ŽIVL1EN7E IN JVET STEV. là. V LJUBLJANI, 15. APRILA 10S4 KNJIGA 10. CVETOČA MAGNOLIJA (FotO) FRANCOSKI DUH IN II-1 ouis Reynaud, profesor vseučilišča v Lyonu, je dal na svetlo že dokaj tehtnih spisov o razmerju med Francijo in Nemčijo. Tudi na nemški strani ■■■i I pridno proučujejo francoskega duha. Največ odmeva sta vzbudila F. Sieburg »Ali je Bog Francoz?« in E. R, Curtius »Razprava o Franciji«. Razni nemški avtorji so rešetali tako imenovani francoski s t a t i z e m, uravnove-šenost, umirjenost. L. Reynaud pa se je — poleg drugih svojih rojakov — lotil pretresati tako zvani germanski d i n a-mizem. Pri tej Nemški duši (L'Ame allemande) se hočemo nekoliko pomuditi. Kaj je torej ta nemška priroda? Reynaud jo opredeljuje: »tesna zveza pod-zavestnosti in nezavestnosti z umstve-nostjo, zmes čuvstva s pametjo; drugače povedano: subjektivizem. Ta subjek-tivizem se je nenehoma razodeval skozi stoletja, sprožil je najprej reformacijo, potem romantiko, pokreta, ki imata oba svoj izvor na Nemškem. Najnovejši pojavi nemškega življenja pričajo, da je germanska duša še vedno v istem kolovozu. Pred vsem je treba imeti na umu, da nemški znameniti dinamizem ni nič drugega nego tisti subjektivizem, ki se zaveda sam sebe, se neguje in se kar najbolj razvija. Spričo njega meni Nemčija, da je v stiku z globokimi silami življenja in prirode ter na ta način poklicana, dajati svetu zagon vekovečnega obnavljanja. Tako vidi Curtius — pred njim pa Fichte — v Nemčiji prvoten, izviren, bistveno tvoren narod, med tem ko bi bila Francija trpen, konformisti-čen narod, izhajajoč iz postarane pro-svete davnin, prikovan s svojo pokornostjo na častitljive, toda zastarele vzorce. »V početku Nemčije«, piše Curtius, »je bil upor, v početku Francije pa podvrženost.« To bi obsojalo Francoze, da morajo biti statičen narod, dočim bi bila Nemčija dinamičen narod. Ali na žalost, moramo pripomniti, zgodovina Francije in Nemčije ne potrjuje teh teoretičnih opazovanj. »Podvrženost« francoskega ljudstva ni ovirala, da ne bi bilo kar na celem ustvarilo omike srednjega veka, tiste civilizacije, ki je pač morala imeti nekaj novega in velikega na sebi, saj jo je posnemala vsa Evropa. »Upor« in »dinamizem« Nemčije pa nista preprečila, da ne bi bila NEMŠKA NARAVA skoro ves čas svoje zgodovine slepo stopala za francosko prosveto. Pragmatično je torej dokazana domišljavost nemške nature. Ako pa še teoretično prav preiščemo francoskega (ali obče človeškega) duha, se zanj ugodno izteče. Najprej glejmo, da se ne ujamemo v past, ki jo nastavlja nemška filozofija: proti germanski živnosti (vitalnosti) ne postavljamo zgolj umske obrambe. Na tem torišču bo Življenje (z veliko začetnico!) in spremstvo Pesniških Sil gotovo vselej zmagovito. Toda točno je treba poudariti, da gre tu za človeško življenje, in vprašati, kaj mu daje njegovo vrednost. No, to je pač ona »podvrženost«, iz katere bi nemški dinamizem rad naredil nedostatek, znamenje prepada-nja. Da, človekova veličina je v tem, da je podvržen, da se pokori svetovnemu redu, fiziki, matematiki, logiki. Teh zakonov pa ne prenaša kakor živali, temveč se jim podreja, t. j. spoznava in pri* znava jih. In v okviru te podrejenosti sme izvajati svojo svobodo. Ta veliki nauk humanizma ali človečnosti je bistveni delež dediščine iz davnine. Antika je Francoze naučila, kako ceno ima duh podvrženosti (soumission). Ta duh preveja tako modroslovje kakor pesništvo ali stavbarstvo. Kaj pa predlaga dinamizem? Svobodo? Ali ni to tista svoboda, ki jo imajo živali v prirodi, ali pa rastline, prosto stremeče proti soncu? Človeška svoboda je svoja stvar. To je razumna svoboda, ki se meri s prirodnimi silami, se jim podreja samo za to, da jih laglje užene. Človeška umetnost je možna edi-nole v takšni svobodi. Življenje in Svoboda, to je hitro rečeno. Vendar plodovi človeške prostosti: pesnitve, kipi, spomeniki bodo še stali, medtem ko se bodo sile in svoboda, ki so zgolj živne, že davno povrnile v prah in prst, da ondi obnovijo svoje kali, vekomaj menljive in minljive. KAKO NEKAJ DOKAŽEMO? ZNANOST POZNA PET MOŽNOSTI e mož. trdi, da mora biti v kleti i 1 še najmanj petnajst stotov pre-1 j J mcga, ga žena lahko povede v I klet in mu pokaže, da ga ni niti za tri stote. Ta dokaz »na oči« (ad oculos), kakor sploh vsako dokazovanje, pri katerem se o resničnosti kakšne stvari prepričamo na podlagi naših čutov, je najboljši, dasi tudi ne vedno najzanesljivejši. Če nam pogled n. pr. kaže, da je zemlja ploska in da se sonce sprehaja na svoji dnevni poti okoli zemlje, ali če nam roka, ki smo jo iz mrzle vode vtaknili v mlačno, pripoveduje, da je ta mlačna voda gorka, tedaj vemo, da gre za čutno prevaro in da so nas naša čutila pustila na cedilu. Pogosti so pa tudi primeri, ko čuti za kakršno koli sklepanje, doka-zilno ali zmotno, sploh ne prihajajo v poštev in v teh primerih si mora zna- POMLAD NA POLJU (K. Firzlaff-izrezanka ) most, ki je v prvi vrsti navezana na do-ikaze, pomagati na druge načine. Učitelji govorne umetnosti razločujejo tu pet vrst dokazov : avtoritetni, indi-rektni, dokaz po naliki (analogiji), induktivni in deduktivni dokaz. Avtoritetni dokaz je med temi menda najbolj nezanesljiv in ga vsaj znanost proglaša za navideznega. Samo Pitagorovi učenci so ga močno upoštevali, »autos epha«, »on (Pitagora) je dejal«, je bila formula, ki je odpravljala vsak ugovor. Pitagora ni bil pač samo matematik in filozof, temveč tudi politični voditelj in baš v politiki so se ljudje do danes prav tako radi sklicevali na avtoritete kakor v cerkvi. Takšno sklicevanje pa je postalo današnjemu, bolj skeptičnemu človeštvu, že precej od muh in pričakovati je, da bodo ustanove, ki se opirajo samo na avtoritete, prej ali slej prenehale imeti takšno vlogo v človeškem življenju. Indirektni dokaz se opira na to, da bi bilo nasprotno nazi-ranje nesmiselno. Nekdo si hoče kupiti vrtič, toda previden prijatelj ga svari, češ da mu bo vrtič povzročal samo velike tekoče stroške in nazadnje veliko zgubo. Mož se brani: »To je nemogoče! Tisoči malih uradnikov in delavcev si omišljajo vrtiče in jih obdelujejo desetletja, Tega vendar ne boš trdil, da jih vzdržujejo zgolj zaradi zgube. Saj denarja za takšen luksus niti nimajo — torej jim morajo vrtovi sami nekaj dona-šati.« Takšen posredni dokaz pa učinkuje pogostoma seveda le malo prepričljivo. Smatramo ga bolj za nekakšen uvod in smo razočarani, če mu ne sledi kaj stvarnejšega. Dokaz po naliki Francoski masni psiholog Gustave Le Bon pravi, da dosegajo ljudski govorniki svoje največje uspehe s površnimi primerjavami in posplošenji poedinih primerov. Metoda je prastara in je vsaj na prazne ljudi tudi vedno učinkovala. Ce pravi n. pr. Machiavelli v svojem »Vladarju«, da bo človek iz preprostega ljudstva najbolje razumel vladarjevo bistvo, ker je tudi gore najbolje razumeti iz nižin, je skušal svojo misel dokazati s takšno analogijo. Lep dokaz — kakor da bi tisti najbolje vedel, kako je na gori, ki ni nikoli na gori bil ! Najobsežnejšo moderno zbirko analogijskih dokazov nudi Spenglerjev »Propast zapada« — zato pa tudi ni knjige in teorije, ki bi stala na bolj lončenih nogah, nego je Spenglerjeva teorija. Trezni znanstvenik skoraj ne priznava drugega dokaza razen induktivnega. Ta gre takole: iz posameznih opazovanj se polagoma gradijo splošni zaključki: Žaba je zelena, puščavni lev rumen, polarna lisica bela: mnoge živali nosijo barvo svoje okolice in ta barva jih dela v tej okolici težko vidne — torej jo nosijo zaradi zaščite. Politik dokaže, da je neka uprava koruptna, s tem, da navede vrsto korupcijskih primerov. Čim večje je število poedinih primerov, tem boljši je dokaz. Med tem ko se induktivni dokaz giblje od spodaj navzgor, od poedinepa k splošnemu, je deduktivni dokaz usmerjen baš nasprotno, od splošnega k poedinemu. Posebno filozofi, pesniki ir> drugi ljudje s fantazijo in »posebnimi nameni« opirajo svoje trditve radi na dedukcije, a pri tem se lahko tako strašno zmotijo kakor tisti politik ,ki bi hotel iz splošno ugotovljene korupcionar-nosti neke uprave sklepati, da je ta in ta uradnik te uprave, ki ga niti ne pozna, tudi korumpiran. Še slabše je, če temelji splošna sodba na majhnem številu primerov. Filozofije vseh časov so n. pr. delale vse mogoče deduktivne sklepe na temelju presenetljivo majhnega števila poedinih izkustev, zato pa jo je filozofija tudi srečno pripeljala tja, da jo resna znanost dandanes ne smatra več za polnovredno duševno disciplino. Deduktivni dokaz je dopusten sploh samo v področjih, ki jih človek po izkustvih in drugače najtemeljiteje obvlada. Kr RIBA BREZ PLAVALNEGA MEHURJA V reki James v Virgiiniji (USA) so odkrili ribo, ki ji manjka plavalni mehur, kar je prav taka abnormiteta kakor ptica brez peruti. Riba potrebuje plavalni mehur, da se lahko drži v vodi tudi kadar ne premika plavuti. Edino na ta način si lahko riba tudi od časa do časa odpočije. Riba. ki so jo zdaj odkrili, pa plavalnega mehurja tudi mnogo ne potrebuje ker živi samo v rečnih brzicah, kjer je mirna lega v vodi vobče nemogoča Če si hoče ta riba počiti, si mora poiskati zavetja in opore pod kamenjem in skalami, med katere se trdno zagozdi, da je voda ne more odnesti Zaradi tega plavalnega mehurja tudi ne potrebuje in tako ji je ta, za ribe tako značilni organ počasi okrnel. NASTANEK TKANINE ČRTOMIR ZOREČ V r splošni izobrazbi sodobne žen-ske spada nedvomno tudi kore- f^k nito poznavanje tkanine, njene- A " ga izvora in bistva ter vsaj nekaterih trikov, s katerimi se da tkanini iz manjvrednega materiala varljiv videz dragocenejšega. Ženska ima vsak dan, vsako uro opraviti s tkaninami, pa naj bo to perilo, obleka, posteljnina, prti, zavese, pohištveno blago i. dr. Kdor ve, kako tkanina nastane, bo znal čitati iz nje mnogo. Vedel bo, koliko truda in solz tiči v enem samem metru kotenine. V tem metru se druži znoj ameriškega črnca z bombažnih plantaž s solzami bridkih skrbi naših ubogih delavk. In kako dolga je pot s plantaže preko morja, iz Hamburga skozi predilnice, tkalnice in belilnice do trgovine! Zgodovina tkanine sega tja v egiptsko dobo. Na najstarejših mumijah so našli že tako fine tančice, da se čudijo sodobni strokovnjaki in ugibajo, kako natančne ročne statve so že imeli takrat. Srednji vek stoji v znamenju grobega sukna in lanenega platna, tu pa tam zasledimo tudi finejše tkanine, pred vsem brokate in tančice. Če izvzamemo preproge, gobeline, čilime, ki prav za prav niso tkanine v čistem smislu, je bila vsa proizvodnja prejšnjih časov precej enolična. Danes bruhajo tovarne dan na dan nove vzorce, nove tkanine. Težko se je spoznati v morju imen, vendar bistvo, vezava in material ostanejo zmerom isti ali se pa le malenkostno izpreminjajo. Material za tkanine je silno pester in se ravna po namenu tkanine. Tako se n. pr. zimsko blago izdeluje iz volne, letno perilo iz lanu, gasilske obleke iz azbestne tkanine, ki je nezgorljivo. Danes prihaja na trg večinoma bombažno in volneno blago. Precej tudi tkanine iz lanu, svile, umetne svile, konoplje in jute. V manjši meri pa še tkanine iz vlaken koprive, azbesta, slame, kovin, stekla, kokosa, ramije, novozelandskega lanu, ma-nilske konoplje, raznih palm (aloe, ananas), kavčuka, žime, papirovine, morske svile, dlake raznih domačih in divjih živali (koza, velblod, pes, bober, kunec, zajec, krava itd.). Bombažna vlakna se pridobivajo iz plodov raznih vrst bombaževca, ki uspeva le v toplih, pred vsem v tropskih pokrajinah. Največje bombažne plantaže so v Južni in Severni Ameriki, v Indiji in v Egiptu. Pa tudi v ostalih azijskih in afriških predelih goje precej bombaževca. V Evropi uspeva le na Pirenejskem, Apeninskem in Balkanskem polotoku. V Jugoslaviji skušajo učvrstiti kulturno bombažne rastline pred vsem v Južni Srbiji, v okolici Gjevgjelije in Ohridskega jezera. Kakovost bombaža je odvisna od finoče in dolžine vlaken. Čim tanjša in čim daljša so posamezna vlakna, tem višje kakovosti je dotični bombaž. Najboljši je egiptski mako, dalje sea islandski, ameriški, afriški, evropski, najslabši pa je indski. Volno dobimo pri striženju gojenih ovac. Strižemo enkrat ali večkrat na leto. Najfinejšo volno nam daje ovca vrste merino (v Franciji jo imenujejo rambouillet, v Španiji escurial, v Italiji nagratti, v nemških deželah pa elekto-ral), tršo, malo kodrasto volno pa nam daje škotska ovca, imenovana cheviot. Največ volne izvaža Avstralija. V Jugoslaviji pridelamo toliko volne, da moramo uvažati samo finejše vrste za tkanine iz česane volne. Lan, tudi pri nas splošno znana kulturna rastlina, je razširjen po vsem zmernem pasu. Največ ga pridelujejo v Belgiji, Holandski in Rusiji. Dočim goje pri nas le modri lan, uspeva drugod tudi sinje in čisto belocvetni lan. Vlakna so v steblu med lubjem in jedrom. Zato je treba lan po žetvi izpostaviti vplivu vlage (pri nas rose, drugje pa lan namakajo v vodi), da odstopi lubje. Nato se stebla posuše in tarejo. Iz strtih stebel se lan nato izčeše. Lanena vlakna so dolga, leskotna in močna. Prava svila se pridobiva iz kokonov metulja sviloprejca, ki se goji danes že po vsem svetu, dočim je bil včasi državna tajnost stare Kitajske. Še danes je gojenje metulja sviloprejca večinoma pod državnim nadzorstvom. Tako tudi v naši državi, kjer se goji na veliko pred vsem v Vojvodini, Srbiji in Dalmaciji. V naši državi pridelamo toliko prave svile, da jo moremo tudi precej izvažati. Umetna svila se pridobiva na kemijski način iz celuloze. Poznamo več postopkov, s katerimi dobimo tako zvano bakreno, nitratno, viskorno in druge umetne svile. Kljub temu, da v naši državi še nimamo tovarne za izdelovanje umetne svile, so tkanine iz umetne svile tudi pri nas že tako poceni, da si čim dalje bolj osvajajo trg. Od prave svile se loči pred vsem po sijaju, ki je pri pravi svili topel in mehak, pri umetni svili pa trd in steklen. Najbolj pa se loči od prave svile v ceni. Vse kaže, da bo giede cenenosti in velike proizvodnje kmalu dosegla bombaž. 3 Jt » VLAKNA POD MIKROSKOPOM 1. volna, 2. bombaž, 3. lan, 4. svila Konoplja in juta se pridobivata na podoben način kot lan. Konoplja, ki se prideluje v veliki množini tudi v naših podonavskih krajih, se uporablja največ za vrvi, vreče, mreže itd. Juta, ki uspeva le v tropskih krajih, pa se uporablja največ za vreče, preproge, embalaževino itd. Druga manj važna rastlinska vlakna se pridobivajo bodisi iz stebel (kopriva, hmelj), iz listov (palme, novozelandski lan) ali s plodov (kokos). Morsko svilo (bysans) trgamo s školjk (tudi v Jadranskem morju). Predenje na kolovratu je vsakemu slovenskemu človeku že bolj ali manj znano. Načelo predenja je uravnati in združiti več vlaken v en sam pramen, nekoliko posukati in nastane nit. Isto se vrši v velikih mehaničnih predilnicah kot na domačem kolovratu, le da dosežejo v predilnicah velikansko proizvodnjo. Seveda so predilni stroji silno komplicirani, da dosežejo absolutno enakomernost in poljubno debelino niti. Čim debelejša je nit tem nižjo številko ima. Navadno je bombaž številčen po angleškem sistemu (vard in libra), dočim je volna po mednarodnih merah (meter in kg). V glavnem se preP dvoje vrst niti, osnovo in votek. Osnovne niti so tiste, ki teče.io po dolžini blaga vntkovne pa one, ki osnovo pravokotno 11 etajo. Da postane nit močnejša jo dvoje, škrobijo (pri bombažu), klejajo (pri volni) oziroma gumi-rajo (pri svili i \'i' iz dveh različno bar-vanih niti se imenuje mouliné, nit iz raznobarvnih vlaken pa mélange. Predejo se tudi efektne niti z vozliči, z ode-belinami, ovite s kovinasto žico itd. Za finejše bombažne tkanine se preja mer-cerizira, t. j. da se ji lesk in nežen otip. Volna se prede v glavnem na dva načina, v mikano in v česano volno. Iz mikane volne se tko debelejše tkanine, odeje, doubli, sukno itd. Iz česane pa gladko blago (tkzv. kamgaini). Tke se bodisi na točnih ali na mehaničnih statvah. Seveda je tkanje na mehaničnih neprimerno racionalnejše. Načelo tkanja v grobem je naslednje: Osnovne niti so razpete v vsej širini in so vdete v lučalnice. Z lučalnicami dvignemo beljeno število osnovnih niti, v zev pa vržemo s posebno pripravo votkovno nit. Nato dvignemo tiste osnovne niti, ki so ostale spodaj, zgornje pa spustimo. Nastane nov zev in v tega vdenemo votek drugič. Tako se ponavlja in prepleta votek za votkom: tkanina nastaja. Red, v cl> b c PREPLETANJE NITK a) platno, b) keper, c) atlas katerem se dvigajo lučalnice z osnovnimi nitmi, tvori vezavo tkanine. Temeljne vezave so platno (pri bombažu in lanu, sukno pri volni, taft pri svili), keper in atlas. Iz teh so sestavljene vse druge (ripsi, panama, vatel, cirkas, krepi, štruksi itd.). Za tkanine z velikimi vzorci nam služijo stative z jacquardskim strojem. Požlahtitev ali apretura tkanin je bolj ali manj kompliciran postopek, ki da sirovi tkanini s statev lepo vnanjost. K apreturi spada pranje, čiščenje, beljenje, mehčanje, likanje, impregniranje itd. Plise in žamete je treba rezati, fla-nele in barhente kosmatiti, blago za tisk smoditi, volnene tkanine česati ali vel-hati, da se spolste. Poznanje sirovin oz. tkanine je prav posebno važno pri nakupovanju. Najvažnejše je, da znaš ločiti volno od bombaža, kajti marsikje hočejo bombažno ali vsaj polbombažno tkanino vsiliti za volneno. Z barvo, s predenjem in z apre-turo se da res doseči videz volne, toda bombaž ostane bombaž. Včasi so blago ločili že po otipu: volna je mehka, živa, lan hladen, umetna svila steklena, gladka, prava svila šumi in skomina itd. Zanesljiveje se da določiti material z zaži-ganjem. Preizkus napravimo takole: iz tkanine potegnemo nitko in jo na enem koncu zažgemo. Če je nitka iz vlaken rastlinskega izvora (bombaž, lan, konoplja, juta, umetna svila itd.), bo zgorela skoraj brez duha in brez pepela. Če Lja je nit iz vlaken živalskega izvora (volna, prava svila), bo gorela počasi in napravila po roženini smrdeč ogorek. Azbestne niti ne zgore, zato tko iz njih pred ognjem varne cevi, gasilske obleke itd. Rastlinske niti se ločijo med seboj po dolžini, trdnosti in videzu vlaken. Bombažna vlakna so nalahko zvita, večinoma kratka, lanena svetla, trda in dolga, vlakna umetne svile so dolga kot nit in teko ves čas vzporedno. Seveda je še precej drugih metod za ločitev tekstilnih sirovin, pred vsem kemijskih in mikroskopskih, vendar zadostujejo za prvo silo navedene preizkušnje. KORISTI BLISKA IN STRELE Izumitelji si vedno znova prizadevajo, da bi na kak način izkoriščali energijo, ki se sprošča v zraku pri električnih nevihtah v obliki bliskov in strele. Pri tem pa ve- Garber: ORÂC Tekstilna industrija je v naši državi že tako razvita, da bi se lahko oblačili le v doma izdelane tkanine, ko bi se mogli odreči pri nas tako silno priljubljenemu tujemu blagu in luksuznim tkaninam. Z uvozom inozemskih tkanin obremenjujemo naš že tako preveliki uvoz za 200 milijonov Din. Zadovoljimo se s tem, kar proizvajamo doma. Saj so naši stroji prav taki kot v Angliji in drugod in naši strokovnjaki prav tako izvežbani kot drugje. Tako so čipke naših žirovskih in logaških deklet prav tako lepe kot inozemske, vendar se te čipke pri nas težko prodajo, po vrhu pa še za sramotno ceno. Žalostno je, da nas inozemci, ki prihajajo v naša krasna letovišča, v svojih časopisih opozarjajo na krasoto naših čipk. Je pač tako, da domačini cenimo le to, kar je importirano iz tujine, ako tudi glede kakovosti in vrednosti zaostaja za našimi domačimi izdelki. Ali naše dame res ne vedo, kako dragocene so čipke slovenskih deklet, prepojene s solzami bridkih skrbi in blagoslovljene z uboštvom in tiho molitvijo? Če ne iz narodnogospodarskih razlogov, vsaj iz srčnih razlogov bi morali ceniti domače blago. činoma ne upoštevajo, da mehanična energija teh nebesnih pojavov, ni tako zelo velika, kakor je veličastna podoba, v kateri se nam kaže in da se tisto, kolikor je je, izkorišča že v samem naravnem mehanizmu, brez posredovanja tehnike. Zrak. ki ga prebije blisk, se razžari. pri čemer se zračni dušik spoji s kisikom v dušikov oksid, ki ga dež izpira na zemljo Dogaja se torej natanko isti proces, ki se ga poslužuje moderna industrija za izdelovanje sintetičnih gnojil. Toda med tem ko mora industrija računati z velikimi izdatki za električni tok, izdeluje atmosferska elektrika dušikovo gnojilo zastonj S površnimi računi so dognali, da sprejema zemlja letno nekako 100 milijard kg vezanega dušika, ki se stvori v atmosferi med nevihtami LASTNA KRI PROTI DEPRESIJAM Muhlheimski zdravnik dr John poroča o zanimivem načinu zdrav!jenja duševnih depresij Pacientom vbrizgava v mišice njihovo lastno kri, in sicer kri iz žil odvodnic Za vsako injekcijo potrebuje po 10 ccm krvi, zadostuje 15 injekcij v presledkih dveh treh dni. Učinek je bil v mnogih pr merih naravnost presenetliiv Znanstvene razlage zanj še nimamo Ker poznamo le malo sredstev zoper duševne depresije. ]e zbudila Johnova metoda v medicinskih krogih veliko zanimanje. TEHNIČNI OBZORNIK VENTILATOR ZA MRZLI IN TOPLI ZRAK Ko ee začno iznad stalnih omizij gostiln in kavam vrtinčiti vse gostejši oblaki toba-kovaea dima, ko postane v zborovalnih dvoranah zrak že gost in neprozoren od sopari ce, ko ee ozračje po obednicah opoldne in zvečer nasiti osladnega vonja po kuhinji, takrat se zavrte ventilatorji, ki začno buč;- Ventilator Protos z električno grelno napravo бе ali eaimo tiho pojoče srkati pokvarjeni zrak iz proetorov. Ko ventilatorji že nekaj časa teko, se začno vee bolj množiti glasovi, ki zahtevajo, nai ee ventilatorji spet ustavijo, češ. da se čuti neprijeten preipih. Zlasti pozimi ie z ventilatorji ljudem kaj težko ustreči. Nekateri rajši sede v zagat-nem vzdušju. kakor da bi trpeli hladni prepih, kar pa ep1* odbija prijatelje čistega zraka. Da bi se v bodoče obe stranki zadovoljili. i1? električna indistriia konstruirala ventilatorje, ki imajo v okrovu polog električnega motorU s propelerjem tudi бе električen grelec, sistem žičnih spiral, ki fih raizžaria električni tok. slično kakor nri malih električnih pericah z reflektorji. Tako opremljen ventilator ni prijuten samo poleti, marveč tudi pozimi, ker se lahko vrti v obratni smeri in dovaia v prostore čisti zimski zrak. ki ga soroti segreva. S takim ventilatorjem ki s? gradi seveda tudi kot namizni ali stenski »metuljček«, si lahko ustvarimo v sobi prijetno pomladansko sapico ali pa zimsko burjo — kakor nam drago tni NAJVIŠJE LEŽEČA ELEKTRARNA V ALPAH Na Predarlskem grad» 1S00 m visoko v Alnah elektrarno, ki je zamišljena kot za-kli >čn> rlen v verigi električnih central vzdolž Rena. ki so zvezane med seboj z dalinovodom za visoko napetost 220.000 voltov in predstavljajo danes najmogočnejši energijski vjletok v Evropi. Nova elektrarna. ki j« postala znamenita po vratolomnih tehniških delih, ki jih je zahtevala gradnja. bo proizvajala letno 150 milijonov ki-lovatnih ur električne energiji. Voda. ki bo gnala elektrarno, se nabira za 53 m visoko dolinsko pregrado v jmetno jeaero z vsebino 5 in pol milijona kubičnih metrov. S tega jezera teče voda po 2800 in dolgih ceveh na turbine s sku.pnim učinkom 125.000 konjiških sil. Vodni padec znaša 690 m. PAZI NA VREDNOST KOVINSKIH PREDMETOV Največji institut za raziskavo železa in jekla (Iron and Steel Institute of America) je v obsežnih in dolgotrajnih cenitvah dognal izgube, ki nastanejo s korozijo, to je z uničevanjem železa po vlagi, visoki temperaturi in kislinah. Dobljeni rezultati so zelo presenetljivi. Od leta 1890. do leta 1923. je znašala svetovna proizvodnja železa 1960 milijonov ton; v to dobo spada namreč svetovna vojna, ki izikazuje največji podvig kovinske industrije. Istočasno pa je uničila rja 700 milijonov ton železa, torej 40 odstotkov celotne proizvodnje! Vsaj delno predstavo o uničenem železu dobimo, če si predočimo, da je za prevoz tega železa potrebnih poldrugi milijon tovornih vlakov. Ker stane tona železa 1000 do 1500 Din, znaša pri najnižji cenitvi vrednost v 33 letih uničenega železa 700 milijard dinarjev ali letno 21 milijard dinarjev. Kar velja za železo, velja tudi za druge kovine. Ali nas ne opominjajo te številke, da je treba na tem področju pričeti s temeljitim štedenjem ? Rjavenje železa moremo preprečiti na 2 načina, prvič tako, da mu razen silicija primešamo še nekoliko titana, niklja ali kroma ter ga segrevamo v električnih pečeh dalj časa na 3000 stopinj Celzija. Na ta način dobimo jeklo, ki ne rjavi, če primešamo temu jeklu še nekoliko molibdena ali cirkona, mu zvečamo trdoto in obstojnost v taki meri. da ga ni možno prevrtati z najtršimi jeklenimi svedri, niti staliti z avtogenskim varilcem. Omenjene vrste žlahtnega jekla so za navadno uporabo pre-' drage. Uporabljamo jih le za izdelavo jedilnega orodja, kirurških instrumentov in za oklepe granat, ki prodrejo skozi najde-belejše železne oklepe. Na drug način obvarujemo železo pred rjo, če ga prepleskamo Mnogo predmetov, ki jih ni mogoče prevleči z barvo, pa pre-vlečemo z nikljem, kositrom ali .cinkom Pred desetimi leti se je vtrlo v prakso še pokromanie Krnm ima namreč veliko kemično odpornost ter oksidira (zariavil šele pri zelo visokih temperaturah Pa še dve izredne lastnosti imajo pokremani prsdme- ti. Prvič nahuknejo (se prevlečejo z modro vijoličasto barvo) šele pri 600 stopinjah Celzija, s čimer odpade mučno in dolgotrajno snaženje, drugič so zelo trdi ter se skoraj ne obrabijo. Pokromanje se izvršuje slično poniklo-vanju s pomočjo električnega toka. V železne kadi, ki so v notranjosti obdane s steklenimi ploščami, vlijemo raztopino kro-move kisline, kateri dodamo nekoliko žve-plene kisline. V to raztopino postavimo svinčene plošče, ki jih zvežemo s pozitivnim polom, ter predmete, namenjene po-kromanju, katere zvežemo z negativnim polom električnega voda. Pri prehodu električnega toka se izločijo iz raztopine delci kroma ter prevlečejo negativno naelektre-ne kovinske predmete. Vendar z enostavnim prehodom električnega toka problem pokromanja še ni rešen. Kakovost prevleke je namreč odvisna od koncentracije raztopine, temperature kopeli, gostote toka in dobe, v kateri učinkuje tok. Ker je plast kroma zelo trda, je ne moremo polirati; nje videz je zato mot- no modrikast. Zaradi tega prevleôemo najčešče predmet s plastjo niklja, ga po-liramo, nato pa ga šele prevlečemo s plastjo kroma. Pri tem postopku zadošča 0.0005 do 0.001 milimetra debela plast kroma, ki ne škoduje lesku nikljeve prevleke. Marsikomu se bo zdelo opisano pokromanje zelo potratno. Kajti čemu naj že ponikljan predmet še pokromimo? Odgovor na to vprašanje so dali praktični rezultati, ki so pokazali, da ima pokramam predmet večjo odpornost ter mnogo daljše življenjsko dobo kakor jo ima samo ponikljan predmet. Zaradi svojih izrednih lastnosti зе je pokromanje v zadnjih letih povsod obneslo. Uporabljamo ga v dekorativne svrhe ter tam, kjer bi izguba materiala po koroziji bila prevelika, n. pr. pri raznih orodjih, svedrih ter v livarski in steklarski industriji. Omeniti je treba, da pri pokromanju industrijskih predmetov ponikljanje odpade, kar je tako iz ekonomskih kakor tudi praktičnih ozirov precejšnjega pomena. trna E A D I O DVOJNI JEK (Zanimivosti iz radiotehnike) Sto osemdeset kilometrov visoko sega zemsko ozračje. Toda komaj petino te višine so dosegle »človeške priprave«, mali registrirni baloni, ki so nam risoma pojasnili v teh zračnih višinah vladajoče atmosferske prilike. O obstoju ozračja nad doseženo višino 30 km nam prično .e utrinki, ki v teh višinah zažare ter tečajni siji, ki se v njih pojavljajo. Iz znanstvenih opazovanj, da se pojavljajo istočasno s tečajnimi siji tudi magnetne motnje na zemlji, sklepamo na prav posebno stanje ozračja v višinah 100 km. Го stanje morejo povzročiti — tako vsaj sklepajo učenjaki — le močni žarki s sonca ali z vsemirja. ki ionizirajo (naelektrijo) zračne molekule ter spremene zrak v dober provodnik elektrike. Provodna zračna plast se za čudo ne razprostira v brezmejni prostor marveč je omejena od plasti, ki jo imenujemo po odkrivaču Heavesideju: heavisidska plast Le-ta je navzlic temu. da jo zadevajo s prvotno silo najrazn vrstnej-ši žarki, popoln izolator, ki prav posebno zaustavlja elektromagnetno izžarjanje z •/irom na zemlji Izmed zemeljskega (umetno povzročenega) izžarjanja imajo le ra-diovalovi tako ogromno razsežnost, da dosežejo heavisidsko plast kjer se odbijajo i spodnjo provodno plast, dokler ne pridejo spet na zemljo Zaradi ega odboja nam je mogoč brezžičen sporazum z vsemi kraji na zemeljski obli Da še več: čuti moremo celo jek lastnega glasu, ki je na-tovorjen radiovalovom z odbojem ob heavisidsko plast obkrožil zemljo. Saj se širijo radio valovi s hitrostjo 300 tisoč kilometrov v sekundi ter potrebujejo za vso pot okoli zemlje (le-ta znaša, če upoštevamo, da »e gibljejo kakih 150 km nad površjem zemlje: 42.000 km) le sedminko sekunde. Jek lastnega glasu je natančneje opazoval ameriški radiotehnik O. H. Caldwell ter našel, da se to podaljšanje glasu prav nič ne razlikuje od jeka, ki ga čuje govornik, kadar govori nasproti 25 metrov oddaljene stene. Iz te primerjave sledi, da potrebujejo radiovelovi isti čas za obkro-žitev zemlje kot zvočni valovi za pTevali-tev 50 metrov dolge poti. Heavisidsko plast pa morejo prodreti žarki, ki jih pošiljajo na zemljo sončne pege. V tem primeru se radiovalovj po-razgube v vsemirje. Zato je tudi v dobah, ko je na soncu mnogo peg, radijski prenos zelo slab in neenakomeren. Vzroke današnjega dobrega radijskega sprejema (posebno kratkih valov) moramo iskati zato predvsem v dejstvu, da vlada na soncu doba, ki izkazuje minimum sončnih peg. Ker pa peg na soncu nikoli ne zmanjka, sklepamo utemeljeno da prispevajo le-te tudi k znanemu pojemku radiovalov, ki ga imenujemo »feding«. ma UTRUDLJIVOST BREZŽIČNIH ODDAJNIH POSTAJ ž;e dalj časa je bila strokovnjakom utrud-ljivost, rastoče pojemanje oddajne energije brezžičnih oddajnih postaj nepojasnljiva uganka. Nekoliko tednov ali mesecev po otvoritvi novih postaj je postajala pri vseh stalno nameščenih postajah množina prene-šene energije vedno manjšr ter je včasi tako oslabela, da je onemogočala vsak medsebojni sporazum Le s stalnimi spremembami tehniških naprav v oddajalcu je bilo mogoče saj deloma odpraviti to rak-rano radiotehnike. Vsak oddajalec ima dvoje slabih strani, ki jih ni mogoče stalno nadzirati: površinske razmere v anteni ter stanje tal, ki vanje pošilja oddajna postaja neprenehoma ogromno električno energijo. Prva hiba je mnogo manjša; zato moramo pač vzrok opisani oslabitvi v pretežni meri pripisati zemlji. Kajti zemlja ne more brez okvare »prebaviti« vso v kilovate rastočo energijo, ki jo vanjo vtiska oddajalec. Ona se namreč pri prehodu elektrike presnavlja. Ker pa je zemlja po svojem sestavu zelo zamotana, je pač samo ob sebi umljivo, da je možno to presnavljanje le težko zasledovati. Zato tudi danes še ne poznamo nastalih preosnov. Kljub temu moremo utemeljiti naše sklepe. Pri oddajalcih na oceanskih parnikih namreč opisane utrudljivosti ni. To nam dovoljuje sklep, da moramo vzrok utrudljivosti pri stalno nameščenih postajah iskati v pretežni meri lc v kemijski ali bolje elektrolitski preosnovi zemlje, v katero prehajajo ogromne množine električne energije. ma O DEŽNIKIH IN SONČNIKIH Nedavno smo brali v »Jutru« notico, da je izumil prvi dežnik Anglež Jona Han-w a y ter se 28. okt. 1750 prvič pojavil na londonskih ulicah s svojo »streho nad glavo«, a da so gledalci od smeha in krohota sikoraj popokali. Ko sem pa jela zasledovati v starejših knjigah vesti o dežnikih in sončnikih, sem kmalu naletela na tele vrstice v N e h r i n-g o v i knjigi »Hisitorisch-politisches Lexi-kon«, izdani 1. 1736. na str. 845: »In Spa-nien, Asia, Afrika, Amerika und anderen heissen Landern bedient man sich der Parasols gegen die Sonnenhitze — in Frank-reich und Deutschland aber werden sie vom Frauenziimmer vot den Regen gebraucht und daher Regenschirme geheissen.«* Grimmov »Deutsches Wôrterbuch« pravi pod značnico Regenschirm: »Seit dem An-fang des 18. Jahrhunderts ein tragbares Gestell zum Schutz gegen Regen«; t j. »Dežnik se imenuje od začetka 18. stoletja prenosno orodje za varstvo zoper dež«. S tem nam je podal oče germanistike definicijo dežnika in ugotovil približno datum njegove izumitve oz. prve uporabe v srednji Evropi — nekako med 1710.—1720. torej vsaj 30 let pred Hamvavevim javnim nastopom z dežnikom v Londonu. Se starejša pa sta laški izraz parasole (= somčnik) in franc, parapluie (dežnik). Uporaba sončnikov pa sega v stari vek Starogrški nazivi sončniika so izvedeni i,z besede skia (= senca): skias skiadejon. pozneje * Slovenski: »V Španiji, Aziji. Afriki. Ameriki in drugih vročih deželah uporabljajo parazole (sončnike) zoper sončno pripeko — na Francoskem im Nemškem pa jih rab' ženstvo zoper dež in zato se zovejo dežniki « (Okoli I. 1736 so pisateJii pogosto še pisal- predlo« vor namestil fur in obliko Asia namestu sedanie As.i e n.) Leta 1714. ie objavil Matthias K^amer v Nijrnhergu »Dis knn-çipche n'eder-hoch-teutsche Oictiono'.um« v tej knjigi pravi, da nosi ime Regenschirm tudi nekakšna nlahte ali ponjava zoper dež- zove jo tudi Regentuch skiàdioo. Imeli so pa Grki tudi naziv skiron (soroden nemšlkemu Schirm iz skirm io sanskrtskemu čarman (= koža) za bele sončnike, kakršne so nosili Posejdomovi in Helijevi svečeniki in Atenme svečenice ob verskih silavnostih. Pri pesniku Theokri-tu naletimo na izraz thoiia, ki pomeni senčnik, a tudi slamnik zoper pripeko. Tudi Rimljanke so že uporabljale sončnike; Ovi-dij, Marcijal in Tibul jim pravijo umbracu-lum (od umbrare = senčiti), t. j. senčilo, Juveoal in Maircijal pa umbella = senči.ca, mala senca. Dežnikov pa niso poznali niti stari Grki niti Rimljani. Izumili so jih šele ljudje novega veka v srednji Evropi, najbrž Francozi, ki so nadeli temu o.odju ime parapluie, ki ga razlaga Littré iz pare-a-pluie = »brani dežju!«, Die pa (in za njim Korting) kot bastardno tvorbo lz it. in španskega imperativa para = odbijaj in franc, pluie. Francoski naziv so prevzeti skoraj vsi evropski narodi neikateri so ga v drugem delu nekoliko »podoma čili«; n. pr. Nemci v Pa-rapli, Skandinavci v paraply, Romuni v pa-raiploiu, paraplei, Čehi v paraple itd. Drugi narodi so franc naziv prevedli bolj ali manj natančno: španski par-âguas »odbijaj vodé!«, it. p ni mogoče živeti. Železa, ki ga nnino potrebujemo za te življenieke funkcije, seveda ne moremo iesti v navadnem staniu, zato ie tem boli vfižno. da ca je narava položila v užitni obliki v zelenjavo, s katero prihaia v naše telo. V zelenjavi pa ie fcndi rastlinsko zelenelo, klorofil, ki se v telesi spreminia v krvno barvilo. Zelenjava služi torej sploh za sestavo krvi. Poleg dragocenega zelenega daru nam pomlad proži še dve dnugi stvari, ki eta isto tako .lčinkoviti, a še cenejši: zrak in svetlobo. Baš spomladi, ko je zrak svež, a top-ieiâi, i« čas, da mu damo več dostopa do telesa. Pričnemo s tem. da hodimo goli no sobi ob zaprtem oknu, čez nekai dni za 10 minul do pol ure pri odprtem oknu; sele potem gremo po zračne kopeli na prostem, kjer se jim pridruži še sončna kopel. Sončni žarki imai» tedai še posebno veliko ultra viol et.nega deleža, ki nam prenovi diha-hanje. presnovo in kri Pod vplivom po- mladnega sonca narase število rdečih in belih teles ter količina krvnega barvila, telo se nam obenem utrjuje Dihamo sami od sebe globlje in to nam dovaja več kisika. ne da bi posamezni organi boli delali. Telo ee obnavlja, to je Domtaja samo od sebe. Zadoet jje torej popolnoma, da ostanemo spomladi, kjer smo, in so pošteno hranimo z zrakom, dokler iie svež. s soncem, dokler je mlado, in z zelenjavo, dokler je sveža in mlada. d. k. ČLOVEK IN DOM CVETLIČNA MIZICA Zima oi se nam zdela dvakrat daljša, Se bolj pusta in žalostna, če bi si ne preskrbeli sami za zimski čas nekoliko žive narave v naša stanovanja. Večkrat se začudimo, če gremo sredi zime, ko je vsa narava pobeljena z debelo snežno plastjo in nam zmrzal škriplje pod nogami, pa zagledamo za okni skromnih predmestnih hišic bujno zelenje roženkravta in pestro cvetje drugih lončnic. Veselo nas prešine prijetna slutnja bližajoče se spomladi. Mislim, da je le malo domov, ki jih vodi blaga ženska roka, da bi ne bilo v njih nekoliko lončkov zimskih rastlin. Cesto vidimo za okni kmečkih pa tudi predmestnih hišic sredi zime živordeče cvetoče pelargo-nije, nageljne ciklame, primule in drugo cvetje, medtem, ko pri nas samih doma pri vsem negovanju noče zimsko cvetličje uspevati, hira nam in rumeni, kaj li, da bi nam še cvetelo. Tudi če si pri dobrem vrtnarju nabavimo pozimi cvetočo rastlino, nam doma že v nekaj dneh začne omago-vati, veneti in hirati. Dobimo mnogocvet- no dragoceno azalejo, toda že v nekaj dneh začnemo opažati naglo izpremembo, cvetje se pobesi kljub temu, da ravnamo s cvetlico natanko po vrtnarjevem navodilu. Le prehitro ves čar usahne, že v nekaj tednih imamo namestu živahno rastoče in se razvijajoče rastline, žalosten kadaver, ki ga moramo umakniti s prostora, kjer nam je bil v olepšavo. Saj ni nič žalost-nejšega v stanovanju, kakor ovenele ali shirane cvetlice. Nekatere cvetlice res za nekaj časa poživimo, če jih postavimo čez noč v posodo napolnjeno z mlačno vodo do roba lončka. Toda če smo primorani to ponoviti. tedaj je pač to le kakor pri človeku injekcija. K ozdravljenju' redkokdaj dovede. Bolj hvaležne za zimski okras so brez-cvetne rastline, ki nas razveseljujejo s svojim sočnim zelenjem. Aralje, aspidistre, fi-kus, asparagus, palme in tradeskancije so prav dekorativne za okras naših stanovanj pozimi. Sobne rastline moramo skrbno negovati, ako hočemo imeti z njimi uspeh. Treba jim je dobre prsti, pravilno velike posode In gnojenja. Večkrat jih moramo previdno z razpršilcem izprati, jih valovati pred dimom in prahom v sobi jim moramo dati tak prostor, da imajo dovolj svetlobe, zraka in miru. Ne smemo jih neprestano vsak dan prestavliati, ker jim to škoduje. Primerna mizica ob oknu s pločevinasto ploščo. ki lo lahko brez posebnega truda odmaknemo od okna z rastlinami vred. 1e za zimske cvet'i ce zelo pripravna in potrebna. Zapomnimo si to za prihodnjo zimo! —U KORIST ČREŠNrlEVIH JEDRO Črešnjeva iedra so še pred nedavnim smatrali za popolnoma nekoristno zadevo, ki ni za drugo primerna nego da jo vržeš st-an Toda lastnik velikih črešnjev'h plantaž v Sturgeon Bavu (Wisconsin) Marton je odkril da je mogoče iz njih pridobivati olje. Že prvo leto po tem odkritju so v Ameriki iztisnili iz črešnjevih jedrc za 1000 t olja. To olje le posebno pripravno za proizvode kosmetične industrije Ostanki se dado porabiti deloma kot izborno gnojivo. deloma (trde lupine) pa kot kurivo. Več od neznatnih črešnjevih jederc res ne moremo zahtevati. NOVE PUBLIKACIJE Uredništvo je prejelo: LJUBLJANSKI ZVON, št. 3. — Na uvodnem mestu odgovarja urednik dr. A. Ocvirk pod naslovom »Ljubljanski Zvon in slovenstvo« na napade s konkurenčne strani. Dalje vsebuje zvezek nadaljevanji proze Fr. Bevka (človek brez krinke) in M. Jarca (Črna roža). Povsem nov po vsebini in načinu izražanja je leposlovni prispevek zdravnika dr. SI. Gruma »Matere«. Pesmi sta prispevala T. Seliškar (Hotel, Dvoje obličij) in M. Klopčič (Recept za pesnika). Pisma Ivana Cankarja Fr. Govekarju (ki jih priobčuje naslovljenec), niso le zanimiva za literarne kroge, temveč bodo v marsičem razjasnila poznejši Cankarjev odnos do Govekarja. Slede stalne rubrike: Sodobni problemi (I. Grahor, Demokracija in vprašanje kulturnega dela v moderni družbi) ; Književna poročila (I. Grahor o Zgodovini socialne filozofije E. Spektorskega) ; gledališki pregled ( Silva Trdina o Delakovi prireditvi Jurčičevega »Desetega brata« na mariborskem odru ter S. Kopona o Bravni-čar-Pirnatovi »Stoji, stoji Ljubljanca«) ; Likovna umetnost (K. Dobida o razstavi zagrebške »Trojice«); Glose (Fr. Kidrič o novem dokazu za datiranje Prešernovega Sonetnega venca); Obzornik (Paul Valéry o sodobnosti, Ob smrti J. Wassermanna in Književna nagrada Francoske Akademije-A. D.) — »Ljubljanski Zvon« izhaja mesečno in stane letno 120 Din. Naroča se v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Ing. Novak Leo ; Nemško-slo-venska fotografska terminologija. — Založil mesečnik »Fotoama-ter« v Ljubljani, 38 strani, cena 10 Din. Silni razvoj slovenske fotografije v zadnjih letih se je kazal nemara najbolj občutno v tem, da nam je primanjkovalo na vseh koncih in krajih domačega besedišča, s katerim bi označevali preobilico predmetov in postopkov ki so s fotografijo v zvezi. Od neuke mase, ki si je pomagala z najbolj grotesknimi izrastki nekega slo-vensko-nemškega kuheltajčarskega inter-nacionalizma. nismo mogli zahtevati, ^a bi nam ustvarila kakšno uporabno terminologijo. oficialna filologija ima z drugimi, nepotrebnim' stvarmi preveč posla in je dokazala kakor neštetokrat prej tudi tu, da nima nobene zveze z življenjem in nobene upravičenosti za obstoj. Kar je bilo posameznih poskusov po raznih fotografskih publikacijah bi'i preveč raztreseni ali pa so ostali tako nedovršeni, da za praktično rahn skoraj niso prihajali v po-štev. Prvi vse pohvale vrpdni poskus, da pridemo do nekega reda in sistema, je napravil sedaj na? priznani fotografski publicist in urednik Fotoamaterja« inž. Novak Leo s knjižico, ki leži pred nami. Avtor se sam zaveda, da ta poskus ne more imeti dokončne vrednosti, in sam priporoča svojim čitateljem, naj ohranijo iz njega v živi besedi vse ono, kar se jim bo zdelo zrelo, in pozabijo ter nadomestijo vse ono, kar bi se upiralo pristnosti našega jezika. Tako huda ta stvar sicer ni, kakor jo predstavlja avtor v svoji skromnosti, kajti boljša je nekoliko slabša in nedo-gnana, toda zbrana terminologija, nego najboljša toda nesistematična in raztresena po vseh konceh in krajih. Nadalje ne smemo dajati nikomur več pravice, da bi si krojil kakšno terminologijo po svojem okusu in vzdrževal zmedo, ki je sedaj že za nami. Pač pa bo vsekako potrebno, da se v drugi izdaji tega delca to in ono še izpopolni, okrajša, precizira, nadomesti z boljšim. Tendenca gre danes n. pr. za tem, da se vsak tuji terminus izrazi, kolikor gre, s kratkim, .jedrnatim, jasnim in pri-lično blagozvočnim domačim izrazom, slabši sinonimni izrazi naj se sicer navedejo, toda neobvezno. Tako bi n. pr. za »abschwàchen« lahko mirno podčrtali »slabitev«, »oslabitev«, vse drugo (slabljenje, oslabljenje ali celo slabozvočno oslablje-vanje) pa bi navedli v oklepaju. Za »auf-nehmen«, »Aufnahme« zadostuje popolnoma naš »snemati«, »posneti«, »snetek«, »posnetek« ev. »snemka«, hrvatska »snim-ka«, »snimati« z vsemi derivati spada v koš. Za »auslosen« zadostuje »sprožiti«, kajti »prožiti«, »prožilec« ima dvoumen pomen, čestokrat se da dvobesedni pojem izraziti povsem točno z eno samo besedo in to bi bilo treba seveda poudariti, posebno pa, če se je v širšem krogu že udomačila. »Abstaubpinsel« bi se lahko mirno imenoval še dalje »izprašilec« (poleg »ometa-ča«), »izprašilni čopič« spada na podrejen kraj. Za »Blitzlampe« navaja avtor »bli-skovna svetilka, bliskovna svetilnica, bli-skovni svetilnik«, vse to še daleč ne zaleže za lepo »bliščico«, ki se je udomačila v zadnjem času. »Fotosvetilka« za »Heim-lampe« je kot dvojezična poltič-polmiš absolutno nemogoča; ^akai ji ne bi rekli z udomačenim izrazom rajši »reflektorka« ali makar »žarometnica« ? »Weiehzeich-ner« je dobil pole? kopice drugih nazivkov dobri, toda dvoumni izraz »mečilo«. pogrešam pa ustaljeneea »mehkorisca« (z isto pravico kakor »lahkoživec«) : »Weitwmkel-objektiv« bi se lahko imenoval na kratko pred vsem »širokokotnik«. »širokokotnica« bi bila »Weitwinkellinse«. »Zusatzlinse« tudi »dostavnica« (»predleča« je nemogoč monster iz fotografskih cenikov), nesrečno »mreno« s stoterimi pomeni je za »Schleier« že davno nadomestil »osén«, »pospeševalec« za »Beschlpunigungsmittel« in »zadrževalec« za »Vprzogprungsmittel« bi bila menda novsem umestna, a če pravimo »Entwick1on'u« »razvijalec« ne vem. zakaj bi za »Fixîerer« ne uvedli »ustalie-vsi°c« — laz gn imorabljam hrpz skrbi. »Filter« f svetlobni filtprl i«? dobil tudi trne »sito«, »mreža« je (Weicb7»iVhrierl »Git-ter« (teh îzrazov v knjižici ni) Za kinpmatosrafskn pnflročle Ho treba tprmi-nologijo še precej dopolniti; za »Greifer- mechanismus« nahajam n. pr. »poprijem-ni, poprimni mehanizem« — a »Greifer« sam? »Poprijemnik« ? Jaz bi dejal mirno tudi »grabež«, »grabeč«. Avtor je bil preskromen, da se je tako izogibal novih skovank. Tudi to delo je potrebno in če našim oficialnim filologom ne diši, ga moramo opraviti pač sami. Jasno je, da bi našel človek pri knjižici te vrste še vse polno stvari, ki bi si jih želel popolnejše ali drugačne. Toda dejal sem, da se avtor sam zaveda potrebe po izboljšanju tega in onega. To je stvar dru- ge izdaje in upam, da pridemo prav kmalu do nje. Jaz prvo izdajo na vsak način toplo priporočam, prvič zato, ker je le na njeni podlagi in s sodelovanjem več bistrih glav mogoče ustvariti nekaj boljšega, drugič zato, ker se po izidu te knjižice ne bo mogel nihče več izgovarjati, da svoje fotografske terminologije nimamo, in mrc-variti naš jezik v fotografskih pogovorih in predavanjih na dosedanji način. Pretežni del knjižice je vendarle dober in defini-tiven. K. K. № % A H EH BORBA ZA ŠAHOVSKI PRESTOL Match Aljehin — Bogoljubov Letošnja šahovska sezona, ki obeta biti po več letih šahovske turnirske krize precej bogata na dogodkih, je bila otvorjena s prvovrstno uverturo. Na velikonočno nede- ljo 1. aprila se je pričel namreč v Baden-Badenu boj za svetovno prvenstvo v šahu. V mednarodno šahovsko areno sta stopila dosedanji svetovni prvak dr. Aleksij Aljehin ,ruski emigrant, ki živi stalno v Parizu, in Evfemij Bogoljubov, takisto ruski emigrant, ki se je naselil v Tribergu v Nemčiji, prevzel nemško državljanstvo in je sedaj že več let šahovski prvak Nemčije. Borba za šahovsko žezlo med dosedanjim šahovskim kraljem dr. Aljehinom in pre-tendentom na šahovski prestol Bogoljubo-vom bo trajala najmanj dva meseca. Ves šahovski svet bo sledil z največjo napetostjo in pozornostjo, tembolj, ker sta oba giganta 64 polj temeljito pripravljena. Na eni strani hladni in preračunljivi šahovski znanstvenik dr. Aljehin, na drugi strani docela nepreračunljivi, skozi drn in strn drveči Bogoljubov, • Aljehin in Bogoljubov bosta igrala skupno 30 partij, in sicer v naslednjih mestih Nemčije: Baden-Baden (3 partije) in sicer od 1.—7. aprila, Villingen (2), ostale partije pa v Karlsruhe od 18.-22. aprila, Pforzheim od 25.—27. aprila, Stuttgart od 29. aprila do 2. maja, Monakovo od 6. do 10. maja, Bayreuth 13. maja, Wiesbaden od 20. do 27. maja. Mannheim od 1. do 6. junija. Zaključne igre matcha bodo v Karls- ruhe, Bad Kissingen, Aschaffenburg ali Triberg. Zanimivi so pogodbeni pogoji za izvoje-vanje zmage. Kdor dobi 6 partij od 30, ta bo zmagovalec. Ako po 30 igrah nobeden od partnerjev ne dobi 6 partij in stanje matcha ne doseže 15:15, potem se borba nadaljuje, dftkler se stanje ne izenači, ali pribori eden od obeh 6 zmag. Ako je po 26 igrah prednost enega igralca tako velika, da ga nasprotnik v končnih 4 partijah ne bi mogel dohiteti, potem konča borba že s 26. partijo. Dosedanji svetovni prvak dr; Aljehin obdrži svoj častni naslov tudi, ako bi končala borba neodločeno. Ni prvič, da .nora dr. Aljehin, ki je 1. 1927 v Buenos Airesu pognal dotedanjega šahovskega kralja Raoula Capablanco s šahovskega prestola, braniti šahovsko že-~'o. Bogoljubov se je namreč sedaj že v drugič pojavil kot pretendent. Prvi match med Aljehinom in Bogoljubovom se je vršil 1. 1929 v Wiesbadenu v Nemčiji. Aljehin je tedaj svojega nasprotnika gladko porazil. V 25 spopadih je 11 krat zmagal, 5 krat je bil poražen, 9 borb pa je bilo neodločenih. Kdo Љо zmagovalec v tej gigantski nekrvavi oorbi, seveda ni mogoče prorokovati. V Buenos Airesu so bili vsi, ki so dajali glavo za Kubanca Capablanco, strahovito razočarani. Tudi sedaj pride lahko do presenečenja. Vsekako pa ima Aljehin boljše izglede, čeprav se že nekaj časa pojavljajo glasovi, da nikakor ni več v oni veliki formi, ko je izvojeval na mednarodnem turnirju 1. 1930 v San Remu v Italiji naravnost fenomenalne uspehe, ki so zadivili ves šahovski svet. Aljehin se je za sedanjo borbo tudi dobro pripravil in je dalje časa na Holandskem marljivo treniral z dunajskim šahovskim mojstrom Hansom Kmochom. Vrhu tega mu je opasni stil Bogoljubova dobro znan še iz dvoboja 1. 1929 v Wiesba- denu in je stopil zato sedaj popolnoma siguren v šahovsko areno. Tudi naši prijatelji lepe kraljeve igre na 64 poljih bodo gotovo z zanimanjem sledili borbi med obema najznamenitejšima mednarodnima in obenem slovanskima šahovskima velikanoma. Tembolj, ker sta oba naša dobra znanca posebno izza velikega mednarodnega turnirja na Bledu 1. 1931, čigar zadnja partija se je odigrala v veliki dvorani Kazine - Ljubljani. Aljehin je izvojeval tedaj svojo zadnjo znamenito zmago. Priboril si je prvo nagrado, Bogoljubov pa drugo, a je znašala razlika med obema več toči;. Na kasnejših turnirjih v Londonu m Berlinu 1. 1932 Aljehin že ni bil več v svoji silni formi, na lanskem božičnem turnirju v Hastingsu na Angleškem pa ga je mladi Flohr potisnil celo za pol točke v ozadje. O izidih borbe za svetovno šahovsko prvenstvo bomo svoje čitatelje sproti obveščali. Br. ZA MISUECE C LAVE 103 Plodovit pisatelj Neki pisatelj je v svojem življenju napisal r romanov, d dram, t tragedij, v veseloiger in 2 filma. Med posameznimi deli so naslednja matematična razmerja: Če odštejemo romane, ostane polovica za 1 povečanega skupnega števila vseh del; če odštejemo drame, ostane polovick ostanka; če odštejemo še tragedije, ostane spet polovica ostanka in število veseloiger je končno za Vi večje nego polovica tragedij. Kako si izračunamo na preprost način brez več označb z več neznankami število raznih del? 104 Po dolgem ovinku na isto Poljubno število množimo s 37, prištejemo 111, množimo s 27, število, ki ga sedaj dobimo, dopolnimo na cele tisočake, a od števila tisočakov odštejemo 3. Dobili smo prvotno število. Kako si to razlagamo? Rešitev k št. 99 (Iz geometrije) Na krogli narišemo tudi lahko le 4 ploskve, na obroču pa 7.. Rešitev k št. 1Ш) (Premeteni čevljar) Mož bi moral samo vejice postaviti drugače. Dobili bi stavek: »Deset prstov imam, na vsaki roki pet, in dvajset na rokah in nogah.« Rešitev k št. 101 (Iz lahke plutovine) Specifična teža plutovine je 0.24. Krogla zim polumera tehta torej okrog 1000 kg. Malo težko vam bo dvigniti takšno krog-lo. Rešitev k št. 102 (Matematika v besedi), ètevnik je: petdeset. K^lpripovedupeio FRANCIJA VELIKEMU IZUMITELJU V spomin na stoletnico smrti izoaniteija pletilnega in tkalnega stroja za svileno blago in ustanovitelja južnofrancoeke svilene i XV* .Ž^. , .^fe J», мл. ^ } industrije JacQuarda je uprava francoske pošts izdala znamko z njegovo podobo. — Jacquard je bil Lyoncan. IVERI čim razumnejši je zdravnik, tem manj pripisuje svoji umetnosti, tem več pa naravi, pacientovemu mišljenju in božji milosti (Leibniz.) * Od vseh cvetlic potrebuje človeška naj-yeč sonca, (ilichclet.j