kratkem času se je bilo treba organizirati tako, da so se lahko s koncertom preselili na novo lokacijo, treba je bilo dobiti novo dvorano, ozvočenje, oder, menjati je bilo treba tudi soliste, prvotno so sicer letni koncert nameravali izvesti na ptujskem gradu, za tržnico so se odločili naknadno. »Priprave nanj so se pričele že decembra lani, s prvo zasnovo pop, rocka in rock'n'rol koncerta, ko sicer še nisem natanko vedel, katere skladbe bom uvrstil v program
koncerta,« je povedal dirigent Fredi Simonič, tudi zato so že na tradicionalnem decembrskem koncertu bolj ali manj nastopili z resno glasbo. Poiskati je moral notni material in se odločiti za skladbe, ki jih bo orkester lahko tudi izvedel glede na svojo naravo. Same priprave so se začele v drugi polovici januarja letos.
Kljub temu da se je 25. maja zvečer v ožjem in širšem okolju marsikaj dogajalo, je dvorano OŠ Ljudskega vrta napolnilo več kot petsto obiskovalcev, ki so bili tudi tokrat izjemno navdušeni. Marsikaterega obiskovalca je glasba ponesle v ritme njegove mladosti, ritme, ki še danes navdušujejo in pritegujejo množice, kot so skladbe Final Count Down, Total Tota, uspešnice Toma Jonesa, Erica Claptona, Deep Purple Medley, Santane (solist na kitari je bil Stane Hebar), Michaela Jackson. Svoje pa je pridal vokalist David Matici.
MG
Foto: Marjan Keiner
Ptuj • Koncert Cantilene
vrt Tatjani Vaupotič Zemljič, ki jim je priskočila na pomoč s prostorom, in vsem drugim, ki so jim pomagali pri selitvi
Gorišnica • Koncert postavljal „kocine pokonci"
Glory, glory hallelujah
Dornavski godbeniki so v soboto zvečer še enkrat dokazali, da jim ni para; čeprav so letni koncert pod naslovom Poletna noč z Otom Pestnerjem z dvorišča dornavskega baročnega dvorca morali preseliti v varno zavetje večnamenske gorišniške dvorane, so z odlično instrumentalno (in vokalno) izvedbo poskrbeli, da so se marsikomu v publiki dobesedno „dvignile kocine".
Recept za uspeh: veliko pojočih deklet
Mesec ljubezni maj je vokalna skupina Cantilena končala s koncertom, ki so ga izvedli skupaj s komornim orkestrom, ki se je združil prav za to priložnost. Med drugim so na ptujskem gradu članice Cantilene prvič predstavile skladbo, ki je bila napisana posebej zanje.
Vse je lepše, ker te ljubim. Na takšno godbo je upravičeno lahko ponosen tudi dornavski župan Rajko Janžekovič, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim povedal: „Priznam, da je tudi ta koncert čudovit in čudoviti so bili prav vsi doslej! Vsekakor gredo naši godbi vse pohvale in mislim, da se lahko prav vsi strinjamo, da imamo najboljšo godbo, ne le najmlajšo! Pa verjetno tudi najlepšo, kar poglejte ... Ne bojim se, da nas ne bi navduševali še naprej. Želim jim še veliko uspehov, nam pa seveda veliko užitkov!"
SiM
Vokalna skupina Cantilena ima v šestih letih delovanja za seboj že veliko samostojnih koncertov in nastopov na različnih prireditvah, predstaviti se domači publiki in jo zadovoljiti pa je zmeraj poseben izziv.
Njihov program obsega različna glasbena obdobja, pri čemer je poudarek na slovenski glasbi, kar se je tudi tokrat izkazalo kot odličen recept za glasbeno poslastico.
Članice skupine, ki delujejo pod vodstvom umetniškega vodje Jakoba Feguša, so se predstavile s pestrim repertoarjem, ki so ga zaključile s krstno izvedbo skladbe Cantilena, nastale po motivih ljudske pesmi, pod priredbo pa se podpisuje Aleksander Čonč.
Omenjeno skladbo so Sandra Vidovič, Sabina Turk, Katja Drevenšek, Andreja Šmigoc, Urška Trafela, Doroteja Feguš, Špela Trafela in Sara Korošec izpeljale skupaj s Fegušem.
„Prvič smo izvedli skladbo, ki je bila napisana posebej za našo skupino. Skladba je nastala ob lanski peti obletnici. Združuje ljudske skladbe, ki smo jih prepevale v tem preteklem obdobju. Priredbo je napisal Aleksander Čonč, ki je tudi dirigiral, komorni orkester pa so sestavljali različni glasbeniki, ki so bili združeni prav ob tej priložnosti," o majskem koncertu pravi članica zasedbe Cantilena Urška Tra-fela.
S tokratnim glasbenim dogodkom so dekleta še enkrat dokazala, da se upravičeno uvrščajo med najboljše vokalne skupine v državi. Za seboj imajo že veliko priznanj in nagrad, že nekajkrat so nastopile na srečanjih izbranih malih vokalnih skupin Slovenije, na regijskem tekmovanju pevskih zborov in malih vokalnih skupin pa so leta 2009 prejele
srebrno priznanje in priznanje za najboljšo vokalno skupino. Leto kasneje so se predstavile tudi na Sozvočenjih 2010, kjer so prejele glavno nagrado. Zlato so domov odnesle tudi z regijskega tekmovanja odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Štajerske in Pomurja pred dvema letoma, takrat pa so si prislužile še priznanje za najboljšo malo pevsko skupino, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes, njihov umetniški vodja Jakob Feguš pa je prejel priznanje za obetavnega zborovodjo.
Svoj talent, ki ga nadgrajujejo z veliko dela in truda, pa bodo z veseljem na raznolikih dogodkih predstavljale tudi v prihodnje. Njihov naslednji koncert bo že jutri, ob 19.30, v cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Dženana Kmetec
Dornavska pihalna godba z gostoma Otom Pestnerjem in Romano Zelenjak je v soboto zvečer še enkrat več pokazala, kaj je odličen koncert.
Članice zasedbe Cantilena v družbi umetniškega vodje Jakoba Feguša
Foto: CG	Foto: NS
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 7. junija 2013
Lendava • Čezmejno sodelovanje
Slovenija in Madžarska zeljni znanja
Čezmejni projekt Z učenjem do znanja, z znanjem do izobrazbe je pred dvema letoma povezal Slovenijo in Madžarsko. Namen izobraževalnih institucij, ki sodelujejo kot partnerji v projektu, je zmanjšati število dijakov, ki ne končajo izobraževanja. Rezultate so pred nekaj dnevi predstavili v Lendavi.
Prva madžarsko-danska šola se je kot nosilec projekta povezala z Ljudsko univerzo Lendava, Dvojezično srednjo šolo Lendava in Ljudsko univerzo Ptuj. Skupno sodelovanje so pričeli julija 2011, konča pa se maja prihodnje leto.
Dejavnosti se izvajajo tako v Sloveniji kot na Madžarskem, da je projekt doslej požel veliko plodov uspešnega sodelovanja, pa so partnerji sklenili na nedavnem srečanju, ki je potekalo v Lendavi.
„Pretekle izkušnje in statistični podatki so pokazali, da je tako v Sloveniji kot na Madžarskem prevelik osip v izobraževanju med dijaki in odraslimi udeleženci izobraževanja. Tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne dokončajo izobraževalnega programa, se težko uspešno vključijo v družbo, posledično pa postanejo tudi trajno brezposelni, saj nimajo ne ustrezne izobrazbe in ne strokovnega znanja za vključitev v sfero dela. Zaradi slednjega so v veliki večini primerov odvisni od različnih oblik socialne pomoči. Brez tuje pomoči pa ne najdejo izhoda iz situacije, v katero so bili pahnjeni. Poskusi, da bi rešili problem osipa med dijaki in med odraslimi udeleženci izobraževanja, so se izvajali že na obeh straneh meje, vendar so bili rezultati le delno uspešni. S pomočjo tega projekta želimo na podlagi pridobljenih
Foto: arhiv LU
Partnerji čezmejnega projekta so v Lendavi dosedanje rezultate predstavili.
izkušenj pri delu z osipniki nuditi pomoč dvema skupinama: mladim, ki so vključeni v redno izobraževanje in jim zaradi slabih rezultatov preti izpad iz šolskega sistema, ter tistim, ki so vključeni v izobraževalne programe za odrasle, vendar jih zaradi izostajanja ne bodo končali," pojasnjuje direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež.
Da bi izpolnili zastavljene cilje, so partnerji v projektu izpeljali različne dejavnosti: dodatno izobraževanje za dijake, delavnice za učitelje, izdelana je dvojezična spletna
stran in publikacija. Kaj vse so do sedaj, v dveh letih, dosegli, bo sicer znano šele maja prihodnje leto, ko bodo partnerji plod svojega skupnega delovanja predstavili v Zalaeger-szegu, v Lendavi in na Ptuju. A po mnenju Markeževe in vseh ostalih partnerjev v projektu sprotni rezultati dokazujejo, da uspešno uresničujejo vse zastavljene cilje.
Glavna sta zmanjšanje osi-pnikov in izdelava programa izobraževanja, ki bo omogočil ciljni skupini ponovno vključitev v družbo. Namen je namreč reducirati delež tistih,
ki se prenehajo izobraževati, s čimer se dvigne izobrazbena struktura in število oseb, ki dobijo poklicno kvalifikacijo.
Kako uspešni so pri tem, so partnerji pojasnili pred nekaj dnevi v Lendavi, ko so predstavili potek dela na projektu, prve rezultate in smernice sodelovanja v prihodnje. Vsi so zelo zadovoljni, poudarjajo pa tudi nastanek novih in tesnejših vezi med dvema državama, ki so ju tokrat povezale izobraževalne inštitucije. Vse z istim ciljem: izpostaviti pomen znanja.
Dženana Kmetec
Središče ob Dravi • Večer dalmatinskih narodnih pesmi
Priče mora
Zasedbi ženske vokalne skupine Jua iz Središča ob Dravi in klape Braciera iz Bola na Braču sta minuli konec tedna skupaj zapeli kar dvakrat, najprej v Središču ob Dravi, nato pa še na Ptuju.
Lucija Pocrnja, ki vodi žensko vokalno skupino Jua, je povedala, da so z dvema koncertoma želeli dati priložnost
čim širšemu krogu ljubiteljev	precej priljubljene in lep obisk
dalmatinskih narodnih pe-	je potrdil pravilnost njihovega
smi, da pridejo na svoj račun.	razmišljanja. Koncertni večer
Dalmatinske pesmi so pri nas	so sestavili iz samih dalmatin-
Foto: Viki Ivanuša
Ženska vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi in klapa Braciera iz Bola na Braču sta ta konec tedna s svojima koncertoma pritegnili številne ljubitelje tovrstne glasbe.
skih narodnih pesmi. Skupina Jua je prispevala devet, gostje iz Brača pa deset skladb. Do posrečenega sodelovanja je prišlo iz ljubezni do tovrstne glasbe, čeprav se vodji skupin Lucija Pocrnja in Srečko Damjanovič poznata že dolgo vrsto let.
Skupina Jua skupaj prepeva že deset let. Število članic je z leti variiralo, trenutno pa je aktivnih sedem pevk. Zasedba je skozi desetletno obdobje rasla skozi izkušnje in z zagnanostjo, danes je morda motivacije manj kot nekoč, pa jo zato uspešno nadomestijo izkušnje, je povedala Lucija Pocrnja. Dekleta poleg dalmatinskih rade pojejo tudi druge glasbene zvrsti. Vsako leto pripravijo koncert, nastopajo v domačem kraju in gostujejo, kamor jih povabijo.
Zgoščenke zaenkrat še niso izdale, vendar o njej že nekaj časa resno razmišljajo.
Viki Ivanuša
Marie-Aude Murail
SIMPL
Tednikova knjigarnica
Tednikova knjigarnica
Simpl
Naslov današnje Knji-garnice je hkrati naslov knjižne novosti iz zbirke, ki so jo v založništvu Miš lepo povedno poimenovali »Z(o)renja +« in doslej so v zbirki izšla sama imenitna prozna dela za najstnike in adolescente. Pravzaprav je to nešteta zbirka tako imenovanih crosover romanov, kot radi poimenujejo zgodbe z najstniškimi literarnimi junaki in jih zaradi njihove kompleksnosti, sporočilnosti in literarne vrednosti radi berejo tudi odrasli. Naj spomnim na nekatere nalove iz navedene zbirke: Sposojena svetloba, Padec, Ranjena krila, Berenikini kodri, Reševanje Francesce, Zgodba Toma Brennana, Kako sem spoznal Violet Park, Martin pekel, Piskačev sin ...
Besedice simpl ni najti v slovenskih slovarjih, razen v najnovejšem (Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, 2012), kjer je zapisano na strani 331 simpel in se izgovarja s polglasnikom, torej skoraj brez eja in se uporablja pogovorno ter pomeni enostaven, preprost.
Roman Simpl je prvo prevedeno delo v slovenščino francoske avtorice Marie-Aude Murail in izvirnik nosi naslov Simple. Simple pomeni v francoščini naiven, lahko pa tudi enojen, enostaven, skromen. Avtorica pa je tak vzdevek nadela fantu, ki je glavni akter skrbno pripovedovane zgodbe o študentskih sostanovalcih - o cimrih torej, o ljubezni, o prvi erotiki, o sprejemanju drugačnosti, o medverskem spoštovanju, predvsem pa o bratovski ljubezni in prevzemanju odgovornosti odraščajoče mladine.
Simpl je roman, ki bralcu izvabi smeh in solze, predvsem pa slika podobo sostanovalcev, ki si znajo in zmorejo stati ob strani tudi v težkih trenutkih. Avtorica je izredno senzibilna v svojem podajanju občutljive tematike socialne službe in zavoda za ljudi s hudimi motnjami v razvoju, vendar v zgodbi ni trpko žugajoča, marveč skozi besedilo nakazuje možnosti sobivanja z osebo, ki bi se ji nekateri najraje izognili.
Kleber in Simpl sta brata, ki iščeta študentsko nastanitev. Kleber je sedemnajstletnik, ki se šola na prestižni gimnaziji, Simpl pa je, kot pravi mlajši brat, zaostal, pravzaprav je umsko razvit kot triletni otrok, ob dobrih dnevih celo kot triinpoletni. Fant ima celo vrsto svojih izrazov in celo svoj jezik, Simplov drugi jaz je igrača iz blaga, Zajko. Sostanovalci se sprva Simplu izogibajo, a ko spoznavajo njegove navade in način komunikacije z drugimi, postaja nepogrešljivi sostanovalec. Še več: Simpl ustvarja nove vezi in prijetno, ustvarjalno vzdušje. Predvsem njegovo drugačno dojemanje in razumevanje življenja ter njegova neposrednost so tisti osnovni vir ljubezni, ki se razvije med študenti. Pisateljica je neverjetno izrisala podobo odrasle osebe z več potrebami in hkrati je razvila podobe literarne skupnosti, ki bi lahko bila vzor najboljših medčloveških odnosov. Kajti Simpla je v zavod, ki slovi po trdih prijemih in čezmerni medikamentizaciji, »spravil« oče, ki si je po smrti žene in matere Simpla in Klebra ustvaril novo družino ter se je s sinovoma povsem odtujil.
Avtorica Marie-Auide Murail je ena vodilnih francoskih mladinskih pisateljic, ki se je leta 1954 rodila v mestu Le Havre. To je tisto »filmsko mesto« (film Le Havre), kjer je kultni režiser Aki Kaurismaki (1957, Finska) posnel in po mestu tudi naslovil srčen, človeško mil film o dečku iz Gane, ki ga rešujejo prijatelji iz revne četrti pristaniškega mesta ter zberejo neverjeten pogum in vsoto denarja, da plačajo dečku ilegalno pot k mami v London.
Marie-Aude Murail piše različne literarne oblike: fantazijske zgodbe, resničnostne in zgodovinske romane, ilustrirane seriale, detektivke, slikanice ... Za svoj literarni opus (čez 80 del) je prejela številne nagrade doma in po svetu in upati je, da to njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino, odpira pot k novim prevodom. Roman Simpl je prevedla Mojca Med-vedšek in zdi se, da je s prevodom odlično ujela prevajalsko zahteven jezik in sporazumevanje fanta z motnjo v razvoju. Knjiga je izšla s pomočjo Evropske komisije in je natisnjena v 650 izvodih ter jo zelo priporočam učencem od sedmega razreda dalje, dijakom, študentom, pedagoškim delavcem, psihologom, socialnim delavcem, zdravnikom in drugemu strokovnemu medicinskemu osebju.
_Liljana Klemenčič
Rokomet
Drava je v Sloveniji ena redkih svetlih izjem
Stran 12
Bowling
Obe ptujski ekipi tretji v svojih ligah
Stran 12
Plavanje
Grobeiškova v Kranju, mladi v Brestanici
Stran 13
Atletika
Kolaričeva v hladnem Velenju četrta
Stran 13
	
	
	
m	K A
	H - ' i ^Hr^^BES
	M _ L
MNZ Ptuj
Stanko Glažar novi -stari predsednik
Stran 14
Mali nogomet
Kljub slabemu vremenu revija uspela
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL
V Zavrču Anži in Hajduk, novinec je Dejan Kurbus
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Kurbus
Uprava Zavrča pospešeno sestavlja igralski mozaik za premierno pr-voligaško sezono, obenem pa je taka tudi želja stratega Viktorja Trene-vskega, ki želi do pričetka priprav, v torek, 11. 6., imeti sestavljen igralski kader. V ta namen se je Zavrč okrepil z Dejanom Kurbusom, ki ima za sabo dobro sezono v sicer propadli Muri 05. Odlični maldi obrambni nogometaš, ki se dobro znajde tudi v zvezni vrsti, je po Kovačicu, Fučeku in Brlečicu še četrta okrepitev belih in nikakor ne zadnja.
Vsekakor številne ljubitelje nogometa zanima tudi plan pripravljalnih tekem Zavrča. Ta je okvirno narejen, le za termin 25. 6. in 6. 7. ali 7. 7. tekmeca še nista znana, nedvomno pa bosta atraktivna. Sila atraktivni so tudi do sedaj znani nasprotniki, tako da ljubiteljem nogometa na širšem podravskem območju kljub poletju in času kislih kumaric nikakor ne bo dolgčas. V Zavrč namreč prihajata sloviti in nesramno bogati ruski Anži, ki bo sicer nastopil s svojo drugo ekipo, član omenjenega kluba iz Mahač-kale pa je med drugim tudi slavni Kamerunec Samuel Eto'o. Poleg tega bo v Zavrču gostoval tudi splitski Hajduk. V Pekrah bo odigrana tekma s Partizanom, v igri za prosti termin pa je tudi moskovska Lokomotiva.
Sicer pa smo v našem časopisu že pisali o novem predsedniku prvo-ligaša, ki je klub prevzel s 1. 6. Silvo Šterbal, 44-letnik, ki je zaposlen v podjetju RM Vuk, je glede samega imenovanja in prevzema povedal: »Priložnost je bila ponujena z nekim zaupanjem in sam sem se odločil sprejeti to funkcijo. Potrudil se bom, da bom zadevo izpeljal najbolje, kar znam.« O sami viziji kluba, ki se pod njegovim predsedovanjem nikakor ne bo spremenila, pa je novi predsednik dejal: »Delali bomo z enako vnemo kot do sedaj. V 2. ligi je bilo narejeno ogromno, toda to bo sedaj treba nadgraditi, dela pa nam prav gotovo ne bo zmanjkalo.« Širša športna javnost Šterbala ne pozna najbolje, zato je ob koncu krajšega pogovora povedal nekaj besed še o svojem dosedanjem športnem udejstvovanju: »Seveda me nogomet, kot vsakega pravega Štajerca, zelo veseli in veže nase. Zaposlen sem sicer v podjetju RM Vuk, kjer mi je bila ponujena možnost, da postanem predsednik. Nogomet sem igral praktično vse življenje, še vedno pa sem aktiven v veteranskih vrstah, tako da me nogomet resnično spremlja na vsakem koraku.«
Tadej Podvršek
Plan potrjenih prijateljskih tekem Zavrča:
Zavrč -Anži, 16. 6. (Zavrč)
SPINS - Zavrč, 18. 6. (Ljubljana, Slovan)
Drava - Zavrč, 22. 6. (finale pokala MNZ Ptuj)
Zavrč - Hajduk, 30. 6. (Zavrč)
Zavrč - Partizan, 3. 7. (Pekre)
Nogomet • 1. SNL
Tehtnica se nagiba na stran Krke ...
Med nogometnimi navdušenci v Sloveniji v zadnjih dneh najbolj odmeva odstop trenerja Maribora Darka Milaniča, ki bo svojo trenersko pot nadaljeval v Avstriji pri graškem Sturmu. Tam je v času aktivne kariere pustil močan pečat, sedaj se na avstrijsko Štajersko vrača v drugačni vlogi. Športni direktor Žlatko Zahovič se je tako znašel v nehvaležni vlogi iskalca novega trenerja, a je dilemo razrešil v dveh dneh: novi trener je postal Hrvat Ante Čačič, nekdanji trener zagrebškega Dinama.
Zanimivo je tudi v drugih sredinah na trnih so sedaj predvsem v Kidričevem in Novem mestu. Konec preteklega tedna je namreč sodelovanje v 1. ligi znova odpovedala ekipa Rolteka Doba, ki je imela po vnovičnem potopu Mure odprta vrata v elitni razred slovenskega nogometa. NZS sedaj
tehta možnosti, komu ponuditi prosto mesto med deseterico prvoligašev, na voljo pa ima le dve opciji: Aluminij ali Krka. Po poročanju Radia Krka so bliže temu Novomeščani, ki naj bi že prejeli povabilo NZS. A uradnega potrdila o tem na NZS niso podali. »Tega zaenkrat ne moremo komentirati, ker je zadeva v postopku. Vse bo znano 17. 6., ko se bo sestal izvršni odbor in potrdil sestavo 1. lige za sezono 2013/14,« je povedal tiskovni predstavnik NZS Matjaž Krajnik.
Če bo Krka dobila uradno povabilo, bo temu sledil izredni licenčni postopek. V tem bo moral klub iz Novega mesta podati dokazila, da izpolnjuje vse licenčne zahteve, od kadrovskih, finančnih, infrastruktur-nih do organizacijskih. Težava so predvsem infrastrukturni, a za Portovald menda že obstaja-
Foto: Črtomir Goznik
NZS tehta možnosti, komu ponuditi prosto mesto med deseterico
jo načrti za obnovo, farmacevtski velikan pa naj bi poskrbel za urejenost financ ...
Na drugi strani imajo Kidriča-ni že v rokah licenco za nastopanje v 1. ligi za naslednjo sezono. Oteževalna okoliščina za Aluminij je sicer priporočilo evropske
Namizni tenis • Masters v Velenju
Izjemen dosežek Danila Piljaka
V soboto, 1. 6., je v Rdeči dvorani v Velenju potekal letošnji masters - zaključni turnir za igralke in igralce v vseh starostnih kategorijah. V vsaki je nastopilo po 16 najboljših v letošnji sezoni, ki so igrali po sistemu na izpadanje. Tudi tokrat so se igralci iz NTK Ptuj in Cirkovce domov vrnili z dobro bero odličnih uvrstitev.
Posebej je izstopal najbolj izkušeni Danilo Piljak (Šter-nmatik Cirkovce), ki je z uvrstitvijo v finale pri članih dosegel izjemen rezultat. Presenečenje je toliko večje, ker je Danilo letos nastopal v tretjeligaški konkurenci! Na poti do finalnega obračuna je nanizal tri odmevne zmage. Proti Tomažu Roudi-ju je že zaostajal 2:3 v nizih, a je zmogel moči za preobrat in uvrstitev v polfinale. Tam ga je čakal eden najboljših slovenskih igralcev ta hip, Bojan Ropoša
(ta je krog pred tem izločil igralca NTK Ptuj Matica Slodeja). Tudi proti temu je Piljak »visel«, saj je zaostajal 1:3 v nizih, a se je s fantastičnim zaključkom in tremi zaporednimi osvojenimi nizi veselil ene največjih zmag v svoji karieri. Omenjena dvoboja sta igralcu kluba iz Cirkovc vzela preveč fizičnih in psihičnih moči, da bi se v finalu resneje upiral letos praktično nepremagljivemu Urošu Slatinšku iz novomeške Krke.
Na turnirju so sicer manjkali igralci Zavarovalnice Maribor (predvsem Gregor Zafoštnik), ki so igrali na finalnem turnirju srednjeevropske lige, kar pa ne zmanjšuje uspeha Danila Pilja-ka, ki sicer trenira prav z Mari-
borčani.
Danilo Piljak: »Celoten turnir sem odigral zelo stabilno, povsem sem bil prepričan v svoje sposobnosti. Po mojem mnenju je bil prav to odločilni faktor, da sem zmogel dva preobrata v dvobojih, kjer sem izgubljal. To sta bila prava maratona, kjer sem med dvobojem spreminjal taktiko in tekmeca prisil k predaji. Vseskozi sem nadzoroval potek dvobojev, in kar je najpomembnejše: sam sem vodil igro. V finalu je bil Slatinšek realno gledano premočan.
Kljub temu da sem letos tekmoval v 3. ligi, sem naredil pozitiven 'premik v glavi'. Dobro sem igral na skoraj vseh turnirjih skozi sezono, vedel
nogometne zveze (UEFA), po katerem bi naj klubi, ki so izpadli iz lige, tekmovali v nižjem rangu. A tudi Krka si na drugi strani na igrišču ni priigrala napredovanja v 1. ligo - to je uspelo le Zavrču in Rolteku Dobu ...
JM
sem, da sem sposoben dobrih iger. V dvobojih, kjer odločajo malenkosti, je lahko samozavest odločilna in te sem imel dovolj. Zelo veliko mi pomeni trening v Mariboru, kjer sem imel odlične sparing partnerje. Ta uspeh je zame največji v članski konkurenci in je dokaz, da sem na pravi poti.«
Znova sta se izkazala Marsel Šegula in Katja Krajnc (NTK Ptuj), ki sta se med mlajšimi kadeti in kadetinjami prebila do polfinala.
Jože Mohorič
Rezultati, člani:
1. krog: Piljak (Cirkovce) -Poročnik (Sobota) 4:1, Slodej (Ptuj) - Pelcar (Kema) 4:0; četrtfinale: Piljak - Roudi (Ilirija) 4:3, Slodej - Ropoša (Kema) 2:4;
polfinale: Piljak - Ropoša (Kema) 4:3, U. Slatinšek (Krka) - Žibrat 4:2;
finale: Piljak - U. Slatinšek 0:4.
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Šternmatik Cirkovce) - presenetljiv finalist ma-stersa v Velenju
Končni vrstni red:
člani: 1. Uroš Slatinšek (Krka), 2. Piljak (Cirkovce), 5.-8. Slodej (Ptuj);
članice: 1. Manca Fajmut (Fužinar);
mladinci: 1. Deni Kožul (Logatec);
mladinke: 1. Nina Zupančič (Logatec);
kadeti: 1. Darko Jorgič (Hrastnik), 9.-16. Marsel Šegula (Ptuj);
kadetinje: 1. Nika Naglič (Muta), 9.-16. Katja Krajnc (Ptuj):
mlajši kadeti: 1. Aljaž Frelih (Ljubno), 3.-4. Marsel Šegula (Ptuj), 9.-16. Jernej Toplak Masten (Ptuj);
mlajše kadetinje: 1. Aleksandra Vovk (Logatec), 3.-4. Katja Krajnc (Ptuj), 9.-16. Daniela Tomanič Butkovska (Cirkovce), Eva Gojkovič (Ptuj).
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. junija 2013
Rokomet • Uroš Šerbec, Drava Ptuj
Drava je v Sloveniji ena redkih svetlih izjem
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Šerbec, trener rokometašev Drave: »Lokalni derbiji bodo rokometu dali še dodaten draž. Iz zgodovine vem, da je dodaten naboj še kako prisoten in srečanja Drave, Moškanjcev-Gorišnice in Velike Nedelje bodo veliki športni dogodki, pričakujejo se polne dvorane in to je za rokomet krasna promocija.«
Za rokometaši Drave iz Ptuja je resnično izjemna sezona. Po dolgem, 15-letnem čakanju. bodo ptujski ljubitelji rokometa lahko v novi sezoni svoj klub spremljali v 1. B-ligi, poleg članske ekipe pa je nase opozoril tudi ptujski podmladek, saj so se med drugim mladinci uvrstili v 1. mladinsko ligo, mlajši dečki B pa so bili 4. v državi. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil kot trener in kot igralec, je Dravi k uspehom v sami končnici tekmovanja pripomogel tudi Uroš Šerbec, nekdaj odlični zunanji igralec Celja. Krčan na Ptuju ostaja tudi v naslednji sezoni, ko bo cilj modrih uvrstitev v sredini lestvice.
Nekaj časa je že preteklo od uvrstitve v 1. B-ligo. So občutki zdaj že zbrani?
U. Šerbec: »Uspelo nam je uresničiti cilj, ki si ga je zadala uprava, temu pa so največ prispevali igralci sami, ki so si ta cilj izborili z dobrimi igrami. Na koncu smo le še postavili piko na i. Ni bilo lahko, je pa sedaj prisotno toliko večje zadovoljstvo in veselje. Sicer pa pravega slavja niti ni bilo, saj je imela mladinska ekipa že dva dni zatem »final four«, kjer je bil spet dosežen velik uspeh. Če to oboje združimo: gre za velik uspeh in šele sedaj prihaja za nami vse to. Za fante je vse to krasna potrditev, da dobro delajo, obenem pa odlična odskočna deska za naprej v obeh kategorijah. Iz izkušenj vem, da je to velik preskok za fante v načinu treniranja in dojemanja rokometa, saj bo drugo leto za fante prelomnica, da vidijo, kdo so, kje so ter kdo zmore in kdo ne. Je pa ta uvrstitev v višji rang v obeh kategorijah potrditev za vse na Ptuju, da se v klubu dobro dela.«
Opozicija, ki sicer ne počiva v nobenem kolektivu, je mnenja, da je 2. rokometna liga bolj »kavbojska« in da preboj naprej ni ravno nek uspeh. Se strinjate?
U. Šerbec: »Nikakor ne. Sicer pa je opozicija prisotna povsod. Deloval sem v različnih sredinah in vem, da je to pač prisotno. To so tisti, ki ne morejo biti zraven, ne sodijo zraven ali pa niso dovolj kakovostni in sposobni. To je pač sestavni del športa. Kar se pa tiče 2. lige, ki sem jo največ spoznal iz pogovorov s trenerji, ki delujejo v drugih klubih, menim, da ne gre za slabo ligo. Tu so npr. Radeče, ki so že igrale v 1. ligi in s kopico izkušenimi igralci nikakor ne morejo višje. Letos je imel silne ambicije Rudar, pa mu tudi ni uspelo. Tako da to, kar nam je uspelo, še zdaleč ni bilo doseženo 'z levo roko', fantje so si to izborili na igrišču. Pred prvenstvom nihče ni preveč računal na njih, skozi sam potek pa se je pokazalo, da so kakovostni in da zmorejo. Ocena, da je liga lahka, ne drži, saj je tu en kup klubov, ki so že igrali v ligi višje, imajo izkušnje, imajo željo, vendar jim ni uspelo. Menim celo, da bo čedalje težje priti iz 2. v 1. B-ligo in da se je lažje obdržati v 1. B-ligi.«
Po drugi strani pa je moč slišati mnenja, da v 1. B-ligi izstopajo štiri, mogoče pet moštev, nato pa bi s tem kadrom že lahko konkurirala Drava.
U. Šerbec: »To je deloma res.
Letos je namreč bilo tako, da so štiri ekipe odstopale, ostale pa so bile tesno skupaj. Ampak v tem se skriva past, kajti zadnje-uvrščena ekipa je lahko tudi 6., saj gre za zelo izenačen drugi del lige. V naslednji sezoni mislim, da ne bo toliko odstopanja, saj se iz 1. lige v 1. B-ligo selita Sevnica in Krško, ki bosta verjetno nekoliko oslabljena, dobri igralci bodo šli v druge sredine in zaradi tega bo liga po tej strani še bolj izenačena. To pomeni, da si lahko na sredini ali pa na repu. In tu je lahko nevarnost, saj imamo kup mladih igralcev, ki nimajo izkušenj, ostale ekipe pa jih imajo. Tudi zaradi tega bo naslednja sezona velik test, jaz pa sem tukaj, da tem mladim fantom pomagam, jih pripravim in jim z izkušnjami utrem samozavest. Mladost bomo morali potisniti na stran, skušali bomo uveljaviti kakovost in prepričan sem, da nam bo to tudi uspelo.«
Slovenski rokomet odlično poznate. V kašnem stanju je v tem trenutku?
U. Šerbec: »Tu ni treba odkrivati tople vode, da ugotovimo, da je slabo, predvsem iz finančnega vidika. Bolj velja pravilo, da kakšen klub pro-
Se pa lahko ptujski ljubitelji rokometa veselijo lokalnih dvobojev z Moškanjci-Go-rišnico in Veliko Nedeljo, ki bodo verjetno nekaj posebnega tudi za vas?
U. Šerbec: »Zagotovo. Veliko o vsem tem pove že dejstvo, da so naši fantje šli na zadnjo tekmo Velike Nedelje, ki je odločala o obstanku, in vsi odkrito navijali za Veliko Nedeljo. Ti lokalni derbiji bodo rokometu dali še dodaten draž. Iz zgodovine vem, da je dodaten naboj še kako prisoten in srečanja Drave, Moškanjcev-Gorišnice in Velike Nedelje bodo veliki športni dogodki, pričakujejo se polne dvorane in to je za rokomet krasna promocija. Vesel sem, da bo prišlo do teh dvobojev, saj fantje na takih tekmah rastejo, se kalijo in si nabirajo izkušnje.«
pade, kot pa se pojavi kakšen z ambicijami. Vidimo, kaj se dogaja s Koprom, tudi ostali klubi spodnjega dela 1. lige imajo finančne težave, tako da boljši igralci odhajajo v tujino po boljši zaslužek in napredek. Nenazadnje pa tudi naša najboljša kluba, Celje in Gorenje, zmanjšujeta proračun ter se čedalje bolj naslanjata na mlade, domače igralce. Kar se tega tiče, kakovost pada, po drugi strani pa je ta kriza priložnost za mlade igralce, da se z obilico tekem že dva ali tri leta prej izoblikujejo v dobre igralce. Moramo biti optimistični, spodbujati mlade, iz njih iztisniti največ, kar lahko, jih poskušati čim bolj navdušiti za rokomet, jih animirati, saj tekme za člansko ekipo že pomenijo neko nagrado ali nek cilj vsakega igralca. Seveda pa stvari ne gre prehitevati, saj sem mnenja, da mora vsak igralec iti korak za korakom, toda situacija je pač takšna, da danes priložnost pri članih dobivajo že veliko prej. Tu moramo biti previdni, da ne poletijo, ampak da je to za njih šele začetek, saj bodo tako lahko napredovali.«
Pri vsem tem, kar ste našteli, lahko Dravo postaviva na stran redkih svetlih izjem.
U. Šerbec: »Res je. Kar sem spoznal do sedaj, lahko Dravo uvrstim v krog redkih svetlih izjem. Klub ima ambicije, načrte in cilje, ki temeljijo na bazi domačih igralcev, zato sem tudi pristopil k projektu. Želim si le, da bi ljudje tukaj videli, da se dobro dela, da ima Drava sistematičen cilj, podkrepljen z rezultatskimi uspehi. Upam, da bo javnost podprla rokometa-še in da v naslednjih letih skupaj dosežemo cilj, to je 1. liga.«
Uspehi Drave so dokaz, da je klub na pravi poti. Za doseganje ciljev so verjetno pomembni vsi deli klubske piramide?
U. Šerbec: »Tu ni nobenega dvoma. Na Ptuju se že od ustanovitve rokometne šole dela izjemno dobro in kakovostno. Fantje so pridni, imajo voljo, vemo pa, kako je na Ptuju z rokometno tradicijo, ki na srečo ni zamrla. Po desetih letih delovanja pa so sadovi dela že vidni. 1. mladinska liga je velik uspeh in osnova za fante, da se preizkusijo v rangu višje in
da iz ozadja prihajajo novi fantje, za katere pričakujem, da se bodo v bodoče priključili v kadetsko, mladinsko in člansko ekipo. Baza je dobra, samo delati je treba.«
Se je vaša slika o Dravi, ko ste v klub prihajali, razlikovala od te, ki ste jo dejansko videli?
U. Šerbec: »Priznati moram, da niti nisem imel kake posebne slike. Malo sem o zadevi vedel po pripovedovanju trenerskih kolegov, ki so povedali, da gre za mlado, kakovostno ekipo. Ko pa sem Dravo dejansko prevzel, sem videl, da gre za »strašen« potencial, minus je morda mladost in neizkušenost, toda želja pri igralcih je ogromna, tako da lahko z željo in pravim pristopom dosežejo še veliko. Če potegnem črto, lahko rečem, da sem pozitivno presenečen nad vsem, kar sem do sedaj videl.«
Boste poleti iskali okrepitve? Na katerih mestih?
U. Šerbec: »Kaj preveč se po novincih ne bomo ozirali. Tudi situacija zaenkrat še ni takšna, da bi kar nakupovali, niti nočemo. Pravilno je namreč, da ti fantje, ki so si izborili 1. B-li-go, tudi okusijo to ligo, dobijo priložnost in se primerjajo. Nekateri bodo to zmogli, nekateri ne in prav je, da to vidimo na mestu samem. Vsekakor nam manjka kakšen igralec, največ dva. Igralcev na tržišču je dosti, videli pa bomo, kaj pravi uprava. Vsekakor pa bodo nosilci še vedno igralci, ki so bili v klubu do sedaj. Glede igralnih mest pa takole: moja osebna želja je, da se okrepimo na desnem zunanjem z levičarjem. Tu je sicer David Verdenik, ki igra odlično, ampak je desničar in to je »hendikep« v raznih kombinacijah. To je moja največja želja, bo pa težko, saj levičarjev ni na pretek. Obenem pa razmišljam v smeri mladega, nadebudnega vratarja, ki bo tu dlje časa. Tomaž Valenko se namreč poslavlja, v končnici prvenstva nam je priskočil le na pomoč, tako da ostajamo le pri Boštjanu Grmu in mladem Žigi Bedeniku. Moja želja so trije vratarji, saj so tu hitro poškodbe in samo z enim vratarjem je zelo težko.«
Če pogledava naprej, je sredina lestvice 1. B-lige utopija ali realnost?
U. Šerbec: »To si lahko zadamo kot interni cilj, čeprav je primarna naloga vsakega novinca obstanek v ligi. To je osnova, še posebej, ker ne bo odmevnih okrepitev in bodo fantje, ki so igrali v 2. ligi, nosili glavno breme tudi vnaprej. Tudi zaradi tega bi bilo malo nerealno ali pa celo predrzno pričakovati sredino lige ali pa boj za vrh - primarni cilj je obstanek. Tako bomo tudi začeli, pripravili pa se bomo, kot da se bomo borili za naslov prvaka. Kaj se bo na koncu izcimilo, bo pokazal zelo dolg in naporen potek prvenstva.«
Še beseda, dve o publiki. Lepo je bilo videti polne dvorane ob koncu prvenstva, v 1. B-ligi pa verjetno računate na še večjo podporo občinstva?
U. Šerbec: »Bil sem zelo vesel, ko sem videl takšno število ljudi, poleg tega pa tudi navijanje, »galamo« in vse, kar sodi zraven. Prepričan sem, da so tudi navijači videli, da se fantje trudijo, da imajo kakovost, zato tudi prihajajo na tekme. Sporočam jim le še to, da naj fante še naprej podpirajo, vemo namreč, da bo zmag v 1. B-ligi manj kot letos, ampak kljub temu obljubljam na vsaki tekmi boj do konca. Dali bomo
V sredini maja so se končala letošnja tekmovanja v slovenskih državnih ligah. Državni prvak je postala ekipa Epic
1,	za njimi sta se uvrstili ekipi Strike 1 in Xtreme 1.
Ptujski bovling klub sta letos zastopali dve ekipi, v 2. in 3. ligi. Obe sta se uvrstili tik pod vrh, s čimer sta si tudi za naslednjo sezono zagotovili nastopanje v istem rangu tekmovanja. Predvsem ekipa Ptuj 1 se je nekaj časa spogledovala tudi z dodatnimi kvalifikacijami, ki si jih je zagotovila drugouvr-ščena ekipa lige.
Izmed posameznikov je sezono z najboljšim povprečjem končal Črtomir Goznik, ki je imel povprečje blizu 195 podrtih kegljev na igro (ob tem je osvojil tudi največ MVP točk). S tem dosežkom je med igralci 2. lige zasedel končno 2. mesto, glede na MVP točke pa tretje mesto. Iz ekipe Ptuj 2 je bil odličen Jani Kramar, ki je med igralci 3. lige sezono končal na 2. mestu, mesto za njim je po MVP točkah končal Igor Gaber.
2.	liga
1.	NOVA GENER. 1 14 12 0 2 183.14 24
2.	XTREME 2 14 9 1 4 179.04 19
sto dvajset odstotkov od sebe in mislim, da to vsakega navijača navdušuje. Menim, da bo Ptuj kot športno mesto to uvi-del in fante podpiral tudi v naslednji sezoni, v takem ali pa še večjem številu.«
Kako dolgo boste še trenirali do premora, kdaj začnete priprave na novo sezono in ali je plan priprav na novo sezono že narejen?
U. Šerbec: »Ni še vse definirano. Najprej moramo sploh videti, kdaj se liga začne. Ponavadi je to konec septembra, in če bo tudi letos tako, potem priprave pričnemo 6. ali 7. avgusta, oz. šest tednov pred prvenstvom, kar je nek optimum. Seveda bomo igrali tudi prijateljske tekme, v tem trenutku pa na to še nismo orientirani. Sedaj bomo trenirali nekje do 10. junija, bolj z namenom, da ohranjamo fizično pripravljenost, kajti nato bomo praktično dva meseca prosti. Seveda bodo tudi čez poletje fantje dobili plan dela, saj v naslednji sezoni obljubljam maksimalno angažiranost, zato pa je treba tudi v vmesnem obdobju kaj narediti zase. Po drugi strani pa rabijo tudi nekaj počitka, da si spočijejo glavo in misli od rokometa.«
Tadej Podvršek
3. PTUJ 1	14 8	O	B 184.B4	1B
4. KRANJ 1	14 7	1	B 181.BB	15
5. BK300 1	14 7	O	7 175.71	14
6. MAGMA-X 1	14 7	O	B 1B9.OB	13
7. MAXIMUS	14 5	O	9 175.85	1O
8. EPIC 2	14 O	O	13 147.24	-1
Ptuj:				
Črtomir Goznik	74		194.4B	92
Bojan Klarič	7O		188.B7	81
Sebastijan Kotnik	7B		177.7	72
Gregor Miložič	58		184.8B	5B
Milan Berghaus	48		172.B	3B
Sašo Vidovič	2		1B5.5	O
Legenda: št. odigranih iger, povprečje, MVP točke				
3. liga - vzhod				
1. XTREME 3	12 1O	O	2 17B.2B	2O
2. STRIKE 2	12 9	O	3 18O.53	18
3. PTUJ 2	12 7	1	4 175.75	15
4. FENIKS 1	12 7	1	4 173.97	15
5. LENDAVA	12 4	2	B 1B4.B1	1O
6. MULDA	12 2	O	1O 1BB.O4	4
7. NOVA GENER. 3	12 1	O	11 155.7	2
Ptuj 2:				
Jani Kramar	BB		188.7	83
Igor Gaber	BB		174.59	82
Timi Kramar	54		174.17	58
Tadej Starčič	4O		18O.5	48
Darko Bezenšek	4O		1B5.15	29
Marko Šamperl	8		1B3.25	7
Benjamin Čuček	14		15O.14	2
Legenda: št. odigranih iger, povprečje, MVP točke				
			JM	
Bowling • Državne lige
Obe ptujski ekipi tretji v svojih ligah
petek • 7. junija 2013
Šport
Štajerski	13
Atletika • EAA
Kolaričeva v hladnem Velenju četrta
Na največjem slovenskem atletskem mitingu, 18. po vrsti, ki kot edini slovenski šteje za serijo Evropske atletske zveze (EAA) se je zbralo prek 200 atletov in atletinj iz 24 držav in štirih celin, uspešno pa sta nastopila tudi dva ptujska atleta. Nina Kolarič je bila tokrat četrta v skoku v daljino s preskoče-nimi 640 centimetri. »Bilo je zelo mrzlo. Imela sem nekaj majhnih prestopov in kar dobre daljave. Počasi se sestavljam, žal pa vedno na kakšno pomembno prvino še pozabim. Tudi tokrat je bilo tako, zato upam, da bom kmalu nastopila tako, kot si želim in pričakujem,« je dejala najboljša ptujska atletinja, od katere so bile boljše Srbkinja Ivana Španovič (656 centimetrov), Slovakinja Jano Veldakova (644 centimetrov) in Poljakinja Teresa Dobijo (638 centimetrov). Svoje prave skoke bo imela slovenska državna prvakinja pokazati v turškem Mersinu, prizorišču letošnjih sredozemskih iger, ki bodo potekale med 20. in 30. junijem. Z zelo solidnim nastopom v močni mednarodni članski konkurenci pa se je izkazal talentirani sprinter Aljaž Brlek. Njegov letošnji najboljši rezultat 10,99 sekunde je zadoščal za dvanajsto mesto.
ue
Šolski šport • Atletika
Najuspešnejša Osnovna šola Ljudski vrt
Na stadionu v Slovenski Bistrici je potekalo območno posamično prvenstvo osnovnih šol v atletiki. Najboljši tekmovalci in tekmovalke iz medobčinskega prvenstva so naredili naslednji korak proti končnemu cilju - nastopu na državnem prvenstvu. Tudi v Slovenski Bistrici je bila po številu osvojenih medalj najuspešnejša OŠ Ljudski vrt, ki je osvojila skupno kar enajst medalj. Za njo so se zvrstile OŠ Mladika in Breg, medtem ko so od učencev iz našega območja medalje dobile še OŠ Juršinci, Cirkulane, Kidričevo, Gorišnica, Markovci, Majšperk in Olge Meglič.
Pri mlajših učencih je v teku na 60 m s časom 8,17 zmagal Leon Lovrec (OŠ Ljudski vrt). Iz OŠ Borisa Kidriča je bil najboljši Tilen Pušnik, ki je v skoku v višino preskočil 135 centimetrov. V metanju vorteksa se je z zmago ponovno izkazal Elvino Kuhar (OŠ Gorišnica). Četrto zmago pri mlajših učencih iz našega območja je v teku na 600 metrov dosegel Tilen Foštna-rič (OŠ Markovci). Pri mlajših učenkah so bile najboljše v teku na 60 m Lari-sa Cartl (OŠ Markovci), na 300 metrov Sara Srdinšek (OŠ Ljudski vrt) in v skoku v daljino Dona Ferš (OŠ Ljudski vrt). Še več posameznih zmag je bilo doseženih v kategoriji starejših dečkov, kjer se je najbolj izkazal v teku na 60 metrov Grega Pavlovič (OŠ Mladika), ki je prepričljivo zmagal s časom 7,59 sekunde. Enako prepričljiva je bila tudi štafeta 4-krat 100 metrov OŠ Breg. S tekaško zmago na 300 metrov se lahko pohvali tudi Blaž Prelog (OŠ Breg). Kljub 23 centimetrom manj kot na Ptuju je s skokom točno 600 centimetrov v skoku v daljino zmagal Boštjan Nahberger (OŠ Breg). Pri starejših deklicah je v skoku v višino slavila Taja Islamovič (Ljudski vrt), ki je preskočila 153 centimetrov. Po pričakovanjih je bila najboljša v skoku v daljino tudi Maja Bedrač (OŠ Breg), ki je tokrat najdlje pristala pri 549 centimetrih. V štafetnem teku 4-krat 100 metrov pa je bila najhitrejša postava OŠ Ljudski vrt.
Uspešni so bili tudi predstavniki iz ormoškega območja: pri mlajših učencih je v teku na 300 metrov zmagal Primož Ozmec (OŠ Ormož), pri starejših učencih pa Tilen Kosi (OŠ Ormož) v metanju vortexsa in Dominik Kosi (OŠ Ormož) v skoku v daljino. V konkurenci starejših učenk sta zmagali Anja Meško (Sveti Tomaž) v teku na 60 metrov in Katja Petek (Sveti Tomaž) v teku na 1000 metrov.
David Breznik
Plavanje • Mitingi
Grobelškova tekmovala v Kranju, mladi v Brestanici
V Kranju se je minuli vikend odvijalo mednarodno prvenstvo v plavanju. Udeležba je bila zelo množična, saj je bilo na startu kar 444 plavalcev iz tridesetih klubov. Med dvajsetimi slovenskimi klubi je imel svojo predstavnico Loro Grobelšek tudi Plavalni klub Terme Ptuj. Trenutno najboljša ptujska plavalka je tudi tokrat v Kranju osvojila medaljo, saj je bila v svoji starostni skupini med mladinkami na 50 metrov hrbtno tretja. Hrbtno je najbolj priljubljen stil mlade tekmovalke, ki je bila blizu medalje tudi na 100 metrov, a je na koncu osvojila četrto mesto. V kraljevski plavalni disciplini na 100 metrov prosto oziroma kravl je bila Grobelškova šesta, a je odplavala osebni rekord, ki sedaj znaša 1:02:36. S tem rekordom in odličnimi nastopi je plavalka potrdila dobro delo v zadnjem obdobju, ki ga je opravila pod vodstvom klubskega trenerja Igorja Sternada. Po nastopu v Kranju bo Lora Grobelšek ta vikend tekmovala na Odprtem absolutnem državnem prvenstvu v plavanju, medtem ko s trenerjem vrhunec forme in najboljše rezultate v tej sezoni načrtujeta, da jih bo odplavala v začetku avgusta na državnem prvenstvu na Ravnah.
Lepa nagrada in dobro plavanje mladih v Brestanici
Mlajši tekmovalci Plavalnega kluba Terme Ptuj so se v soboto udeležili 42. mednarodnega plavalnega mitinga Krško 2013, ki je potekal na bazenu v Brestanici. Pod vodstvom plavalnih vaditeljev Miha Širca in Eve Grabner so uspešno tekmovali Taj Kante, Leon Ljubec Zajko, Anže Hameršak in Jaka Ljubec. Slednji se bo mitinga, ki ga je organiziral Plavalni klub Celulozar Krško, še prav posebej spominjal, saj je v nagradnem žrebu v dar prejel tablični računalnik. Nagrada in solidno plavanje bosta vsekakor dobra spodbuda za člane Plavalnega kluba Terme Ptuj in njihova vaditelja sta podala tudi splošno oceno svojih mladih plavalcev: »Plavalna vaditelja sva ponosna na plavalce, saj so se odlično izkazali in postali bogatejši za pomembno plavalno izkušnjo, ki jo mora poizkusiti vsak plavalec. Tudi v prihodnje se bodo mlajši plavalci udeležili podobnih tekmovanj in poskušali doseči čim boljše rezultate.«
David Breznik
Kolesarstvo • 11. Poli maraton
Na 11. Poli maratonu se srečamo na Ptuju
11. Poli maraton prinaša številne spremembe, a glavna je vsekakor ta, da bo 15. junija start in cilj največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji na Ptuju pred upravno stavbo Perutnine Ptuj. In prav v njej je v torek potekala novinarska konferenca pred velikim kolesarskim dogodkom, na kateri je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj doktor Roman Glaser o spremembah dejal: "Medtem ko smo v lanskem ietu na 10. Poli maratonu spremenili čas prireditve, smo letos spremenili tudi lokacijo prireditve, saj se na 11. Poli maratonu srečamo na Ptuju! Start in cilj vseh treh maratonov bo v mestu. To pomeni, da bo start Mini in Maxi Poli maratona pred poslovno zgradbo Perutnine Ptuj, medtem ko bo start Poli snack maratona za najmlajše pred ptujsko tržnico. Premikamo glavni del prireditve v center mesta in verjamem, da je to pomemben dogodek ne samo za nas organizatorje, ampak predvsem tudi za mesto Ptuj, kajti na ta način vzdiguje-mo in dokazujemo okolju, da je Ptuj vreden obiska in da je sposoben narediti dogodek, ki bo imel več kot 5000 udeležencev. Verjamem, da smo uspeli z lokacijo, parkirišči, varnostjo, prijavnimi mesti in pa s centrom dogajanja na ptujski tržnici dovolj približati dogodek vsem tistim, ki bodo na Ptuj 15. junija prišli. Mi samo še uredimo vreme in vse bo gotovo odlično!" Na preteklih desetih Poli maratonih se je zbralo več kot 50050 udeležencev, kar je vsekakor znak, da je prireditev zelo uspešna. To uspešno pot bo prav gotovo nadaljeval tudi 11. Poli ma-
Foto: Črtomir Goznik
Doktor Roman Glaser o spremembah dejal: "Medtem ko smo v lanskem letu na 10. Poli maratonu spremenili čas prireditve, smo letos spremenili tudi lokacijo prireditve, saj se na 11. Poli maratonu srečamo na Ptuju! Start in cilj vseh treh maratonov bo v mestu.
raton, ki pa bo potekal po novih progah. Start in cilj obeh glavnih maratonov bo na Ptuju in Mini Poli maraton bo letos dolg 21,2 kilometra in je namenjen za družine z otroki in kolesarje s slabšo kondicijsko pripravljenostjo. Maxi Poli maraton bo dolg 52 kilometrov in je namenjen kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev. Tretji Poli snack maraton bo potekal v središču mesta in bo dolg dva kilometra ter je namenjen družinam z majhnimi otroki. Ljubitelji kolesarstva se bodo zbrali 15. junija na Ptuju, kjer se bodo glavni organizatorji Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog, Radio Ptuj in Štajerski Tednik
prav gotovo ponovno potrudili, da bo 11. Poli maraton dobro uspel. Priprave na ta dogodek tako tečejo že dalj časa in predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj doktor Roman Glaser je o organizaciji tega velikega dogodka dejal: "Jasno je, da bo ta prireditev tako kot zmeraj podkrepljena z maksimalnim naporom pri organizaciji in izvedbi Poli maratona. Mi delamo že nekaj mesecev na tem, da bosta potek in izvedba dogodka najboljša in da bomo ponudili ponovno vsem, ki bodo na maraton prišli, največ, kar zmoremo." Vsak udeleženec Poli maratona bo deležen paketa All Inclusive, ki vključuje skoraj vse, kar bodo
kolesarji tisti dan potrebovali. Kot je v navadi, bodo kolesarji prejeli spominske medalje in kolesarske rokavice. Na progi bodo osvežitvene točke z vodo in sadjem, prav tako pa bo imel organizator pripravljeno tudi tehnično pomoč za manjše kolesarske okvare. Po delno preživetem dnevu na kolesu se bodo udeleženci nato zbrali v šotoru, ki bo postavljen na ptujski tržnici kjer bo pripravljena pogostitev. Na njej vas bo čakalo dovolj jedi iz različno pripravljenih sočnih piščancev, nepogrešljivih testenin in tradicionalnih štajerskih solat. Kot je po navadi, se po odvoženem Poli maratonu zberejo prijatelji in prav druženje pred dogodkom, med njim in po njem ima za večino udeležencev prav poseben čar. Letos organizatorji kljub številnim spremembam pričakujejo okrog pet tisoč udeležencev, za katere bo pripravljenih več parkirišč, ki bodo razporejena po celotnem mestu. Med novostmi letošnjega 11. Poli maratona je tudi ta, da bosta pripravljeni dve prijavni mesti, ki bosta na Zadružnem trgu in pod ptujskim gradom. S tem želijo organizatorji narediti čim večjo pre-točnost pri prijavi udeležencev, ki bodo prišli iz različnih krajev Slovenije in tudi iz tujine. Kolesarji v teh dneh pridno nabirajo kilometre in opravljajo zadnje priprave na 11. Poli maraton, ki bo 15. junija na Ptuju in v njegovi okolici. Večina stvari za ta velik rekreativni dogodek je že pripravljenih in vse informacije o prijavah ter ostale podrobnosti lahko poiščete na www.poli-maraton.si, kjer so mogoče tudi predprijave.
David Breznik
Kolesarstvo • 1. ARBO Rad - GP v Lundersdorfu
Luka Sagadin zmagoslavno tudi v Avstriji
V naši torkovi številki smo pisali o lepih dosežkih ki so jih na dirkah v Sloveniji in tujini dosegle kategorije dečkov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ob njih pa so bili dejavni tudi mladinci ptujskega kluba, ki so v zadnjem obdobju dirkali pri naših severnih sosedih Avstrijcih.
Že konec maja so mladinci nastopili na 1. ARBO Rad - GP v Lundersdorfu. Na deževni, tehnično zelo zahtevni dirki so nastopili: Aleš Korpar, Nejc Rogina, Luka Kramberger in Tim Roškar. Nase je izmed Ptuj-čanov najbolj opozoril Rogina, ki je napadel in vse je kazalo da mu bo uspel samostojni beg. A na mokrem cestišču je v ostrem zavoju padel, se sicer pobral in nadaljeval, a so ga ujeli trije kolesarji s sotekmovalcem Timom Roškarjem. Ti štirje so narekovali oster tempo, ki ga glavnina ni zmogla. A Rogina je imel ponovno smolo, spet je padel, skoraj tudi Roškar in tako sta izgubila stik z ubežniki. Ob koncu je bil najvišje uvrščen 7. Aleš Korpar, 11. je bil Tim Roškar in 13. Luka Kramberger. Nejc Rogina je po drugem padcu odstopil, pokazal pa je zelo borbeno in drzno vožnjo, ki se mu v močnem dežju in zelo zaviti progi žal ni izšla.
Prvega junijskega dne je sledila dirka OAMTC Bergrennen Diex, ki je bila kratka, a sam zaključek je bil zelo zah-
teven vzpon na Diex. Dirka je štela tudi za avstrijsko gorsko državno prvenstvo. Prvi del ravninske dirke je ponovno zaznamoval Nejc Rogina, ki je bil ponovno v begu, a avstrijske ekipe so ga pred vzponom ujele. Na klanec je močno potegnil Tim Roškar, ki je hitro napravil veliko selekcijo. Kasneje so zelo napadali domačini, ki so se borili za naslov državnega prvaka. V zaključku je ostalo le 5 tekmovalcev s ptujskim kolesarjem, ki se v zaključku ni najbolje znašel, prezgodaj napadel in ga je v zadnjih 200 m »pobralo«. Klanca tudi ni poznal in tako se je
moral zadovoljiti s 5. mestom, a z boljšo taktiko je bil sposoben 2. mesta. 11. je bil Blaž Leljak.
Tudi v nedeljo, 2. 6., je sledila dirka v Avstriji, tokrat Grand Prix Sudkârnten, na progi dolgi 73 km. V močni konkurenci je bil spet najbolj aktiven kolesar Nejc Rogina, ki je veliko poskušal z begom, a ga druge močne ekipe niso pustile, saj so hotele dirko pripeljati v sprint. Ob zaključku je poskušal še Aleš Kor-par, a brez uspeha. V zaključnem množičnem sprintu se ptujski tekmovalci niso znašli najbolje, niso dosegli vidnejše uvrstitve in so z nastopom raz-
Foto: Črtomir Goznik
Luka Sagadin
očarali.
V Volkermarktu na dirki Grand Prix Sudkârnten pa je bil v nedeljo, 2. 6., dejaven tudi del ekipe dečkov A in B. Šlo je za letos do sedaj najdaljšo dirko, ki je bila dolga kar 48,4 km, obenem pa je bila kakovostno zelo dobro zastopana s tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Nastopilo je 74 tekmovalcev, dirka pa je štela za Pokal Alpe-Adria. O zmagovalcu je odločal ciljni sprint, ki je bil v klanec. V takih razmerah se je najbolje znašel Luka Sagadin, ki je pri dečkih A spet zmagal. Jernej Paj je bil 12., Zan Zemljak 13. in Jan Medved 16. Pri dečkih B je bil Žan Ljubec 8., Nace Malovič pa 9.
Drugi del ekipe dečkov je nastopil v hrvaškem Čakovcu, na tamkajšnji 1. VN. Pri dečkih A je v močnem dežju na 20 km dolgi progi največ pokazal Aljaž Mohorič, ki je sicer v prvem krogu padel (kolesarji so morali prevoziti 10 krogov po mestu) in kasneje lovil glavnino, ki jo je tudi ujel, vendar so med tem časom, ko je lovil glavnino, pobegnili trije kolesarji, tako da je na koncu zasedel odlično 4. mesto. Pri dečkih C, ki so morali prevoziti isto razdaljo, je Aljaž Ljubec zasedel 2. mesto, lep uspeh pa je zaokrožil Tilen Krepek, ki je bil 3.
tp
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 7. junija 2013
Nogomet • Volilna skupščina MNZ Ptuj
Stanko Glažar novi - stari predsednik MNZ Ptuj
V prostorih Hotela Roškar je v torek, 4. 6., potekala volilna skupščina MNZ Ptuj za mandatno obdobje 2013-2017. Pričakovano je novi - stari predsednik postal Stanko Glažar, ki je zbral 45 glasov, proti ali vzdržan ni bil nihče. Tako bo Glažar eno najbolje organiziranih medobčinskih nogometnih zvez v Sloveniji popeljal tudi v naslednje štiriletno obdobje. Kot protikandidat je bil sicer prijavljen Franc Gojčič, ki pa je odstopil od kandidature. Glasovanje je potekalo javno z dvigovanjem rok, le pri glasovanju za člane izvršnega odbora in člane nadzornega odbora se je prijavilo več kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, zato je glasovanje potekalo tajno.
Izidi volitev MNZ Ptuj za mandatno obdobje 2013-2017: Predsednik: Stanko Glažar Podpredsednika: Janez Janže-kovič in Fredi Kmetec
Člani IO (8 članov): Boris Grabar, Zvonko Bezjak, Sandi Mertelj, Vladimir Abraham,
Stanko Glažar
Darko Jeza, Tone Pernat, Miran Tušek, Franc Nani Matjašič
Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Rezultati volitev me niso presenetili in so dokaz dela celotne ekipe, ki je v zadnjem obdobju kakovostno in enotno delala. V prvi vrsti mislim tu na sekretarja Janka Turka in pa celotno vodstvo tekmovanja: Janko Turk, Boris Grabar, Danilo Levačič in Franc Lah.
Rezultat tega dela je, da naše ekipe do sedaj niso razpadale, da so klubi dobro organizirani in da jih imamo v vseh ligah Slovenije, obenem pa imamo odlične rezultate pri mlajših selekcijah. V zadnjem obdobju je bilo veliko narejenega tudi na infrastrukturi. Seveda pa odprtih vprašanj za naprej ostaja kar nekaj, najbolj pa so povezana v zvezi s tekmovalnim sistemom,
da bi bil ta najprimernejši za naše klube in tudi zanimiv za gledalce. Seveda pa je treba upoštevati, da trenutno gospodarska situacija ni rožnata, zato bo treba racionalizirati stroške tekmovanj in v teh razmerah pomagati klubom. Prioriteta je tudi vzgoja mlajših nogometašev, saj če ne bomo vzgajali mlajših, potem bo to slabo za članske vrste, obenem pa bomo nadaljevali s posodabljanjem športne infrastrukture, tu bo seveda v pomoč pri raznih razpisih NZS, Fundacija za šport in dogovor z lokalnimi skupnostmi. Mi imamo sila majhen proračun, nimamo profesionalno zaposlenih ljudi, toda ljudje, ki delajo v različnih komisijah, so resnično servis za klube. Seveda pa se med 35 klubi velikega nogometa in ogromno klubi malega nogometa vedno najde kdo, ki ni zadovoljen. Mi se bomo za klube trudili še naprej, da bo servis takšen ali pa še boljši.«
tp
Nogomet • Revija malega nogometa v Vitomarcih
Kljub slabemu vremenu revija uspela
Na že 13. tradicionalnem Sandijevem memorialu v malem nogometu, ki je potekal 31. maja in 1. junija na igrišču pri OŠ v Vitomarcih, smo videli veliko kakovostnega nogometa in udeležbo 38 ekip v vseh kategorijah. Turnir sicer sodi med najbolje organizirane v Sloveniji, obenem pa je v Vitomarcih na delu moč videti najboljše igralce malega nogometa pri nas.
Petkov tekmovalni dan je potekalo tekmovanje v kategoriji do 12 let, ko smo na delu videli najmlajše upe iz Vitomarcev in Destrnika, tokrat so bili boljši slednji. V kategoriji zaselkov občine Sveti Andraž je slavila ekipa Drbetincev. Prireditev je potekala v kislem vremenu, kljub vsemu so se prisotni zabavali od dobrem nogometu in kakovostni glasbi dolgo v noč.
V soboto smo bili priča turnirju v mladinski, veteranski, ženski in članski konkurenci. Videli smo pravi festival nogometnih ekip, ki so prikazale veliko nogometnega znanja, tako mladincev, deklet in pravih profesionalcev, ki so nastopali v članski konkurenci. V članski konkurenci za prehodni pokal je največ pokazala ekipa Car Mont Avtovleka Hana, ki je pod različnimi imeni zmagala v bistvu že petič zapored, tokrat
KVALITElEN RAZREZ LESA NA TERENU
Zmagovalci med člani CAR MONT Avtovleka Hana
z imenom Car mont. Na terenu smo videli veliko dobrih nogometašev iz vrha slovenskega futsala in nogometa. Ni manjkalo vrhunskih potez mojstrov nogometa ter zabave in brez sramu lahko zapišemo, da je praznik malega nogometa kljub vsem vremenskim okoliščinam v Vitomarcih uspel na visokem nivoju. Rezultati po kategorijah: U12 PIONIRJI (2 ekipi) 1. OŠ DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
ZASELKI OBČINE SV. ANDRAŽ (6 ekip) DRBETINCI
U 18 MLADINCI (6 ekip)
Boks • Evropsko prvenstvo
Kujavec naletel na premočnega nasprotnika
Slovenija je na evropskem prvenstvu v boksu v Minsku imela štiri svoje predstavnike, in sicer Gregorja Debeljaka, Aljaž Ven-ka, Matica Samasturja in Aleša Kujavca. Slednji je član Boks kluba Ring iz Ptuja in je naknadno dobil poziv v reprezentanco od selektorja Saša Taraniša. Mlad boksar si je šel v Belorusijo predvsem nabirat izkušnje in je
nastopil v velterski kategoriji do 69 kilogramov. V tej kategoriji je bilo prijavljenih šestindvajset boksarjev in Kujavec ni imel sreče v žrebu, saj se je v uvodnem krogu pomeril z Nemcem Aryakom Marutjanom (op. p. ta boksar nastopa tudi v izredno močni mednarodni ligi WSB) in je izgubil že v prvi rundi po tehničnem knock outu. Izkušenejši
1. KMN MALA NEDELJA VETERANI (6 ekip) 1. PRIJATELJI
Rezultat finalne tekme PRIJATELJI : KMN DOBOVEC TRGOVINE JAGER 3 : 0 ŽENSKE (2 ekipi) 1. ŽNK SLOVENSKE GORICE VOLIČINA ČLANI (16 ekip)
1.	CAR MONT Avtovleka Hana
2.	TELE TEAM Ljubljana
3.	SIMA BAR Ptuj
4.	INSEIM ATMOS Maribor Rezultati tekem v članski
konkurenci - POLFINALE:
INSEIM ATMOS - CAR MONT Avtovleka Hana 2:0
Marutjan je izkoristil svojo priložnost in je Kujavca dobro zadel z desnim krošejem. Naš boksar po tem udarcu in pri štetju ni bil najbolj stabilen, zato je glavni sodnik po minuti in petdesetih sekundah prekinil borbo. Za mladega člana Boks kluba Ring iz Ptuja je bila to na evropskem prvenstvu v boksu kratka izkušnja, saj je naletel na premočnega nasprotnika. Žal pa sta na premočna nasprotnika prav tako v uvodnem dvoboju naletela tudi Aljaž Venko in Gregor Debeljak, medtem ko Matic Samastur zaradi bolezni ni nastopil.
David Breznik
SIMA BAR - TELE TEAM 0:4 Za tretje mesto: INSEIM ATMOS MB - SIMA BAR (8-9 po kazenskih strelih)
FINALE: CAR MONT Avtovleka Hana - TELE TEAM 4:2
Naj igralec turnirja: Matjaž Vojsk CAR MONT Avtovleka Hana
Naj strelec turnirja: Igor Osredkar 11 zadetkov TELE TEAM
Naj vratar turnirja: Alen Mor-dej CAR MONT Avtovleka Hana V peterko turnirja uvrščena še: Grega Hebar (Sima bar) in Aleš Vrabl (CAR MONT Avtovleka Hana).
Postave finalistov v članski konkurenci:
CAR MONT Avtovleka Hana: Mordej A., Vrabl, Vojsk, Repinc, Stres, Mordej R., Drobne.
TELE TEAM: Kukavica, Osredkar, Simeunovič, Drob-nič, Fetič, Mehič.
POKAL ZA FAIR PLAY: Športni park Drbetinci
UR
Športni napovednik
Nogomet • 3. SNL vzhod
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17,30: Šmarje pri Jelšah - Farmtech Veržej, AHA EMMI Bistrica - Kovinar Štore, Koroška Dravograd - Tromejnik G Sukič, Agroservis Beltinci - Odranci, Grad - Rakičan, Zreče - Malečnik, Avto Rajh Ljutomer - Čarda Martjanci
MNZ PTUJ - SUPER LIGA
Nogometaši ptujske Drave so si že pred nekaj krogi zagotovili naslov prvaka v ptujski Super ligi ter tako tudi kvalifikacije za uvrstitev v 3. SNL vzhod. Zraven njih se bosta za mesto med tretjeligaši potegovali drugouvrščeni ekipi Pomurske in Štajerske lige. Slednji se bosta v 1. krogu pomerili med seboj, nato pa bo NŠ Drava z zmagovalcem odigrala še dve tekmi in znana bo ekipa, ki se bo uvrstila v 3. SNL. Razpored kvalifikacij - 19. 6.: tekma med drugouvrščeno ekipo Pomurske lige in drugouvrščeno ekipo Štajerske lige. V soboto, 22. 6., bo povratna tekma teh dveh nasprotnikov. V torek, 25. 6.: zmagovalec 1. kroga kvalifikacij in NŠ Drava Ptuj, v soboto bo povratno srečanje med NŠ Drava in zmagovalcem kvalifikacij.
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: 1A Avto Gerečja vas - Bukovci, Središče - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Boč Poljčane, Podvinci Betonarna Kuhar - NŠ Drava Ptuj
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Podvinci DS Galun, Rogoznica - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Videm - Tržec, Lovrenc -Skorba; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Majšperk
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pragersko - Leskovec, Ma-kole - Hajdoše, Cirkulane - Grajena, Slovenja vas - Zgornja Polska-va, Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Podlehnik
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 21. KROGA - PETEK ob 18.00: Borovci - Skorba (igra se v Skorbi), Dornava - Polskava, Grajena - Boč, Pohorje Oplotnica -Apače VETERANI 40
PARI 18. KROGA - PETEK ob 18.00:Pragersko - Podlehnik, Leskovec - Markovci, Tržec - Zgornja Polskava
POVRATNA MLADINSKA TEKMA ZA PRVAKA MNZ PTUJ
Tudi v mladinski nogometni konkurenci na področju MNZ Ptuj zaključujejo prvenstvo. Za naslov prvaka in morebitnega člana 2. SML - vzhod sta se v prvi tekmi v Podvincih pomerili domača ekipa in Hajdina. V tem dvoboju so bili uspešnejši domači, ki so si pred povratnim srečanjem priigrali dva zadetka prednosti. NEDELJA ob 15.00: Hajdina Golgeter - Podvinci DS Galun
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
29. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
29. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 16.00)
LIGA U - 14 VZHOD
29. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (sobota ob 11.00)
FINALNI TURNIR NA PTUJU - DEKLICE U-12 in U-17
Na Mestnem stadionu na Ptuju bo v soboto, 8. junija, finale državnega nogometnega prvenstva za dekleta v starostnih skupinah U - 12 in U - 17. Pri mlajših deklicah bo tekmoval tudi ženski Nogometni klub MSM Ptuj. Polfinalni tekmi ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Krim in ŽNK Teleing Pomurje - ŽNK Radomlje se pričneta ob 10.30, medtem ko bo finalna tekma na sporedu ob 11.30. Ob 13. uri bo še finalna tekma za starostno skupino deklet U - 17 in par je ŽNK Teleing Pomurje - ŽNK Rudar Škale.
Danilo Klajnšek, Davi Breznik
Kegljanje • Borbene igre
REZULTATI 4. KROGA: Dravca II. - Podlehnik II. 397:323, Podlehnik I - Optimisti Vajda 373:338, Deta Center
-	DU Ptuj 354:367, Kombajnisti
-	Talum II. 345:331, Elektro -Dravca I. 302:311, Talum I. - Optimisti Lovec 293:330, Invalidi
-	Prijatelji 293:292
Vrstni red po vseh štirih odigranih krogih in ob upoštevanju treh najboljših rezultatov je naslednji:
1. Dravca II. 1107 kegljev, 2 Podlehnik I. 1080, DU Ptuj 1040 Dravca I. 1015, 5. Optimisti Lo vec 991, Optimisti Vajda 990, 7. Deta center 964, 8. Kombajnisti 953, 9. Podlehnik II., 10. Talum I. 923, 11. Talum II. 920, 12. Elektro 302, 13. Invalidi in 14. Prijatelji 774 kegljev.
V polfinale so se tako kot leto prej uvrstile ekipe Dravce II, Podlehnika I, DU Ptuj in Dravce I. Optimisti Vajda in Lovec
v zadnjem kolu niso izkoristili priložnosti, ki jim jo je s slabšim zadnjim nastopom ponujala Dravca I. in so ostali pred vrati polfinala.
Odigrana sta bila polfinalna dvoboja, kjer je Podlehnik I., v postavi Janez Trafela, Bojan Krušič, Janez in Milan Podgoršek, v zanimivi in napeti borbi premagal ekipo upokojencev DU Ptuj, za katero so igrali Miro Moran, Ivanka Plajnšek, Martin Čeh in Jože Bračič, ki je vskočil namesto tokrat odsotnega Vlada Krajnca s 373:345 podrtimi keglji.
Še bolj zanimiva in do zadnjih lučajev odprta je bila tekma med ekipama Dravca II. in Dravca I. Ko je že kazalo, da si bo Drav-ca II. končno izborila nastop v velikem finalu (doslej so trikrat zapored izgubili v polfinalu in potem osvojili 4. mesto!), saj so na 3. četrtini tekme že vodili za
25 kegljev, so se stvari začele obračati. V zadnjih treh setih so igralke Dravce I., za katere so igrale Marina Kramberger, Marija Kozoderc, Selena Bombek in mlada Maja Pavlič, z odlično igro obrnile rezultat v svojo korist. Prav zadnji lučaj Marine Kram-berger, ko je na polno podrla 7 kegljev, je odločil zmagovalca in udeleženca velikega finala, ki bo v sredo. Igralci Dravce II, Ne-venka Kolar, Melita Krušič, Mitja Kramberger in Miro Haladea, so tako še enkrat obstali v polfinalu in tako postali že pravi "osmo-ljenci" borbenih iger. Tokrat so imeli zmago že v žepu, a so sem jim v preveliki želji po napredovanju ob nepravem času zatresla kolena in krogle niso več letele, kot so si želeli.
V velikem finalu se bosta v sredo ob 20. uri udarili ekipi Podlehnika I. in Dravce I., v malem finalu oz. borbi za tretje mesto pa uro in pol pred tem DU Ptuj in Dravca II.
Danilo Klajnšek
petek • 7. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski	15
Ptuj • Deseto grajsko ocenjevanje vin
Letnik 2012 harmonicen in svez
Na ptujskem gradu je 29. maja potekalo že 10. tradicionalno grajsko ocenjevanje vin iz Slovenskih goric in Haloz. Povprečna ocena vseh vzorcev je bila letos 18,25.
Člani ocenjevalne komisije, ki jo je vodil mag. Anton Vodovnik, v njej pa so bili še doc. dr. Tatjana Košmerl, doc. dr. Mojmir Wondra, Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. ing. kmet., Roman Štabuc, univ. dipl. ing. kmet, Andrej Rebernišek, univ, dipl. ing. kmet., in Miran Reberc, ing. kmet., je ocenila 92 vzorcev vin, ki so jih prinesli vinogradniki enajstih različnih društev vinogradnikov (DV Osrednje Slovenske gorice,
Mala Nedelja, Vitomarci, Sv. Trojica, Sv. Ana, Lenart, Jur-šinci, Cerkvenjak, Benedikt, Putar in Haloze). Povprečna ocena vseh vzorcev (degu-stacij) je bila letos 18,25. Diplome in glinene amfore bodo vinogradnikom za najboljša vina podelili 14. junija na ptujskem gradu, kjer bo potekal tudi vinski večer, na katerem se bodo vinogradniki predstavili s svojimi nagrajenimi vini, ki jih bo pospremila tudi izbrana
kulinarika Slovenskih goric in Haloz. Zaradi jubilejnega ocenjevanja bo letošnji grajski vinski praznik potekal ločeno, grajske igre društva Cesarsko kraljevi Ptuj pa letos vabijo 22. in 23. junija. Kot je povedal Andrej Re-bernišek, z ločeno izvedbo prireditev organizacije ne ločujejo, le večji poudarek želijo dati letošnjemu ocenjevanju oziroma prvi desetletnici grajskega vinskega praznika, kar je že lep jubilej
te prireditve, ki je spodbudila tudi ureditev grajske vinske kleti, v kateri je postavljen tudi sod velikan. V letošnji grajski vinski praznik prvič uvajajo ocenjevanje vin novinarjev, svoje vino pa bo izbral tudi knez Bojan Miško. Ob 10. grajskem ocenjevanju vin je doc. dr. Mojmir Wondra še posebej izpostavil, da so štajerska vina sortno zelo prepoznavna, kar redko srečamo pri ostalih slovenskih vinorodnih ob-
Foto: Črtomir Goznik
Letos so ocenili 92 vzorcev vin. Diplome in amfore bodo podelili 14. junija, ko bo na ptujskem gradu potekal tudi vinski večer s ponudbo najboljših vin z območja Slovenskih goric in Haloz.
močjih. Pri ocenjevanju so zasledili nekoliko več ostanka nepovretega sladkorja, kar je posledica lanskoletne visoke sladkorne stopnje ob trgatvi, sicer pa so vina harmonična, z dokaj izraženo
svežino.'Grajski vinski praznik je ena najpomembnejših prireditev tega okolja, ki ima cilj povečati prepoznavnost vin Slovenskih goric in Haloz v širšem prostoru.
MG
Juršinci • Podpis pogodbe za Gabrnik
Še ena milijonska juršinska investicija
Razkrižje • Srečanje Rejniškega društva
Konec junija se bo v Gabrniku v občini Juršinci pričela obnova vodovodnega omrežja in gradnja fekalne kanalizacije s čistilno napravo. Gre za prvo fazo projekta, ki bo vredna skoraj milijon evrov, tej pa bo predvidoma sledila druga, ki bo stala še približno dvakrat več.
Uspešno rejniško poslanstvo Anje Ferlin
Na Razkrižju pri Ljutomeru, v majhni občini ob hrvaški meji, so pripravili že sedmo srečanje Rejniškega društva Slovenije.
Najugodnejši ponudnik za obnovo vodovodnega omrežja in gradnje fekalne kanalizacije s čistilno napravo v Gabrniku je bilo Cestno podjetje Ptuj. S predsednikom upravnega odbora Martinom Turkom je župan občine Juršinci Alojz Kaučič minuli teden podpisal pogodbo, ki je brez davka vredna 900.806 evrov. Dela bodo stekla že konec tega meseca in naj bi se končala predvidoma avgusta prihodnje leto.
Kot je ob podpisu pojasnil Kaučič, se bo z izvedbo omenjene investicije bistveno izboljšalo stanje potoka Krka in Pesnice, kar pomeni izboljšanje stanja vodovodnega sistema v Pesniški dolini in na območju občin v Slovenskih goricah.
„Z izboljšanjem kakovosti vodovodnega sistema ob potoku Pesnica se bo dosegel kriterij regionalnega vpliva na projekt. Obnova vodovodnega omrežja z ureditvijo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo v naselju Gabrnik, ki se nahaja neposredno ob potoku Krka in je obremenjena s komunalnimi odpadnimi vodami in ob regionalnih prometnicah, bo zagotavljala kakovostno odvajanje in čiščenje fekalnih voda, izboljšanje učinka čiščenja, zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja, izločanje biološko razgradljivih in nevarnih odpadkov, sanacijo virov onesnaževanja iz naselij, izboljšanje stanje kakovosti voda ter izboljšanje pogojev
biotske raznovrstnosti ob potoku Krka in Pesniške doline," sta še pojasnila Kaučič in direktor občinske uprave v Jur-šincih Drago Slameršak.
Po besedah Kaučiča pa predstavlja tokratni podpis pogodbe le prvo fazo celotne investicije. Tem delom bodo namreč sledila še druga, ki bodo pomembno prispevala h kvaliteti življenja okrog 300 prebivalcev Gabrnika. Po predvidevanjih naj bi bil že v kratkem objavljen razpis Direkcije RS za ceste, na katerega občina Juršinci nestrpno čaka in upa na dodatna 2 milijona evrov sredstev za nadaljevanje investicij v Gabrniku. V sklopu tega naj bi med drugim dobili nov most, cesto in krožišče.
Dženana Kmetec
Ob znamenitem Ivanovem izviru se je zbralo več kot 40 rejniških družin iz celotne Slovenije. Za vsakoletno izvedbo gredo največje zasluge domačinki Anji Ferlin, ki je sprejela odločitev staršev ter postala del rejniške družine. Skupaj z »bratci« in »sestricami«, ki so morali zapustiti svoje biološke starše, je pričela živeti pri svojih novih družinah, jih sprejela, z njimi odraščala in jih popeljala v lepšo prihodnost. Pri rejništvu gre za posebno obliko varstva in vzgoje otrok, ki ga opravljajo družine s posebnim dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti.
Razlogov za dodelitev otroka rejniški družini je več. Najpogosteje gre za težke bivalne razmere, kjer pri bioloških starših prevladujeta alkohol in fizično nasilje, zato je za otrokov psihofizični razvoj bolje, da ga prevzame rejni-
ška družina. Otrok v rejništvu ima v bistvu dve družini. Ena je biološka, s katero trenutno ne more živeti, je pa v stiku s starši, ki delno prevzemajo skrb zanj, druga je rejniška, ki skozi stalno bivanje skrbi za njegovo oskrbo in vzgojo do polnoletnosti.
Tanja Ferlin je leta 2003 želela postati rejnica in leto dni pozneje tudi pričela to poslanstvo. Prva rejenka, ki se je pridružila Anji in njeni družini, je bila 14-letna Metka, ki danes že stopa po samostojni poti in s svojo družino živi v romskem naselju. Po Metki so sledili še Simona, Elvis, Enya, Eney, Evelina in Sara. Simona študira arheologijo in se je vrnila k svoji biološki materi, Elvis obiskuje drugi letnik ljutomerske gimnazije. Enya je v 1. razredu osnovne šole na Razkrižju, preostali trije bodo kmalu posedli v šolske klopi.
Ferlinova, ki je pred leti za svoje dolgoletno delovanje na področju rejništva prejela posebno priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pravi, da bodo otroci pri njih, dokler ne zaključijo devetletke, pa tudi pozneje, če se bodo tako odločili. Poslanstvo ji nedvomno uspeva, kar dokazujejo zelo dobri učni dosežki rejniških otrok ter še zlasti njihovo vključevanje v raznovrstne obšolske aktivnosti. Dejavni so še zlasti na kulturnem področju, saj imajo ustanovljeno lastno glasbeno skupino Tamburice od Murice.
Številne udeležence srečanja sta nagovorila tudi župan občine Razkrižje Stanko Iva-nušič in predsednik Rejniške-ga društva Slovenije Darko Krajnc.
NŠ
Pogodbo sta podpisala Alojz Kaučič in Martin Turk. Dela bodo stekla še ta mesec.
Na Razkrižju so pripravili sedmo srečanje Rejniškega društva Slovenije.
Foto: CG
Foto: NS
16 Štajerski
Nasveti
petek • 7. junija 2013
Kuharski nasveti
Šampinjoni
Šampinjone umetno vzgajajo in prodajajo na tržišču, tako da jih lahko kupimo vse leto na tržnici ali v trgovinah. Pripravljamo jih na najrazličnejše načine, imajo dober okus, vzpodbujajo tek, hkrati pa imajo veliko hranilno vrednost. Vsebujejo rudnine, vitamine A, B, D, E in K. Sveže lahko jemo surove kot solato, lahko jih pripravimo kot samostojno jed ali pa kot prilogo h glavni jedi. Zbrali smo nekaj receptov, v katerih uporabljamo šampinjone.
Ajdova kaša v bučki
Sestavine: 1 buča, sol, sončnično oljel čebula, 200 g šam-pinjonov, 300 g ajdove kaše, poper, 2 dl vode, 2 jajci, 1 dl sladke smetane, 2 žlici moke, peteršilj.
Bučo olupimo, prerežemo na polovico in izdolbemo. Nato jo solimo. Na olju pre-pražimo sesekljano čebulo in narezane šampinjone. Dodamo ajdovo kašo, sol in poper. Prilijemo vodo in kuhamo 15 minut. Maso ohladimo, ji dodamo jajci, sladko smetano, moko in peteršilj. S pripravljenim nadevom nadevamo polovički buče in pečemo 30 minut pri 180 °C.
Blitva s šampinjoni
Sestavine: 700 g šampinjo-nov, 500 g blitve, sol, olivno olje, 1 čebula, 1 strok česna, 50 g slanine, 1 dl belega vina, drobnjak.
Šampinjone operemo in narežemo na tanke rezine. Blitvo operemo in jo na hitro pokuhamo v slani vodi, nato jo odcedimo in grobo narežemo.
Na olivnem olju prepražimo sesekljano čebulo in česen, dodamo šampinjone in pre-pražimo. Slanino narežemo in jo dodamo h gobam. Prilijemo belo vino in vse skupaj dušimo 10 minut. Večkrat premešamo in po potrebi prilijemo še malo vode. Gobe solimo, dodamo blitvo in dušimo še 5 minut. Potresemo z drobnjakom. Zraven postrežemo polento ali rezance.
Brancin s šampinjoni
Sestavine: 120 g šampinjo-nov, 700 g brancina, sol, poper, olivno olje, drobnjak, peteršilj, 1 svež paradižnik, 1 limona.
Šampinjone operemo in jih narežemo na tanke lističe. Brancin prerežemo, očistimo in operemo. Odstranimo mu kožo, fileje pa narežemo na tanke rezine. Gobe razporedimo po nepregornem pladnju in nanje zložimo ribje fileje. Solimo, popramo in pokapljamo z oljem. Pladenj pokrijemo z alu folijo in pečemo 3 min pri 200 °C. Nato odstranimo folijo, ribe potresemo s sesekljanim
drobnjakom, peteršiljem in nanj položimo rezine limone in kocke paradižnika.
Dušeno kislo zelje s šampinjoni
Sestavine: 8 rezin pancete, 05 kg čebule, 3 žlice olja, 1 kg kislega zelja, 0,5 kg šampinjo-nov, sol, poper.
Panceto zrežemo. Rdečo čebulo olupimo in narežemo na rezance. Segrejemo olje in na njem prepražimo panceto in čebulo. Dodamo kislo zelje, malo podušimo in prilijemo kozarec vode. Pokrito kuhamo pol ure. Šampinjone očistimo, operemo in zrežemo na večje kose. Dodamo jih k zelju in du-šimo še 20 minut. Na koncu jed še solimo in popramo. Postrežemo s kruhom ali pečenim krompirjem.
Gratinirane testenine
Sestavine: 250 g širokih rezancev, sol, 30 g masla, 120 g šampinjonov, 1 aprika, 120 g šunke, 80 g graha iz pločevinke, 5 jajc, 250 ml sladke smetane, poper, 2 žlici peteršilja, 25 g parmezan.
Široke rezance skuhamo v slani vodi, nato jih dobro odce-
dimo. V ponvi segrejemo maslo in dodamo na lističe narezane šampinjone. Pražimo jih nekaj minut, nato dodamo na majhne kocke narezano papriko, narezano šunko in odcejen grah. Vse skuhaj pražimo še nekaj minut. V skledi stepemo jajca, sladko smetano, sol, poper, peteršilj. V zmes dodamo testenine in prepraženo zelenjavo s šunko. Vse skupaj dobro premešamo. Pekač namastimo z maslom in vanj stresemo testenine. Potresemo z nariba-nim parmezanom. Pečemo 30 minut pri 180 °C.
Piščančje prsi s šampinjoni
Sestavine: 1 piščančje prsi, 250 g šampinjonov, olje, 2 stroka česna, sol, 1 čajna žlička pe-teršilja, 180 ml kisle smetane.
Večji piščančji file brez kože in kosti zrežemo na rezine. Šampinjone operemo in narežemo. Na vročem olju popražimo meso, dodamo gobe, olupljena in sesekljana stroka česna, sol in žličko sesekljanega peterši-lja. Dušimo 15 minut, nato dodamo kislo smetano, premešamo in takoj ponudimo.
Zbrala:
Alenka Šmigoc Vinko
C(C RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Tačke in repki
Mačke in steklina (1.)
Steklina je zoonoza, neozdravljiva bolezen ljudi in živali, ki prizadene živčni sistem bolnika in povzroči smrt v krčih in mukah. Razširjena je po vsem svetu. Letno umre več kot 55.000 ljudi, in sicer največ v Indiji, Aziji in Afriki.
V Sloveniji je bil zadnji primer stekline pri ljudeh ugotovljen leta 1950. Za steklino obolevajo toplokrvne živali in človek. Po pojavu kliničnih znakov bolezni se bolezen v večini primerov konča s smrtjo. Inkubacijska doba (čas od izbruha bolezni) je lahko od nekaj dni do več let. Virus potuje od mesta vnosa po živcih do možganov in takrat povzroči smrt. Na žalost ne poznamo testa, s katerim bi lahko ugotovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov. Najpogostejši prenašalci stekline so lisice, volkovi, netopirji (jame).
Steklino pri človeku in živalih povzročajo virusi, ki spadajo v rod Lyssa virusov iz družine Rhabdoviridae. Virus se prenaša preko okužene sline. Pri možnostih okužbe človeka z virusom stekline je na prvem mestu ugriz živali, ki je okužena s steklino, teoretično lahko pride do okužbe tudi preko poškodovane kože in v redkih primerih
tudi preko aerosola, kar pomeni, da pride virus v organizem preko vdihanega zraka in pljuč. Virus se pritrdi na živčno tkivo v celici, na mestu živčno-mišič-nega stika in začne potovati po živčnem tkivu do centralnega živčnega sistema. To potovanje virusa lahko traja več dni ali več tednov, odvisno je tudi od mesta ugriza in njegove oddaljenosti od možganov. V možganih se virus začne intenzivno razmnoževati in takrat ga začno izločati s slino tudi slinske žleze. Virus v možganih povzroči encefalitis (vnetje možganov), smrt pa nastopi zaradi odpovedi srčno-žil-nih centrov. Inkubacijska doba (čas, ki je potreben, da bolezen po ugrizu izbruhne) je lahko od nekaj dni do več let. V povprečju pa je inkubacijska doba 2 do 3 mesece. Klinična diagnoza stekline ni mogoča, povezujemo lahko le poškodbo zaradi ugriza in klinične znake. Bolezen diagnosticiramo z dokazom
Foto: Emil Senear
inkluzij (vključkov) Negrijevih telesc v možganskem tkivu, kar lahko storimo samo po smrti živali, oziroma z izolacijo in identifikacijo virusa iz sline.
Možnost, da bi se ljudje pri nas okužili z virusom stekline, je sicer izredno majhna, saj se psi, ki so lahko intenzivni prenašalci stekline, že vrsto let redno cepijo zoper steklino. Pomembna oblika zaščite prebivalstva pred steklino je tudi cepljenje lisic, ki je pri nas spomladi in jeseni. Vabe s cepivom se s posebej prirejenimi športnimi letali odmetavajo po območjih, kjer je populacija lisic največja. Na žalost omenjenega cepljenja lisic na Hrvaškem še ne izvajajo in tako je vdor lisic, okuženih s steklino, velik na mejnih območjih s to državo. V mrzlih in dolgih zimah, kot je bila letošnja, se lisice zaradi pomanjkanja hrane zelo približajo urbanim naseljem, hišam in lokacijam, kjer predvidevajo, da bodo našle kaj hrane. Tudi pri nas na Ptuju smo pozimi redno videvali lisice pri prečkanju ceste, skoraj v samem centru Ptuja. Stereotip, da lisica išče kokoši in pernate živali, je sicer resničen, vendar je manj znano, da predstavlja mačka zelo okusen obrok za lisico. Če bi imela lisica možnost izbire in se odločiti med kokošjo in mačko, se bo odločila za slednjo. In prav v tem je problem in namen članka, opozoriti lastnike mačk,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
da so mačke lahko potencialen vir okužbe s steklino. Večina mačk, ki živijo s svojimi lastniki v hišah in stanovanjih, se po navadi sprehaja na prostem, po terenu, brez nadzora. Vemo, da so mačke zelo zaščitniške do svojega terena in preganjajo vsiljivce, tako da so pretepi z ugrizi zelo pogosti. Še posebej pa so pogosti pri nekastriranih mačkih, ki so v fazi parjenja in se vneto pretepajo za samičke. Če razmislimo, da je teoretično možno, da v naravi stekla lisica ugrizne in poškoduje mačko, ki je lovila miške v bližnjem gozdu in ta mačka kasneje zboli za steklino, lahko le-ta okuži precej mačjih vrstnic in vrstnikov s svojimi ugrizi. Mačke imajo zelo tanke in dolge zobe, tako da ugriz ne pušča vidnejših poškodb, predvsem ne na kosmatih delih telesa. Opazimo lahko le dve rdeči luknjici v koži in še to le takoj po ugrizu. Kasneje se rana na površini zapre. Ko se začne ugriznjena mačka sumljivo obnašati, spremembe v njenem obnašanju ne bomo mogli povezati z ugrizno rano. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Delo živinorejske službe na območju KGZS Zavoda Ptuj
0b letošnjem šestdesetem jubileju dela živinorejske stroke na območju KGZS Zavoda Ptuj smo lahko upravičeno ponosni na dosežen napredek. Oddelek za živinorejo zaposluje 39 delavcev, od teh jih največ dela na področju govedoreje. Vodenje rodovnika in izvajanje kontrole proizvodnih lastnosti je temelj rejskega dela in napredka. Ob vsem napredku in novih metodah dela v živinoreji, kot npr. v zadnjih letih genomski selekciji, so osnova za oceno plemenske vrednosti posamezne živali še vedno kakovostno zbrani proizvodni podatki. Slovenija je od leta 1995 članica Mednarodne organizacije za spremljanje proizvodnje v živinoreji - ICAR, s čimer potrjujemo kakovost našega dela. Podatki se zbirajo v skladu s splošno veljavnimi standardi in navodili.
Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj imamo največjo čredo krav v kontroli prireje mleka v Sloveniji. V letošnjem letu je na našem območju v kontrolo prireje mleka in mesa vključenih 19.765 krav v 926 čredah. V tej čredi lisasta pasma še vedno zavzema prvo mesto po številčnosti z 58 % krav, na drugem mestu je črno-bela pasma s 37 % krav v kontroli prireje mleka in mesa. Polno zaposlen molzni kontrolor izvaja kontrolo povprečno na 35 kmetijah, v povprečju ima v kontroli 760 krav. KGZS Zavod Ptuj je druga priznana organizacija v govedoreji, pristojna za opravljanje strokovnega dela na območju upravnih enot Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Lenart, Ruše, Maribor, Pesnica in Radlje ob Dravi.
Kontrolo prireje mleka izvajamo v Sloveniji od leta 2004 po metodi AT4. Mlečnost po letih narašča, kar pripisujemo tako izboljšanju genetskega potenciala populacije kakor tudi izboljšanju pogojev reje. Mladi rejci so vedno bolje izobraženi in uspešno prenašajo znanje, pridobljeno med študijem, v praktično delo na svoji kmetiji. Povečuje se število sodobnih hlevov s sodobnimi molzišči, povečuje se tudi število hlevov, kjer izvajajo robotsko molžo. Molža je eno najtežjih opravil v kmetijstvu in rejci se z veseljem poslužujejo tehnične pomoči za olajšanje svojega dela. Delež rej, na katerih izvajajo robotsko molžo, še ni tako visok kakor v državah, po katerih se zgledujemo, vendar je v nenehnem porastu.
Z zviševanjem nivoja proizvodnje se na območju zavoda povečuje tudi število bikovskih mater. V letu 2012 smo imeli na območju Zavoda registriranih 165 bikovskih mater lisaste pasme, 35 črno-bele pasme in osem bikovskih mater pasme limuzin. Od odbranih bikovskih mater se v postaji direktnega testa Murska Sobota in Nova Gorica redno vključujejo bikci v testiranje. S številom bikovskih mater naš zavod prevzema tudi primat pri deležu populacije elitnih krav.
Podravje je že po tradiciji prašičerejsko območje. Osnovni cilj reje prašičev je gospodarna prireja mesnatih živali v živalim in človeku prijaznem okolju. V Podravju prašičereja prevladuje na družinskih kmetijah. Ta se kaže v številu kmetij, ki redijo prašiče. Na območju KGZ Ptuj imamo 21 kmetij, ki imajo status vzrejenega središča ali vzorčne kmetije. Vsi so včlanjeni tudi v PRO za prašiče. Tako smo v letu 2012 s teh kmetij prodali 550 plemenskih živali.
Na vseh kmetijah je potrebno še veliko strokovnega dela. Predvsem je potrebno načrtno delo pri izbiri pasem ali hibridov, da ne bi zaradi nepravilnosti izgubljali na kakovosti in ekonomiki reje prašičev. Ekonomske razmere so v zadnjih letih zelo neugodne za naše rejce, saj cene mesa padajo, stroški za krmo in ostali reprodukcijski material pa naraščajo. Rejci prašičev v Sloveniji so glede tega nemočni, saj evropski trg s prašiči vpliva na ceno v Sloveniji. Ostaja upanje, da bomo v prihodnosti našli rešitve za težke razmere v prašičereji, da prašičereja ne bo samo »tradicija«, ampak bo dajala »delo in plačilo« gospodarjem in njihovim družinam.
V	kontrolo prireje mleka in mesa drobnice na območju KGZS Zavoda Ptuj je zajetih 48 rejcev z več kot 1300 živalmi. Večina teh rej je vključena v kontrolo prireje mesa, le na treh rejah izvajamo kontrolo prireje mleka. Vemo, da je prireja mleka donosnejša v primerjavi s prirejo mesa drobnice, zato v tej panogi napredek ni tako hiter kakor pri drugih. Pomemben razlog za majhen gospodarski potencial reje drobnice je tudi slabo organiziran odkup proizvodov - vsak rejec se mora sam znajti in njegov uspeh je odvisen od spretnosti pri prodaji. Sicer bi lahko rekli, da so hriboviti tereni na našem območju odlična tržna priložnost za prirejo mleka in mesa drobnice.
V	okviru zavoda deluje tudi laboratorij za analize mleka, ki izvaja analize mleka za namene selekcije. S 400.000 vzorci mleka smo tudi največji neodvisni laboratorij v Sloveniji. Redno preverjanje točnosti analiz in usklajevanje z referenčnim laboratorijem Mlekarskega inštituta Slovenije zagotavlja kakovost našega dela. Dostopnost laboratorija in posluh za rejce je drug adut, na katerega stavimo tudi v prihodnosti. Pomembno je - tako za rejce kakor tudi za strokovne službe, da analitika mleka za namene selekcije ostaja v sistemu kmetijskih zavodov. Izkušnja iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, s prenosom osemenjevanja iz živinorejskega v veterinarski sektor, bi morala biti živinorejcem v poduk, da ne ponovimo iste napake. Najdražje te napake namreč plačujejo rejci sami.
V	prihodnost se kljub krizi, ki trenutno vlada v Sloveniji, oziramo z optimizmom. Vedno več prebivalcev Slovenije se zaveda pomena lokalno pridelane hrane. Zaupanje v domačo pridelavo se krepi, seveda moramo kmetje in zaposleni v kmetijstvu na tem področju še vložiti veliko truda. Hrana kot strateška surovina pridobiva na pomenu, vedno manj je kakovostna hrana sama po sebi umevna. Dobro je, da je tudi slovenska politika to spoznala, saj je to prvi korak h krepitvi kmetijskega sektorja v Sloveniji.
Daniel Skaza, Darja Prevalnik
Oddelek za živinorejo KGZS - Zavod Ptuj
petek • 7. junija 2013
Tednikove akcije, zanimivosti
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Duševno zdravje
Sezono začenjajo tudi na Ptujskem morju
Bilanca desetih let organiziranega in načrtovanega spodbujanja inovativnosti v slovenskem turizmu je več kot uspešna. Že osem let je aktivna Banka turističnih priložnosti Slovenije, član upravnega odbora je bil nekaj časa tudi sedaj že bivši poslanec Branko Marinič, uresničenih je bilo skoraj 100 idejnih projektov, laboratorij turističnih priložnosti je prestopil slovenske meje.
Slovenski turizem je bil v zadnjih letih deležen številnih mednarodnih nagrad in priznanj. Letos bo izbran jubilejni, 10. sejalec. V javni agenciji Spirit Slovenija vabijo vse, ki želijo uresničiti nov turistični projekt ter iščejo povezave, promocijske kanale in podobno, da oddajo svoj idejni predlog na portal T-lab. Nosilcem izbranih idej bo pri uresničevanju le-teh od julija 2013 do septembra 2014 na voljo brezplačna strokovna, mentorska in promocijska podpora slovenskih in italijanskih turističnih strokovnjakov.
Po ugotovitvah statistike se turisti iz tujine za počitnice v Sloveniji odločajo predvsem zaradi njenih naravnih lepot. Naša država se jim zdi tudi privlačna, ker ponuja možnosti za počitek in ima ugodne podnebne razmere. Še najmanj pa se jih za obisk odloči zaradi iger na srečo, ugodnih letalskih povezav ali nakupovanja. Največ tujih gostov obišče Slovenijo v poletnih mesecih. Manj kot petina jih pripotuje ob pomoči potovalne agen-
Na Ranci so postavili javna stranišča.
cije, skoraj tri četrtine pa s cestnimi prevoznimi sredstvi. Anketa, ki so jo izvedli med tujimi turisti v letu 2012, je tudi pokazala, da je pri 46 odstotkih Slovenija pustila boljši vtis od pričakovanega. Po podatkih statistike je v prvih štirih mesecih letos Slovenijo
obiskalo manj domačih in tujih turistov kot v enakem obdobju leta 2012. Število domačih nočitev je bilo manjše za šest odstotkov, tujih pa za pet odstotkov, prihodov pa je bilo manj za tri odstotke.
Na Ptujskem morju bodo to soboto, 8. junija, tudi ura-
¥
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ - ORMOŽ
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj
VABIJO NA OGLED ZGODOVINSKE TRAGEDIJE V PETIH DEJANJIH
ČRNI KRIŽ
PRI HRASTOVCU
Dramatizacija: Tanja Ješovnik, režija: Tatjana Vaupotič Žemljic
, 0*10«	Pßl •Hî/tswco',	4%
PTUJSKI GRAD - turnirski prostor 7.,8.,9.,14.,16.,17. junij 2013 ob 20.30
Koprodukcija

-, mestno
-^■gledališče PTUJ

I Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
-1895-
Medijski sponzor
RADIODITEDNIK
V primeru slabega vremena predstava odpade.
Triletnik laže
Gabrijela je mama triletnega Žana, ki se večkrat zlaže. Zanima jo, ali je to možno že pri triletnikih, da ne govorijo resnice in da se tega zavedajo?
Razumevanje, da lahko imajo ljudje napačna prepričanja, izvira iz spoznanja, da imajo ljudje resnične predstave o resničnosti, ki so včasih lahko tudi zmotne.
Nekatere raziskave so pokazale, da triletniki vsaj delno razumejo napačna prepričanja, a tega ne morejo pokazati v zapletenih situacijah. Nezmožnost triletnikov, da prepoznajo napačna prepričanja, izvira iz egocentričnega razmišljanja.Pri tej starosti namreč otroci verjamejo, da vsi vedo, kar vedo oni, in da vsi mislijo tisto, kar mislijo sami (tako npr. triletnik, ki pade po stopnicah na igrišču, mogoče misli, da njegova mama ve za ta dogodek, ker on sam ve zanj). Triletniki tudi težko razumejo, da so lahko njihova prepričanja zmotna.
Otrok lahko zavaja vrstnika, ko mu skuša vzbuditi napačno prepričanje, in pri tem potlači svojo potrebo po resnicoljubnosti. To pa tudi pomeni, da je laž korak naprej v spoznavnem razvoju otroka. Po nekaterih raziskavah so otroci sposobni zavajanja že pri dveh ali treh letih, po drugih pa šele pri štirih ali petih letih. Razlika ima verjetno opraviti s sredstvi zavajanja, ki jih pričakujemo od otrok.
Torej lahko odgovorim Gabrijeli, da je torej možno, da triletnik zavaja koga z neresnico in pri tem potlači svojo resnicoljubnost, kar pa lahko povemo tudi drugače: se torej zlaže in se tega zaveda.
mag. Bojan Šinko
Foto: Črtomir Goznik
dno pričeli letošnjo poletno sezono z nadvse bogato ponudbo dogodkov, športnih in družabnih. Vožnja s turistično ladjico Čigra, ki po Ptujskem jezeru in Dravi vozi že peto leto, krstili so jo 17. maja leta 2008, bo v soboto stala le en evro. V soboto bo na Ptujskem jezeru ob vsem drugem dogajanju potekalo tudi zanimivo tekmovanje v dvoboju jadrnic, med seboj se bodo pomerili udeleženci jadralne regate Ptujčanka 2013. Sicer pa v letošnjem letu, v katerem Ranca praznuje 40-letnico uspešnega delovanja, dogodkov ne bo zmanjkalo, pravi Emil Mesarič. Na povečan obisk Ptujčanov in drugih gostov so pripravljeni. Zagotovili so potrebno infrastrukturo, pred kratkim pa so postavili tudi javna stranišča, ki jih takšen turistični objekt nujno potrebuje. Nova javna stranišča potrebuje tudi me-
sto, še posebej je to opazno, ko se v mestu dogajajo velike prireditve z velikim številom obiskovalcev, ko je pritisk za sanitarije gostincev v mestu izjemen. Tega bi se morali zavedati tudi vsi, ki v zadnjem času prestavljajo velike dogodke v mestno jedro, da bi morali poskrbeti tudi za javna stranišča. Že pred leti je bilo ugotovljeno, da mesto potrebuje še najmanj tri javna stranišča.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kaj bo osrednja prire-
ditev ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ta bo 21. septembra letos, nismo prejeli pravilnega odgovora. Danes sprašujemo, kdaj je bil zgrajen pomol na Ptujskem jezeru. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina v karikaturi in besedi (tretja petletka) Borisa Mioči-novica in Aleša Gačnika, ki jo je izdala družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, Ptuj, do 9. junija.
Obrež • Zlata poroka zakoncev Masten
Se na mnoga leta!
Frančiška in Janko Masten iz Obreža sta v soboto, 25. maja, z domačimi, sorodniki in prijatelji praznovala zlato poroko, saj sta se poročila 25. maja 1963 pri Miklavžu pri Ormožu.
Frančiška se je rodila 9. septembra 1942 na Hardeku, Janko pa 26. decembra 1938 v Obrežu. Skupno življenjsko pot sta začela na Jankovi domačiji v Obrežu, kjer sta se jima rodili hčerki Mirjana in Mateja. Pozneje sta si z delom svojih rok ustvarila topel dom, kjer so otroci in vnuki vedno dobrodošli. Danes ju razveseljujejo trije vnuki: Jernej, Vladimir in Adriano. Do upokojitve sta bila zaposlena v Mercatorju. Frančiška rada zapoje v pevskem zboru društva upokojencev in še vedno rada kaj skuha in speče. Janko poskrbi, da domačim ni nikoli dolgčas, saj pravi, da se delo zmeraj najde. Otroci in
vnuki mu večkrat priskočijo na
pomoč. Na jesen življenja si želita le, da bi jima še naprej služi-
lo zdravje in da bi se čez nekaj let srečali na biserni poroki.
M. Milosavljevič
Foto: arhiv Občine Središče
Zlatoporočenca Frančiška in Janko Masten iz Obreža
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 14. junija 2013
Slo glasbene novice
Zasedba Neomi za skladbo Odpri oči predstavlja videospot, ki ga je ustvarila mlada skupina UPTpod taktirko Urše Kastelic in Blaža Bačarja, glavno vlogo pa je odigrala Gorka Berden.
Skupina Neomi je v slovenskem glasbenem prostoru še dokaj nepoznana. Sestavljajo jo pevka Saša Vipotnik in njena bratranca kitarist Tadej Košir ter basist Jernej Kržič. Kljub temu da gre za mlado in novo skupino na slovenski glasbeni sceni, pa se člani že lahko pohvalijo tudi z albumom. Plošča nosi naslov Poglej, izdali pa so jo decembra 2011 pod okriljem Glasbene zadruge Celinka.
•k-k-k
Oto Pestner letos obeležuje 45-letnico svoje glasbene kariere. Kljub dolgoletni karieri pevec še nima svoje biografije. In prav zato je obletnica delovanja odlična priložnost za realizacijo tega projekta. Izdajo biografije po je podprlo tudi podjetje Krka iz Novega mesta, spisal jo bo slovenski pisatelj in pesnik, poet, kronist in biograf Matej Krajnc, izšla pa bo predvidoma jeseni.
•k-k-k
Po uspešni izdaji nove skladbe z naslovom Vse že imaš so se člani skupine Bohem odločili za neverjetno potezo, s katero hočejo poglobiti razmišljanja na temo sporočila pesmi in obenem presenetiti z zanimivo nagrado. Bohem bodo namreč odigrali koncert kar pri vas doma! »Vsi, ki v sebi nosite zanimive zgodbe, napišite vaša razmišljanja, občutke in mnenja o sporočilu pesmi Vse že imaš in s tem lahko izkoristite glavno nagrado, ki jo ponujamo,« pravijo člani skupine, ki vaša mnenja pričakujejo najkasneje do 9. junija. Pišete jim lahko na elektronski naslov: info@band-bohem.com.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. IN&OUT - SIJ SEVERNI 2. SAŠA LENDERO - MAMA MIA 3. ZORAN PRE 4.
5.	ALYA - TI MOJA ROŽICA
6.	TRKAJ - DOBRO JUTRO
7.	BOHEM - VSE ŽE IMAŠ 8. MOMENTO - NOVO UPANJE
9. BILBI - 505 10. MAJA KEUC - KROG
JiHÜRLOVER - V RITMU TRIGLAVA
^fesä'.®/'
...... ZA VEDNO OSTAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Saša Lendero: »Mamma mia!
«
Saša Lendero se predstavlja z novo skladbo Mamma mia, ki je sicer priredba originala Pretty Belinda. S pesmijo je pevka ponovno zadela v polno. Mesec dni po objavi ima skladba na spletnem kanalu Youtube že skoraj 150.000 ogledov.
Stilsko nova pesem sodi med tiste, ki v pevkini bogati dolgoletni karieri izstopajo s plesno produkcijo. Kljub intenzivnejši instrumentalni podlagi je pesem zelo melodična. Aranžma je tudi tokrat priredil Sašin partner in dolgoletni produ-cent Miha Hercog, pri ritmični podlagi pa je sodeloval mojster plesnih ritmov Martin Lesjak. Za končni mastering sta zaslužna Martin Štibernik in Dušan Erbus.
Pesem je davnega leta 1969 prvič zapel Chris Andrews, Sa-šina produkcijska ekipa pa jo je ponovno obudila, osvežila in prenovila z novim, modernim aranžmajem ter simpatičnim, presenetljivim besedilom, ki ga je napisala pevka sama. Menda je bila pesem že nekaj časa pripravljena, a je morala počakati, saj nikakor ni našla prave glasbe za besedilo, ki bi moralo podpreti vedro in energično glasbo. Potem pa se je nenado-
ma spomnila na zabavno poletno izkušnjo svoje prijateljice, na račun katere sta se smejali še nekaj let, in jo zapisala v verze pesmi. »Verjetno je res zanimiva izkušnja, ko nekoga brez zavor osvajaš na žive in mrtve, potem pa ugotoviš, da je popol-
noma, ampak res popolnoma imun na vse tvoje čare in trud,« pove pevka in doda, da besedilo pripoveduje zgodbo dekleta, ki se na obali zagleda v postavnega in prijaznega mladeniča, ki ji povsem zmeša glavo in srce. Ves čas poskuša pritegniti
Foto: arhiv izvajalke
Saša Lendero se to poletje predstavlja z melodično in vedro pesmijo Mamma mia.
njegovo pozornost in vzbuditi simpatije, razmišlja o tem, kako zelo ji je všeč in kaj vse bi počela z njim. Potem pa nekega večera v klubu doživi hladen tuš, ko njen moški iz sanj na plesišču objame ... fanta.
»Melodika in energija pesmi me vsakokrat znova navdušita in napolnita z energijo ter veseljem. In prav zato sem si pesem Mamma mia zares zaželela zapeti kot dobrodošlico poletju,« navdušeno pojasni simpatična Saša, ki je sicer znana po tem, da ima tople mesece mnogo raje kot zimske. Morda je prav zato veliko njenih uspešnic nastalo prav v predpoletnem ali poletnem času (Luna, Ne grem na kolena, Levinja, Mama, ljubim cigana Jana, Kaj mi delaš, Dotakni se me tam ...).
Sicer pa se priljubljena pevka v šestnajstem letu svojega glasbenega ustvarjanja pospešeno pripravlja tudi na izid nove plošče, na kateri se bo poleg naslovne pesmi Mamma mia ter drugih novih melodij znašlo tudi nekaj že poznanih, a do zdaj še neizdanih pesmi, med drugim lanski poletni uspešnici Kaj mi delaš in Od Portoroža do Pirana ter nosilna pesem nekdaj priljubljene oddaje Ljubezen na seniku - Dotakni se me tam.
MZ
Filmski kotiček
Vaje v objemu
Vsebina: Tjaša, Uroš, Leon in Lena sta dva dolgoletna para višjega srednjega razreda in s tako mirnim, skoraj že malce dolgočasnim, če ne celo rutini-ranim življenjem, da gospodični seveda postaneta nemirni, zato svoja moška zvlečeta na tečaj tanga. Tam se spoznajo in spoprijateljijo, menjava plesalcev med tečajem čutnega tanga pa počasi razširja prej nevidne in skrite razpoke v odnosih, saj se začnejo iskrice medsebojno križati, znotraj posameznega para pa nabirati črni oblaki. Dogajanje svoj vrhunec doseže za silvestrovo, ki ga vsi štirje preživijo v odročni naravi, založeni s preveč vina in tabletami .
Metod Pevec, ta lirični režiser zasanjanih prikazov človeškega koprnečega doživljanja
Vaje v objemu
Igrajo: Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat
Režija: Metod Pevec Scenarij: Metod Pevec Žanr: drama Dolžina: 89 minut Leto: 2013 Država: Slovenija
sveta (njegovi junaki vzdihujoče sanjajo o nečem več, višjem, boljšem, a zaradi grde gravitacije vedno grdo telebnejo na tla) počasi že postaja formula-ični režiser. Kar seveda ni nič slabega, le vprašanje se poraja, kam in kako naprej. Tokrat je za osrednje prožilo zgodbovno večno aktualne teme - rutine dolgoletnih parov brez otrok in minljivost zaljubljenosti, ki je ne nadomesti ljubezen - izbral priljubljeni ples tango, ki je kot nepopisan list papirja. Lahko je ples zapeljevanja, lahko je erotičen, melanholičen, žalosten, vesel, ekstrovertiran ali introvertiran. Ravno v tem tiči past za plesalce, ki se niso pripravljeni soočiti z vsemi njegovimi platmi in predvsem čustvi, ki jih bodo porodili v njih. Ples je zato lahko subverziven, zato ni čudno, da so ga ponekod včasih hoteli prepovedati - enostavno zato, da bi ljudi zaščitili pred njimi samimi.
Film Vaje v objemu je zaradi Pevčeve tipične melanholije (ki jo bolj kot slika poraja vedno čudovita glasba) manj ljubezenska drama kot pa bolj film o psihološkem očiščevanju in prečiščevanje nesnage, ki se je nabrala v dolgih letih partnerskih odnosov. Para, ki
navidez drvita v spiralo razkroja, pravzaprav drug drugega potrebujeta, saj sta si strela in strelovod oz. nekakšen bazen ledene vode po vroči savni: ko po šoku ledene vode zlezeš ven, se počutiš dobro kot še nikoli. Film ta proces uspešno podaja s prispodobami, od katerih je najbolj učinkovita tista z zapornico, preprosto zato, ker je njena interpretacija ta-korekoč dobesedna. In sporočilo: imeti nekoga je zaklad, ki ga jemljemo preveč zlahka, in rutina, pa naj bo še tako dolgočasna ali dušeča, je pravzaprav nekaj najlepšega. Avtorji filma občinstvo čisto po cerkveno nagovarjajo v skromnost in sprijaznjenost s svojimi malimi življenji.
Film v današnjih zanimivih časih, če se izrazimo milo, deluje kot mehurček, ki je pov-
sem odrezan od resničnega sveta. Prikazuje težave, ki so danes povsem nerealne, saj gre za težave ljudi, ki jim ničesar ne manjka. Še več, očitno imajo vsega preveč, zato si delajo težave tam, kjer jih sploh ni, glede na konec filma pa je videti, da se tudi niso ničesar naučili. Kriza zanje ne obstaja oz. se dogaja drugim, zato film deluje odmaknjeno od občinstva, vendar je to bolj nesrečna posledica trenutnih razmer kot pa krivda filma. Morda pa bo g. Pevec posnel kakšno grenko-sladko komedijo o tem, kako junaki iz tega filma vsi po vrsti izgubijo službe in se ugonabljajo s tem, kako plačevati položnice in kako za vsako ceno obdržati svoj slog življenja. Takšne težave v odnosih bi v filmu delovale veliko bolj verodostojno.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Ljubezen prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magne-tična energija in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebuje. Zanimivo bo na delovnem mestu, kajti obiskala vas bo vila kreativnosti.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Svoje mnenje boste zagovarjali na odločen način. Trma se bo korak
za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bosta napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo namenja samo najpogumnejšim.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Pred vami je teden novosti in ugodnih priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaš trud poplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Zavedati se boste morali, da ni vse zlato, kar se sveti.
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Izpolnila se vam bo srčna želja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tise občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni!
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovati je koristne nasvete srečnega izvoljenca.
l DEVICA ± (23.8. - 22.9.)
Na delovnem mestu vas bo spremljala neodločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb - ki bodo nadvse koristne. Poglobili se boste tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost!
petek • 7. junija 2013
Za kratek čas
Štajerski	19
Štajerski TEDNIK
INDIJANSKA BOJNA SEKIRA
AMERIŠKI PISATELJ TWAIN
HENRIK IBSEN
SESTAVIL
EDI KLASINC
POTOČNA MRENA
PARTIZANSKA ENOTA
TVEGANA NAPOVED
PLIN ZA DIHANJE
OBER
KRATEK SKOK NA MESTU
SLED STOPINJ
DREVO S TRDIM LESOM
LOVSKO OBMOČJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PLOŠČA IZ SKRILAVCA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
OSENČEVA-NJE
SODOBNA BOLEZEN
POBOŽNA ŽELJA
NERODA, KREVSAČ
REŠETO
STRUPENA RASTLINA KOKOŠEVEC
PREBIVALEC RUSIJE
OČESNE ZAKLOPKE
ENAKOVREDNA VREDNOST
STARO STRUNSKO GLASBILO
PREBIV. HRVAŠKE
BOJAZLJIVEC
NADA DIMIC
RADIACIJA
ZAMAH S SEKIRO
NATRIJ
EKOLOŠKA RASA
LOJZE LAVRIČ
DELOVNI NALOG
ŽELEZNA SPONA
EVROPSKA VALUTA
SMUČAR (LUKA)
ČEBER, BEDENJ
ODPOVED
NAZEBA
TINA NOVAK
KAJTIMIR (KRAJŠE)
VRTENJE ŽOGE
PARADIŽ, EDEN
ZAGRABEK TRAVE
OTEKLINA, BULA
TRESKE
DIŠAVA, ZAČIMBA
NIKELJ
BOJAN NOVAK
PRODAJALEC SIFONA
VAS V OBČINI KOSTEL
OBLAČILO, OBLEKA (KNJIŽNO)
MESTO V ITALIJI
NAŠ KEMIK GOLOB
VROČI VODNI HLAPI
UGANKARSKI SLOVARČEK: AJBELJ = naselje v občini Kostel, EKOTIP = ekološka rasa, JANVIT = slovenski kemik Golob, LANDAVER = štirisedežna kočija, OTENJAVA = osenčevanje, POHRA = potočna mrena, SIFONAR = prodajalec sifona, SKRL = plošča iz skrilavca
■ejed 'ijAuef 'os^aii topo
'[jeq!v 'jeuo^s 'eaesfe|s 'uaa! '^ap te>i 'eqazod '^ajpo 'mi 'mq '"|"| 'duo^a 'bm '^as 'auoisod 'ubajh 'au| 'jea^ape 'sny 'eojuoio '0|esaaj>i '^aeneiuoi 'Sojjsoez 'his^ 'babis 'pajpo 'ejqod :ouabjopoa "3>HNVZ|}d>H A31IS3d
RADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 8. junij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 9. junij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
PONEDELJEK, 10. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.
10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 11. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA.
12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 12. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 13. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov
(Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 14. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. Vsako sredo med 18. in 19. uro.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
V pogledu denarja boste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba še spremeniti. V ljubezni bo nadvse koristne učinke imel pogovor. Razbremenili se boste tistega, kar vam je vlivalo nezaupanje. Pričakovati je, da vas čaka sreča in obilica ugodnih priložnosti.
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo mnogo možnosti za uspeh - prejeli boste tudi neko pohvalo. Čas bo v lastnem bistvu nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte v prihodnosti. Ljubezen: bistvo je očem nevidno...
Vaše srce bo ognjeno in radi boste pomagali drugim. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas povedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj iz preteklosti.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlašali. Na morebitne probleme boste morali pogledati s svetle plati. Zdravje: varujte se stresa in mrzlih pijač.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Od sebe boste oddajali magnetič-no energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Sreča se skriva na strani pogumnih.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
boste po prostem času. Toda na omenjeno bo treba še malo počakati. Svojih zadanih nalog se bo treba lotiti na aktiven način. Moč uspeha se bo lesketala v sodelovanju. Ljubezen prinaša obilico ugodnosti. Problemov ne boste sme ampak jih rešujte.
20 Štajerski
Po naših občinah
petek • 7. junija 2013
Markovci • Svetniki opozicije zavrnili rebalans proračuna
Na sejah nič več sokovi, ampak voda
Opozicijski svetniki občine Markovci so na ponedeljkovi seji zavrnil predlog rebalansa letošnjega proračuna ter predlog proračuna za prihodnje leto, kup očitkov pa so županu Milanu Gabrovcu namenili tudi ob obravnavi poročila nadzornega odbora.
Na seji v ponedeljek, 3. junija, se je zataknilo že ob obravnavi dnevnega reda, saj je Ivan Svržnjak predlagal umik predloga proračuna za leto 2014, ker po njegovih besedah ni bil usklajen z vsemi svetniškimi skupinami. Čeprav je župan Milan Gabrovec dejal, da je bil na vseh sejah odborov in ve, da so predlog proračuna za prihodnje leto povsod potrdili, je Svržnjak trdil, da na odboru za gospodarsko infrastrukturo o tem niso sprejeli nobenega sklepa. Tudi Marko Lepoša je menil, „da se mu zdi", da na seji tega odbora o predlogu proračuna za 2014 niso sprejeli nobenega sklepa, župan pa je znova zatrdil, da je v zapisnikih drugače. Očitno pa ni pomagalo, saj so županov predlog dnevnega reda zavrnili in za glas več potrdili predlog Svržnjaka.
Pritisk opozicije na župana se je nadaljeval tudi med pobudami in vprašanji, saj je Marko Lepoša, sicer predsednik PGD Markovci, dejal, da se mu ne zdi primerno, da od občine še vedno niso dobili nakazanega obljubljenega denarja za dejavnost društva v letošnjem letu. Župan mu je dejal, da bodo sredstva prejeli še pravočasno, češ „bo, ko bo". To pa je ujezilo Marjana Megliča, ki je županu zabrusil: »Če misliš, da smo vsi tukaj bebci, se motiš.«
Ko je Franc Ferčič predlagal, da bi godbo na pihala, ki je na tekmovanju dosegla srebrno priznanje, nagradili, pa je župan izrazil obžalovanje: „Žal mi je, a tega ne moremo storiti, saj mi sredstva, s katerimi razpolagam, nenehno krčite. Ker denarja že zmanjkuje, vidite, da na sejah nimate več sokov, ampak le vodo."
Še bolj se je zaostrilo ob obravnavi predloga za prvi rebalans letošnjega proračuna, saj je Ivan Svržnjak jasno povedal, da bodo zaradi tega, ker je župan nekaterim gasilskim društvom sredstva za letošnje leto že nakazal, PGD Markovci pa ne, v svetniških skupinah SLS in SDS glasovali proti predlogu rebalansa ter županu dal vedeti: »Ti si tu zato, da izvršuješ naše sklepe!« Pa je bilo dovolj tudi županu, saj je Svržnjaku in svetnikom opozicije očital, da so na vsaki seji proti nečemu, samo da so proti županu. »Kadarkoli kaj predlagam, vedno vse vidite napačno in vedno je 6 glasov proti mojim predlogom, 5 pa jih je za. Če bi delali brez nekih strankarskih interesov, z roko v roki, bi nam šlo brez problemov. Očitno pa mi želite le nagajati, a nagajate vsem 4700 občanom naše občine.« Ob tem je
Marko Lepoša županu zabrusil: »Glede na to, da si prek druge osebe naročil meni, da moram glasovati za rebalans, če želim, da bodo sredstva za PGD Markovci nakazana, sem se odločil, da bom kljub temu glasoval proti.« Župan je očitek zavrnil, Lepoši pa odkrito povedal, da je on tisti šesti glas, ki vedno pretehta na desno stran. Razpravi se je ponovno priključil Marjan Meglič in županu očital, da je glavni vzrok za nesporazume on (župan), ker se z njimi ne pogovarja.
Razpravo je želel pomiriti Franc Ferčič, ki je vse pozval k pomiritvi, saj bi morali delati v korist občanov. Ivan Svržnjak je amandmaja, ki so ju vložili, sicer umaknil, nato pa nadaljeval z očitki županu, naj pogleda statut, kjer je zapisano, kdo je najvišji organ in kdo o vsem odloča, da o vsem odločajo svetniki, župan pa njihove sklepe le izvaja. Ker pa je očitno tudi Svržnjak menil, da je razprava že preveč zaostrena, je županu predlagal, da sejo za 10 minut prekine, »da si bodo lahko tudi občani, ki sejo spremljajo prek SIP TV, malo odpočili«.
V drugem polčasu nič bolj umirjeno
Po odmoru je župan pojasnil, da so k predlogu rebalansa prejeli še en amandma, ki ga je predstavil Slavko Rožmarin. Šlo je za predlog, da PGD Stojnci, ki letos praznuje visok jubilej, zagotovijo sredstva za izdajo jubilejnega zbornika. A je bil Milan Majer proti, saj kot poveljnik občinske gasilske zveze ve, da do sedaj ni nobeno društvo prejelo sredstev za izdajo zbornika. Franc Ro-žanc je spomnil, da je PGD Stojnci prejelo letos najmanj
sredstev od vseh društev, Konrad Janžekovič pa je opozoril, da imajo jubilej tudi gasilci v Novi vasi, a ga bodo praznovali z grenkim priokusom, saj si bodo lahko na 18 let starem gasilskem vozilu privoščili le nove nalepke. Tako so amandma za zbornik PGD Stojnci za las potrdili, predlog rebalansa letošnjega proračuna pa zavrnili, saj je bilo za njegov sprejem le pet svetnikov, šest pa jih je glasovalo proti. Brez zapletov so potrdili le predlog odloka o zaključnem računu za leto 2012 ter poročilo o izvajanju programa varnosti v občini Markovci, ki ga je predstavil vodja medobčinskega redar-stva Robert Brkič.
Razprava pa se je ponovno razvnela ob obravnavi poročila nadzornega odbora. Čeprav je njegova predsednica Mateja Letnik ugotovila, da pri pregledu postopkov izvajanja javnih naročil niso ugotovili nobenih nepravilnosti, se je Marjan Meglič nasmehnil in postavil več vprašanj, nekoliko mu je pomagal še Svržnjak, a sta od predsednice nadzornega odbora dobila odgovor, da so sicer ponekod ugotovili manjša odstopanja, v glavnem pa kršitev ni bilo, saj je bilo vse v okviru zakonodaje.
Na priporočilo komisije za preprečevanje korupcije, ki je prejelo prijavo od skupin svetnikov občine Markovci, je nadzorni odbor opravil tudi nadzor nad gradnjo po-slovno-stanovanjskega objekta v centru Markovcev, nad izplačilom odškodnine KZ Ptuj v znesku 150.000 evrov, opravili pa so še pregled financiranja gradnje parkirišč ob poslovno-stanovanjskem objektu, upravičenost prestavitve transformatorske postaje ter nakup stanovanj v novem objektu s strani občine Markovci. Tudi pri tem niso
ugotovili nobene nepravilnosti, le nekaj odstopanj in priporočil, zato je v sklepni besedi Mateja Letnik poudarila: »Delovanje župana, občinske uprave in občinskega sveta je vse prej kot usklajeno. Tako župan kot svetniki so bili od občanov občine Markovci izvoljeni v upanju, da bodo pri svojih odločitvah, predvsem pa projektih, upoštevali mnenje in interese širše javnosti ter si sočasno prizadevali k realizaciji le-teh. Nesoglasja, ki smo jim priča od prvega dne njihovega mandata, vodijo le v povzročitev nepotrebnih dvomov v pošteno in gospodarno ravnanje z našimi skupnimi sredstvi. Od občinskega sveta pričakujemo, da bo v bodoče svoje morebitne dvome izražal pred sprejemom sklepov, od župana in občinske uprave pa, da bodo v bodoče občinskemu svetu in tudi drugim udeležencem v posameznih projektih zagotavljali predloge jasnih dogovorov in sporazumov, po katerih bodo jasno definirane tako pravice kot odgovornosti, predvsem pa bodo odražali težnjo po čim racionalnejši porabi občinskih sredstev ter tako upravičili namenskost in smotrnost njihove porabe."
Ker je župan ugotovil, da so bile preostale točke dnevnega reda vezane na rebalans, ki ni bil sprejet, je sejo zaključil. Takoj po njej pa je novinarjem izrazil obžalovanje, saj je zatrdil, da je zaradi nespreje-tega rebalansa občina ostala opravilno nesposobna. Med svetniki manjšinske županove koalicije pa je bilo slišati, da se je očitno že začel predvolilni boj opozicijske SLS in SDS za županov stolček, saj ni skrivnost, da naj bi ta za župana predlagala svojega kandidata, Marjana Megliča.
M. Ozmec
Od tod in tam
Hardek • Prevzeli novo vozilo
Foto: Viki Ivanuša
V soboto popoldne so na Hardeku člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva v družbi številnih domačinov prevzeli novo vozilo GVV1 za prevoz moštva. Ključe vozila je prevzel operativni gasilec Milan Roškar. Ob tem slovesnem trenutku je zaigral Pihalni orkester Ormož. Predsednik PGD Hardek Ivan Bauman je povedal, da so vozilo financirali s pomočjo občine in donatorjev. Stalo je 30.000 evrov, nadgradnja pa še dodatnih 7.800. Vozilo bodo uporabljali za intervencije, tekmovanja in druge potrebe društva. Društvo razpolaga z vso opremo, ki jo potrebuje pri svojem delu, tudi z GVC16/25 z 2500 litri vode. Društvo ima 178 članov, od tega okoli 35 operativcev. Izvažajo vedno, ko sopoklica-ni, najpogosteje ob požarih in naravnih nesrečah. Aktivni so tudi pri delu z mladimi, med drugim imajo tudi desetino pionirk, ki jih vodi Boštjan Petek. Požarni rajon društva obsega vasi Hardek, Pavlovci, Dobrava, Litmerk, Lešniški Vrh in del Lešnice.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Orfeju priznanja na Madžarskem
Foto: NS
Na 23. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Pecsu na Madžarskem je bil nastop komornega zbora Orfej (na posnetku) iz Ljutomera izjemno uspešen. Po letu 2009je bilo to že drugo sodelovanje Ljutomer-čanov na zborovskem tekmovanja v Pecsu, kije v preteklosti gostilo številne mednarodne tovrstne glasbene dogodke, leta 2010 pa sije pridobilo tudi naziv Evropska prestolnica kulture. Tekmovanje je potekalo v treh sklopih, zbori pa so se predstavili v sakralnem in prostem programu. Orfej, ki bo prihodnje leto praznoval 25-letnico delovanja, je na Madžarskem osvojil tako strokovno žirijo kotpubliko in prejel kar tri visoka priznanja: prvo nagrado mesta Pecs, posebno nagrado za najbolje izvedeno skladbo v sakralnem programu in nagrado za drugo mesto v absolutni konkurenci.
NŠ
Stročja vas • Bivalna enota za dementne
Foto: NS
Z odprtjem ljutomerskega doma starejših občanov (DSO) pred dvanajstimi leti ni bilo primernih prostorov za bivanje oseb z demenco. Znotraj doma so začasno uredili in namenili del prostorov za tovrstno obliko obolelih oseb, leta 2011 pa je bil z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve podpisan dogovor o izgradnji bivalne enote, ki se je na lokaciji ob novi osnovni šoli v Stročji vasi pri Ljutomeru že pričel uresničevati. Novozgrajeni prostori bodo vseljivi ob koncu letošnjega leta. Celotna vrednost naložbe znaša dva milijona evrov. Pristojno ministrstvo je zagotovilo sredstva za gradnjo in ureditev okolice, prispevek občine Ljutomer je v komunalno urejenem zemljišču, DSO Ljutomer pa bo skupaj z ministrstvom priskrbel denar za opremo. V novi bivalni enoti bo stanovalcem zagotovljen t. i. družinski sistem bivanja. Prebivanje bo namenjeno dvema skupinama, ki bosta šteli 12 oseb.
NŠ
petek • 14. junija 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
.no»raton

za6nemo
Letos na Ptujui
.........iŠ^junU........
.....www.'polimaraton.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. junija 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	J
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD 5
-	KREDITI NA POLOŽNICE	j BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
Prireditvenik
ZNAMKA	LETNIK CENAc		OPR.	BARVA
BMW 1251AVIDMATIC, 4 VRATA	206!	13V	THMPOMAT, XBION, ŠP. POOV.	ČRNA KOV.
DIMEN C41jlSVVT1l,SU)	2066	S.9)OJIO	TBRPOMATWERV.KRJKA	ČRRAKOV.
emWEN XSARAZJI HOI EXCLUSIVE	2062	IV	Z.LASINIK, KUMA, F0T.RAČUNAL	SREBRNA KOV.
CHEVKOLfT LACETT11.416V	2007	UNJO	OPRAVUERVEUH SERVIS	SREBRNAKOV.
HAT SCUDO VAN COI« FUR80H 1.9 TD	2066	2.31166	MOŽNOST ODBITKA BDV	DELA
FORD CMAXTHEW 1.6. S VRAT, SLO	2066	¡.MOJ»	KLIIHA, ALU UORL, 4 AIBRAG	SREBRNAKOV.
FORD C-MAXTREHl 1.ETDCI	ROVO	ODIOME	TABID PUIS PAKET+DOOMB	SREBRRAWIA
FORD HESTA US THEM). 5 VRAT. SLO	2069	7.96OJI0	AVTJQIMA, POT. RAČ, I.IAST.	ZEIEMIEEZEKOV.
FORD HESTA 1.251 TTTANIUM, 5 VRAT	2012	10.98,11	TESTNIjXKnWL PAKETJHIIPORR.	HOTMAGENIAKOV.
FORD HESTA 1.4 IKED SVRAT	2099	7.B6OJI0	1.LAST, P0RLSEHVJHJ, H6HA	MOORAKOV.
FORD HESTA 1 jI. COMFORT, S VRAT, SLO	2096	S.J90JI6	1.LAST, POIRSERVJINJ, KUHA	MODRAKOV.
FORD FOCUS KARAVAN 1.616V	2007	6.9BOJIO	ooa 4 ZIMSKE GUIE NA PLAT.	SREBRNAKOV.
FORD HISWM 1.E COMFORT	2099	¡.HOJI	ALU PLAT., AVT. KLIMA, NREGL	lEMNOSVAKOV.
FORDHKATRENDZ.DTDCI 4XZ-AKCUA	ROVO	0019,520,1»	DORLOPRHHA ZA DOPLAČILO	DEIA, ČRNA, KHARKOV.
FORD TRANSIT 300S 2.D □	2094	5.990,00	VLEČ.KUIIKA, 7 SED.+TOVOR	BELA
HORDA ACCORD ¡.JSVRAT	1991	1,9)0,1»	USNJE, NAVIGACIJA. ALU PUT.	ČRNA
HASPEMLilOPUT	2093	2.390LOO	SAM053446KRÍ1.LAS1NM	SREBRNAKOV.
MAZDA 32314,41IRATA	1991	1,150,1»	SIOVEHSKWXAR	RDEČA
MITSUBISHI 1200 Z.5 0, SLO	111)	6.700100	ROLBAR, VLEČNA KLJUKA, KLIMA	SIÑRAK0V.
oraiiMVALEisui	2094	4,9)0,11	KUMA. VlfČNA NAPR., 1.LASINIK	SREBRNAKOV.
OPE CORSA l¿16V,S VRAT	2093	2.990100	1.IASniK¿ARÜIRAN,1XAB	SREBRNAKOV.
PEUGEOTIOG 1.1 POP ABT.5VRAT	2092	13)0,11	1XAB,P0mJENA SERVISNA KNJKA ZUTAKOV.	
PEUSE0T2071.4.5VRAT	2010	7.990100	SONČNAS1REHA¿AMD30000KM lEMNOSVAKOV.	
PEUREOIRCZ COUPE 1.6 SLO	2010	19,500,11	BKEIH, PARK SENZORJI	ČRNA KOV.
RERAULT MESARE 1.61EVJERURESM	2099	7.990100	POTOVALNI RAČIMA1NIMBS	ČRRAKOV.
RENAULT MODUS I.S DO. ELAN. 5 VRAT	2099	6,3)0,11	KUMA, MEGL,POT. RACJIBVX	SVJMODRA RCOV.
HENAULT LAGUNA 1J DO KARAVAN	2092	2490JI6	AVTJQIMV4UUMEHAPIAT.	UMNO SIVA KOV.
SEAT ALTEA l.9IDI]ll¿ VDAT, SIR	2007	9490,00	OPRAVLJEN GLAVNI SERVIS.	SREBRNAKOV.
SEAT LEON 1 j, 5 VRAT, SLO	2093	3.790JI9	KUMA, AOS, 1.IASIRIK	ZUTAKOV.
VW PASSAT 1.9 TTH KARAVAN, SLO	2094	5.79QLOO	EjT.MBU,1EMP0MAT,VIEČ.NAP.	SVJRODIAKOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.nat/avtomobilipr				
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
|PT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena >
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Do konca februarja -20% gotovinski popust
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 7.6.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Modro - jon. 12:00 Resi TV Ormož KuRinjica
pon.
17:00 Povabilo na kavo -oon. 17:30 Jana o zdravju -SNG"
Balet - pon. 18:00 Info kanal
19:35 Film Campus - Sladic ne maram
nreveč -pon ] rili "------
19:40 Film Campus - Svoboden kot
kokoš -pon. 19:50 Film Campus - Ples s kurentom 20:00 Ptujska kronika - pon. ^mR 20:20 Učinkovita prenova javne razsvetljave 20:20
v Mestni občini Ptuj 20:30 Sport(no) -17. oddaja - poni 21:00 Cista umetnost ■
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 9.6. 920 "
li:OO Cista'umetnost -19. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna-oon. 13:35 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 14:05 Sport(no) -17. oddaja - pon. .. . . 15:15 Gostilna pr Francet - 32. oddaja Manbor Opera in 17:30 Film Campus - Ei Kurento (Kurent)-pon 17:40 Film Campus - Ples s kurentom - pon. 17:50 Učinkovita prenova javne razsvetljave v
Mestni občini Ptuj - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:40 Sport(no) - Predstavitev šahovskega
društva Ptuj - pon. 19:05 Moč glasbe nas združuje 4. del - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon.
■abilo na kavo - porfl 20:50 Sport(no) -17. oddaja - pon
______________________ J. oddaja-pon
21:25 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:45 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 8.6.
9:00 Ptujska kronika - pon.
10:25 Modro-pon.
11:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
13:00 Pregled tedna
13:20 Ren TV 0rmo2-pon.
15:15 Kumniica - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
17:30 Jana o zdravju - SNG Maribor Opera
in Balet - pon 8:00 Ptujska kronika - oon. 8:20 Cista umetnost -19. oddaja - pon.
21:20 Motoscena - 21. oddaja - pon. ttdftCislMHlMÉdMÉM
8:45 Pregled tedna^pll^H 9:30 Rajski vrtovi Fidžija - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon h
20:20 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon. h 21:20 Fi m Campus - Kot doma -< 21:30 FImCampus-KosmataIfl 21:40 Film Campus - Babica»« 22:00 Ptujska kronika - pon.
on.
ima-M^ ata ljubezen -
i.
21:40 Cista umetnost -19. oddaja - pon.
Ponedeljek 10.6.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:20 Kuhinjica - pon.
9:45 Modro - pon.
10:15 Info kanal
10:45 Pregled tedna - pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Pregled tedna - pon.
19:30 Jana o zdravju - SNG Maribor Opera in
Balet - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Učinkovita prenova javne razsvetljave v
Mestni občini Ptuj -pon. 20:30 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Sport(no)-17. oddaja-pon 21:30 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:50 Film Campus - Babica -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
pon
www.petv.tv
Spremljate nas lahko tudi na T2 in SI0LIV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik		Oprema	Barva
renault espace 2.2 dci privilege	2006	5.600,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes- benzb180cdi	2005	9.490,00 €	klima	kov. črna
micr0car mc1	2004	4.300,00 i	alu plat.	kov. sv. modra
peugeot 3071.616v d-sign	2007	6.300,00 €	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 3081.616v c0nf0rt pack	2011	9.600,00 €	12.000 prev.	kov. srebrna
$k0da 0ctavia2.0tdi4x4c0mf.	2007	7.600,00 i	serv. knjiga	kov. siva
aixam 400 sl evolution	1998	2.990,00 €	alu plat.	kov. b0rd0
peugeot 4071.6 hdic0nf0rt limu.	2007	6.950,00«	prvi last.	kov. Črna
volkswagen polo 55	1995	580,00 €	central. zaklep.	kov. viola
peugeot partner 2.0 hdifurg0n	2006	2.990,00«	prvi last.	bela
volkswagen beetle 1.6	2000	3.350,00«	serv. knjiga	Črna
renault clio 1.5 dci auth. pack	2004	2.990,00«	prvi last.	kov. srebrna
opel astra 1.416v n-j0y	2005	4.800,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
nissan almera 1.5 dci acenta	2003	3.600,00«	serv. knjiga	kov. mišjesiva
renault cli01.216v expr.c0nf.	2006	4.150,00«	prvi last.	kov. mlsjesiva
volkswagen bora 1.9tdi	2002	3.950,00«	serv. knjiga	kov. 1. modra
opel astra 1.616v enjoy	2010	9.900,00«	28.000 prev.	kov. mišjesiva
renault k0le0s 2.0 dci expr. 4x2	2008	11.200,00«	55.000 prev.	kov. srebrna
chevrolet ave01.416v elite	2008	4.200,00«	prvi last.	kov. modra
renault cli01.216v st0ria	2009	4.250,00«	klima	kov. sv. zelena
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
o pMiklavž d.AA
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
audi a4 2,0 tdidpf e business line	2010	15.970,00	navi.	kov. siva
bmw serija 3:3180 touring	2004	4.980,00	kuma	kov. črna
citrden c31,4 hdi confort	2010	7.750,00	kuma	bela
citroen c4 picass01,6 hdi dynamique fap	2010	10.970,00	sl0.	kov. srebrna
ford focus 1,6 tdci trend	2010	7.680,00	kuma	bela
hyundai 1201,2 dynamic	2010	6.500,00	kuma	bela
nissan x-trail 2,2 dci columbia pack	2006	8.580,00	sl0panorama	kov. siva
opel astra 1,616v sport gtc	2005	5.290,00	usnje, xenon	kov. črna
opel insignia 2.0 cdti cosmo ecoflex	2010	13.660,00	xenon, radar	kov. siva
opel vectra karavan essentia 1.9 cdti	2006	4.990,00	kuma	kov. črna
peugeot 207 premium 1.4 hdi	2010	6.480,00	dig. kuma	bela
peugeot407 confort pack 1,6 hdi	2009	7.980,00	kuma	kov. srebrna
renault megane grand! 1,5 dci dynamio. plus 2008		5.980,00	kuma	črna
renaultscenic 1,5 dci expression	2011	10.770,00	kuma	kov. črna
seat altea xl stylance 1,9 tdi	2008	8.880,00	kuma	kov. črna
volswagen golf trendune 1,6 tdi	2011	10.980,00	bluemomon, tech kov. sv. modra	
volkswagen passat 1.9 tdi sportune	2005	8.280,00	kuma	kov. srebrna
ODKUP VOZIL V ENI URI
tCC RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00 Hit poletja; Nastopajo: Ansambel Pogum; Ansambel Spev; Ansambel Lojzeta Slaka; Modrijani; Vitezi celjski; Alpski kvintet; Navihanke; Helena Blagne.
RADIOPTUJ
50 let
www.radio-tednik.si
Petek, 7. junij
11:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv, Vičava: strokovno vodenje po razstavi Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju; predstavitev dela in poslanstvo arhiva ob 12.00 15:30 Tinje, knjižnica: ogled razstave o Jožetu Tomažiču in pohod Zakladi Tinjskega
Pohorja, Ančnikovo gradišče 16:00 Lancova vas, vaški dom: Oj, lepo je res na deželi, 30-letnica FD Lancova vas,
predstavitev knjige Nežke Lubej 17:00 Lancova vas, šotor pri vaškem domu: praznik KS Lancova vas in 10 let Društva
podeželskih žena in deklet Lancova vas 17.00 Majšperk, večnamenska športna dvorana OŠ Majšperk: dan Vrtca Majšperk,
prireditev na temo Ko bom velik, bom ... 18:00 Maribor, Botanični vrt Univerze v Mariboru: Gala koncert v rožnem vrtu z degusta-
cijo vin in hrane, Fiero spirito, program arij iz oper in operet ob 20.00 18:00 Ptuj, razstavišče Stari zapori: odprtje zaključne razstave slikarske kolonije Grad
Turnišče - včeraj, danes, jutri 20:00 Jeruzalem, dvorec Jeruzalem: Salon Jeruzalem 2013, koncert Neisha z bendom, KID Kelih
20:00 Poljčane, Dom športa in kulture: slavnostna akademija s podelitvijo priznanj, DPD
Svoboda Slovenska Bistrica 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Katalena
20:30 Maribor, Narodni dom: Odprimo vrata mladim talentom, dobrodelni koncert Big banda Konservatorija za glasbo in balet Maribor s solisti, Rotary Club Maribor Grad
20:30 Ptuj, turnirski prostor ptujskega gradu: predstava Črni križ pri Hrastovcu, dramska sekcija KD Grajena, za izven, če dežuje, odpade
Sobota, 8. junij
9:00 Ptuj, center Mercator na Špindlerjevi: razstava Gobarskega društva Ptuj
9:00 Ptuj, ptujsko jezero Ranca: začetek poletne sezone
9:00 Ptuj, tržnica: Ptujska tržnica Tuu Ptuj, predstavitev in prodaja izdelkov kmetij z
razstave Dobrote slovenskih kmetij, FS Stara garda društva Beskyd iz Češke 9:00 Zgornja Ložnica: pohod po Stepišnikovi poti
9:30 Jeruzalem, dvorec Malek: Salon Jeruzalem 2013, srečanje sommelierjev 10:00 Maribor, Umetnostna galerija: vodstvo s kolesarjenjem po kolesarski poti Forma viva Maribor
10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček, ogled filma Otroci z gore Napf in izlet na kmetijo 10:00 Videm, občinska dvorana: Vidovi dnevi - odprtje razstave ročnih del sekcije Zankice KD Videm
11:00 Jeruzalem, Dvorec Jeruzalem: Salon Jeruzalem 2013, odprtje salona, odprtje tržnice tipičnih prleških izdelkov in strokovna degustacija renskih rizlingov, kosilo z vini vinarjev Salona Jeruzalem ob 13.00, srečanje udeležencev poletne šole enološki dnevi ob 14.00, predavanje o salonskih vinih ob 16.00 13:00 Velika Nedelja, klet Kogl: srečanje s štajerskimi vinarji in svežimi vini, Brencl
Banda, razstava, beraška malica 15:00 Videm, dom patra Miha: Vidovi dnevi - odprtje fotografske razstave učencev OŠ Videm
16:00 Leskovec, pred gasilskim domom: 18. kmečki praznik, Gremo hmela brat, kulturni program, kmečke igre ob 17.00 in podelitev priznanj ob 18.00, zabava s Tanjo Žagar, TD Klopotec 16:00 Leskovec: Vidovi dnevi - kmečki praznik Gremo hmela brat 16:00 Videm, Vidova klet: Vidovi dnevi - predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja vina 2013
17:00 Lancova vas, vaški dom: razstava ob 10-letnici delovanja Društva podeželskih
žena in deklet Lancova vas, do 19.00 19:00 Lancova vas, prireditveni šotor ob vaškem domu: Oj, lepo je res na deželi, 30-le-
tnica FD Lancova vas, slavnostni koncert FD Lancova vas 19:00 Lancova vas, šotor: Vidovi dnevi - slavnostni koncert FD Lancova vas 19:00 Podlehnik, vila Gorca: večer ljudskih pevcev, Ljudski pevci Kopači kulturno folklornega društva Podlehnik 19:30 Maribor, cerkev sv. Magdalene: koncert vokalne skupine Cantilena KD Podlehnik s komornim orkestrom
20:30 Ptuj, turnirski prostor ptujskega gradu: predstava Črni križ pri Hrastovcu, dramska
sekcija KD Grajena, za izven, če dežuje, odpade 21:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: KOŠ grajski večeri, fotografska razstava Vida Vorši-
ča in koncert skupine Balladero 21:00 Ptuj, hotel Mitra: Swing plesni večer
Nedelja, 9. junij
8:00 Videm, občinska dvorana: razstava izdelkov sekcije Zankice, KD Franceta Prešerna Videm
8:00 Videm, občinska dvorana: Vidovi dnevi - razstava ročnih del Zankic KD Videm 9:00 Ptuj, center Mercator na Špindlerjevi: razstava Gobarskega društva Ptuj 10:00 Poljčane: promenadni koncert
11:00 Cirkulane, turistično-prireditvena dvorana: razvitje čebelarskega prapora, pogostitev v šotoru, Čebelarsko društvo Cirkulane 11:00 Žetale, pred prosvetno dvorano: odprtje razstave likovnih del 13. slikarskega Ex tempora Žetale 2013
14:00 Lancova vas, vaški dom: razstava ob 10-letnici delovanja Društva podeželskih
žena in deklet Lancova vas 14:00 Videm: Vidovi dnevi - pohod po Srakačevi poti (odhod izpred Občine) 15:00 Kebelj, večnamenski dom: koncert okteta Lipa 15:00 Križeča vas: TD Lucija, 11. večer naše glasbe 15:00 Slovenska Bistrica, grad: Mladi bistriški nadebudneži - finale 16:00 Lancova vas, prireditveni šotor ob vaškem domu: Oj, lepo je res na deželi, 30-le-
tnica FD Lancova vas, mednarodno srečanje folklornih skupin 18:00 Kidričevo, restavracija Pan: poletni koncert Pihalnega orkestra Talum iz Kidričevega 19:00 Ormož, Dom kulture: jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja ženskega pevskega zbora Okarina
19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert Grajske harfe, učenk za harfo ZGŠ v
samostanu sv. Petra in Pavla z gosti 20:30 Ptuj, turnirski prostor Ptujskega gradu: predstava Črni križ pri Hrastovcu, dramska sekcija KD Grajena, za izven, če dežuje, odpade
Ponedeljek, 10. junij
17:00 Videm, šotor pri šoli: Vidovi dnevi - muzikal Aličin čudežni svet učencev OŠ Videm 18:30 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: zeliščarski večer, Jože Majes, predstavitev
knjige Zdravnik zdravi, narava ozdravi 19:00 Videm, šotor pri šoli: Vidovi dnevi - dan folklore
Torek, 11. junij
9:00
9:30
Videm, dom patra Mihe: Vidovi dnevi - mala likovna kolonija Haloze 2013 (do 17:00)
Ormož, park: delavnica, potep po ormoškem parku, CSO Ormož 18:00 Hajdina, pred PSC: odprtje razstave ročno izdelanih lutk Lutkovne sekcije in dokumentacije o KPD Staneta Petroviča Hajdina, kulturni program in podelitev srebrnih in bronastih Linhartovih značk 19:00 Videm, občinska dvorana: Vidovi dnevi - gledališki večer Na svidenje nad zvezdami
21:30 Ptuj, pred Gledališčem: premiera predstave Paule Vogel, Najstarejša obrt, če bo deževalo, bo predstava v gledališču
Mestni kino Ptuj
Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9. junij: 17:00 Mali volkodlak Dolfi; 19:00 Otrok iz
zgornjega nadstropja; 21:00 Opomba Sobota, 8. junij: 10:00 Kino vrtiček, ogled filma Otroci z gore Napf in izlet na kmetijo
www.tednik.si
petek • 14. junija 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Go-rišnica, telefon 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.

UM
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo.arnus.si.
Brezplačni odvoz odpadne električne in elektronske opreme ter odkup odpadnih računalniških komponent. Gsm 040 22 88 22, www.ekologo.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE rjave, grahaste, stare 13 tednov, prodam, 4,20 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 29, tel. 792 35 71.
KUPIM manjšo samonakladalko Sip in tračni obračalnik. Tel. 041 555 049.
PRODAMO drva, bukova, rezana na 25 in 33, in pelete za kurjavo, možna dostava. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojke in kupim tračni obračalnik, rotacijsko kosilnico in na-kladalko, lahko starejšo. Tel. 041 368 437.
PRODAM 60 litrov gemaja. Tel. 040 573 117.
PRODAM telico simentalko, brejo, ali menjam za teleta. Tel. 041 886 520.
PRODAM koze in dva burska kozla (eno leto, pet mesecev) za nadaljnjo rejo. Tel. 041 783 224.
KUPIM traktor s priključki. Gsm 041 235 349.
PRODAM komat (konjsko vprego) za konja. Gsm 051 234 885.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg (okolica Ptuja). Tel. 041 872 927.
KOSILNICO BCS in LR-nakladne panje prodam. Tel. 031 207 1 12.
PRODAM teličko simentalko, staro 5 mesecev. Tel. 031 801 527.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
PRODAM dve gradbeni parceli na lepi sončni legi, na mirnem okolju ob gozdu v Zamušanih, Tel. 031 764 432.
KUPIM manjšo samonakladalko Sip in tračni obračalnik. Tel. 041 555 049.
PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, menjam tudi za vikend ali manjšo hišo v okolici Vidma. Tel. 031 669 145.
PRODAM hišo v Destrniku, Vintarovci 46 a, cena po ogledu.Tel. 03 586 33 79 ali 031 805 489.
ODDAM gostinski lokal v najem v okolici Ptuja. Tel. 031 895 529 ali 02 781 53 01.
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konca leta 2013. Informacije 041 646 662. Lon-čarič Aleksander, s. p., Hajdina.
NOVEJŠO hišo v okolici Vidma z veliko parcelo oddam zaposlenemu paru za 400 € na mesec. Tel. 051 848 241.
DOM-STANOVANJE
V SKORBI v bližini toplic damo v najem petsobno stanovanje z garažo, komplet opremljeno, takojšnja vselitev. Tel. 041 614 474.
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam osebni avto Mercedes C 220 dizel, letnik 2003. Tel. 041 253 405.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM elektromotor, trofazni, dvojnik 5 KS. Tel. 031 669 145.
PODARIMO dva mlada psička, me-šančka, nizke pasme, primerna za otroke, igriva. Tel. 040 478 755.
IŠČEM psa, starega do 1 leta, velike rasti, črnega, dobrega čuvaja. Tel. 757 26 71.
POZDRAVLJENE punce ali mamice. Je kje kakšna stara od 35 do 46 let, ki bi mi pomagala vzgajati dva otroka ter se sčasoma preselila k nam. Potrudil se bom, da ti ne bo žal. Javite se samo resne s kratkim SMS na tel. 051 722 135.
STE PRIPRAVLJENI NA SPOMLADANSKO ČIŠČENJE?
NOVO!
SPLETNA TRGOVINA
/w.gitas.si
Zgornje Bitnje 1, 4209 Zabnica Trgovina: 04/23-15-700, servis: 04/23-15-690 gitas@gitas.si, www.gitas.si
URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER
PRODAJNI PROGRAM: • VISOKOTLAČNI ČISTILNIKI • SESALNIKI • POMETAČI • VRTNE ČRPALKE • PARNI ČISTILNIKI,...
AVTOMOBILI
: GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
BsUslWI
m mmm
WiVJ I MtTJ =IJ J MBNB
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
[ ZNAMKA	LETNIK CENA	< OPR.	
FORD C-MAX1.6 TDCi	2005 5.490,00	KLIMA, SLO	K0V.M0DRA
CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi	2010 7.990,00	1.LAST.,TEMP0MAT	BISERNO BELA
AUDI A6 2.7 IDI	2005 9.990,00	AVT. KLIMA, SLO	KOV.SREBRNA
BMW 520 d F10 AVTOIUIAHC	2011 32.990,00	VSA OPREMA	MODRA
OTROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2008 8.990,00	AVT. KLIMA	K0V.SIVA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDU	2007 6.490,00	PRVI UST.	KOV.SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 COTI	2010 13.490,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
VOLKSWAGEN POLOI.2	2005 3.990,00	1.LASTNIK	RUMENA
CITROEN C3 PICASS01.6 Hdi	2010 9.490,00	AVT. KLIMA	BISERNO BELA
AUDI ALLROAD 2.5 IDI Q	2004 7.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	K0V.SIVA
CITROEN C5 2.0 Hdi	2003 2.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008 6.790,00	AVT. KLIMA	K0V.ZLATA
BMW 318 d TOURING	2009 13.990,00	VSA OPREMA	KOV.ČRNA
FORD C-MAX1.6 TDCi	2009 8.990,00	1.LAST.	BISERNO BELA
OPEL VECTRA 1.9 CDU	2006 6.990,00	COSMO	K0V.ČRNA
BMW 318 d TOURING	2004 5.490,00	KUMA	KOV.ČRNA
RENAULT MEGANE1.5 Dei	2008 5.990,00	1.LAST, SLO	KOV.SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostlček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
Dobrodelna akcija za OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Pošljite SMS-sporočilo s ključno besedo PTICKI na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za novogradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani www.osl-pivka.si.
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Otvoritev sejma KOS 2013 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka inMajolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Lenart - Preko zelenih gričev 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Revija pevskih zborov OŠ Markovd 09:10 ŠKL
10:00 Lenart - Preko zelenih gričev
12:00 Seja sveta občine Markovci - posnetek
15:00 Seja sveta občine Dornava - posnetek
17:00 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 75. let FD Anton Štrafela Markovci
21:30 Ujemi sanje
23:00 Polka Majolka
23:55 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Mesečna Kronika Iz občine Hajdina 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Revija PZ DU Spodnje Podravje 13:00 Zaključni koncert zborov OŠ Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL
17:00 Srečanje ljudskih pevcev na Destmlku 18:30 Lenart - Preko zelenih gričev 20:00 Ob prazniku Občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Ljudski pevci s Tumlšč se Predstavijo 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani
18:00 Revija PZ DU Spodnje Podravje 20:00 75. let FD Anten Štrafela Markovci 21:30 Revija pevskih zborov OŠ Markovci 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
SPOMIN
Danes, 7. junija, so minila 3 leta, odkar nas je zapustil
Andraž Krajnc
BELAVŠEK 33, ZG. LESKOVEC
Hvala vsem za prižgano svečko v spomin nanj.
Tvoji najdražji
Morda pa si šel, da nam prostor pripraviš, da bomo pripravljeni, čakaš...
(Tone Pavček)
V SPOMIN
Franc Kukovec
IZ OREŠJA
Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in z lepo mislijo posto-jite ob grobu.
Tvoji najdražji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče pa ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva sedem let, odkar nas je zapustil
Jože Rižner
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka in brata
Janeza Cafuta
IZ SELIŠKARJEVE ULICE 19, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj in osebju Splošne bolnišnice Ptuj, Društvu upokojencev Haj-dina, govorniku g. Šegulu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Njegovi najdražji
Ni vaju več na vrtu, ne v hiši, nič več glas vajin se ne sliši. Če lučko na grobu ugasnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in prababice
Marije Petek
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih neizmerne bolečine.
SPOMIN
11. aprila je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi ata, dedek, tast in pradedek
Franc Petek
IZ SOBETINCEV
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
www.ted nik.si
Ptujska Gora • Ob odprtju prenovljene starotrške hiše
Zasadili štiri cepiče najstarejše trte na svetu
Tik pod mogočno baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori so prenovili nekdanjo starotrško hišo, v kateri so uredili etnološki muzej, ob njej so zasadili zeliščni vrt in postavili brajde, zasadili so štiri cepiče najstarejše trte na svetu.
■ v-
■ V-
Množico krajanov in gostov, ki so se v sredo, 29. maja, zbrali ob prenovljeni starotrški hiši pod znamenito ptujskogorsko baziliko, le nekaj metrov od zgradbe tamkajšnje osnovne šole, so na zasanjan sprehod v preteklost popeljale ljudske pevke iz Ptujske Gore ter nato še učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole. Kot je v nagovoru poudarila županja občine Majšperk Darinka Fa-kin, so bila vsa gradbena dela in prenova starotrške hiše končana že v lanskem letu, letos pa so dokončno uredili še notranjo preobrazbo ter okolico. Ob hiši so pridne roke članic društva žena Tisa uredile še zeliščni vrt, nad katerim so postavili še braj-de, po katerih se sedaj že vzpenja potomka najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta. Ker podrobnejše zgodovine starotrške hiše še ne poznajo dovolj dobro, je po mnenju županje raziskava njene preteklosti lahko za nekoga še izziv. Sicer pa so njeno posebnost opazili že pred leti in ugotovili, da je bila njena podoba takšna, da bi jo bilo vredno ohraniti za kasnejše rodove. Z dotedanjim lastnikom Emilom Škrinjarjem so se dogovorili za odkup hiše in jo pred petimi leti za 16 tisoč evrov tudi odkupili.
Takoj zatem so pričeli s pripravo projektov za njeno rekonstrukcijo, tako da so bili pripravljeni na razpis za sredstva Ministrstva za kulturo, gozdarstvo in prehrano, na ukrep 323, to je za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Prijavo na ta razpis so vložili avgusta 2011, skupaj s prijavo za obno-
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju prenovljene starotrške hiše na Ptujski Gori so se zbrali številni domačini in gostje, tudi iz Ptuja in Maribora.
vo podružnične osnovne šole na Ptujski Gori, marca lani pa so prejeli sklep, da so na obeh razpisih tudi uspeli. Za sofinanciranje obnove starotrške hiše na Ptujski Gori so tako prejeli 65.837 evrov, na osnovi javnega razpisa je prenovitvena dela dobil domač izvajalec Jože Žol-ger s podizvajalci, medtem ko je dela za obnovo šole dobilo podjetje iz Lenarta. Vmes so se uspeli dogovoriti tudi z dotedanjim stanovalcem v tej hiši, da se je preselil v Majšperk, kjer so mu uredili stanovanje, takoj zatem pa so pričeli obnovo in jo julija lani uspešno končali, nato pa so v njeno notranjost namestili nekaj primerne opreme.
Prenovljena starotrška hiša, v kateri je urejen nekakšen etnološki muzej, saj je opremljena s starinskim pohištvom in drugimi predmeti, je sedaj v upravljanju Turističnega društva Ptujska Gora, v občini Majšperk
pa so prepričani, da bodo odslej številni romarji, ki se zbirajo in obiskujejo baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori, ostali pri njih še kakšno uro dalje, se sprehodili po številnih potkah, ki obkrožajo ptujskogorski hrib in si ob tem z zanimanjem ogledali tudi starotrško hišo z zeliščnim vrtom in brajdami s potomko najstarejše trte na svetu. Ob dosežku, ki je pomemben za celotno občino, je županja namenila zahvalo glavnemu izvajalcu obnovitvenih del Jožetu Žolgerju in podizvajalcem, ki so pri obnovi celotnega objekta morali strogo upoštevati večkrat spremenjena navodila
Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zahvalila se je tudi sodelavcem v občinski upravi ter Jožetu Korezu in Stanku Glažar-ju, ki sta izdelala in postavila brajde ter mizo s klopjo ob lipi, ter seveda predsednici društva žena Tisa Anici Tominc in vsem članicam, ki so poskrbele za ureditev in zasaditev zeliščnega vrta, za pogon in preizkus krušne peči v hiši ter za številne dobrote, s katerimi so postregli udeležencem ob odprtju. Skrbnik najstarejše trte in mestni vi-ničar Stane Kocutar je listino, oziroma certifikata o izvirnosti stare trte v imenu MO Maribor svečano predal majšperški
županji Darinki Fakin, ta pa je nato skrbniku trte v občini Majšperk Radu Rodošku izročila knjigo spominov, v katero bodo vpisovali vtise obiskovalcev. Ob predaji je Stane Kocutar izrazil veselje, da prihaja potomka najstarejše trte na svetu tudi pod Ptujsko Goro ter pojasnil, da je starost trte, za katero je bilo ugotovljeno, da je stara 350 let, vpisana v svetovno knjigo rekordov, kmalu pa naj bi jo vnesli tudi v seznam svetovne dediščine Unseca.
Potem ko je hišo blagoslovil rektor ptujskogorske bazilike pater Janež Šamperl, so trak pred njenim glavnim vhodom simbolično prerezali županja Darinka Fakin, predsednica Turističnega društva Tanja Lesko-var ter podjetnik Jože Žolger. Njeno bogato opremljeno notranjost s starinskim pohištvom so si skupaj s številnimi obiskovalci tudi ogledali, nato pa pod brajde starotrškega vinograda zasadili štiri cepiče najstarejše trte na svetu, modre kavčine iz mariborskega Lenta. To pomembno opravilo so skupaj opravili županja Darinka Fakin, Stane Kocutar, Rado Rodošek ter predsednici obeh društev. Tako je Ptujska Gora poleg znamenite bazilike odslej bogatejša še za tri nove in ogleda vredne turistične zanimivosti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tudi staro krušno peč so popolnoma obnovili in usposobili, tako da so ob odprtju v njej že pridno pekli.
Foto: M. Ozmec
Mariborski mestni viničar Stane Kocutar (desno) in skrbnik ptujskogorske trte Rado Rodošek (levo) sta ob pomoči županje Darinke Fakin zasadila štiri cepiče najstarejše trte na svetu.
Napoved vremena za Slovenijo
Črna kronika
Poskus ropa cvetličarne
3. junija ob 10.30 je v cvetličarno na Ptuju vstopila s kapo preko obraza in s črnimi rokavicami zamaskirana ženska, ki je v roki v vrečki držala predmet, podoben pištoli, in razpršilec, s katerim je poškropila cvetličarko. V hrvaškem jeziku je zahtevala denar. 24-letna oškodovanka je pokazala blagajno, v kateri je imela 85 evrov menjalnega denarja, in torbico, v kateri je imela 10 evrov. Denarja pa ni hotela izpustiti iz rok, zaradi česar je med njima prišlo do prerivanja, pri tem pa je cvetličarka roparko iz cvetličarne potisnila na pločnik. Tam je na glas vpila, tako da ji je na pomoč prišla druga oseba, s katero sta 69-letno napadalko fizično obvladali. Pri tem se je cvetličarka poškodovala po levi roki. Policisti bodo zoper osumljenko podali kazensko ovadbo.
»Pozabil« vrniti vozilo
Policisti PP IU Maribor so 2. junija na avtocesti A5 zunaj naselja Lenart ustavili voznika osebnega avtomobila znamke BMW. Državljan Poljske je vozil vozilo, ki si ga je 24. maja na letališču v Barceloni (pri rent-a-carju) izposodil državljan Italije. Ta vozila do dogovorjenega datuma, t. j. do 29. maja, ni vrnil, ampak ga je 2. junija v Italiji predal državljanu Poljske, ki ga je nato imel namen odpeljati v države vzhodne Evrope. Policisti so vozniku odvzeli prostost in vozilo zasegli. Po vseh zbranih obvestilih bodo zoper državljana Poljske in Italije na pristojno okrožno državno tožilstvo podali kazenski ovadbi.
Kršitev pravic delavcev
Policisti PP Lenart so obravnavali kršitev pravic delavcev. Odgovorna oseba gospodarske družbe z območja občine Lenart za obdobje 17 mesecev sedemdesetim zaposlenim delavcem ni plačala prispevkov za socialno varnost in s tem zavestno ni ravnala po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter plačilu predpisanih prispevkov, zaradi česar je prikrajšala delavce za pravice, ki jim iz tega naslova pripadajo. S tem dejanjem so delavci oškodovani najmanj za 378.751,77 evrov iz naslova neizplačanih prispevkov za socialno varnost.
Vlom v ribogojnico
Neznan storilec je v noči z 29. na 30. maja vlomil v kontejner ribogojnice v Šturmovcih. Odtujil je kosilnico na nitko, motorno žago in dva kompleta natikalnih ključev ter s tem povzročil za okoli 1.350 evrov materialne škode.
Delovna nesreča
3. junija ob 8.45 se je v Zgornjem Gruškovju zgodila delovna nesreča pri podiranju dreves. Delavca Gozdnega gospodarstva sta v gozdu podirala drevesa. Nesreča se je zgodila, potem ko je 27-letni delavec sprostil zagozdeno bukev, ta se je skotalila po pobočju in pri tem zadela 43-letnega delavca v levo roko. V nesreči je bil hudo telesno poškodovan. Delavca sta uporabljala vsa zaščitna sredstva.
Danes bo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto bo dokaj sončno, sredi dneva in popoldne pa bo še nastala kakšna nevihta. V nedeljo bo večinoma sončno, več oblačnosti bo le v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter.