ŠTEVILKA 222 LETO XX 31. MAREC 1986
brestov
obzorn i k
lasilo delovne organizacije
Naložbe predvsem za posodobitev proizvodnje
Letošnji naložbeni načrti
Ob načrtovanju letošnjih naložb nam je bilo vsem jasno, da so naše realne možnosti za investiranje izredno omejene. Omejujejo jih že zakonski predpisi (omejevanje uvoza, zaostreni pogoji kreditiranja pri domačih bankah in drugo), obenem pa so tudi naše možnosti za izločanje dohodka za razširjeno reprodukcijo izredno majhne.
Letos se bodo morale naše naložbe pri zagotavljanju lastnih sredstev gibati predvsem v okvirih amortizacijskih sredstev. Pri tem pa velja poudariti, da bo skoraj četrtina amortizacije porabljena za odplačila že dosiej najetih posojil.
Seveda pa se vsi zavedamo velikih potreb po obnovitvi opreme, saj je ta v povprečju ekonomsko zastarela in fizično že skoraj v celoti iztrošena.
Takšno stanje in opredelitev temeljev novega srednjeročnega obdobja 1986—1990 v smislu nadaljnje delitve dela in z osnovnim ciljem povečati proizvodnjo masivnega pohištva za iz-
voz, sta nas vodila k evidentiranju dveh investicij pri Mednarodni finančni korporaciji (IFC). Gre za naložbi, ki imata značaj rekonstrukcije in posodobitve proizvodnih zmogljivosti v TOZD Pohištvo in TOZD Iverka in sta izrazito izvozno usmerjeni. Seveda so možnosti tudi za delno uresničitev vsaj v letu 1986 majhne.
Majhne so zato, ker pri bankah primanjkuje finančnih sredstev, ker je težko dobiti zainteresirane sovlagatelje, ki imajo lastna sredstva in predvsem zaradi težav pri zagotavljanju naših lastnih sredstev v Brestu. V vseh proizvodnih temeljnih or-
ganizacijah se je stanje pri zagotavljanju virov trajnih obratnih sredstev ob koncu leta 1985 poslabšalo.
Poslabšanje je predvsem posledica visoke stopnje inflacije, ki ji s poslovnimi rezultati in vlaganjem v poslovni sklad ob zaključku leta ne moremo slediti.
Takšno stanje se odraža tudi na področju likvidnosti, kjer bomo morali pred naložbami dajati prednost sprotni oskrbi proizvodnje s surovinami in repro-materiali.
Zato bomo morali pri uresničevanju naložbenih načrtov upoštevati predvsem naslednje:
—	prednost moramo dati predvsem dokončanju začetih naložb, pri katerih so viri sredstev že zagotovljeni; pri tem mislimo predvsem na naložbo v posodobitev opreme za masivno proizvodnjo v TOZD Masiva;
—	poudarek in prednost moramo dati tistim naložbam, ki
najbolj ustrezajo investicijskim merilom, opredeljenim v temeljih srednjeročnega plana;
—	čimveč naložb moramo razreševati z združevanjem sredstev na ravni delovne organizacije;
—	za vsako pomembnejšo naložbo moramo pripraviti ustrezen investicijski elaborat, za manjše naložbe pa vsaj ekonomske izračune o uspešnosti načrtovanih vlaganj;
—	za vsako naložbo moramo poprej preveriti likvidna sredstva na ravni delovne organizacije.
Ob upoštevanju vseh naštetih meril načrtujemo za letos predvsem tri večje naložbe in sicer:
—	dokončanje naložbe v posodobitev opreme za masivno proizvodnjo za izvoz v TOZD Masiva;
—	rekonstrukcijo in posodobitev opreme za povečanje masivne proizvodnje v TOZD Pohištvo;
—	obnovitev in posodobitev linije za proizvodnjo ivernih plošč v TOZD Iverka.
Med njimi imata prednost vse-
kakor dokončanje naložbe v TOZD Masiva in posodobitev opreme za povečanje masivne proizvodnje v TOZD Pohištvo, ki je tehnično-tehnološko nadaljevanje procesa v obdelavi masivnih proizvodov.
Med manjšimi naložbami, ki pomenijo nabavo posamezne opreme predvsem za zamenjavo, moramo omeniti načrtovano nabavo opreme za postforming v TOZD Gaber. Tudi te manjše nabave bodo izvajane glede na razpoložljiva investicijska sredstva in ob upoštevanju načel, ki so opredeljena v srednjeročnem planu.
Poudariti pa moramo, da bo vrstni red in nujnost uresničevanja določila posebna komisija, ki bo oblikovana na ravni delovne organizacije.
Ob koncu pa moramo poudariti, da bo potrebno letos še več strokovnega dela posvetiti vzdrževanju strojev in naprav, da bo potrebno izboljšati kvaliteto in povečati proizvodnjo tudi pri sedanjih zmogljivostih.
J. Korošec
Nas prispevek kongresu
RAZPRAVA NA 11. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, KI SMO JO PRIPRAVILI NA BRESTU
Letošnje volitve so pokazale veliko družbeno zavest občanov (na sliki volišče v POHIŠTVU)
Izmed vseh delavcev v notranjsko kraški regiji jih je kar tretjina zaposlenih v lesno predelovalni industriji. Zato posveča sindikalna organizacija tej dejavnosti še posebno pozornost. Obenem pa nam tudi gospodarska gibanja v zadnjih letih kažejo znamenja stagnacije, pa tudi zaostajanja v primerjavi z drugimi panogami; to se še posebej kaže pri ustvarjanju akumulacije in pri osebnih dohodkih.
Na takšen razvoj lesno predelovalne dejavnosti na tem področju je močno vplivalo bogato surovinsko zaledje. Ta industrija je s svojim razvojem — kot delovno intenzivna — vseskozi od povojnega obdobja dalje zaposlovala veliko delavcev, med njimi predvsem veliko žensk in jim s tem nudila tudi socialno varnost. Vseskozi je ta industrija precej izvažala in s tem pri-
pomogla k razreševanju svojih, pa tudi širših družbenih zadev na tem področju.
Sedanje razmere v lesno pre-delovni industriji pa naši organizaciji vzbujajo zaskrbljenost. Podatki iz periodičnih obračunov za devetmesečno poslovanje v minulem letu nam namreč kažejo, da je imela slovenska lesna industrija skoraj 3 milijarde dinarjev izgub ali 358 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1984.
V naši regiji pa je v okviru celotne lesno predelovane industrije struktura proizvodnje še manj ugodna. Tako delovna organizacija Brest proizvaja predvsem ploskovno pohištvo, pri katerem je osnovna surovina iverka. To pa je proizvod energetskih virov, katerim cena v Jugoslaviji neprimerno hitreje narašča kot cena drugim surovin-(Konec na 2. strani)
Volitve v združenem delu-S2.3°/. Volitve v krajevnih
skupnostih - 95,47.
Kritična in bogata razprava
VOLILNO PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
Že podnaslov pove, da je imela letošnja konferenca naše občinske organizacije zveze komunistov programsko in volilno obeležje. Kar zadeva prvi del, je potekala konferenca v duhu sedanjih dogajanj in uresničevanja usmeritev in nalog zveze komunistov, ki so bile sprejete na prejšnji konferenci. V poročilu za konferenco so bila predstavljena glavna vprašanja in naloge, za katerih razreševanje je delalo dosedanje predsedstvo in občinski komite s svojimi organi in komisijami.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE V NOVEM SESTAVU
V marcu se je konstituiral tudi nov sestav odbora za obveščanje, četudi Brestove družbeno politične organizacije še niso imenovale svojih delegatov. Na predlog sindikata je bil za predsednika odbora izvoljen Franc Mlakar (Gaber), njegova namestnica pa je Štefka Mikše-šebalj (Jelka).
Uvodoma je bilo ugotovljeno, da odbor za obveščanje doslej še ni odigral vloge, ki bi jo moral. Odbor je obravnaval tudi oceno obveščanja v združenem delu, ki je bila pripravljena za problemsko konferenco CK ZKS o obveščanju in ob njej ocenil tudi obveščanje v Brestu. Ugodno je ocenil tudi vse oblike informacij ob obravnavi in sprejemanju zaključnih računov.
Na koncu seje je imenoval tudi novi oziroma prenovljeni uredniški odbor Brestovega obzornika.
Razprava na konferenci pa je pokazala tudi na najbolj žgoče težave, ki bodo spremljale delovanje komunistov in še zlasti novo izvoljeno vodstvo občinske organizacije.
Izredno pomembne naloge, ki zadevajo tudi zvezo komunistov v naši občini, se nanašajo na program dolgoročne gospodarske stabilizacije.
(Nadaljevanje s 1. strani) skim virom. V delovni organizaciji Lesonit pa se težave pojavljajo predvsem po naložbi v nove zmogljivosti s sodobnejšim postopkom proizvodnje plošč, ki ne onesnažuje okolja.
Vse tri lesno predelovalne delovne organizacije s tega območja (Brest, Lesonit in Javor) pa se kljub temu tudi v takšnih razmerah močno vključujejo v izvoz, saj si s tem odpirajo nova tržišča za prodajo svojih izdelkov, obenem pa pretežni del teh deviz ta industrija ne porabi za svoje potrebe. S prehodom na novi devizni zakon pa so se razmere v tej dejavnosti močno poslabšale, zlasti oskrba proizvodnje (kar zadeva pravočasno plačevanje tujini).
Tudi sprotna gospodarska politika izvoza ne spodbuja, kar občutimo predvsem pri nerealnem tečaju dinarja v primerjavi s tujimi valutami, zmanjševanju stimulacij za izvoz in nestimulativnih ukrepih na področju kreditno monetarne politike. Ti se kažejo predvsem v tem, da krediti za pripravo izvoza ne sledijo inflacijskim gibanjem, hkrati pa so tudi obrestne mere pri kreditih za pripravo izvoza, pa tudi pri izvoznih kreditih hitreje naraščale kot splošne obrestne mere.
Obenem veljajo zelo ostre omejitve za uvoz opreme in sicer tudi za izvozno usmerjene organizacije, kar onemogoča posodabljanje proizvodnih zmogljivosti in s tem prilagajanje tržnim razmeram. Tuji trg pa poleg zniževanja cen zahteva majhne serije, dobro kvaliteto in več masivnega lesa. Ker pa je naša oprema že iztrošena in tehnološko zastarela, ne omogoča enakovrednega konkurenčnega boja predvsem na tujih tržiščih. Doseženi rezultati pa ne onemogočajo niti enostavne reprodukcije, kaj šele razširjeno v posodabljanje proizvodne opreme. Na takšne rezultate pa močno vpliva tudi velik delež izvoza iz te dejavnosti v minulem in sedanjem obdobju.
Ker so to v pretežni meri končni izdelki, smo poskušali za razreševanje teh zadev tudi z dohodkovnim povezovanjem v re-proverigi, bodisi z našimi dobavitelji bodisi s trgovino, na osnovah skupnega prihodka. Vendar pa naši partnerji v drugih panogah za to niso bili zainteresirani, ker bi jim to pomenilo nižji dohodek. Nekaj napredka pa smo vendarle dosegli v sami regiji pri povezovanju med lesarji in gozdarji, ko se v novo ustanovljeni plansko poslovni skupnosti dogovarjamo o medsebojnih obveznostih.
Na področju nagrajevanja smo v lesno predelovalni industriji sicer dosegli skupna izhodišča s sprejemom samoupravnega sporazuma dejavnosti, vendar pa doseženi rezultati, ki so pred-
Delegati iz posameznih okolij, še zlasti pa iz industrije, so na konferenci dokaj kritično razpravljali o ključnih vprašanjih, s katerimi se sooča gospodarstvo. Gre za bitko pri uresničevanju naše izvozne proizvodnje. Izvoz je za pomemben del občinskega gospodarstva življenjska nuja, opredeljen pa je tudi v akcijskem programu zveze komu-
vsem posledica do sedaj opisanih vzrokov, ne zadoščajo za ustrezno nagrajevanje v sedanjih razmerah in v primerjavi z drugimi dejavnostmi. To pa se po drugi strani odraža v kvaliteti in obsegu proizvodnje, pa tudi pri težjem pridobivanju strokovnih delavcev in v manjšem interesu mladih pri odločanju za te poklice.
Nizki osebni dohodki in s tem v zvezi kadrovske težave, zastarela in iztrošena oprema ter izredno nizka akumulacija pa onemogočajo proizvodnjo za hud konkurenčni boj na svetovnem trgu ob že tako nestimulativni politiki.
Zato nam neenak položaj v pridobivanju dohodka pomeni za to dejavnost praktično »životarjenje«, saj se ta krog s tem sklene, vendar na vedno nižji ravni. To pa ne pomeni težke perspektive samo za delavce in njihove družine, pač pa tudi za širšo družbeno skupnost oziroma regijo kot celoto, ki je v veliki meri odvisna prav od rezultatov lesno predelovalne dejavnosti.
Zato moramo predvsem z ustreznimi sistemskimi zakoni in z drugimi ukrepi v smislu stabilizacijskega programa zagotoviti tej dejavnosti normalne pogoje za njihovo poslovanje in s tem za ustvarjanje družbenega proizvoda, ki bo ustrezna osnova za hitrejši njihov in celoten družbeni razvoj. Glavna naloga delavcev v tej dejavnosti pa je, da z omejenimi proizvodnimi dejavniki gospodarimo čimbolj racionalno in da z vgraditvijo znanja osnovno surovino še bolj oplemenitimo ter tako iztržimo ustrezen dohodek predvsem na zahtevnih konvertibilnih tržiščih in tako dosežemo kar najboljše rezultate.
nistov naše občine kot ključna strateška naloga. Prav pri tem pa prihaja v zadnjem času do nekaterih težav, ki bi lahko ogrozile letošnje izvozne načrte, povzročile zastoje v proizvodnji in močno vplivale na finančne rezultate izvozno usmerjenih delovnih organizacij.
Srž težav tiči v neustrezni stimulaciji izvoza, v prevelikih razlikah med cenami vgrajenih surovin in repromaterialov ter cenami končnih izdelkov, ki nam jih priznava svetovno tržišče. Zatika se pri pravočasni oskrbi proizvodnje z uvoznimi materiali.
Drugo področje, ki je bilo prav tako izpostavljeno kot pomemben dejavnik v motenju poslovanja, je preobsežna in stalno spreminjajoča se »predpisoma-nija«. Gre za poplavo najrazličnejših zakonov in predpisov, sprememb le-teh ter za birokratsko reševanje ključnih zadev za nemoteno gospodarsko življenje delovnih organizacij.
Konferenca je tudi ocenila, da prepočasi uresničujemo nekatere temeljne usmeritve in naloge zveze komunistov na področju našega kmetijstva. Komunisti s področja kmetijske dejavnosti vidijo glavne vzroke za takšno stanje v neusklajenosti cen, neučinkovitih motivacijskih spodbudah, še zlasti tudi tistega dela kmetijstva, ki se nanaša na hribovska območja.
Komunisti s področja družbenih dejavnosti pa so kritično spregovorili o težavah pri uresničevanju njihovih programov. Gre za pomanjkanje finančnih sredstev, obenem pa za možnosti združenega dela pri izdvajanju sredstev za tovrstne potrebe.
Tudi člani aktiva neposrednih proizvajalcev so bili v svoji razpravi kritični. Še zlasti jih boli oportunizem v vrstah komunistov. Težave vidijo v premajhni usposobljenosti članov aktiva. Menijo, da je preveč administrativnega razreševanja težav in govorjenja, premalo pa neposrednih učinkov.
Konferenca je opozorila na premajhno sodelovanje mladine v gospodarskem in družbenem življenju. Mladi menijo, da tičijo vzroki za takšno stanje v vprašanjih perspektive mlade generacije, možnostih zaposlovanja, možnostih za izobraževanje glede na naravna nagnjenja posameznika, premajhni zastopanosti mladine v delegatskem sistemu in podobnem. V tem vidijo mladi tudi delni vzrok za premajhno vključevanje v članstvo zveze komunistov.
To je bila rdeča nit razprav na letošnji letni konferenci. Moramo omeniti, da se konferenca ni izognila tudi drugim vprašanjem iz političnega in gospodarskega življenja občine, na primer vprašanjem turizma in gostinstva.
Morda bi na konferenci lahko kaj več povedali tudi o nekaterih uspehih v minulem letu, ki so prav gotovo bili v združenem delu, pa tudi na negospodarskem področju.
Prav gotovo, da bo v predkongresnem in pokongresnem življenju še veliko povedanega, kar bo koristno dopolnilo akcijskega programa naše občinske organizacije. Mislim pa, da bodo komunisti najbolj smotrno opravili svoje naloge, če se bomo več so-
IZ OBRAVNAV ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN PLANSKIH DOKUMENTOV NA BRESTU
V zadnjih dneh februarja smo imeli na Brestu poleg referendumov, s katerimi smo sprejeli Brestov sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter skupne temelje planov Bresta in SOZD za srednjeročno obdobje, tudi obravnavo in sprejem zaključnega računa in poslovnega poročila za leto 1985 ter poslovne politike in plana za leto 1986.
Pri obravnavi zaključnega računa in poslovnega poročila za leto 1985 so bila izpostavljena predvsem naslednja vprašanja:
— odnosi pri sovlaganju v druge temeljne organizacije v okvira delovne organizacije (v TOZD Iverka),
očali z neposrednimi vprašanji vsakdanjega gospodarskega in družbenega življenja in uresničevali naloge iz sprejetega akcijskega programa ob praktičnih primerih iz vsakdanjega življenja. Same konference in sestanki naj bodo le mesto za razčiščevanje pogledov, nakazovanje usmeritev, poenotenje akcije. To je bilo tudi eno od napotil letošnje programsko volilne konference zveze komunistov.
D. Mazij
—	vrednotenje obrestnih mer za posojila med temeljnimi organizacijami v okviru Bresta (v TOZD Iverka),
—	razlike pri porabi sredstev za reprezentanco med posameznimi temeljnimi organizacijami (v TOZD Masiva),
—	revalorizacija zalog in vpliv le-te na finančni rezultat (v DS Skupne dejavnosti),
—	visoki stroški za obresti, reprezentanco in povezava le-teh z osebnimi dohodki (v DS Skupne dejavnosti).
V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti pa so bili sprejeti predlagani sklepi in delitev dohodka ter način pokrivanja izgube v TOZD Iverka-
Poslovno politiko in plan za leto 1986 so temeljne organizacije in delovna skupnost obravnavali na zborih delavcev in sprejemali na delavskih svetih-Pri obravnavi teh dokumentov je^ bilo posebej opozorjeno na težave že pri sami sestavi plana, pa tudi na bistvene elemente plana_ (obseg in kvaliteta proizvodnje, vhodne in izhodne cene, obresti za izposojana sredstva, zunanji pogoji poslovanja, izvoz, zaloge surovin in repromaterialov ter gotovih izdelkov, omejene možnosti investicijskih vlaganj ...). V Skupnih dejavnostih je bilo še posebej opozorjeno na večjo vlogo inovativne dejavnosti (notranje rezerve), v Masivi pa na investicijsko dejavnost.
Na vsa vprašanja so bili posredovani tudi ustrezni odgovori.
Prav je, da delavce Bresta sprotno seznanjamo s položajem in doseženimi rezultati, pa tudi s predvidevanji za naprej, saj le tako lahko odločajo in s svojimi predlogi nemalokrat prispevajo k ustreznejšim rešitvam.-M. Širaj
Z volilno programske seje občinske organizacije ZKS. Spredaj: novi sekretar komiteja Drago Mazij ter dosedanji in novi predsednik Viktor Pakiž
Naš prispevek kongresu
Odmevi iz temeljnih organizacij
Naš letošnji prodajni program
Letošnji prodajni letni načrt je znan. Na domačem trgu naj bi prodajo pohištva glede na doseženo v preteklem letu povečali za skoraj 130 odstotkov; prodaja primarnih proizvodov pa bo, tako predvideva letni plan, rasla nekoliko počasneje.
Med temeljnimi organizacijami pričakuje največji porast Jelka, saj predvidevamo dvakratno rast prodaje pohištva, le nekoliko manjši dvig je načrtovan za temeljni organizaciji Masiva (164) in Pohištvo (153). Prodaja kuhinjskega in oblazinjenega pohištva naj bi se glede na minulo leto podvojila.
Letni plan postavlja pred nas torej zelo zahtevne naloge. Kateri so tisti vzvodi, s katerimi načrtujemo zastavljene cilje doseči? Med mnogimi je proizvodni Program gotovo najpomembnejšimi. In kakšen bo letos?
Iz naše največje temeljne oris animacij e Pohištvo bomo kupcem nudili tri sestavljive programe; MAJO O, MAJO BL in VESNO, medtem ko smo prodajo MAJE M in spalnice MIJA ukinili. Vse tri programe kupci že Poznajo. Program VESNA bomo dopolnili še s stranicami višine 1856 milimetrov in zaključnimi venci ter s tem omogočili kupcem nakup nizkih regalov brez nastavkov, po katerih je bilo Povpraševanje -precejšnje. Spalnica NADA, katere prvo serijo s®o v minulem letu zelo hitro odprodali, bo na voljo potrošnikom tudi letos. Seveda bo potrebno pri naslednjih štiristotih odpraviti napake, ki so se pojavile pri prvi seriji.
Najpomembnejša novost v letošnjem proizvodnem programu v tej temeljni organizaciji pa bo lanski dobitnik številnih priznanj, otroški program IGOR. Izdelovali ga bomo v dveh izvedbah ~~ borovi in beli. Kupci bodo lahko izbirali med tremi različnimi sestavi, na voljo pa jim bo predvidoma v avgustu.
V temeljni organizaciji Gaber, drugem največjem proizvajalcu Pohištva za domači trg znotraj Bresta, bomo še razširili ponudbo kuhinj iz družine BREST-2000. Prav sedaj prihaja s proizvodnih trakov fronta za kuhinjo BREST-2002, ki je bila prikazana tudi že na beograjskem salonu Pohištva. V drugi polovici leta bomo na tržišče ponudili še kuhinjo BREST 2003 v jesenovi izvedbi, medtem ko bodo kupci lahko tudi v prihodnje izbirali med elementi kuhinj BREST-2000 in BREST-2001. Postopno bomo ukinili prodajo kuhinj Brest-11 in Brest-15 in tako prešli na enoten korpus za vse kuhinje.
Temeljna organizacija Tapetništvo ima že nekaj let razrešen Proizvodni program, ki je tržno Se vedno zelo zanimiv. Zato do ycčjih sprememb tudi letos ne b® prišlo. Kupci bodo še naprej tahko izbirali med Mojco, Kseni-1°» Dano in Lenko. Proizvodnja Jc za prvo polletje že razprodana, paradi česar so se precej podaljšali dobavni roki za vse garniture.
Proizvodnja programa Helena in naročila inženiringa naj bi zapolnila proizvodne zmogljivosti v temeljni organizaciji Jelka. Ker se program Helena zelo dobro prodaja, imamo za prvo polletje že dovolj naročil.
Že dalj časa nam primanjkuje stolov in miz, po katerih je povpraševanje nekajkrat večje od naše preskromne ponudbe. Ob
tako nizki proizvodnji bo težko uresničljiv tudi letni načrt, saj smo za prva dva meseca za temeljno organizacijo Masiva dosegli le 41 odstotkov načrtovane prodaje.
Glede na dokaj ugodne prodajne rezultate v začetku leta in na pričakovano poživitev naše ponudbe z nekaterimi novostmi v drugem polletju lahko vendarle dokaj optimistično gledamo na preostanek leta, ki ga je pred nami sicer še dobršen del.
V. Frim
Brestu tudi »Zlati most«
OB SKOPSKEM SEJMU »MEBEL 86« (10,—16. MAREC)
Kuhinja BREST-2000
Že tradicionalna sejemska prireditev v Skopju, sejem pohištva, dekoracije in opreme za gospodinjstvo, je tudi prva večja letošnja preizkušnja jugoslovanskih proizvajalcev pohištva.
Sejem je istočasno tudi barometer za dosežke v naši skrbi za potrošnike v južnem delu države, kar je seveda pomembno tudi za prihodnje uveljavljanje na tem tržišču.
Letos smo na tem sejmu prvič enotno na enem prostoru nastopile članice sestavljene organizacije Slovenijales. Predstavili smo se kot celota, ki je sposobna zadovoljiti ne samo potrebe svojih partnerjev, temveč tudi ugoditi vsem, še tako izbranim željam potrošnikov na tem območju.
Ob skupni predstavitvi izdelkov Slovenijalesovih članic pa velja omeniti, da je treba v organizacijskem, pa tudi v estetskem pogledu še marsikaj izboljšati. Vendar že to, da so obiskovalci kljub precejšnji oddaljenosti sedanjih od prejšnjih razstavnih prostorov množično obiskovali HALO V in prostor SOZD Slovenijales, pomeni veliko priznanje predvsem razstavljenim izdelkom, pa tudi dobrim poslovnim zvezam.
Brest se lahko kot proizvajalec pohištva, ki je na tržišču Makedonije in Kosova, pa tudi južne Srbije zelo znan in upoštevan, mirno pohvali z enim izmed največjih dosedanjih obiskov na tej prireditvi, pa tudi priznanj ni bilo malo.
Uradna žirija je letos podelila sistemu kuhinj Brest-2001 in Brest-2002 najvišje priznanje in sicer »ZLATEN MOST« za najboljšo kuhinjo v letu 1986. Ker smo že lani dobili priznanje »SREBREN MOST« za kuhinjo Brest-2000, lahko sklepamo, da je sistem kuhinj Brest-2000 v
celoti dobro sprejet in gre vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju in proizvodnji vse priznanje, predvsem seveda oblikovalcu, arhitektu Tomu Žagarju.
Poslovno so rezultati Bresta na tem področju zadovoljivi, pravzaprav zelo dobri. Tudi zato moramo v prihodnje storiti vse za še bolj učinkovito prisotnost na tem tržišču. To pa bo mogoče le s solidnimi odnosi z našimi partnerji.
Trenutno so programi Brestovega pohištva z manjšimi izjemami na tem območju zelo dobro sprejeti. Težave so le zaradi pomanjkanja nekaterih izdelkov in pa zaradi prepočasnega reševanja nekaterih reklamacij, predvsem, kar zadeva dostavo pohištva.
Pred nami so že nove razstave in sejmi. Tudi na njih bodo vidnejši uspehi odvisni od dobre predstavitve vseh naših programov, predvsem izdelkov, ki bodo zagotovili še ugodnejše bivanje.
F. Turk
Kuhinje Brest - 2000 na tržišče
Prodajo kuhinjskega pohištva v prvih treh mesecih novega leta lahko ocenimo kot ugodno, še posebej, če upoštevamo, da so uspehi predvsem posledica boljše sortiranosti posameznih kuhinjskih programov in boljšega sodelovanja proizvodnje s prodajo.
Seveda pa to še ne pomeni, da je izdelani projekt ponudbe kuhinj BREST-2000, ki jih proizvaja Gaber povsem zaživel. Značilnosti novih kuhinj so narekovale tudi nov sistem proizvodnje in z njo povezanih težav. Predvsem velja to za dobavitelje, kar se končno kaže v delno slabši odpremi kuhinjskih elementov kupcem.
Tako je bilo v prvih dveh mesecih prodanih (odpremljenih) 5.897 elementov kuhinje BREST-11,	2.189 elementov kuhinje
BREST-15, 2.802 elementa kuhinje. BREST-2000, 763 elementov kuhinje BREST-2001 in 528 drugih elementov. Skupna vrednost prodanega znaša 177.019.000 din.
Čeprav nam podatki o končni prodaji števila kuhinjskih elementov v marcu še niso na vo-
ljo, lahko ugotovimo, da je prodaja kuhinjskih elementov kumulativno v januarju in februarju izpod letošnjega plana.
Omenjeni podatki so vsekakor odraz prilagajanja novih programov kuhinj zahtevam domačega trga, saj nekateri proizvajalci programov kuhinj iz prejšnjih let kažejo na večjo zalogo gotovih izdelkov in z njo vezanih obratnih sredstev.
Da bi pridobili pri komplet-nosti programa kuhinj, bomo v naslednjih mesecih razširili ponudbo in sicer s fronto v jesenovi izvedbi ter še z nekaterimi dodatnimi elementi. Novost pri sedanjih elementih sta viseči omarici nad štedilnikom z vgrajenim filtrom, ki se lahko uporablja za obratovanje na odpadni, pa tudi za obratovanje na obtočni zrak.
Tako lahko učinkoviteje odvajamo paro in snovi, ki se vežejo na maščobni filter. Druge spremembe, ki so nastale pri sedanjih elementih, pa so predvsem tehnične narave ter omogočajo boljšo namestitev in vezavo elementov.	S. čeček
Skupni cilji — združena sredstva
INFORMACIJA O PRIPRAVAH NA GRADNJO RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA LESARSTVO — DRUGA FAZA
V TOZD za lesarstvo, ki je bila ustanovljena kot delovna organizacija v okviru Biotehniške fakultete za izobraževanje na višjem, visokošolskem in podiplomskem študiju, je svoje desetletno delovanje proslavila z izgradnjo prve faze prostorov, kar bo pripomoglo k prihodnjemu opravljanju pedagoškega in raziskovalnega dela, saj se sedaj izobražuje na vseh treh stopnjah že nad 400 študentov lesarstva.
11111111
kuhinja BREST-2002
Načrt za gradnjo lastnih prostorov v TOZD je izdelan tako, da omogoča postopno gradnjo treh samostojnih in funkcionalno zaključenih objektov in sicer zaklonišča, predavalničnega objekta in laboratorij sko-kabinetnega objekta. Glede na to, da je bila lani zaključena prva faza, ki je obsegala zaklonišče in predaval-nični objekt, smo se že pred zaključkom te gradnje lotili priprav projektov za izvedbo druge faze, ker je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo zahteval, da v roku dveh let predložimo komiteju dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v razvid izobraževalnih organizacij. To pa hkrati pomeni: če v zahtevanem roku ne bi uspeli zagotoviti ustreznih pogojev za študij, bi morali prihodnji študentje lesarstva nadaljevati študij na ustreznih ustanovah v drugih republikah. Projekti za izpeljavo druge faze so v končni obdelavi, manjka samo projekt kanalizacije, ker območje, kjer bomo zidali ni ustrezno urejeno.
V drugi fazi bodo zgrajeni naslednji objekti:
— raziskovalni institut (laboratoriji s kabineti)
1031 m2
—	lopa za les in pohištvo
305 m2
—	pokrito dvorišče	280 m2
—	pokrit hodnik	36 m2
Raziskovalni institut bo obsegal pritličje in dve nadstropji.
V	pritličju bodo prostori za:
—	katedre za pohištvo, ki bodo obsegali 308 m2 in v katerih bodo vaje s področja ploskovnega in stavbnega pohištva (površinska obdelava, lepljenje, testiranje, konstrukcije);
—	laboratoriji za lesna tvoriva — 50 m2, v katerem bodo vaje s področia lesnih tvoriv, hkrati pa bomo lahko dosedanje naprave dopolnili z aparaturami, ki jih imamo zaradi pomanjkanja prostorov v Meblu v Novi Gorici;
—	skupni prostori (sanitarije, hodniki, stopnišča) bodo predstavljali 78 m2, kar je 18 % celotne površine pritličja.
V	prvem nadstropju prostori za:
—	lesno-kemični laboratorij (dva prostora 15 in 50 m2 površine),
—	laboratorij za plaste (33 m2 površine),
—	fizikalni laboratorij (33 m2 površine),
—	laboratorij za lesna tvoriva (28 m2 površine),
— 4 kabineti s po 11 m2 površine za potrebe učiteljev in sodelavcev.
Tako bo prvo nadstropje s skupnimi prostori obsegalo 287 m2.
V drugem nadstropju skupne površine 176 m2 bo 8 kabinetov (po 13 m2) s skupnimi prostori.
Ta del, ki se pripravlja v II. fazi, je le tretjina laboratorij sko-kabinetnega objekta, ki je namenjen katedram za tehnologijo lesa, zaščito lesa, organizacijo in ekonomiko lesa, lesno strojništvo in delno tudi katedram za pohištvo in plošče z vsemi spremljajočimi skupnimi prostori.
Od leta 1976, ko smo podpisali prvi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo, je bilo do danes zbrano 124.017.269 din, kar predstavlja dve tretjini sredstev, bi ki jih morala zbrati slovenska lesna industrija na osnovi podpisanih samoupravnih sporazumov. Od tega je bilo za I. fazo (zaklonišče in predavalnični objekt) porabljeno 87 milijonov. Za pripravo dokumentacije za II. fazo smo investirali 3 milijone din, tako da imamo za izgradnjo II. faze še 34 milijonov din. Stroški za gradbeno obrtniška dela II. faze po cenah iz decembra lani so ocenjeni na 183.172.220 din.
Delavci VTOZD za lesarstvo in študentje lesarstva se slovenski lesarski industriji zahvaljujemo za dosedanje razumevanje in finančno pomoč.
dr. N. Torelli
Pravilnik o počitniški dejavnosti
Z vedno večjim zanimanjem za organizirano preživljanje letnega oddiha v Brestovih počitniških objektih in z vsakoletnim povečevanjem počitniških zmogljivosti se večajo tudi težave pri organiziranju počitniške dejavnosti.
Da bi se izognili tem težavam in omogočili boljšo organizacijo letovanja, smo izdelali osnutek PRAVILNIKA O POČITNIŠKI DEJAVNOSTI IN O ENOTNIH MERILIH ZA UPORABO POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI.
Osnovni namen pravilnika je, da bi počitniško dejavnost enotno in sporazumno uredili ter počitniške zmogljivosti uporabljali na osnovi enotnih pogojev.
S tem pravilnikom se urejajo med drugim predvsem naslednja vprašanja:
—	pravica do uporabe počitniških zmogljivosti delovne organizacije BREST,
—	merila za določanje vrstnega reda pri uporabi počitniških zmogljivosti,
—	odgovornost uporabnikov počitniških objektov.
Temeljno načelo počitniške dejavnosti je, zagotoviti vsem delavcem delovne organizacije cenejšo, kakovostno in organizirano izrabo letnega dopusta pod enakimi pogoji, upoštevaje načela racionalnosti dobrega in skrbnega gospodarjenja s skupnimi sredstvi.
Poglavitne misli iz pravilnika:
— Pravice do uporabe počitniških zmogljivosti v objektih, s katerimi upravljajo delavci delovne organizacije BREST, imajo vsi delavci in upokojenci delovne organizacije BREST, ob njihovi prisotnosti pa tudi člani njihove družinske skupnosti.
— V primeru, ko se za iste termine v sezoni prijavlja večje število letovalcev kot so počitniške zmogljivosti, bomo uporabljali merila za določanje vrstnega reda pri uporabi počitniških zmogljivosti. Ta merila so:
—	delovna doba v delovni organizaciji,
—	družine s šoloobveznimi otroki,
—	dosedanja uporaba počitniških zmogljivosti,
—	posebne delovne obveznosti.
Pri zdravstveno regresiranem
počitnikovanju ali v spornih primerih se upošteva na podlagi ustreznih dokazil tudi merilo: materialni in zdravstveno-socialni položaj prosilca oziroma družinske skupnosti.
— Zaradi neodgovornega obnašanja nekaterih letovalcev, ki so povzročali materialno škodo, pustili nepospravljene počitniške objekte, niso dosledno upošteva-
li navodil za uporabo počitniških objektov, je bilo v pravilniku nujno potrebno oblikovati poglavje o odgovornosti uporabnikov počitniških objektov.
Uporabnik počitniškega objekta je materialno odgovoren za vzdrževanje reda v objektu. Dolžan je poravnati vso škodo, ki je na počitniškem objektu ali inventarju nastala med njegovo uporabo po njegovi krivdi ali krivdi souporabnikov.
Zoper kršilce določil pravilni-
ka se uvede disciplinski postopek. Predvidene so tudi sankcije in kazenski ukrepi.
Osnutek pravilnika bo v aprilu v javni razpravi po osnovnih organizacijah sindikata. Aktivno sodelujte s kritičnimi pripombami in predlogi, ker bo organizacija letošnjih letovanj potekala že po tem pravilniku. V začetku aprila bodo znani tudi pogoji in objavljen bo razpis za letošnje letovanje.
L. Palčič
Novo v Izobraževanju
PREDLOG SPREMEMB SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O IZOBRAŽEVANJU
Organizacijsko kadrovska služba je pripravila predlog sprememb samoupravnega sporazuma o izobraževanju. Ta predlog spreminja nekatera določila, ki se doslej v izvajanju niso obnesla, na novo pa vnaša določila o pripravništvu, ki jih je sprejela Gospodarska zbornica Slovenije v letu 1984.
Sporazum bi po sprejetju natisnili v priročni knjižici ter ga razdelili uporabnikom. Sedaj namreč opažamo, da ga celo tajništva ne uporabljajo.
Poglavitne spremembe sporazuma so:
—	stroški izobraževanja za pridobitev izobrazbe bremenijo sklad skupne porabe (doslej so bili izplačevani iz materialnih stroškov);
—	izvedbeni učni načrt določa za vsakega učenca posebej izvajalec sproti — glede na razmere v temeljnih organizacijah;
—	učencem v proizvodnem delu se določa nagrado po lest-
vici in ne v skladu z delovnim prispevkom k rezultatom dela, kot je bilo urejeno doslej;
—	svet za kadre določa tudi višino nagrad za obvezno in neobvezno počitniško delo, česar doslej nismo imeli zapisano;
■— učenci v praktičnem pouku naj bi imeli enake pravice in obveznosti kot učenci v proizvodnem delu, razen nagrade;
—	z delavcem, ki mu je svet za kadrovske zadeve odobril udeležbo v vzgojno izobraževalnem programu nad 100 ur, se sklene pogodba, kar doslej ni bilo izrecno določeno;
—	med pravice in obveznosti študenta ob delu se uvaja tudi pravica do mirovanja medsebojnih obveznosti, če tako odloči svet za kadrovske zadeve;
—	deloma se razširjajo in natančneje določajo pravice in naloge mentorjev, izvajalcev proizvodnega dela in predavateljev;
—	štipendistom se ukinja obvezna udeležba v mladinskih delovnih brigadah;
—	druge spremembe se nanašajo na pripravništvo.
ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE KANUISTOV KANU-ŠČUKA
Tekmovanje bo 11. maja ob 8. uri na Cerkniškem jezeru. Start vseh ekip bo pri taboru, ki ga bomo postavili pri Mrzleku v Zadnjem kraju.
Tekmuje se v dveh kategorijah:
—	TABORNIKI (3-članska mešana ekipa),
—	NETABORNIKI (2-članska ekipa).
Med orientacijskim pohodom bodo tekmovalci opravljali naslednje naloge: lokostrelstvo, test o varstvu okolja, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, streljanje s fračo. Taborniki pa še vrisujejo kontrolne točke v karto in rišejo skico obale.
Oprema ekipe: kanu, 2 vesli, rešilni jopič (če je tekmovalec brez njega, tekmuje na lastno odgovornost), primerna obutev in obleka.
Stroški tekemovanja in prehrane na udeleženca znašajo 500 din, poravnali jih boste lahko pred začetkom teekmovanja.
Informacije in prijave: UNIŠ TURIST v Cerknici (792-113). Prijave sprejemajo vključno do 5. maja.
Če bo vreme slabo, bo tekmovanje prestavljeno na 18. maj.
Pokrovitelj akcije je BREST.
Iz TOZD POHIŠTVO — delo za izvoz v Sovjetsko zvezo
Tudi na Rabu imamo svoje počitniške prikolice
Svet za kadre je na svoji seji 31. januarja že obravnaval predlagane spremembe in sklenil, da se delavskemu svetu delovne organizacije priporoči, naj omenjene spremembe samoupravnega sporazuma o izobraževanju
posreduje v javno razpravo in v sprejem.
Delavski svet bo o predlogu sprememb razpravljal v teh dneh in ga predvidoma posredoval v javno razpravo.
F. Turšič
Pomagamo sebi in drugim
KAM SREDSTVA IZ SKLADA SKUPNE PORABE?
V sklad skupne porabe so razporejena sredstva, ki so namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb in sicer v delovni organizaciji oziroma v temeljnih organizacijah ter potreb, ki jih skupno rešujemo z drugimi organizacijami na osnovi samoupravnih sporazumov.
Rezultati poslovanja oziroma razpoložljivi ostanek čistega dohodka določajo, kolikšna bodo sredstva, ki jih lahko razporedimo v sklad skupne porabe. Glede na našo uspešnost v minulem letu je jasno, da za takšno delitev nimamo toliko sredstev, kolikor bi si jih vsi želeli.
Največji delež, ki je namenjen potrebam izven delovne organizacije, smo razporedili za izgradnjo komunalne mreže v občini v višini skoraj 19 milijonov dinarjev. Za izgradnjo biotehnične fakultete je namenjeno 4,8 milijona dinarjev ter za celodnevno šolo v Starem trgu 1,75 milijona dinarjev.
Regres za letni dopust je največja postavka, ki je namenjena delitvi v delovni organizaciji. Načrtovano je, da bi letos bil ta prispevek k letovanm 15.000 dinarjev neto povprečno na delavca, kar skupno s prispevki znaša za delovno organizacijo skupaj 40 milijonov dinarjev. Skoraj 20 milijonov smo inamenili za odpravnine in jubilantske nagrade.
Druge večje postavke so še:
—	za regresiranje kampiranja
počitniških prikolic 5,2 milijona dinarjev;
—	izobraževanje ob delu, ki
pomeni pridobitev šolske iz-
obrazbe moramo po novem (tudi v letu 1985) financirati iz teh sredstev, zato ie načrtovana poraba v skupnem znesku 2,5 milijona dinarjev;
—	za nakup prikolic oziroma drugih počitniških objektov je na voljo 4 milijone dinarjev;
—	letos prvič izdvajamo sred; stva v skladu skupne porabe, ki so namenjena financiranju nakupa ozimnice in kurjave. V ta namen naj bi obračali 1,5 milijona dinarjev;
—	za praznovanje ob novem letu, ki je namenjeno našim najmlajšim, smo izdvojili 1.794.000 dinarjev;
—	za zdravstvena okrevanja in socialne pomoči predvidevamo, da bomo potrošili do 1 milijon dinarjev;
—	za financiranje obeh pihalnih orkestrov smo namenili 1,9 milijona dinarjev;
—	sindikat, mladina in odbor za šport in rekreacijo bodo imeli skupno na voljo 2,8 milijona dinarjev;
•— za morebitne nujne račitve posameznih (predvsem za jubilante pravnine), za različne dotacije humanitarnim ustanovam, družbenim organizacijam, društvom in podobnim ter za nekatere druge obveznosti je del sredstev v rezervi (13 milijonov dinarjev). Skupna vsota, ki smo jo tako razporedili, ni prav majhna, saj znaša 117 milijonov dinarjev.
Potrebe in želje so seveda še večje, vendar velja še enkrat poudariti, da moramo vse, kar je namenjeno delitvi, najprej ustvariti.
P. Kovšca
: preko-postavk in od-
Novosti v knjižnici
KOVAČIČ, L.: Prišleki; 3. del
Po dveh letih je izšel 3. del knjige, ki obravnava čas od leta 1945 do 1948. Popisuje prihod partizanov v Ljubljano, pisateljevo sodelovanje pri ustanavljanju Mladinske revije ...
BUNC, Mirko: Integrirani marketing v nabavi Priročnik obravnava sodobno tržno usmerjeno gospodarsko poslovanje. Nekaj naslovov posameznih poglavij: Temeljni pojmi o integriranem marketingu; Integrirani marketing in gospodarsko; poslovni sistem samoupravnega socializma; Marketing in nabavni trg; Možne oblike organizacije nabavnega marketinga.
CEVC, T.: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem
Knjiga s področja etnologije, ki nas pripelje do globljega razumevanja bivalne kulture pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Obravnava njihova naselja, gradnjo, konstrukcijo stavb, prostore in opremo, pa tudi likovno kulturo.
KAROLVI, M.: Vera brez iluzij
Življenjepisni roman madžarskega grofa, ki je svoje bogato premoženje razdal kmetom, svoje življenje pa žrtvoval boju za ravnanje po lastnem prepričanju.
Pred kongresom slovenske mladine
Delegati govore
Pred nami je XII. kongres slovenske mladine, na katerem bomo Pregledali svoje delo zadnjih štirih let, še bolj pa bo potrebno jasno opredeliti naloge, ki nas čakajo. Sedanje stanje oziroma Prihodnost nam ne dovoljujeta nekih načelnih opredelitev, temveč jasna ter neposredna stališča in naloge. Različni in nasprotujoči si interesi delovnih l judi in občanov se morajo uveljaviti v demokratičnem boju mnenj v Političnem sistemu socialistične-§a samoupravljanja. Tudi interes in naloga mladinske organizacije sta, zagotoviti prevlado interesov najnaprednejših družbenih skupin na vseh ravneh.
Tudi mladi iz naše občine oziroma regije obravnavamo kongresne dokumente, vendar žal največkrat samo forum-sko. Morda so upravičene pripombe, da Je osnutek gradiva napisan v jeziku, ki je »povzdignjen« na ra-yen zlorabe javnosti, jedrnatosti 'n razumljivosti za širšo množico mladih.
Naloga vseh zavestnih sil naše družbe in tudi mladinske organizacije je, odpraviti forumsko delo. saj mladinska organizacija ne more biti organizacija samo dela mladih, temveč se mora razvijati kot demokratična fronta mladih, v kateri naj se rešujejo najbolj
neposredna vprašanja. Zato smo se mladi še bolj zavzeli za uveljavljanje najrazličnejših dejavnosti, ki bi pritegnile čim več mladih. Ob teh dejavnostih pa morajo mladi čutiti svojo pripadnost svoji organizaciji kot enakovrednemu delu naše samoupravne socialistične skupnosti.
Osnovno vprašanje je tudi vse slabši družbenogospodarski položaj delavskega razreda, ki se še posebej odraža v mladi generaciji. Organizacije združenega dela praktično ne odločajo več niti o enostavni, kaj šele o razširjeni reprodukciji, zato se moramo zavzemati za odpravo etatizma, ki nadzoruje proces razširjene reprodukcije.
Čedalje bolj se pojavljajo težave v izobraževalnem procesu, štipendijski politiki in kadrovski politiki, stanovanjski problematiki, ki postavljajo mlado generacijo v poseben družbenogospodarski in družbeno politični položaj.
Mladi se moramo zavzemati in se vključevati v prizadevanja za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, saj imamo le tako možnost in pravico v sedanjem trenutku govoriti o naši prihodnosti.
B. Kočevar
Tokrat smo se odločili za razgovor s SANDIJEM LOVKOM, ki bo eden izmed delegatov na bližnjem kongresu slovenske mladine. Sandi delavec v TOZD Pohištvo, je tudi predsednik Brestove mladine,
— Neposredno pred nami je kongres slovenske mladinske organizacije. V čem je predvidena srž njegove zastavljene vsebinske zasnove?
Dvanajsti kongres zveze socialistične mladine Slovenije označuje čas vedno večjega prepada med možnostmi in željami, strahom in upanjem, čas, ko se zavedamo, da je zastoj družbenega gospodarskega razvoja odvisen od podobnih zakonov kot so tisti, ki utesnjujejo osvobodilne težnje po vsem svetu.
Prav zato moramo jasno vedeti, kdo smo in kaj hočemo. Rodili smo se v tej družbi in rasli z njo. Izkušnje nas učijo, da nihče ne sme imeti monopola nad resnico, da nihče ne more imeti monopola nad revolucijo. Ta čas je nas čas, mi ne bomo imeli drugega časa, zato bomo morali na kongresu odpirati temeljna vprašanja našega življenja.
Vsebinska zasnova kongresa je, da naša mladinska organizacija ne sme biti organizacija samo dela mladih, razvijati se mora kot demokratična socialistična fronta mladih, ki vključuje mlade ljudi kot posameznike, v kateri lahko rešujejo tudi svoje najbolj neposredne probleme in kot organizirane skupine. V njej nam ne gre za fronto forumov in organizacijskih oblik zaradi njih, marveč za fronto mladih in njihovih organizacij zaradi reševanja posebnih družbenih, ekonomskih in političnih vprašanj mlade generacije in s tem tudi delavskega razreda. Povedali bomo tudi svoje mnenje o usmerjenem izobraževanju, štipendijski politiki, o ekološkem problemu, skratka, o vseh problemih, ki se vmešavajo v vsakdan nas, mladih.
— Kako ocenjuješ priprave na kongres mladih Slovenije v naši občini?
Priprave na kongres so bile v naši občini v forumski obliki. Vsi predsedniki osnovnih organizacij so dobili »Osnutek gradiva za XII. kongres ZSMS« in s tem je bil predlog gradiva za kongres dan v razpravo širokim množicam mladih. Vsak, ki se le malo zanima za delo mladinske organizacije, je imel možnost, da s svojimi pripombami in dopolnitvami poskrbi, da bo kongres popolnejši in učinkovitejši. Precej pripomb je bilo na račun nerazumljivosti gradiva, kar pa je bil pojav po vsej Sloveniji.
Že ob tem, da je vsakdo imel možnost in ima še vedno možnost, da prek svojih delegatov vpliva na potek kongresa, mislim, da so bile priprave uspešne; vendar bi bile lahko še veliko bolj, če bi mladi v naši občini bili bolj delavni.
— Kaj od kongresa neposredno pričakuješ?
Kongres za nas naj bi ne bil nekaj novega, ampak le pregled izpolnjevanja smernic prejšnjega kongresa. Pomembnejše so usmeritve, ki jih bomo sprejeli
za prihodnje obdobje. Prišel je čas, ko ne smemo o ničemer dvomiti, pa naj gre za gospodarske, politične ali gospodarske probleme, moramo imeti svoje trdno in enotno stališče. Zavedati se moramo ali še bolje, moramo se začeti povsem zavedati svojih dolžnosti in tudi pravic. Pričakujem, da bo kongres utrdil in povečal vpliv mladinske organizacije na družbeno politično življenje v Sloveniji.
— Bo po tvojem mnenju kongres s svojimi stališči in zaključki vidneje vplival tudi na bogatejše delo mladih na Brestu?
Povsod po Sloveniji in tudi po Jugoslaviji je mladina nedelavna in nezeinteresirana za vse oblike delovanja mladih. Tako tudi naša občina in tudi Brest nista izjema. Še več, lahko bi rekli, da je delo v mladinski organizaciji nekakšno nujno zlo. Dokler ne bomo sami v svojih vrstah naredili red, ne moremo pričakovati, da bodo druge družbeno politične organizacije upoštevale in sprejele naše mnenje. Ni treba, da več delamo, ne borimo se, da bomo manj delali, ampak da bomo bolje delali in predvsem, da bomo vsi delali. Ni treba iskati izgubljene generacije! Tu smo!
Trt letos so sodelavke lepo praznovale svoj praznik
yesda družba žena v TOZD Pohištvo, kjer jih je skoraj polovica vseh ^Poslenih
^	brestov
^^obzornik
lasilo delovne organizacije
(Iz številke 102 — 31. marec 1976)
SMOTRNA DELITEV DELA IN CELOVITOST PROIZVODNEGA PROGRAMA
Bežen sprehod skozi proizvodne programe temeljnih organizacij nam pokaže, da smo na tem področju le dosegli določen napredek. Napredek se kaže predvsem v prihodnjem poglabljanju proizvodne specializacije znotraj Bresta. Vsaka ožja specializacija pa nosi v sebi tudi večje tveganje, predvsem ob tržnih nihanjih, ko lahko v trenutku pade povpraševanje po določenem proizvodu. Takšna horizontalna delitev dela znotraj Bresta pa je vsekakor opravičljiva, saj zasleduje dosledno delitev znotraj skupnega programa. Takšna oblika delitve dela je pogoj za dosego boljših gospodarskih rezultatov.
Ne nazadnje moram omeniti, da taka oblika specializacije proizvodnih programov omogoča tudi trajnejše povezovanje znotraj delovne organizacije Brest in njegovo sodelovanje v vertikalni integraciji (sestavljeni organizaciji).
PRIZADEVANJA ZA VEČJI IZVOZ
Na Brestu se zavedamo, da bomo v takšnih pogojih na tržišču kot so sedaj, dosegli boljše uspehe le ob še boljši povezavi in ob medsebojnih organiziranih nastopih na zunanjih tržiščih. Ob tem bo verjetno nujno potrebno razčistiti tudi odnose med izvoznikom — trgovcem in proizvodnjo, zlasti še v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko se ves riziko glede konkurenčnosti, pa tudi pri drugih rizikih (prekinjena pogodba, neplača-nje itd.) v glavnem vedno prevali na proizvodnjo.
PRODAJA POHIŠTVA NA DOMAČEM TRGU
Zaostreni pogoji za plačevanje silijo trgovske organizacije, ki v večini primerov nimajo dovolj obratnih sredstev, da zmanjšujejo zaloge in jih prenašajo na proizvodne organizacije. Poleg tega pa zaloge zmajšujejo s tem, da »stare grehe« oziroma neuspele izdelke, ki so jim obležali v skladiščih, poskušajo prodati za vsako ceno, tudi na račun manjše in ožje ponudbe drugih idočih izdelkov.
SAMOUPRAVLJANJE !N Ml
O zadevah, ki jih poznamo in so nam blizu, se razgovorimo na dolgo in široko, se do njih opredelimo in tudi z odgovornostjo sklepamo, ker so nam vnaprej znane posledice posameznega sklepa.
Drugače pa se obnašamo pri razpravah o težjih zadevah kot so na primer letni plan, zaključni račun, proračun občine, različni družbeni dogovori in podobno. Razprave so ob takih primerih navadno dokaj pičle in zadevajo obrobne stvari. Ko glasujemo za sprejem ali potrditev, storimo to z negotovostjo ter v mislih prenašamo odgovornost na organ, ki je gradivo in predlog sklepa pripravil.
NAŠE MALO MESTO. Ob letošnjem pustu.
In še to: tudi letos dajemo v razmislek predlog, da bi to — nedvomno najbolj množično, iz srca naših delovnih ljudi pripravljeno zabavo, dali v okvir organizirane turistične-zabavne kulturne prireditve, ki bi našla trajno folklorno vrednoto v našem kulturno-zabavnem revnem prostoru.
LETOS BOMO PRIČELI Z GRADNJO
Zaradi prostorske stiske po šolah je bil izglasovan z referendumom naslednji vrstni red izgradnje šolskih prostorov in telovadnic:
din
—	izgraditev 8 učilnic in telovadnice pri osnovni šoli
Cerknica	12.000.000,00
—	izgraditev šole z 8 učilnicami in obnovitvijo
doma TVD Partizan v Novi vasi	8.400.000,00
—- izgraditev 4 učilnic, večnamenskega prostora in
ureditev telovadnice na Rakeku	4.650.000,00
—	izgraditev telovadnice v Grahovem	1.280.000,00
—	obnovitev šole in telovadnice v Begunjah	550.000,00
—	izdelava investicijsko tehnične dokumentacije,
komunalna ureditev zemljišč	9.200.000,00
—	oprema	7.060.000,00
SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA	43.140.000,00
PRVENSTVO BRESTA V KEGLJANJU
Izteklo se je letošnje prvenstvo Bresta v kegljanju. Organizirala ga je kegljaška sekcija pri odboru za športno rekreacijo, ki deluje v okviru sindikalne organizacije. Za letošnje prvenstvo velja ocena, da je bilo res množično, saj je tekmovalo 192 tekmovalcev in tekmovalk, torej vsak deseti Brestovec.
Kmalu novi Notranjski listi
Že dalj časa je v pripravi tretji zvezek Notranjskih listov, poljudno znanstvenega domoznanskega zbornika, ki ga izdaja kulturna skupnost občine Cerknica v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo in organizacijami združenega dela, od katerih prispevata levji delež finančne podpore Brest in Kovinoplastika. Knjiga, ki jo v založništvu Paralel iz Ljubljane (ta je bila tudi založnica prvega zvezka zbornika, ki je izšel leta 1977 ob proslavi petstoletnice podelitve mestnih pravic Ložu) tiska ljubljanska tiskarna Kresija, bo precej obsežnejša od prvega (240 str.) in drugega zvezka (360 str.), saj bo imela kar blizu 500 strani običajnega velikega formata in nekako 250 fotografij, izmed njih več dvostranskih.
Vsebinsko je prvi del zbornika posvečen naravoslovnim, zgodovinskim, etnološkim in kulturniškim temam. Prispevek Matjaža Puca nam prikazuje lepote Križne jame, ki si jih bodo ob objavljenih fotografijah Francija Bara lahko predstavljali tudi tisti, ki v njej še niso bili; dodan je tudi kratek popis naravnega življenja v tej jami izpod peresa dr. Borisa Šketa.
Zgodovinski del začenjata razpravi iz srednjega veka: Božo Otorepec govori o gradu Snežniku in Snežniških, Janez Šum-rada pa nam pripoveduje o vitezih s Šteberka in njihovi posesti. Mag. Stane Granda je pripravil kratek, a zanimiv zgodovinski vir iz leta 1809, iz katerega izvemo, da so se tedaj notranjski kmetje v pravem kmečkem uporu dvignili zoper francoske okupatorje in njihovo izkoriščanje.
Na podlagi katastrskih virov iz začetka 19. stoletja sta nastali dve razpravi. Janez Kos piše o gospostvu Snežnik v tem času, Stane Granda pa prikazuje gospodarske in družbene razmere v Loški dolini in Babnem polju. Oba prispevka bogatijo številne tabele, iz katerih je viden obseg obdelovalnih površin, travnikov, senožeti, gozdov, število živine in prebivalstva. Takšnih prispevkov bi si v prihodnje želeli tudi za druge predele Notranjske, saj nam pojasnjujejo
nekaj nadvse pomembnega: gospodarsko stanje našega kmeta ob koncu fevdalne dobe. S tem bomo lahko bolje razumeli ves kasnejši razvoj tega območja in razloge, ki so notranjskega kmeta tako množično pripeljale v vrste borcev za našo družbeno revolucijo.
Sledi prispevek mag. Eve Holz, ki nam prikazuje upravno-teritorialni razvoj celotne Notranjske od sredine prejšnjega stoletja do prve svetovne vojne in nam predstavlja najpomembnejše upravne uradnike. Za raziskovanje gospodarskega življenja ob koncu prejšnjega in v prvi polovici našega stoletja bo pomemben tudi Pregled zadružništva na Cerkniškem do leta 1945 avtorja Branka Šuštarja, ki kaže, do kolikšne mere je obvladoval gospodarsko življenje naših ljudi v obravnavanem času klerikalni kapital.
Uredniška politika Notranjskih listov si je ves čas prizadevala, da bi zbornik iz občinskih okvirov prerastel tudi na območje celotne Notranjske. Čeprav to organizacijsko še ni uspelo, se pojavljajo že od drugega zvezka naprej razprave, ki služijo temu cilju. Tudi v knjigi, ki je v pripravi, je nekaj takšnih prispevkov.
Tako obravnava Boris Rozman Sokolsko društvo Dolenji Logatec od leta 1908, ko je bilo društvo ustanovljeno do pristopa ce-
lotnega logaškega Sokola v osvobodilno fronto (septembra 1941). Tudi prispevek etnologa Jurija Fikfaka obdeluje del Notranjske izven cerkniške občine. Avtor je v temeljnih obrisih podal demografski, gospodarski in socialni razvoj območja sedanje občine Postojna v zadnjih sto letih. Etnološko razpravo o furmanstvu v »Čufariji«, deželi med Planino in Babnim poljem, je spisala Melita Kebetova.
Priznani umetnostni zgodovinar in redni član SAZU dr. Emilijan Cevc objavlja razpravo o dragocenem alabastrnem kipcu iz Begunj nad Cerknico, ki je kopija slovitega kipa Marije iz Trapanija na Siciliji, in je neznano kako in kdaj prispela v naše kraje. Dr. Marijan Slabe predstavlja starejše upodobitve Cerknice na slikah od sredine 16. do konca prve polovice 19. stoletja.
O cerkniškem rojaku glasbeniku Franu Gerbiču je napisal tehtno razpravo akademik dr. Dragotin Cvetko, dolgoletni predsednik plenuma kulturnih delavcev osvobodilne fronte, cerkniški rojak Tone Kebe pa je prispeval nekaj spominov na čas pred dvajsetimi leti, ko so Cerkničani uredili Gerbičevo spominsko zbirko; le-to je danes neusmiljeno prizadel zob časa. H Gerbiču v Cerknico je prišel leta 1868 na obisk slavni češki pesnik Jan Neruda. Njegove popotne vtise iz Postojne, Predjame in s Cerkniškega jezera je prelila v slovenščino Albinca Li-povčeva in jim prispevala spremno besedo.
Kot običajno, je tudi tokrat najobsežnejši del zbornika posvečen obdobju narodnoosvobo-dilega boja. Franc Pasetta objavlja obsežno in tehtno pisano razpravo o nastanku in razvoju Borovniške čete, v uvodu pa je
pregledno orisal razvoj naprednega delavskega gibanja na Vrhniki in v Borovnici med obema vojnama'. Lojze Ule je napisal razpravo o razvoju osvobodilne fronte in oborožene vstaje v okolici Grahovega do velike italijanske ofenzive leta 1942. Razprava Damijana Guština obravnava partizanske enote na Notranjskem v prvi polovici leta 1942 in nekoliko natančneje bataljon Miloša Zidanška. Franjo Bavec, notranjski partizan Branko, je pripravil zapis o Loškem odredu, znani notranjski publicist Franci Strle pa sodeluje v zborniku s pregledom razvoja in poveljniške sestave štirih Notranjskih odredov; njegova razprava je pravzaprav že osnutek za monografijo o teh partizanskih enotah. Lojze Tršan je obdelal partizanske tehnike na Notranjskem med leti 1941 in 1945, Branko Korošec pa je izbral za objavo nekaj primerkov ohranjenih partizanskih kart in skic z Notranjskega in jih komentiral. To tematiko zaključujejo zanimivi spomini predvojnega komunista in partizana, pokojnega Franca Strleta-Nina.
V novi rubriki Zapiski, v kateri nameravamo v prihodnje objavljati krajše prispevke, je sestavil Andrej Makovec seznam mlinov, žag in nekaterih drugih obratov, ki so delovali na osrednjem Notranjskem pred industrializacijo dežele po zadnji vojni. Roman Gorjan je počastil minulo petdesetletnico smrti osvoboditelja Maribora,
generala Rudolfa Maistra s
kratkim zapisom o Maistrovem odnosu do Notranjske, kamor je hodil na Unec na počitnice in tam leta 1934 tudi umrl. Zadnji je polemičen zapis Francija Str-leta ob ponovni naselitvi risov v naših gozdovih.
Žal moramo pri pregledovanju vsebine tretje številke ugotoviti, da uredništvu tudi tokrat ni uspelo vključiti v zbornik kakšnega tehtnejšega prispevka iz dobe socialističnega razvoja po letu 1945, čeprav si je za to prizadevalo. Skušalo bo to nadomestiti in ujeti zamudo v naslednjih zvezkih. Sicer pa je treba reči, da precejšnjega števila oddanih prispevkov uredništvo iz različnih razlogov ni moglo uvrstiti v to številko zbornika. Nekateri bodo objavljeni v prihodnji, četrti številki.
Dodajmo še, da je zbornik uredil uredniški odbor, ki je deloval pod vodstvom Janeza Šumrade, organizacijsko finančne posle pa je vodil izdajateljski svet, v katerem so predstavniki družbeno političnih organizacij in občine ter združenega dela, njegov predsednik pa je glavni direktor Bresta Tone Kraševec.
Zaradi tehničnih težav pri tiskanju bo zbornik prišel iz tiskarne okrog 10. junija. Predstavljen bo na tiskovni konferenci v Cerknici. Tiste, ki ga doslej še niso naročili, pa vabimo, da to storijo pri izdajateljici, Kulturni skupnosti občine Cerknica.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Kako občuten je jezerski svet za močo in kako daleč sega območje, ki oddaja vodo v jezero, se prepričamo iz popisa dr. Hinka Dolenca, ki je preživel veliko let v tem kraju in je kakor lovec prehodil vso jezersko okolico noter do Snežnika. Piše namreč:
»Bilo je leta 1877 že proti jeseni in velika suša. Studenci in tudi taki, ki so najbolj vztrajni, so ponehali in vse je želelo dežja. Južna sapa popiha, nebo se povleče in dober dež se ulije popoldne, ali že na večer zasuče sapa, in zjutraj je bilo vse jasno.
Peljal sem se na Bloke in ko gledam proti jezeru, vidim breg, ki se vleče od Obrha mimo Gorenjega jezera, popolnoma zalit, in skoraj da bi se hotela voda pri Behli čez ravnino razlivati. Začudim se temu, ogledujem na Blokah vse studence in vsako vodico, ali niti najmanjšega znamenja ni bilo nikjer od minulega dežja. Tudi ko se vračam v Loško dolino, sem šel takoj ogledovat Loški Obrh, ki se pri Danah v zemljo pogublja, a ni bilo niti kanca več vode kakor zadnje dni poprej, a vendar je bil jezerski Obrh, ki izvira komaj pol ure od Dan, poln in do vrha napet.
Govoril sem z ljudmi o tem, ali vedel mi ni nihče kaj povedati, nego ponavljati to, kar se bere tudi v Valvasorju, da se prikaže voda v jezeru, če le grmi okoli Snežnika, in dosti je resnice v tem govorjenju, kar se vidi iz sledečega.
Prehodil sem do malega vse gozdove od Javornika dalje in okoli
Snežnika in še dalje doli po Hrvaškem, a v nobeni dolini, v nobenem jarku ne opaziš niti ene struge od vode razrite. Bil sem v hudih nalivih v gozdu ali kakor hitro je dež nehal, tudi po tleh ni bilo več vode, sproti gine, ne napolni se noben kalič, po nobeni strugi ne teče voda.
Iz tega se lahko sklepa, da vsa tla po teh hribih puščajo in da so pod vsemi votline, ali prav mogoče tudi podzemeljsko jezero, katerega glavni iztok je Obrh pri Gorenjem jezeru. Ako torej tudi še onkraj Snežnika hudo dežuje, v tem ko po jezeru sonce sije, je mogoče, da nagloma pridrvi voda, kar se tudi večkrat zgodi. Tudi o priliki, o kateri sem govoril, sem povpraševal, kod je bilo kaj več dežja, ter po-zvedel, da je bilo onkraj Snežnika proti Klanem več dežja, kakor ta-kraj hribov.
Čudno je pri tem, da ima podzemeljsko jezero najbolj občutne oduške ravno pri Cerkniškem jezeru, ko je vendar dosti bližnjih dolin takraj in onkraj Snežnika, vzemimo Loško dolino, v kateri izvira voda tudi iz več jam, in vendar, kakor sem omenil, se ni nikjer poznalo dežja, samo Jezerski Obrh je bil napet. Vsak, ki pozna kraje, bo sodil, da izvira voda, ki ponikuje pri Danah v Loški dolini, zopet onkraj hriba pri Obrhu v Cerkniškem jezeru, in vedar preneha Jezerski Obrh o suši popolnoma, a Loški Obrh nikdar ne, in Jezerska struga se napne ravno od Obrha doli takrat, ko Loška ne kaže niti kanca več. To bodi v premislek tudi ti-
stim, ki vedo o naših podzemeljskih vodah pri vsaki, kje se pogublja v zemljo in kje prihaja zopet na dan.«
Kakor ni gotovo, kdaj bo voda odtekla iz jezerišča, tako se tudi ne ve, kdaj se bo osušeno jezero zopet napolnilo. Navadno ostane do konca septembra suho. Ali če med tem časom dežuje le nekaj ur, priteka že podzemeljska voda iz nekaterih jam in lukenj v jezero. Ako se kmalu zvedri, preneha pritok, in voda izgine zopet počasi v jame.
Velikanski prizor, ko nagloma narašča vodovje jezerskega kotla, se vrši šele v dobi jesenskega deževja. Od vseh strani priteka podzemeljska voda v jezero, in sicer veliko silneje, kakor more odtekati. Takrat se pokaže, da požiralniki ne zadostujejo v deževju, ker so premajhni in dostikrat na pol zasuti. Šumenje in bobnenje naznanja prihod vode iz podzemeljskih prostorov. Jame Bobnarice, Suhadolica, Vranja jama ter luknje in luknjice, katerih je od Obrha do Zadnjega kraja — tri četrt ure hoda — vse polno ob bregu, začnejo dajati velikansko množino vode iz sebe.
Iz teh jam in lukenj priteče toliko vode, da zalije Zadnji kraj in da teče od tam pri Vratih v jezero. Ker donašajo v deževju tudi potoki veliko vode, na primer Cerkniščica, Žirovniščica, šteberščica, posebno pa Obrh, postaja jezero vidno širje in globočje. V takem času priteče v jezero vsako sekundo 155 kubičnih metrov vode, a odteči je more v istem času samo 85 kubičnih metrov. Na ta način se napolni jezero v 8 dneh, pri močnem in naglem nalivu pa celo v 2 ali 3 dneh. Z izbruhano vodo, katera je včasi kalna radi blata v nekaterih jamah, se pokažejo v nadzemeljskem jezeru zopet ribe, katere je voda pri odtekanju potegnila s seboj v neznano globočino.
Kakor hitro doseže jezero svojo največjo višino, prične zopet padati, ker požro večino njegove potopne vode više ležeči požiralniki,
to sta posebno Velika in Mala Kar-lovica.
Pojasniti je še treba, kako je to, da Bobnarica, Suhadolica in Vranja jama in nekatere manjše jame požirajo vodo pri upadanju jezera, v deževju jo pa z drugimi luknjami in jamami vred dajejo zopet iz sebe. Misliti si moramo, da je tu v razvotlenem kraškem svetu premnogo razpok, podobnih krivim nategam, to je zakrivljenim cevem, katerih krajša rama drži v podzemeljsko jezero in v kotle, z vodo napolnjene, daljša pa do jezera.
Kakor hitro se popolni podzemeljska vodoshramba ob deževnem vremenu, da voda v njej stoji vsaj malo više, kakor krivina natege, začne se voda vsled vodotežnega pravila odtekati po razpoki. Odtekala se bo tako dolgo, dokler nje gladina v vodoshrambi ne pade do konca krajše rame krive natege. Potem preneha jama ali studenec vodo dajati, in sicer za toliko časa, da se vodoshramba znova napolni do zaznamovane visokosti. Ta doba bode tem daljša, čim prostornejša je vodoshramba in čim manj vode ji priteka počasi od strani. Če se lepo vreme redoma vrsti za grdim, bodo studenci ob jezeru tekli in presihali v enako dolgih dobah. V neredno deževnem letu bodo podzemeljske vodoshrambe skoraj vedno napolnjene z vodo, in studenci bodo tekli tudi neprestano.
Jezero pokriva pri srednjem stanju vode le majhen del jezerišča. Ali o dolgotrajnem deževju narašča voda zelo, in jezero se začne razširjati proti vzhodu in severovzhodu, to je proti Slivnici. Skoraj polovico njiv bližnjih vasi poplavi voda, in prebivalci trpe radi tega veliko škodo. Ob veliki povodnji pride voda celo v vas Dolenje jezero in prežene njene stanovalce iz hiš. Leta 1881 je stala skoraj en meter visoko v hišah te vasi in je odtekla popolnoma šele čez pet tednov. Take velike povodnji, da bi voda pri-
šla v vas, niso navadne, manjše se pa ponavljajo večkrat, in nekoliko njih je skoraj vsako pomlad ali jesen zalitih.
Njive, katere so ob povodnji pod vodo, niso v jezeru, temveč le ob krajeh in se ne štejejo k jezeru. Napačno je torej misliti in verjeti trditvi, katera se še dandanes dostikrat sliši in bere: da reže kmetič v osušenem jezeru brazde s plugom; da se navadno seje proso ali ječmen, ki hitro raste; da ža-njice požanjejo žito; da pogostoma pribobni voda iz jam in preplavi jezerske njive, predno je žito dozorelo in podobno.
Vse to ni resnično. Res je, da raste v osušenem jezerskem svetu samo trava, le ob straneh je obdelan svet, kamor pride voda ob povodnji. Ako se te njive štejejo k jezeru, se res lahko reče, da se v njem seje in žanje. Potem bi se pa morale tudi ob bregovih mnogih rek ležeče njive šteti k njihovim strugam, ker jih včasi reka poplavi.
Pač so se pred 180 leti še poznali sledovi njih v jezeru, katere so imeli kmetje blizu Dolenje vasi in Dolejega jezera, na krajih, kamor takrat navadno še ni segla voda. Mala povodenj jih je včasih preplavila, ali voda je kmalu odtekla skozi obe Karlovici, njive so se posušile in sadeže so pobrali in spravili domov. Toda sčasoma so morali te njive opustiti, ker so se jame polagoma zmanjšale in deloma zasule. Zato so ostale njive predolgo pod vodo, kar je bilo pridelkom v veliko škodo.
Kmetje iz teh vasi in tržani so plačevali v tistem času neki davek od jezerskih njiv, če je jezero odteklo ali ne. Tudi so se dobili V sedanjem jezeru mejniki, na katerih se je poznalo, da je nekdaj na njih stalo lesovje. Tudi pri Gorenjem jezeru so imeli v jezerišču obdelan svet, kar izpričuje nekdanji mlin Malinšče na Obrhu, katerega sledove je komaj najti.
(Se bo nadaljevalo)
Ob letošnjih volitvah
Po najširšem in demokratič- legatske volitve lotili z veliko od-ttem evidentiranju možnih kan- govomosti, pa tudi z rahlim ob-didatov v vseh okoljih — temelj- čutkom strahu in nemoči. Smo dih organizacijah in krajevnih v zapletenih družbenih in gospo-skupnostih in po opravljenih kan- darskih, pa tudi političnih raz-didacijskih postopkih smo v če- merah, ko realni življenjski stan-trtek, 13. marca na svojih delov- dard pada, raste pa inflacija, in dih mestih in v nedeljo, 16. mar- tudi ni dovolj vidnih uspehov pri Ca v svojih krajevnih skupnosti uresničevanju programa dolgo-°dšli na volišča in izvolili delega- ročne stabilizacije. cije . za skupščine družbenopoli- Ne nazadnje imamo tudi vrsto ličnih in interesnih skupnosti ter drugih vprašanj, s katerimi delegate v družbenopolitični zbor se srečujemo pri razpravah o skupščine občine. Končale so se kritični analizi delovanju politič-t°rej več kot leto dni trajajoče nega sistema socialističnega sa-Predvolilne in volilne dejavnosti, moupravljanja.
Pred nami so le še druga občin- Z vsemi naštetimi vprašanji ska kandidacijska konferenca in se bodo srečali tudi letošnji re-Pa konstitutivne seje občinske publiški in zvezni kongresi druž-skupščine in skupščin samoup- benopolitičnih organizacij, ki bo-ravnih interesnih skupnosti.	do poskušali najti oziroma naka-
Seveda velja pri tem poudariti, zati poti za rešitve iz nastalega da smo se priprav na četrte de- položaja.
Volitve v
Delovni ljudje in občani naše občine so ob volitvah pokazali veliko družbeno zavest, saj se glede na udeležbo uvrščajo v Vrh slovenskih občin.
številkah
Jelka	88,9
Mineralka	100
Skupne dejavnosti	90,1
\'a volitvah v združenem delu 13- marca je glasovalo skupaj ^2,3 % volilnih upravičencev. Od tega:
%
obrtniki	78
kmetje	96,5
delavci v	upravi	97,2
delavci v	TOZD	92,2
Udeležba v Brestovih TOZD:
% 90,3
90.2
80.2 94,9
82.3
87.4 97,2
Pohištvo
visiva
^agalnica
^aber
*Verka
tapetništvo
Prodaja
Udeležba na volitvah v krajevnih skupnostih 16. marca:
KS Cerknica	% 93,8
KS Rakek	96,1
KS Begunje	95,4
KS Loška dolina	96,1
KS Nova vas-Bloke	93,7
KS Grahovo	99,5
KS Cajnarje-Žilce	93,3
SKUPAJ povprečno	95,4
Na precej volilnih mestih je bila udeležba stoodstotna. Najbolj so se izkazali v Bloški polici, kjer so že do 10.30 glasovali vsi volilni upravičenci.
Filmi v aprilu
]V. ob 20. uri — ameriška filmska drama POD VULKANOM.
• IV. ob 20. uri in 6. IV. ob 16. uri — hongkonški karate film GO-, . SPODAR ZMAJ.
v 7. IV. ob 20. uri — ameriška grozljivka OBSEDENOST.
: ■ IV. ob 20. uri — francoski pustolovski film ŽENSKI KONVOJ. i->' ® 14. IV. ob 20. uri — španski glasbeni film CARMEN.
■	IV. ob 20. uri in 13. IV. ob 16. uri — ameriški akcijski film OG-
17	NJENE ULICE.
•	IV. ob 20. uri — jugoslovanska filmska drama ZGODNJI SNEG
,q	V MUNCHNU.
•	IV. ob 20. uri in 20. IV. ob 16. uri — ameriški pustolovski film 20 nr HUNDRA.
•	IV. ob 19.30 — ameriški fantastični film POT V VESOLJE (zaradi 24 Tx izredne dolžine filma bo predstava pol ure prej).
2V »V- °b 20. uri — grški erotični film MAČJE SIDRO.
■	IV. ob 20. uri in 27. IV. ob 20. uri — ameriška grozljivka GROZ-i7 Txr LJIVI VIKEND.
no' jr V. ob 16. uri — jugoslovanska komedija OD PETKA DO PETKA. ' tV. ob 20. uri — italijanska komedija ŠKANDAL V DRUŽINI.
Občutek strahu v pripravah na volitve se je torej rojeval zaradi nakopičenih težav, s katerimi se v družbi spopadamo. Bati se je bilo, da kandidati ne bodo sprejemali kandidatur in podobnega. Bile so izrečene tudi kritične besede, vendar dobronamerno, saj je prevladalo spoznanje, da moramo iskati najboljše poti vsi skupaj, da samo kritiziranje ne pomaga, pa tudi nihče drug nam ne bo pomagal. Posledica tega je bila, da so občani le v izjemnih primerih odklanjali kandidature.
To je dokaz zrelosti in pripravljenosti za sodelovanje pri razreševanju družbenih zadev na samoupravni osnovi, dokaz, da veliki večini ljudi ni vseeno, kako nam gre. Želijo si napredka, želijo graditi svoj razvoj na temeljih samoupravljanja. Vse to pa lahko store le, če jih kar največ ustvarjalno sodeluje v samoupravnem odločanju.
Prepričani smo, da je tudi udeležba na volitvah potrdila ta razmišljanja, saj smo z izredno številno udeležbo na volitvah izvolili svoje delegate in delegacije za naslednje štiriletno obdobje in tako pokazali svojo družbeno zrelost.
M. Juvančič
Prvo
srečanje
murnov
Murni so naj mlajši taborniki in jim posvečamo zelo veliko po zorno sti, saj jih je veliko število in delujejo v petih enotah zveze tabornikov občine Cerknica. Zato smo konec februarja organizirali njihovo prvo srečanje. Organizacijo te akcije je prevzela četa Presihajoče jezero iz Grahovega. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je bilo na srečanju 32 murnov iz Rakeka, Cerknice, Grahovega in Nove vasi.
Murne smo razdelili po skupinah. Izdelovali so skupno risbo na velikem kartonu, barvali bar-vanke in tekmovali v različnih igrah. Risbe in barvanke smo razstavili ter ocenili z barvnimi znaki. Pred kosilom smo si ogledali še taborniške filme in risanke. Potem smo odšli na krajši izlet in ga zaključili s ciljanjem snežaka. Murni so bili že kar malo utrujeni, zato pri premagovanju ovir niso pokazali toliko zagnanosti kot na začetku srečanja.
Akcija je v zadovoljstvo vseh zelo lepo uspela. Zahvaljujemo se osnovni šoli 11. maj Grahovo, ki nam je »posodila« prostore in kuharico.
Z volišča v TOZD POHIŠTVO
Za čislo in zdravo okolje
O NAŠIH KOMUNALNIH IN INDUSTRIJSKIH ODPADKIH
Naglo rast proizvodnje vseh vrst potrošnih dobrin spremlja tudi čedalje več^ odpadkov. S povečano količino odpadkov pa raste tudi onesnaževanje našega okolja, saj so dnevne količine odpadkov dosegle že poldrugi kilogram na prebivalca.
Komunalnim odpadkom se vse bolj pridružujejo tudi gošče iz novih postrojenj za čiščenje odpadnih vod.
Omenjene količine odpadkov neizprosno pritiskajo na naše okolje in na komunalno organizacijo in zahtevajo nujno posodabljanje sedaj skrajno neustreznega načina zbiranja in uničevanja odpadkov.
v načrtu, da 4000 sanitarnih odlagališč odpadkov zmanjšajo na 350.
Vsa odlagališča v naši občini predstavljajo pravo sramoto za okolje in so vir zelo močnega
Čistilna naprava pri Dolenji vasi
Območje občine Cerknica je v geološkem pogledu zvečine kra-ško, zato vsako odlagališče odpadkov predstavlja verjetno nevarnost za zastrupljanje podzemnih voda. Po večletnih raziskavah in iskanju ustrezne lokacije je Komunala končno pridobila ustrezno zemljišče v Le-ščevju za Rakekom in začela z izgradnjo tako imenovanega SANITARNEGA ODLAGALIŠČA, ki je najcenejša možnost za končno uničenje odpadkov.
Druge možnosti so še; sežiganje, razkuževanje, spreminjanje v kompost in drugo, kar pa zahteva že določen tehnološki postopek.
Izjema pri sanitarnem odlagališču so odpadki, ki vsebujejo strupene, posebno nevarne in za okolico škodljive snovi. Ti odpadki zahtevajo nevtralizacijo ali uničevanje v regionalnih napravah in jih ni dovoljeno odlagati na sanitarnih odlagališčih. Sanitarno odlagališče, ki ga gradimo v naši občini, je naj cenejša naložba od možnih in povzroča najmanj stroškov obratovanja.
Pri nas je torej prvi korak organizirati skupno odlagališče v okviru občine ter ukiniti ilegalna in pollegalna odlagališča po vaseh. V sosednji Avstriji ne dovolijo nobenega odlagališča za območja z manj kot 30.000 prebivalci. Podobno je v Italiji in
Švici. V Zahodni Nemčiji imajo onesnaževanja zemlje, vode in zraka.
Poleg zbiranja odpadkov bo na skupnem odlagališču Komunale postopoma vpeljan sistem sortiranja in pripravljanja komunalnih odpadkov za ponovno uporabo v industriji.
Že omenjena geološka sestava tal naše občine je narekovala izbrano lokacijo za odlagališče, ki pa je zelo neugodna glede na oddaljenost od večjih krajev v občini, saj leži na severozahodnem delu občine. Zato prevozi odpadkov iz Loške doline in Blok predstavljajo velik strošek, saj so ti kraji oddaljeni nad 20 kilometrov. Vendar druge možnosti nimamo, saj prebivamo na izredno občutljivem območju in je naša dolžnost, ohraniti zanamcem čisto okolje kot smo ga podedovali od naših prednikov.
P. Tomšič
V	naši občini čedalje več zanimanja za mali nogomet
OBČINSKA ZIMSKA NOGOMETNA TRIM LIGA 1985/86
Končala se je zimska nogometna trim liga. V dveh ligah je sodelovalo kar 20 ekip iz vse občine in več kot 200 igralcev. Tudi letos je tekmovanje, sedmo po vrsti, organiziral nogometni klub Cerknica pod pokroviteljstvom ZTKO Cerknica.
Uvrstitve ekip na vrhu lestvice pravzaprav niso presenečenje: prvi Pink Panther (tretjič prvak), drugi Stoletni (lanski prvak) in tretji Vikingi (tako kot lani). Razočaranje predstavljata zadnje dve mesti doslej močnih ekip Rakeka in Žeje.
Pravico do nastopa v prvi ligi sta si zagotovili ekipi Starega trga in Iga vasi, ki sta bili najboljši v drugi ligi.
V	prvi ligi je bil najboljši strelec Tušar (Pink Panther), najboljši vratar Zalar (Vikingi), v drugi ligi pa sta bila najboljši strelec Požar (Stari trg) in najboljši vratar Ule (Iga vas). Lovoriko za »fair plav« sta~ si razdelili ekipi Pink Panther in Teritorialna obramba.
KONČNI VRSTNI RED
1. liga
1. Pink Panther	9	6	2	i	26:11	14
2. Stoletni	9	7	0	2	21:8	14
3. Vikingi	9	6	1	2	16:8	13
4. Soviča	9	4	1	4	19:20	9
5. Gasa	9	4	1	4	19:20	9
6. Disco	9	3	2	4	22:25	8
7. Naftalin	9	2	3	4	14:15	7
8. Jezero	9	3	1	5	14:18	7
9. Rakek	9	3	1	5	10:18	7
10. Žeja	9	0	2	7	3:21	2
2. liga						
1. Stari trg	9	8	0	1	46:11	16
2. Iga vas	9	8	0	1	32:8	16
3. Teritorialna obramba	9	7	0	2	25:16	14
4. Stoletni 2	9	6	0	3	21:13	12
5. Samuraj	9	5	1	3	36:13	11
6. Flamengo	9	3	1	5	12:32	7
7. Rakek 2	9	2	1	6	19:16	5
8. Diverzanti	9	2	1	6	12:34	5
9. A-ha	9	1	1	7	16:56	3
10. Lakotniki	9	0	1	8	5:25	1
PREHODNI POKAL NK CERKNICA
Šestnajst najbolje uvrščenih ekip iz zimske lige se je letos tretjič pomerilo za prehodni pokal NK Cerknica. Po razburljivih in kvalitetnih igrah sta se v finalu pomerili ekipi Pink Panther in Stoletni. Zmaga je pripadla spretnejši ekipi, sicer letošnjemu prvaku Pink Panther ju, z rezultatom 4:3. Pokal za najboljšega strelca je dobil Urbas, za najboljšega vratarja pa Šubic (oba Pink Panther). Pink Panther je tako že drugič osvojil prehodni pokal.	V. Kralj
Strelske novice
OBČINSKO TEKMOVANJE ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V STRELJANJU
Tudi letos je občinsko tekmovanje šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško pripravila strelska družina BREST. Za razliko od prejšnjih let je bila udeležba malo manjša, predvsem zaradi pomanjkanja diabol in tarč. Kvaliteta pa se je dvignila tudi v Novi vasi in Starem trgu, predvsem zaradi resnejšega dela z mladimi. Največ se z mladimi dela v Cerknici in na Rakeku zato so tudi rezultati boljši.
Ekipno pionirji:
1.	OŠ Cerknica	502	kroga
2.	OŠ Nova vas	444	krogov
3.	OŠ Stari trg	428	krogov
Posamezno:
1.	KANDARE Damjan, OŠ Stari trg, 174 krogov
2.	KLANČAR Tomaž, OŠ Cerknica, 169 krogov
3.	ŠEGA Rajko, OŠ Cerknica, 167 krogov
Ekipno pionirke:
L OŠ Cerknica	504	Krogi
2.	OŠ Rakek	303	krogi
3.	OŠ Stari trg	284	krogov
Posamezeo:
L KEBE Jasna, OŠ Cerknica, 180 krogov
2.	OTONIČAR Ines, OŠ Cerknica, 179 krogov
3.	ISTENIČ Saša, OŠ Rakek, 172 krogov
REGIJSKO TEKMOVANJE ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
Na tekmovanju je nastopilo 8 ekip pionirjev in 3 ekipe pionirk oziroma skupaj 39 nastopajočih. Najboljši so dobili medalje, diplome in praktične nagrade, ki sta jih prispevala Brest in Ko-
S smukom, ki ga bo ob koncu marca organiziral SK Cerknica na Slivnici, se končuje občinski smučarski pokal v alpskih in tekaških disciplinah za sezono 1986.
Letos smo imeli tudi občinski pokal v smučarskih tekih, kar do sedaj ni bilo v navadi. Ugotavljamo, da so smučarski teki pri smučarskih klubih in društvih zapostavljeni, čeprav menimo, da je ravno smučarski tek primeren za rekreacijo v vseh starostnih kategorijah, obenem pa je za tek neprimerno cenejša oprema in ni potrebno hoditi na oddaljena smučišča. Dogovorjeno je bilo, da vsak klub ali društvo organizira po eno veleslalomsko in tekaško tekmo. Dogovora se nismo držali, ker so eni organizirali samo alpsko, drugi pa samo tekaško tekmo (Cerknica, Rakek).
Kritika je bila letos naperjena tudi proti sodnikom.
BRESTOV OZBORN1K — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC.
Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vili FR1M, Franc GORNIK, Viktor JERIČ, Karmen KANDARE, Peter KOVŠCA, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Štefka MIKŠE-ŠE-BALJ, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Franc
MLAKAR
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1 /72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
vinoplastika. Število nastopajočih na republiškem tekmovanju, ki bo v Trzinu, bo določila strelska zveza Slovenije.
REZULTATI:
Pionirji ekipno:
L ŠŠD	Cerknica	I.	489	krogov
2.	ŠŠD	Postojna	480	krogov
3.	ŠŠD	Cerknica II.	475	krogov
Pionirji posamezno:
L KANDARE Damjan, ŠŠD Cerknica, 172 krogov
2.	VIČIČ Tomaž, ŠŠD Cerknica, 168 krogov
3.	KERLATEC Samo, ŠŠD Postojna, 167 krogov
Pionirke ekipno:
L ŠŠD	Cerknica I.	516	krogov
2.	ŠŠD	Cerknica II.	473	krogov
3.	ŠŠD	Postojna	411	krogov
Pionirke posamezno:
L ISTENIČ Saša, ŠŠD Cerknica, 176 krogov
2.	BRANISELJ Nada, ŠŠD Cerknica, 173 krogov
3.	OTONIČAR Ines, ŠŠD Cerknica, 172 krogov
OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE BREST
Člani strelske družine Brest so imeli svoj redni letni občni zbor.
Poslušali so poročila o tekmovanjih, ki jih je bilo lani kar 68, poročila o množičnih akcijah, plan in koledar za leto 1986, poročilo tehnične komisije in poročilo blagajnika.
V razpravi je tekel predvsem pogovor med tajnikom ZTKO in predsednikom kluba. Zbor je sprejel tudi sklep o, višjih članarinah za vse kategorije (člani 500, mladinci 300, pionirji 200, podporni člani 100 din).
Na koncu je predsednik podelil še priznanja za »najboljšo strelko« (Istenič Saša) in strelca, značke za »mojstre« strelce (Koče-
Kar se tiče kvalitete prog, moramo biti letos kar zadovoljni, saj so se vsi organizatorji potrudili, da kar najbolje pripravijo varne in kvalitetne proge, tako da ni bilo nobene poškodbe.
Na občinskem alpskem pokalu je sodelovalo okrog 490 tekmovalcev in tekmovalk, na štirih tekmah, v smučarskem teku pa nad 150 tekmovalcev na petih tekmah, torej skupaj nad 640 tekmovalcev in tekmovalk, kar je za naše razmere zelo ugodno. Razveseljivo je namreč to, da je tekmovalo več kot tri četrt mladine, ki se je pripravljena ukvarjati z zimskim športom. Ni nam v ospredju rezultat, temveč želja, da pritegnemo čim več mladine in drugih občanov, predvsem delavcev in delavk. Če hočemo doseči to, pa se bo potrebno bolj potruditi v delovnih organizacijah in po šolah.
Potrebno bo spremeniti tudi pravilnik, določiti nove kategorije in drugo.
Vrstni red:
Alpski pokal
točk
1.	KS	Loška dolina	1158
2.	KS	Grahovo	1146
3.	KS	Bloke	810
4.	KS	Cerknica	605
5.	KS	Rakek	181
6.	KS	Begunje	101
Tekaški pokal
točk
L KS	Loška dolina	1205
2.	KS	Rakek	770
3.	KS	Grahovo	230
4.	KS	Begunje	171
5.	KS	Cerknica	92
6.	KS	Bloke	60
Končne rezultate v posameznih disciplinah bomo posredovali v naslednji številki Brestovega obzornika.
F. Turšič
var Martina, Istenič Saša, Mahne Franc), občinsko »zlato puščico« i (Kandare Damjan) ter diplome in medalje najboljšim posameznikom na občinskem tekmovanju šolskih športnih društev.
DRŽAVNO PRVENSTVO S STANDARDNIM OROŽJEM V SARAJEVU
V Sarajevu je bilo 16. prvenstvo Jugoslavije v streljanju z standardnim zračnim orožjem. Tekmovanje je bilo na strelišču v olimpijskem centru Zetra.
Iz strelske družine BREST se je na osnovi norme, dosežene na republiškem tekmovanju v Kamniku, udeležila tekmovanja v Sarajevu Ines OTONIČAR, ki je še ' kot pionirka nastopila v konkurenci mladink. Letos je strelska zveza Jugoslavije dovolila nastope mladink v nacionalnem (serijsko orožje) in v mednarodnem programu (standardno orožje).
F. Mahne
Zdravnik
svetuje
ŠE O AKTIVNEM ODMORU
Že v prejšnji številki glasila sem obljubil, da bom nekaj več zapisal o tehnični izvedbi aktivnega odmora.
Vaje, ki se opravljajo pri aktivnem odmoru, pripravi fizioterapevt oziroma fizioter v sodelovanju z organizatorjem rekreacije ter medioincem dela za delovno organizacijo, v kateri naj bi opravljali te vaje, saj slednja poznata tehnološke postopke / njej. Telovadba naj bi namreč zajela prav tiste mišične skupine, ki med delom najbolj mirujejo ali pa so v prisilnih položajih.
Vodja telovadbe naj bi bil nekdo izmed delavcev (delavk) lahko pa tudi organizator rekreacije ali nekdo od medicine dela (zdravnik ali medicinska sestra), ki se je poprej usposobil za to izvajanje. Najbolje je, če sta izvajalca dva, zaradi morebrtnin izostankov.
Skupina, ki izvaja vaje, sestavlja določeno tehnološko celoto iz oddelka (na primer skupine, K pretežno sedijo, ali pri tekočin trakovih). Če je le-ta velika, s daje ritem vaj s pomočjo glasoc-pri manjših skupinah pa s ste jem.	,
Prvi ciklus vaj — približno at set — ki trajajo od pet do dese minut, naj bi se začel izvajati sredini med začetkom dela ‘‘ malico, drugi del pa med mali in koncem dela. To pa zaradi ga, ker je utrujenost takrat naj večja.
Tisti, ki izvajajo telovadbo-kljub znižanju norme za en °a' stotek (za kar se je treba dogovoriti) zaradi desetminutnih vaj-ta izpad po izračunih nadomestijo z večjo motivacijo, bolj sin počutjem ter z zvečanjem P1?; duktivnosti, kar pa je vidno sel po določenem času.
Po mesecu ali dveh se vaje zamenjajo, da se jih delavci (delavke) ne bi naveličali. Vaje se vaj a jo na delovnem mestu, Pr' čemer se ustavi stroje in odp1"6 vsa okna.
Druga od oblik aktivnega odmora je tudi ta, da se med glavnim odmorom opravljajo neka; tere športne aktivnosti (namizni tenis, odbojka in podobno).
Vse to ugodno vpliva na -nadaljnje delo, razpoloženje, produktivnost in zdravje.
Jasno je, da ljudje z resnejšimi okvarami ali obolenji gibalnega aparata za vaje ne pridejo v poštev. O tem pa odloči zdravnik-
Za dejansko izvajanje omenjenih vaj pa je seveda več težav:
—	prostor za izvajanje (prah, plini idr.),
—	vprašanje opredelitve v samoupravnih aktih o posebnem rekreativnem odmoru,
—	poslovodni organi, ki nimajo pravilnega posluha za športno rekreativne dejavnosti.
Dr. A. Šmalo
Občinski smučarski pokal