Stiska Italije se ostri-Pomemben odlok za naše Jednote
Italijanskega ljudstva se polašča skriven obup. — Namesto pričakovanega napredovanja v Abesiniji se morajo italijanske čete umikati. — Cvet italijanske armade poslan v Afriko. — Dezertacije iz armade. — Strah pred novimi sankcijami,
Rim, Italija. — V vse prej, kakor zavidanja vrednem položaju se nahaja točasno Italija in ljudstva se polašča resen obup, ki ga mora sicer skrivati pred diktatorsko oblastjo, ki pa ni zato nič manjši. Vse ji gre narobe in od izpolnitve njenih načrtov je zdaj bolj daleč kakor tedaj, ko so bili zasnovani.
Predvsem boli Italijo, da z bojišča v Afriki ni nikakih dobrih poročil. Kje so tiste sanje, ko so mislili, da bo v par mesecih cela Etijopija pod komando njih armade! Nasprotno. Poročila govore celo, da se morajo italijanske čete celo umikati iz nekaterih krajev, ki so bili že zasedeni. Nova vest, ki je prispela v četrtek govori, da se je popolnoma iz-' jalovila velika ofenziva, ki so jo podvzeli Italijani na južno abesinskem bojišču v Dolo okraju._Do 45,000 Italijanov in kolonijalnih vojakov se je udeležilo te ofenzive, a so bili vrženi nazaj, ko se je proti njim postavila okrog 50,000 mož močna abesinska armada.
Kako trda prede Italijanom v Afriki, je razvidno iz tega, ker je bila tja poslana divizija alpinskih čet, katere so znane kot cvet italijanske armade. Še pred dobrim mesecem so se Italijan^ smejali ideji, da bi morali svoje najboljše vojake poslati proti razcapanim Abesincem. Zdaj te "barbare" že očividno bolj upoštevajo.
Povrhu vseh teh nezgbd se širijo še druge vesti, ki jih pa italijansko ljudstvo seveda ne izve, namreč, da se dogajajo čimdalje večje dezertacije vojaštvo preko meje. Tako jih je okrog 2000 pobegnilo v Avstrijo, nad 1600 se jih je odpravilo iz južne Tirolske v Nemčijo in, kakor Jugoslavija objavlja, jih je zbežalo tja do 2000. Poleg tega vedo povedati poročila tudi o resnih uporih med naborniki.
Še ena mora, ki je pa tudi glavna, tlači Italijo, namreč, ali ji bo ukinjen uvoz olja iz inozemstva. To bi bil največji ?.rdarec, toda ljudstvo z obupom pričakuje, da bo skoraj gotovo, prišlo do njega.
Mussolini pa pri vsem tem še vedno kriči: "Mi ne odnehamo !"
ROOSEVELT GOVORIL
Nadaljevati namerava boj preti finančnim magnatom.
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je imel preteklo sredo ponovno daljši govor po radio, in sicer pri banketu, ki ga je priredila demokratska stranka ob spominu Jacksonovega dne. V tem govoru je povdaril predsednik, da njegova administracija v boju proti lakomnim in sebičnim finančnim magnatom ne bo popustila in se bo borila kljub vsej opoziciji za resnic no osvoboditev ameriškega ljudstva iz krempljev teh grabežljivih elementov.
-o—
dosti takih psov si žele avtomobilisti
Denver, Colo. — Policista Petra Zasvtodskjtya-*^.fG^rprttvii njegov pes v veliko sitnost. Razgrizel in uničil mu je namreč 50 kopij pozivov avtomo-bilistom, ki so kršili prometne predpise. Tukajšnji policisti imajo pravilo, da jim je za vsako tako uničeno kopijo od-tegnjen en prost dan, in tako bi omenjeni revni policist po krivdi psa ne imel nobenega prostega dneva v celem letošnjem letu. Njegov predstojnik pa mu je to krivdo izjemoma odpustil in tako so zdaj vsi za dovoljni, najbolj pa avtomo-bilisti.
-o-
na zadnjo uro se tožila
Springfield, O. — 63 letna Martha E. Lookabaugh je preteklo sredo vložila tožbo proti neki Mrs. Schreiber za odškodnino $35.000, rekoč, da je v koliziji pred letom dni zado-bila take poškodbe, da utegne vsak trenotek umreti. V resnici je umrla eno uro po vložitvi
COUGHLIN PRI
PREDSEDNIKU
Objavil nemu
tožbo proti rezervnemu
federal-zakonu.
Washington, D.C. — Father Coughlin, "radio priest," je preteklo sredo obiskal predsednika Rbosevelta. Presenetljiv je ta obisk, ker je znano, da je izadnje čase kazal Coughlin ostro nasprotstvo proti predsedniku. Kak razgovor sta imela, se ni objavilo. Pač, pa je Coughlin izjavil, da se bo vložila tožba proti ustavni veljavnosti federalnega rezevnega zakona iz 1913, s katerim se je upostavil sedanji denarni sistem. Podlaga za tožbo bo motivacija, da kongres ni imel pravice, da bi prepustil svojo pravico kovanja denarja privatni korpora-ciji.
-o-
novo najlažjo kovino našli
New York, N Y. — Znanstveniki so pri nekem svojem
demokrati izbrali kon-
venčnoi mesto
1
Washington, D. C. — Demokratski narodni odbor se je zbral v četrtek popoldne, da določi čas in kraj strankine konvencije. Borba se je vodila zlasti med mestoma Philadelphia in Chicago. Predsednik Roosevelt ni (izvajal v tem oziru na zborovalce nobenega vpliva in jim je prepustil, naj sami izberejo. Ti so se končno odločili za mestb Philadelphia in konvencija Be bo Otvorila tamkaj 23. junija.
-o-
varstvo za psička, za otroka nikakega
St. Louis, Mo. — V nekem zaduhlem malem prostoru sta držala zakonca Johnson zaprtega svojega eno leto starega otroka ln z njim malega psička. Naznanjena sta bila irt od sodnije kaznovana z globo $25. Kazen pa se je naložila samo zaradi krutosti proti živali in se je sodnija izrazila, da jih zaradi krutosti proti otroku ne more kaznovati, ker ni nobenega tozadevnega zakona.
-o-
širite amer. slovenca
bogataš v domišljiji
Sycamore, 111. — O nekem 54 letnem Edmundu P. Jersigu se lahko reče, da je bil najbogatejši človek na svetu; bržkone bi on sam to trditev z vso vnemo potrdil, ako bi namreč živel. Umrl pa je preteklo sredo, in sicer se je sam obesil v tukajšnji okrajni ječi. Ob smrti je bil S|uh kot cerkvena miš. Vsi njegovi milijoni in morebiti celo miljarde, so namreč obstojali samo v njegOvi domišljiji. O manj kakor milijonu dolarjev se mu sploh ni zdelo vredno govoriti. Meseca oktobra se je oženil in ženi je obljubil, da ji bo drugi dan poslal kot dar "ma lenkost" $200,000. Pred poroko ji je pravil, da ima velikanske farme in renče na za-padu, na katerih redi na tisoče in tisoče živali. Namesto obljubljenega daru ji je poslal drugi dan — $2. Žena se je ločila od njega, on pa je bil začetkom tega tedna aretiran, ker je vnovčil ničvreden ček za $15.00.
z b or ova n j u~"po kazali neko novo kovino, ki je najlažja, kai jih je doslej znanih, in lažja za 10 odstotkov kakor celo strjeni plin vodik. Nikakor pa se še ne more pričakovati, da bi se ta kovina praktično mogla uporabljati v doglednem času, kajti nje pridobivanje bi stalo povprečno $5,500 za funt, in kar je točasno obstoja, je le vzorec v obliki male ploščice, tanjše kot papir. Imenuje, se kovina "lithium six" in je ekstrakt navadnega litija. -o-
usodna lahkomiselnost dečkov
Madison, Wis. — Trije tukajšnji dečki, stari 11 do 13 let, so bili ubiti preteklo sredo na cesti, 19 milj daleč od tukaj. Smrt so si povzročili z lahkomiselnim činem. Vozili so se namreč s sanmi, ki so bile privezane na odbijač nekega avtomobila. Kakor se trdi, so se sani odtrgale in zavozile na drugo stran ceste, ravno na pot pred neki avto, ki je privozil od nasprotne smer:. Dva sta bila takoj ubita, tretji je izdihnil na poti v bolnico.
KRIŽEMJVETA
—	Bomba j, Indija. —V mestu Allahabad so se otvorile največje verske slovesnosti, kakoršne obhajajo Hindi enkrat vsakih 12 let, Slovesnosti trajajo mesec dni in tekom tega časa se bo na milijone Indijcev kopalo Zjutraj pred solncem v njih "sveti reki" Gangesu.
—	Istanbul, TvttSija. — V sredo ponoči' je nastopil mrk
VAŽNA SODNA
ODLOČITEV
Podporne Jednote nimajo pravice, določiti v posmrtnini znesek za članove pogrebne stroške.
Turki so smatrali, da je satan nastopil v obliki zmaja in hoče luno požreti. Na tisoče strelov iz pušk so zato oddali proti luni, da bi satana ubili ali pa pregnali.
—	Leningrad, ..Rusija. ..— Strah se izraža, da je zadela tovorni parnik Doneč katastro fa in da se je potopil v Finskem zalivu. Posadka parnika je štela 29 mož in dve ženski, ki so bržkone s parnikOm vred doživeli konec. Od 29. dec. o parniku' ni bilo nobenih vesti.
—	Berlin, Nemčija. — Na-zijska vlada je dovolila, da se sme uvažati v državo zmrznjeno meso iz južne Amerike, ker vlada pomanjkanje svežega domačega mesa. Zmrznjeno meso je bilo prepovedano uvažati dolga leta.
Ker ima večina naših bratskih podpornih Jednot v pravilih določeno, da se gotova svota od posmrtnine člana za sigura za njegov pogreb, želimo s tem opozoriti naše čita telje na sodni slučaj, o katerem nas je obvestil slovenski advokat, Mr. Zavertnik, v katerem je izgubila pravdo Slovenska Narodna Podporna Jednota in kateri kaže, da sodnija ne priznava teh določil glede smrtnine.
Tožbo je vložila neka Mrs. Jos. Slansek v decembru 1934 pred mirovnim sodnikom v Or-land, 111., proti SNPJ, da ji ta izplača $250, katere je Jedno ta odtegnila od posmrtnine za njenim možem in jih izplačala pogrebniku. V tej prvi tožbi je Jednota izgubila. Pritožila natb' na okrožno in po tem še na apelacijsko sodišče, ki je odločilo v prid JednOti, vendar samo zaradi tega, ker se mirovni sodnik nima pravice baviti s takimi slučaji.
30. novembra lani pa je Mrs. Slansek vložila ponovno tožbo. Do obravnave je prišlo 7 januarja, pri kateri je zastopnik SNPJ dokazal, da je izplačala Jednota omenjeni znesek pogrebniku, ki je pokopal pokojnika, češ, da ima po pravilih pravico, odtegniti od posmrtnine $250 in jih plačati za pogreb.
Drugi dan, 8. januarja, je mestni sodnik, L. K. Hayes, odločil, da po državnih zakonih in po pravilih Jednote nima Jednota pravice, da bi plačala naravnost pogrebniku, marveč mora iti cela posmrt-nina dedičem.
1% Jiigoslavife.
Župna cerkev v Mostah, ki je prva lesena župna cerkev v Sloveniji, je dograjena in 22. decembra slovesno blagoslovljena. — Visok sneg na Gorenjskem ovira železniški promet. — Smrtna kosa in drugo.
PRIJATELJSKA POGODBA MED KANDIDATOMA
Washington, D. C. — Kakor se je izvedelo preteklo sredo, sta si predsednik Roosevelt in senator Borah dala nenavadno obljubo, namreč, da bo tisti, ki bo prihodnji november iz-
Moste imajo svojo zupno cerkev
Ljubljana, 19. dec., 1935. — Prav na tiho, brez vsega zunanjega hrupa, so vrli Moščani zbirali za svojo cerkev sv. Družine, ki bo prva slovenska župna cerkev, posvečena sv. Družini, in po škofovi želji tudi spominska cerkev na evharistični kongres. Ker pa je bila potreba po cerkvi velika, gospodarska stiska pa vedno hujša, so uvideli, da bi zidava cerkve zahtevala preveč žrtev in časa. Zato so se odločili, da po zgledu drugih narodov zgrade začasno leseno cerkev, ki naj bo poceni in preprosta. Po teh navodilih je mlada Moščan-ka, gospodična Albina Grumova, diplomirana tehnica, brezplačno naredila načrte za leseno zgradbo, nakar so se naglo oddala dela. Mestni tesarski mojster g. JZakotnik je prevzel ysfn_tesar-ska dela — z okni in vrati vred — za 60.000 dinarjev.
Sredi oktobra so zapeli krampi za temeljna zidarska dela, katera so Moščani pod strokovnim nadzorstvom stavbenika g. Vi-žintina opravili po večini s prostovoljnim delom. Druga obrtniška dela so poprijeli moščanski obrtniki, g. Miha Jenko pa je neumorno zbiral cerkvene potrebščine.
Tako je s pomočjo dobrotnikov od srede oktobra lesena cerkev rasla in je danes dograjena. V nedeljo 22. decembra pa bo novo cerkev blagoslovil mil. g. prošt dr. Ignalij Nadrah, ki je kot generalni vikar predsednik cerkvenega stavbnega društva v Mostah.
obiskal svoje oddaljene sorodnike in prijatelje, kot bi vedel, da bo umrl.	%
Glavo mu je presekalo
V železniški delavnici v Mariboru se je pred kratkim pripetila huda nesreča. Pri razdiranju vagona je bil zaposlen tudi delavec Josip Gosak, kateremu je po nesreči priletel na glavo kos pločevine ter mu presekal nos do lobanje. Reševalci so ga takoj odpeljali v bolnico.
-o-
Žrtev zime in snega 40 letni delavec Franc Marin-šek, zaposlen pri stavbeniku Ogrinu v Ljubljani, je čistil gospodarjevo streho snega. Po neprevidnosti je stopil na stekleni del strehe, katerega pod snegom ni opazil in je padel več metrov globoko na stopnišče, kjer je obležal nezavesten, in so ga morali odpeljati v bolnico.
voljen predsednikom, vzel drugega na počitniško potovanje. Pogodba se je sklenila ob nedavnem banketu v Beli hiši, prirejenem na čast podpredsedniku Garner ju in njegovi ženi.
je
Sneg ovira promet
Ljubljana, 19. dec., 1935. Včeraj in predvčerajšnjim medtem, ko je v Ljubljani deže valo, po Gorenjskem močno snežilo. Na Gorenjskem je zapadlo v zadnjih dnevih 60 cm novega snega. Vlaki so zaradi tega imeli razmeroma precejšnje zamude Na Dolenjskem in Štajerskem je sicer tudi snežilo, vendar že-
rtRŽAVNA MILICA PROTI STAVKARTBM
-'O-
Beda v Dalmaciji
f Kakor se poroča, vlada v severni Dalmaciji, kjer je bila preteklo poletje .velika suša in več drugih vremenskih nezgod, silna beda. Prebivalci mnogih vasi že več mesecev ne premorejo niti skorjice kruha in se preživljajo le s sočivjem. Živino so že prodali in sedaj prodajajo še konje in krave, ki so jih imeli za vprežno živino. Pomoč ki so jo dobili od države zdaleka ne zadostuje za ublaženje tolike bede.
■-o-
Tatovi
Neznani storilci so se splazili skozi okno v hišo posestnika Jakoba Pavška v Jazbini na Štajerskem in mu odnesli vso obleko, perilo in čevlje v vrednosti 2000 dinarjev, da je posestnik ostal brez obleke in perila. — V bližini so istotako neznani storilci odnesli vso obleko in perilo hlapcu Francu Šraju, ki trpi škode nad 1000 dinarjev. -o-
Stroga kazen
Mali kazenski senat v Maribo-lezniški promet ni imel preve-jru je te dni obsodil pomožnega likih zamud. Po drugih delih dr- delavca Štefana K., uslužbenega žave je večinoma snežilo in hkrati deževalo, pravtako kakor v Ljubljani, in doslej nam še niso znana poročila o kakih večjih snežnih zametih.
-o-
Nesreča v premogovniku
Prizor pred neko pletilnico v Minneapolis,	Minn., kamor je bila poklicana državna milica,
da je preprečila stavkujočemu delavstvu napad na tovarno. Stavkarji so namreč mislili, da so delodajalci najeli stavkokazc, ko je bilo nekaj delavcev zaposlenih, da so čistili tovarno.
Iz Zagorja poročajo, da se je v kisovskem rovu v torek 17. decembra ponesrečil 40 letni Anton Prašnikar in sicer si je zlomil hrbtenico. 1— Pred šestimi meseci je v kotredeškem rovu ubilo njegovega brata.
--o-
Smrtna kosa V Mariboru je umrl Jurij Lindner, stara mariborska korenina, ki je bil dolga leta zaposlen kot tlakar pri mestni občini; dosegel je starost 90 let. — V Stari Loki je umri Jernej Ilabjan, dolgoletni skrbni cer-kvenik Marijine kapelice na Fa-ri; par dni pred smrtjo je Se
železniški delavnici na en mesec in en teden zapora, ker je ukradel 10 funtov premoga v vrednosti nekaj centov.
-o-
Pod konji Služkinjo Marijo Vilher v Celju je pred neko gostilno doletela nesreča, da sta jo pohodila dva v voz vprežena konja. Podrla sta jo na tla in ji prizadejala nevarne poškodbe, vsled katerih je bila prepeljana v bolnico.
-o-
Zanemarjena rana 15 letni posestnikov sin Ivan Gabrovec iz Dolan, obč. Sv. Barbara v Halozah, se je ranil v stopalo desne noge. Rani ni posvečal posebne pozornosti, začela je zatekati in nastopilo je zastrup-jenje, ki ga je spravilo v grob.
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
Mary Brinee,	,
512 Adams Ave.	_
Eveleth. Minn.
io IP Pavel	^^^^^^	^^^^^^^	^S^a^^^	SLOVENSKI
gfff?|p.	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	LIST y
h t feliks '	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	združenih
?7s I Srd	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V	državah
"irl^To r.'c.	CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.	ameriških.
1 1 (Official Organ of four Slovenian Organizations) štev. (no.) 8.__chicago, ill., sobota, 11. januarja — saturday, january 11, 1936	_letnik (vol.) xlv
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 11. januarja 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891(
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto_____________
Za pol leta_____________
Za četrt leta ________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta_________3.00
Za četrt leta________________1.75
Posamezna številka_____3c
Subscription:
For one year ...........
For half a year____
For three months_____
____$5.00
__2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________$6.00
For half a year ______3.00
For three months______1.75
Single copy ______________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
45 leto
II.
Doba 45 let je dolga doba. Marsikaj se v tako obsežni dobi dogodi. Tudi "Amerikahski Slovenec" je imel svojo lastno zgodovino, ki je bila pestra, nikakor ne enakomerna. Kakor v življenju vsakega posameznika, je šlo gor in dol. To je zapisano kje drugje, ne spada v naš okvir. Poudarjam pa, da pri idealih "A. S." nikoli ni popustil, naj je izhajal v tej ali oni obliki, in zadnja leta se list ni le razširil na zunaj, postal dnevnik, poglobil se je brezdvomno tudi v stremljenju zastopati moč katoliškega svetovnega nazira-nja v vseh panogah javnega življenja, kakor nanesejo dnevne potrebe in vedno nova vprašanja na verskem, narodnem, ekonomskem in socialnem polju.
Mi izseljeni Slovenci ne rešujemo velikih svetovnih vprašanj, ampak poučeni moramo biti o njih, ako nočemo zaostati, in vsaj v tem ie "A. S." vršil po možnosti in pri skromnih sredstvih svojo nalogo, in ako zanimanje med katoliškimi izseljenimi Slovenci za "A. S." ne popusti, bo list vršil to nalogo tudi v svojem 45. letu, ko začne za to leto izhajati med našo slovensko javnost.
Naj se naši katoliški Slovenci v Ameriki zavejo, kaj imajo v katoliškem časopisu, kaj v "A. S.", ako podpirajo morda celo s težkimi žrtvami tudi še naprej . našega >— "Amerikanskega Slovenca".
Kot katoličani smo člani vojskujoče katoliške cerkve. Katoliško življenje ne more biti brez borbe, in brez borbe ni življenja. Vsak se mora prej ali slej odločiti za eno stran, katoličani mora ostati neomahljivo na katoliški strani, najboljši borec pri tem mu ie katoliški list.
Imamo tudi dolžnosti do dežele, kjer smo. Skrivne moči ruvajo in spodkopavajo zakonito avtoriteto v javnem življenju. Red in zakon morata vladati, red bo držal vsakega, ki se drži reda, in zakon bo ščitil le, ako kdo spoštuje zakon. Pravično naj bi se postopalo z vsakim, ampak tudi vsak mora poznati, kaj je prav in kaj je krivo. Kdor zgrabi, zapeljan morda, po meču krivice, bo v kratkem čutil ta meč nad seboj v svojo lastno škodo. Vsak je član javnosti, vedeti mora, kakšno mesto ima v tej javnosti zavzeti, kakšna strmljenja podpirati, s kom se družiti, koga se ogibati, koga tudi, ako treba, odbijati.
Vodila mu podaja katoliški list!
Katoliški ideali se mora jo nadaljevati pri novem, mladem rodu. Tu prihaja v poštev katoliška vzgoja. Ako ta popusti, zapade mladina brezbrižnosti, mlačnosti, končno tudi sovražnemu razpoloženju, brezverstvu, ateizmu. Kjer vzgoja zadene na razne nepremagljive zapreke, velik del te vzgoje lahko nadomesti katoliški list tako pri starših, kakor tudi pri mladini, in pri slovenskem katoliškem listu naša mladina ne bo pred časom utonila v tujem morju.
Spomin na domovino, odkoder smo prišli, ne sme za-mreti, ako ne zamre vse. Novice iz starega kraja vedno
poživljajo ta spomin, s spominom pa podaljšajo naše narodne življenje. Kričečih in na sebi praznih "novic" katoliški list ne pozna, prinaša le, kar je res vredno za življenje, omiko, kratek čas in zabavo. Razni škandali sicer mičejo, pa pohujšujejo, zastrupljajo. Škandalov ne boš našel v katoliškem časniku, kakršen je "A. S.", le pošteno čtivo je tam in bo tam objavljeno.
KATOLIŠKI ČASNIK JE TVOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ, TUDI TI MU MORAŠ BITI DOBER PRIJATELJ!
"AMERIKANSKI SLOVENEC" BO PODPIRAL TEBE TUDI NAPREJ V SVOJEM 45. LETU, PODPIRAJ GA TUDI TI, RAMO OB RAMI SE BOTA BORILA ZA TVOJ IN SPLOŠEN DOBROBIT IZSELJENIH AMERIKANSKIH SLOVENCEV.
Družina, v katero zahaja katoliški časopis, NIKOLI NE BO IZGUBLJENA za katoliško cerkev, niti ne moralno, niti narodno, družina pa, kamor je prišel brezverski ali brezbarven list, JE ŽE IZGUBLJENA V TRENUTKU, ko se je tak list tam ugnezdil.
BOŽIČNI KONCERT V JOHNSTOWNU
Johnstown, Pa.
V nedeljo 12. jan. bomo imeli v Johnstown,u' celi dan nekaj posebnega. Dopoldne in popoldne bo pri nas Rev. Andrew Shulek O.F.M. iz Pitt sburga. Imel bo štiri govore c društvu Najsv. Imena in slovesen sprejem novih članov. Zvečer ob 8:30 pa bomo imeli v cerkveni dvorani božični koncert najbolj izbranih božičnih pesmic. Nastopila bosta dva zbora: starejši mešani zbor in otroški zbor. Nekatere pesmi bodo spremljane z bando. Slo venci vabljeni od blizu in daleč.
P. Odilo, O.F.M.
-o-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
Novinar ne zna več pisati. — Tako se izražajo naši naročniki, ko te dni hodim okolu njih in raznašam stenske koledarje katere svojim nai'očni-kom daruje list Amerikanski Slovenec in ob enem pobirani naročnino za list. — Da jim pa pokažem, da še nekoliko znam, sem se po dolgem odmoru zopet pripravil k pisa> nju, dasi ni pri nas zadnje čase posebnih novic, ki bi bile zanimive. Vendar, da ne bo kdo mislil, da smo popolnoma izumrli, naj sledijo te vrstice.
Zimske dneve preživljamo. Snega imamo več kot ga potrebujemo. Ni se še stopil lanski in že nam je novo leto pokazalo drugega, ki je pa ravno tak kt>t je bil v preteklem letu. Mraza ni posebno hudega, dasi ga vremenski preroki večkrat napovedujejo; pa jih njih "pi-atike" goljufajo.
Naši St. Flori j an boosters se z vso vnemo pripravljajo za takozvani "Basket-ball tournament," ki se bo vršil v znanem Calumet parku. Druga leta so morali naši boostarji hoditi na turnament v druga mesta, le
lo že na starega leta večer, ker že davno nismo bili tako veseli, kot smo bili na Silve-strovo v novo we j enih prostorih pri Mr. Popovichu. Sedaj pa pripravlja Mr. Popovich veliko otvoritev ali "Grand open ing" in sicer za soboto večer 11. januarja, kamor vabi vse prijatelje in rojake. Pravi, da bo imel okusen prigrizek in dobro pijačo. Le obiščite ga.
Naročnikom Amerikanskega Slovenca naznanjam, zlasti tem pri katerih še nisem bil, da jih v kratkem obiščem in jim prinesem stenski koledar. Dobro bi bilo, da bi ob tej pri liki, če je le mogoče, poravnali zaostalo naročnino. — Vsem pa želim veliko sreče in zado-voljnosti v letošnjem letu.
Novinar
tos bomo pa za spremembo, kar doma se bojevali. Želimo jim obilo sreče, da bi odnesli obe nagradi', če bi bilo mogoče. Če pa ne, bomo se morali zadovoljiti z eno. Sicer pa, imajo naši boostarji že tolike raznovrstnih "trofej," da bo moral Mr. John Kucic, ki ima svoj pivotoč na 9441, podalj sati svojo "baro," na kateri so razstavljene vse trofeje, ali pa napraviti še eno polico. Boo starji namreč pravijo, da bodo spet začeli gledati na to, da zmagajo. — Le tako naprej fantje.
Zakasnela novica je ta, da je bil Mr. Mathias Klobučar, o katerem je bilo že večkrat poročano v tem listu že lansko leto, pred par meseci ponovno na operaciji za oči. Znano j je menda rojakom, da je revež izgubil vid. Zdravniki so I veliko posk ili na njemu du bi ga vsaj toliko rešili, da bi, če že ne popolnoma, vsaj nekoliko videl. Zadnji poskus je bil napravljen kakor je zgoraj poročano, pred par meseci. O uspehi se še ne ve. Želimo pa. da bi se stvar posrečila in bi Math zopet videl svoje prijatelje.
Za božični dan popoldne so se zbrali skupaj pevci društva Zarja s svojim organistom Mr. Smrekarjem in imeli prav prijeten božični popoldan, katerega so si kratili s tem, da so zapeli prav vse božične pesmi, ki se navadno pojo v cerkvi. Lepe so te naše božične pesmi in marsikatero oko je bilo solzno ob spominu na nekdanje čase. Prijatelji, ki so ta sestanek pevcev posetili, so bili s pevci vred najboljše volje. Tako smo imeli vsaj nekoliko božičnega veselja.
Kakor je mnogim znano, je Mr. Mike Popovich premestil" svoj pivotoč s 95 ceste na 9602 aveiijue L. Sedaj ima večje in boljše urejene prosto re, da tako svojim gostom tudi boljše postreže. To se je vide-
KAJ JE BILO IN KAJ BO PRI SV. JOŽEFU V JOLIETU
Joliet, 111.
Minuli so božični prazniki, ki nam bodo ostali dolgo v spominu, kajti tako ostre zime na božični dan, še ne pomnijo v našem mestu. Pa vse divjanje sneženih viharjev nas ni oviralo, da bi ne hiteli rano zju traj v cerkev. Telesno smo res občutili zimo, a v naših dušah je bilo prijetno toplo. Božično razpoloženje v lepo okinčani cerkvi, pri milih jaslicah. Pred novorojenim betlehemskim Detetom, minejo vse skrbi in težave tega sveta. Izredno lepo smo obhajali v naši cerkvi, rojstvo našega Zveličarja s slovesnimi službami božjimi. Zlasti lepo je bilo petje na ko-ru. Naš vrli pevski zbor cerkve sv. Jožefa, je tako krasno prepeval, pod mojsterskim vodstvom -našega organjsta Mr. Anton Rozmana, mile božične pesmi, da tako izborne-ga petja že dolgo nismo slišali. Nehote se je človek počutil, kot da se nahaja na betlehem-skih poljanah v družbi pastirjev in sliši angelsko petje prve sv. noči. Da sveta noč in sv. božični dan, z našimi milimi pesmimi in melodijami, so nekaj nebeško lepega, ki slehernega napolnijo z nepojmljivim skrivnostnim veseljem in mirom, ki so ga oznanili angelji v tisti blaženi noči pred devetnajsto leti. Našemu sedanjemu pevskemu zboru vsa čast, ki se toliko žrtvuje za lepo petje. Tako tudi našemu mlademu organistu Mr Rozmanu, dasi še ni pol leta med nami, si je pridobil s svo jo uljudnostjo in s svojim vnetim sodelovanjem za slovensko pesem, srca vseh faranov in imamo sedaj jako velik in iz-vežban mešan pevski zbor, pri katerem vneto sodelujejo mnogi bivši starejši pevci in pevko ter vsako nedeljo pri osmi in deseti sv. maši krasno pojo. Farani cerkve sv. Jožefa smo vam iskreno hvaležni za vašo požrtovanost. Le tako naprej. Naj slovenska pesem še dolgo doni v naši cerkvi v čast božjo v ponos vam in fari sv. Jožefa ter v veselje faranov. Naj vam Vsemogočni poplača vse kar žrtvujete za povzdigb službe
božje. Ob enem pa upamo, da nas boste ob priliki, razveselili z kakim pevskim koncertom naših milih narodnih pesmi.
Moško društvo Presv. Imena, je imelo v nedeljo 29. dec pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo s polnoštevilno udeležbo, popoldne pa svojo letno sejo, ki je bila jako zanimiva, kjer se je temeljito' razmotri-valo razne koristne zadeve tikajoče se napredka društva. Pomožni ž,upnik Rev. M. Hiti je podal več jako koristnih smernic v tem smislu ter po-vdarjal, kako velevažno je delovanje te največje svetovne katoliške verske 'organizacije v sedanjih časih, ko se brez-verstvo širi po celem svetu. Kakor se sovražnik organizira v boju proti nam, tako se moramo tudi mi, ako hočemo uspešno braniti Kristusovo cerkev na zemlji. Radi tega je važno in potrebno da je vsak zaveden katoliški mož in mladenič član društ. Najsv. Imena. Društvo je nato sklenilo, da se v tem smislu prične resno delovati za pridobitev še ostalih mož faranov v društ. Najsv. Imena. Društvo je tudi spre je lo novo določbo, glede molitve pri umrlih članih. V bodoče bo društvo pri vsakem umrlem članu, en večer skupno molile sv. rožni venec, za kar bodo vsi člani obveščeni, da se vde-leže. V odbor za leto 1936 so bili soglasno izvoljeni razun enega ki se je z važnega vzroka odpovedal, vsi stari od borniki: Duhovni vodja Rev. John Plevnik, George Stonich predsednik, John Pasderc,. podpredsednik, John Butala st. tajnik, John Vidmar zapisnikar, Mihael Hochevar blagajnik in poročevalec v liste, Frank Terlep maršal, George Flajnik zastavonoša. John Mut/, st. in Frank Želko zastopnika na zborovanju skupnih društev našega okraja. Naj olivnim,' da se, je uradu dolgoletnega zastopnika odpovedal brat Marko Blut, radi visoke starosti, ker je že prekoračil častitljivo starost 80 let. Brat M. Blut je bil vedno vnet član drušit. Najsv. Imena in je še. Vsi mu želimo, da bi bil še zanaprej zdrav med nami c?o skrajnih meja človeškega življenja. Društvo je tudi izreklo s vb je iskrene simpatije \svojem duhovnem vodju č. g. župniku Rev. John Plevniku v njegovi bolezni, ter mu želelo kmalu zopet ljubega zdravja, za kar se ga bo v molitvah spominjalo. Po sklepu te važne seje, uljudrio vabi moško društvo Najsv. Imena, vse moške farane, da pristopijo v to lepo cerkveno društvo. Svoj pristop oziroma prošnjo za pristop, lahko javite predsedniku Mr. George Stohiču ali enemu izmed odbornikov. Ob slovesnem sprejemu, ki bo naznanjen ob času, boste sprejeti v društvo. Dragi farani, vzemite to vabilo v resen vpo-štev. Kakor ste zavarovani za telesne potrebe v raznih dru-šitvih in jednotah, tako in še
bolj važno in potrebno je, da se zavarujete za vaše dušne potrebe. Vse posvetne zavarovalnine, bodo ob vaši smrti izgubile -vso veljavo za vas. Ostala bo le duhovna zavarovalnina, ki bo neprecenljive vrednosti za vašo dušo. In to vam nudi društ. Najsv. Imena, brez kakih velikih asesmentov. Treba je le vaše dobre volje in katoliške zavednosti, nobenega dvoma ni, da to imate, kar je dokaz naša lepa fara in ste vsi ponosni nanjo. Društvo Najsv. Imena je največja svetovna veirska organizacija, h kateri spadajo možje in mla-denči brez razlike stanu in narodnosti, ter je glavna opora sv. Cerkvi v sedanjih razburkanih časih. Zato tudi višje cerkvene oblasti toplo priporočajo to organizacijo in visoko cenijo župnije v katerih močna društ. Najsv. Imena obstojajo. Radi tega, možje v Jolietu, pridružite se tej največji in najsijajnejši armadi, katoliških mož in mladeničev. Pod zastavo nebeškega poveljnika Kristusa, ki vas bo gotovo pripeljal do zmage, saj je rekel: Kdor bo mene spoznal pred svetom, bom tudi jaz njega pred Očetom. Ob začetku novega leta marsikateri dela sklepe ali resolucije za bodoče leto. Napravite vi vsi ta sklep, da boste v temu letu pristopili v naše društ. Najsv. Imena in kot zvesti bojevniki Kristusovi, služili zanaprej v njegovi armadi v čast in obrambo Njegovega Presv. Imena, vam v dušno veselje in korist ter v večji ugled in ponos naše fare sv-. Jožefa.
Našega č. g župnika Rev, John Plevnika je koncu mesca novembra kruta bolezen položila v bolniško posteljo, ter je bila nekaj časa precej opasna. V veliko veselje faranov, se mu sedaj zdravje vrača in iskreno želimo da bi bil spet kmalu med nami zdrav in krepak Naša pomožna župnika Rev. M. Hiti in Rev. G. Ku zma, imata v zadnjem času ob nedeljah jako zanimive in podučne pridige io katoliškem tisku, ki so vredne da jih farani dobro premislimo in se po njih ravnamo. Poleg tega je v oknu Slovenia dvorane, zanimiva razstava vseh- naših slovenskih kat. listov, v novi domovini kakor tudi iz stare domovine ip tudi številno angleških. Važno, da si jih vsakdo ogleda in prevdari, če je naročnik katerega teh koristnih listov in pomaga tem neustrašenem boriteljem katoliških načel v obrambo sv. vere naše najdražje svetinje.
Smrt je takoj prve dni novega leta posegla med naše rojake. Dne 2. jan. je preminula po daljši bolezni Matilda Kochevar na svojem domu 1006 N. Broadway v starosti 66 let. Pokojna je bila doma iz semiške fare na Belo Kranjskem. Bivala je dolgo let v Aftieriki ter bila trikrat vdova. Tukaj zapušča sina Antona. Dne 3. jan. je pa umrl zopet
(Dalje na 3. strani.)
ZLATO MESTO IN TARZAN
(89)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Kmalu sta zapustila stanovanje in Gemnon je Tarzana vodil v veliko sprejemno dvorano kraljice Nemone. Ko sta prišla tja,' so bili dvorni vitezi že vsi zbrani na svojih mestih, Nemone je pa sedela na močnem kraljevem tronu, opravljena v svoja krasna oblačila. Samo ozrla se je na prišlece in ukazala sesti.
Tarzan je videl da so bili tukaj tudi Tomos, Trot in Xerstle. Erot je izgledal precej nervozen in nemiren. Ozrl se je že bil proti kraljici, a ona, dasi ga je zapazila, se ni veliko zmenila zanj, tako je bilo vsaj opaziti na njenem vedenju. "Kaj pa ti čakaš," je mrzlo in skoro z nevoljo rekla Tarzanu.
"Zdi se mi, da te ni volja poslušati našega povelja in storiti kakor je zapovedano, dočim se drugi ne upirajo," jc dostavila Nemone, nato dodala: "Mi smo vas poklicali sem, da razložite, kaj se je zadnjo noč zgodilo v vašem stanovanju. glede umora onega vojaka." Nato se je obrnila k nekemu vitezu.
Vitez, s katerim je govorila kraljica je zapustil dvorano. Tarzan se pa oglasi in pripoveduje kraljici: "Nekai imam za povedati in sicer to, da je zadnjo noč prišel v moje stanovanje vojak, da bi me umoril, a sem umoril jaz njega." Nemone vpraša resno: "Ali si ;a videl že ke-daj poprej?" "Ne," reče Tarzan.
DENARM P0Š1LJATVE
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, NemSko Avstrijo in vse druga delo sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bil« naše
Za Izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10,00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.0D Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5«
cene:	
Dinarji:	
Za $ 2.75 _..	..... 100 Din
Za $ 5.15____	____ 200 Din
Za $ 7.25.,...	..... 300 Din
Za $ 9.65.....	.... 400 Din
Za $11.75.....	..... 500 Din
Za $23.50	1000 Din L
Za $9.25........	.100 lir:
za $44.00. .1000 lir
.500 lir in za
$87.50.
vm pisma in poiiljat« naslovit« na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenes) 1«49 w. cermak rd., CHICAGO, ILL
K T? A Tj. TIC A ODDATA KVOT PPSTAN
L. 1511. je neki arabski namestnik prepovedal to njeno rabo in uničil nasade, toda med njegovimi nasledniki se je pitje kave tem bolj razširilo. V začetku 17. stoletja so jo Benečani uvozili v Italijo, neki poslanik Mohameda IV. je prinesel vrečico aromatičnih zrn Ludoviku XIV. Pri mizi so zelo previdno uživali pijačo iz teh zrn, poslanik je moral najprvo sam izprazniti skodelico, da prepriča francoske dvorjane, da pijača ni strupena.
Potem pa se zmagoslavni pohod "črnega strupa" ni dal več
Stara kitajska legenda pripoveduje o pobožnem možu, ki se je bil zaobljubil, da ne bo niti enega trenutka v svojem življenju odtegnil molitvi s tem, da bi zaspal. Nekoč ga je pa premagal spanec in v kazen si je odrezal veke ter jih vrgel na tla. In glej, na mestu, kamor so padle, je zrasel grm z ozkimi, sivozeleni-ni listi in dišečimi cveti. Izvarek z njegovih posušenh listov je dal svetlo pijačo, ki je preganjala zaspanec.
To je po prastari legendi začetek čaja, ki ima kot zdravilo in nasladilo tolikšno ulogo na vseh petih celinah. V Evropo so ga Holaridci prvič uvozili šele leta 1610. V Amsterdamu so tedaj njegove liste prodajali po fantastičnih cenah. Po naši celini se je razširil iz Angleške šele v sredini 17- stoletja in je imel dolgo časa neštevilne sovražnike.
Sele proti koncu 18. stoletja je postal pravo ljudsko nasladilo. Danes ga vsako leto pridelajo mnogo milijonov kilogramov.
"Zahvaliti se Vam moram za Tri-nerjcvo grenko vino. Skosi leto dni sem ti»pel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite, kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaj zvesti. Wallace A. Combs."
Ako trpite vslod neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga liedno po eno čajno žličko pred obedvanjeni. V vseh lekarnah.
TRINER'S ELIXIR OF BITTER W3NE
Joseph Triner Company, Chicago
"Vriti" se je imenovala s prastarim sanskritskim imenom rastlina, ki jo je dal cesar Jao že 1. 2356. pred našim štetjem sejati ob Jangcekiangu.
To je naš riž. Pred 5000 leti so ga pripravljali in jedli prav tako kakor danes. A čeprav je bil kmalu razširjen preko vse Azije in otočja, se je Zapad seznanil z njim po pohodih Aleksandra Velikega — a sprva so ga Evropci cenili samo kot zdravilo. Živilo jim je postal šele potem, ko so Arabci z umetnimi napravami in obdelovanjem na debelo dosegli • priabogate letine.
Kako dolgo so Arabci v svoji domovini pridelovali in pili tudi kavo, ni znano. Neki mufti iz Adena jo je že v zgodnji dobi islama uvedel med derviše, da bi jih v urah molitve spodbujala v čim večjo ekstazo.
V BLAG^OMIN
prve obletnice smrti
jiasega dragega in ljubega očeta
Frank Bradic
katerega je Bog poklical k sebi 12. januarja leta 1935.
Leto dni je že minilo, kar si nas zapustil Ti,
ali Tvoj duh med nami še vedno živi.
Čaje se še Tvoj glas, ljubi oče naš.
Nikdar Te ne bomo pozabili,
vedno za Te bomo molili,
ko si nam bil tako dober.
Iz dneva v noči, so nam solzne oči.
K Tvojemu grobu smo prišli,
na katerem pa sedaj rožice ne cveto.
Zato pa sedaj na Tvojo gomilo.
božično drevesce pogrnemo.
Tako smo Tvoj grob pokrili in s solzami zalili.
Počival v miru dragi oče in soprog, usmili se Te večni Bog. • Ti prosi pri Bogu v nebesih za nas
in Bog bo uslišal Tvoj glas, da se bomo enkrat združili ter si roke podali in veselje rajsko skupaj vživali.
Žalujoči ostali: JOHANA BRADIČ, soproga, dva sina in< hčere, ena omožena ANGELA in FRANK PROSEN m JOHANA in FRANK BLATNIK ter pet hčer BRADIC
Pueblo, Colo., t), jauuarja 1936.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAG1
BH Louis J. Zefran
v
i^h 1941 w. cermak rd., chicago, ill. K»H
Hap]	Na razpolago noč In dani
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
j/p __ .
Sobota, 11. januarja 1936	AMERIKANSKI SLOVENEC _______, _' Stran 3
ZA NASE GOSPODINJE
MOLJI POZIMI	i
Velika vojna proti moljem se < pričenja za gospodinje s po- ; mladnim časom, toda zgodi se lahko, da dožive grdo presenečenje, ko poseže po končani zimi ; v predale in kote omar, kamor . je bila čez zimo spravila dele po- 1 letne garderabe.
Molji pozimi? Marsikatera ( gospodinja bo neverno majala z glavo, čeprav bi lahko brala v ] slovitem Brehmu odstavek o moljih kjer stoji zapisano:
"Rojenje moljev se dogaja pred vsem v toplejši letni dobi, v poedinih primerih pa vidimo molje tudi v drugih letnih do- ■ bah, v zakurjenih prostorih včasih tudi pozimi.
Stvar je namreč v tem, da ] molji in njih zalega — ki se i prav za prav sama hrani z vol- -nenim blagom in ki edina dela : škodo — prospevajo v toploti, pa ; naj kaže koledar poletje ali zimo. V stanovanjih, ki so urejena kolikor toliko sodobno, pa ] pozimi ni mrzlih prostorov, niti : ne v podstrešju, kjer ■ skrbijo < dimniki za ogrevanje. Kolikor i toliko enakomerna toplota via- : da v vseh sobah in stranskih prostorih, drugega pa si molji in : njih zaloga ne želijo. Obleki in oblačilnim kosom, ki jih stalno uporabljamo in često krtačimo ter iztepavamo, sicer ne morejo škodovati, tem bolj pa vsem mogočim volnenim športnim oblačilom, krznu in poletnim nogavicam, ki smo jih položili nekam " v predal ali kot omare brez posebnih zaščitnih ukrepov, za- : našajoč se na to, da požrešne živali pozimi ne "obratujejo". In ; ker pozimi nikoli natančneje ne pogledamo v te predale in kote, bi se pač ne smeli preveč 'začuditi, če najdemo spomladi v njih ! samo še "rešeta", luknje in kup- : čke v prah spremenjenega bla- i ga. Kriva je bila naša nevednost ; in nemarnost. -Pri tem naj še izrecno pripomnimo, da se živa-lice ne lotijo samo volnenega blaga, temveč tudi umetne svile, o kateri mnogi mislijo, da moljem kot hrana ne diši
Kdor se sedaj potrudi pogledati pod ogrožene predmete, jih postaviti na svetlo in dobro iz-tepsti, utegne še vse rešiti. Kajti če so se molji v resnici vgnez-dili vanje, njih zalega doslej bržkone še ni utegnila postati preveč požrešna. Morebitne majhne luknje najbolje takoj zadelamo, potem zavijemo vse stvari v svež časopisni papir, ker molji kakor znano, tiskarske barve ne prenesejo. Papir večkrat zamenjamo z novim. Naftalin in druge močno dišeče snovi, ki jih mnoge gospodinje v boju proti moljem tako cenijo, ne zaleže jo nič. Pregledovanje in iztepavanje sta poleg časopisnega papirja najboljši pripomoček. A če poletno blago na jesen iz previdnosti spravimo v vreče, ki so narejene nalašč v ta namen, še celo ne bomo doživeli neprijetnih presenečenj.
---n-
PRAKTIČNI NASVETI
Omaka iz mesa. Pol funta, ali pa manj, kuhanega ali pečenega mesa zmelji na »trojčku. V kozi napravi svetlč prežgan je . Prežgan je zali j z mrzlim mlekom in ko prevre, stresi zmleto meso v kozo, po potrebi osoli, prideni malo kumne, dve žlici sladke smetane in. nekaj kapljic juhana. Omaka naj bo precej gostija-ta, zato pazi, ko prežgan je zalivaš z mlekom. Ko je omaka vrela četrt ure, je trotova. Ta ko pripravljeno omako daš s krušnimi cmoki na mizo.
Rahli kolački. Zgneti mehko testo iz pol funta moke, pol jajca, kisle smetane in malo soli. Počiva naj pokrito pol ure, potem ga razvaljaj za nožev rob debelo, zreži ga s kolescem ali nožem na poševne četverokotnike, ki jih ocvri na masti, kateri si pridejala polovico masla. Kakor pri krbfih, imej spočetka kozo pokrito in jo tresi da se kolački lepo dvi-
gnejo. Te kolačke dajemo k divjačini, dobri so pa tudi posipani s sladkorjem.
Telečja pečenka s pivom.
Dva in pol ijtfnta teletine od stegna očisti vseh kožic, pretakni s slanino in osoli. Pripravljeno meso položi v kožico in polij z vročo mastjo, nato ga na hitro opeci. Ko je meso lepo rjavo zapečeno, ga polij s pivom (pol litra,) zraven pa daj še lovorjev list, malo dišave in popra. Nato pokritb duši dalje. Ko je meso mehko, ga vzemi na krožnik, v skodelici pa zmešaj žlico moke z malo vode ali juhe in mešaje prilivaj v sok. Meso razreži na poljubne kose, jih zloži v sbk, da še enkrat prevre, nato daj na mizo. Ce je sok pregost, ga zalij še malo
z vodo ali juho.	, i
*
S prav vročim likanjem odpraviš razne bacile: tuberkulozne, davičine, bakterije čreves in gnitja. Vse te tovražnike človeštva uničiš z likanjem in tako ; razkužiš obleke, odeje itd. Za nekatere bolezni, ko vi-anični prisad, je treba, da so bakterije do 8 minut pod vročim železom.
-o--<
ZDRAVSTVO. ;
i ENO ALI DVE O RAKU
Res je čudno, da umira toliko ljudi za rakom. Včeraj ste sli- ; šali, da je umrl v bolnišnici so- . sed zaradi neozdravljivega raka : na želodcu, ta soseda za.rakom : na maternici, ona za rakom na ; prsih. Drugi umirajo za rakom i ustnic, jezika, čeljusti, grla, gol-tanca, črevesa ali danke itd. Ta- : ko ni organa (dela) v telesu, ki : se ga ne bi polotil rak in ž njim < spravil človeka pod zemljo. Rak < je zavraten sovražnik človeške- : ga zdravja in življenja.
Kaj je torej rak in kako nastane ?
Hiša je sezidana iz opek in kamnov, ki jih trdno veže malta ali cement. Ravno tako je sezidana minljiva in vednega popravljanja potrebna- hišica telesa, v kateri stanuje naša nesmrtna duša. Telo je zgrajeno iz malih delcev, ki jih s prostirh očesom ne moremo razločiti, pač pa •xl povečevalnim steklom. Ti najmanjši delci, telesne opečice ali kamenčki, se imenujejo "celice", ker so res celice, podobni celicam (stanicam) čebelnega sata ali pa jagodam, polnega, tesno zraščenega grozda. Tudi telesne, stisnjene in med seboj tesno zraščene celice so podobne vinskim jagodam, so mehurčki, sestoječi iz površne kožice, notranjega soka in jedra (zrna). Celice v različnih organih (delih) telesa (možgani, živci in žile, pljuča, jetra, črevesje, ledvice, mišičje, kosti) se razlikujejo po obliki in po delu, ki ga opravljajo v službi celega telesa in izločujejo gotove sokove. Vse celice pa vzdružuje v trdno celoto enotnega telesa posebna vezna tvarina, imenovana "vezivo".
Človek je toliko časa zdrav, dokler izvršujejo celice v svojem organu svoje po božji volji dolo-; čeno jim delo, dokler se lepo in
mirno držijo svojih mej kakor i pridna čreda na domačem pašni-, ku in ne uhaja na tuji svet. Ka-. ka škoda nastane ,ako se živina splaši, začne dirjati in bezljati po tujih, skrbno posejanih in posa-. jenih njivah! Enako se dogaja ,, tudi v telesu, da nekatere celice kar podivjajo in se začno rasti i čez mejo in preraščati, izpodpe-dati, soseščino. Kopica ali gruča takih podivjanih in požrešnih > celic, ki se množijo in plodijo 1 brez vsake mere, se sprime ka-) kor klopka plevela na njivi in [ se začuti v telesu kakor trda bu-
-	la, ki jo menujemo s posebnim
-	imenom — rak. Zavraten so-3 vražnik je rak zaradi tega, ker i začne bolehati in s« razraščati
-	brez bolečin, da ga človek ne spozna, dokler ne otipi je bule ali
i no opazi krvavitve in razjedene . rane ,ako rak zgnije in razpade.
Na desni sliki se vidi italijanska kraljica Elena, ko je oddala svoj zlati poročni prstan državi in je imela pri tej priliki govor na radio, da navduši rojake
k vztrajnosti v sedanji stiski.
Prva nevarnost raka je torej z v njegovi zavratnosti, druga c enako velika pa v — razsevnosti. I Koščki raka se odtrgajo in se po c krvnih žilah razsejejo po vsem i telesu. Kjer obtiči rakovo seme, i tam se začne razvijati nov rak. i Tako je časi celo telo posejano i in preraščeno z rakom. Ako bolnik rakasto bulo, krvavitev ali , rano zgodaj in pravočasno opa- . zi ter se zateče k zdravniku na pomoč, nevarnost mine in človek , ozdravi. Ako pa se je rak že pre- ^ več razraste! v okolico in se raz- ^ sej al po telesu, — potem ni več nobene pomoči: rak je postal neozdravljiv! Pomaga samo pravočasna in zgodnja operacija, vča- ; sih obsevanje, drugega zdravila j pa še ne poznamo.	<
Proti nevarnosti raka se zava- 1 ruje bolnik samo na ta način, da i vestno opazuje svoje telo. Ako H
j
zapazi le najmanjšo bulico in tr-	i dino, krvitev ali rano, ki nastopi	j brez vidnega vzroka kar sama	r od sebe, tedaj mora brž nemudoma pohiteti k izkušenemu zdravniku, da ugotovi bolezen, ali je	\ pravi rak ali le kak nedolžen iz-	c rastek?	^
T
Edina rešitev obstoji torej v	^
sledečem: ne čakati in se obotav-	. Ijati, marveč takoj k zdravniku,
da se ne zamudi pravi in ugodni	^
čas za operacijo ali obsevanje.	^
Hiša se mora začeti takoj gasiti,	_
ko se vname, ne čakati, dokler	^
je že vsa streha v plamenu!	.
Zgodnja, pravočasna operaci-	\
ja raka ni nevarna in boleča,	s
Moderna snaga (asepsa) prepre-	£
čuje vsako gnojenje in zastrup-	r Ijenje krvi — Narkoza (omama,
umeten spanec) ali injekcija ko-	s
kaina pa vzame vse bolečine.	1
.______r
NAŠI VSAKDANJI PRIJATELJI
zadržati. Danes je kava gotovo najbolj priljubljena pijača belo-kožcev in predstavlja enega najmogočnejših činiteljev v gospodarstvu sveta.
Šele po Kolumbu je beli svet zvedel o čudni navadi Indijancev, da se opajajo s kajenjem nekih listov, ki jih zavijajo v zelene koruzne liste. Ime tega mamila, "tobak", izvira po mnenju nekih raziskovalcev z otoka Ta-baga, drugi spet pravijo, da je njegova pradomovina dežela Ta-baskos. Veliki španski zdravnik Nikolaj Menardes je napisal celo knjigo o tobaku kot zdravilu in kot zdravilo je Jean Nicot prinesel leta 1560. tudi prva tobačna semena v Pariz. Še danes spominja ime nikotina bistvene snovi tobaka, na tega moža. V Evropi so tobak sprva njuhali, in sicer tako strastno, da je papež Urban VIII. s posebno poslanico prepoMedal to razvado. Mnogo so storili odločujoči čini-telji v Evropi, da bi ustavili navado tobakajenja, a vse zaman. Končno so oblasti same dobile v tem ogromen vir dohodkov s tem, da so naložile na uvoz tobaka visoke carine in pridelovanje monopolizirale. A še do 1. 1848. je bilo kajenje na javni ulici v večini evropskih držav prepovedano, za to so bili na
razpolago posebni lokali.
*
Domovina krompirja je po vsej priliki Peru, kjer rase še danes neka njegova divja vrsta. V Peruju so menda že stoletja pred odkritjem Amerike pridelovali ta sadež. Nekoliko vreč ga je pripeljal s seboj trgovec s sužnji Hawkins 1. 1565. na Irsko, pa ga je le slabo prodal. Ob koncu istega stoletja so Španci gomolje prinesli v Italijo in na Burgundsko. Tudi krompir je imel dolgo časa skoraj same sovražnike in to ni čudno, saj so se ljudje sprva z uživanjem njegovih nadzemeljskih .sadežev samo zastrupljevali.
Šele v sredini 19. stoletja sc spoznali pomen njegovih gomoljev za kuhanje — žganja. In potem se je začelo širiti tudi uživanje gomoljev kot jed. Danes si evropskega poljedelstva brez krompirja niti ne moremo več misliti in če Evropa ne trpi več toliko in tako redno po strašnih lakotah, ki so razsajale do našega stoletja, je to večji del zasluga krompirja.
-o-
uradnim potom mora iti
Evanston, 111. — Mestno avtomobilsko licenco je kupil Harry C. Daniels, 1018 Sheri dan rd., in je pozabil o tem obvestiti svojo ženo, ki ie nato kupila še eno tablico. Da je dobil svojih $5 nazaj, je mora! vložiti posebno prošnjo na mestni svet, ki se je nato pre-
N1K&R BITI mm
NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko Vino vas reši tega
tekli ponedeljek sestal, da je glasoval, da se ta svota povrne.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
eden izmed naših pionirjev, splošno znani rojak Math Ver-bišehar, 1122 N. Broadway. V starosti 61 let ga je po večletni bolezni in hudem trpljenju, rešila smrt. Pokojni je bil rojen v Metliki na Belokranjskem. od koder je prišel v Ameriko pred nekako 15 leti ( ter bil jako marljiv in delaven, dokler ga ni kruta bolezen položila na bolniško posteljo. Tukaj žalujejo za njim, njegova soproga Helena, sin • Math, sestra Mrs. Jacob Pue in ena sestra v stari domovini, ter več driurih sorodnikov. Oba pogreba sta se vršila iz naše cerkve sv. Jožefa na favno pokopališče. Žalujočim ostalim naše globoko sožalje, dušam pokojnih pa želimo večni mir in pokoj.
Upanje na boljše čase, je prineslo novo leto, za naše mesto. Na spomlad prično gradi ti dve veliki žičarni, ki bodo j stale 3 miljone dol., kar je gotovo vesela vest za ta okraj in nada, da se Joliet zopet oži-
L
vi. Tako tudi druge tovarne obetajo boljše obratovanje. Dal B'og da bi nas to leto en-
>
krat ne prevarilo in prineslo res, že dolgo zaželjenih bolj-| ših časov, tako nam tukaj in sirom Amerike. V tem duh j ( želim vsem naročnikom in či tateljem Am. Slovenca zdravja in mnogo vspeha ter blago ( stanja v letu 1936. Našemu j pionirju in dolgoletnem hrabrem boritelju za resnico in
i
pravico Am. Slovencu, pošiljam ob njegovem 45 letnem nastopu, iskrene častitke z ravno takb iskrenim voščili, da bi mu novo leto prineslo mnogo zvestih naročnikov, da bo zamogel še nadalje krepko vršiti svoje blagonosno delo, x za blagor katoliških Slovencev
v Ameriki.
Z uljudnim pozdravom
Michael Hochevar.
--o--
POPRAVEK
V številki 3. letošnjega leta nam je tiskarski škrat že na« pravil neljubo napako, da nant je pod dopis našega vrlega zastopnika Mr. Antona Tomšiča iz Strabane, Pa., vrinil napačno ime. Prizadetega prosi' ' rrio da napako oprosti in še naprej, kot do sedaj, sodeluje ter poroča novice, katere bomo radi objavili. '	— Pom. ured.
KDO JE IZUMIL TANK?
Da velja slavni slikar Leonar-' do da Vinci za izumitelja pod-' mornice, letala, izpopolnjenega ' strelnega orožja in prve oblike
■	fotografske kamere, je znano, ' sedaj pa je italijanski razisko-
*	valeč, grof Biancamano, odkril v Bresciji neke listine in risbe,
1 ki dokazujejo, aa .je veliki mož ' izumil tudi že strojno puško, br-zostrelni top in — tank.
Njegova strojnica je sesto.jala
-	iz večjega števila musketnih ce-" vi, ki so se dale zaporedoma izstreliti s pomočjo posebnega pri-
' tiskača. Neka druga risba kaže parni stroj, ki je bil v zvezi z več ' topovi in tudi ti so se dali iz-' streliti hitro zaporedoma brez
-	večjega števila moštva. Najzani-
*	mivejša je pač risba parnega vozila, ki sliči na zunaj za čudo najmodernejšim tipom tanka. V
" tem vozilu je bilo prostora za 1 štiri ljudi, eden je ravnal parni ' i stroj, trije so pa stregli strojni |puški. Pred sovražnimi krogla-" i mi je bila ta posadka zavarovana z oklopnimi stenami vozila, i . _
23 LET IZKUŠNJE
i Pregleduje oči in predpisuje očala
i DR. JOHN J. SMETANA
i	OPTOMETRIST
18c1 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj
*	do 8:30 zvečer.
j ! —--
KAKOVOST	TOČNOST
POŠTENOST
i F. W.4RH ANIK
— LEKARNA —
1	Posluje preko 32 let
v; 2159 West Cermak Rd.
(ogel Lcavitt St.) i	CHICAGO, ill:
° I DR. H. M. LANCASTFR
■	DENTIST
i e
J 2159 West Cermak Rd.
(ogel J.eavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je- moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 11. januarja 1936

Vinko Gaberski:
"BREZ SLAVE"
19 14
.....j
19 18
H1!!!!
PISANO POLJE
i. M. Trunk
!lin!!!BI!!l!ii!li!K!!!V!!!liB!!:IR!IH WBM
Kaznovan ni bil, pač pa so ga vtaknili v vojaško suknjo. Opozoril sem ga, da pazijo na njegove zveze in na družbo njegovo, ter mislim, da se je dobro držal. Več o njem ne vem. Ni mi znano, kako je danes z njim in je li sploh dočakal željene
Jugoslavije.
Slučaj črnovojnika Stojkoviča, trgovca iz Velike Kikinde ali morda iz Bečkereka, je bil nekoliko resnejši in težji. Tudi on je bil v bolnici. Nekega dne so mi prinesli trgovsko pismo zanj in pa dolg izpisek iz poslovnih knjig. Mislim, da je bil od banke, s katero je bil v zvezi. Stojkovič je bil hudo sumljiv, da ni patrijot in da drži s Srbi, čemur sem jaz takoj verjel. Posebno zanimivo je, da je imel nekje v Karpatih na fronti mlajšega brata praporščaka, ki je bil odlikovan z veliko srebrno medaljo, pa je bil vkljub temu tudi
zaznamovan.
Tistega Stojkoviča sem šel takoj iskat. Našel sem v njegovi sobi nekaj ljudi. Obšel sem vse postelje kakor bi slučajno koga iskal in sem gledal po imenih nad posteljami. Bilo je nekaj nemških in kako madjarsko vmes. Tu in tam je polegal in postajal kak vojak. Na eni teh postelj pa je sedel dobro opravljen vojak, velik, lep v obraz, temne polti in kakih trideset let star. Cital je knjigo. Pogledam še enkrat na njegovo tablico nad posteljo in listek z imenom in pravim po nemški: "Vi ste Stojkovič?" "Da, jaz sem," odgovori počasi po nemški. "Ime mi je znano. Govorite morda hrvatski?" "Da, tudi hrvatski znam. Sploh več jezikov." To se je godilo še vse po nemški. Ker pa je bila njegova korespondenca srbska, ime pa lepo naše, sem mu tudi jaz povedal, da sem — Hrvat in sem odšel. Ko sem se pod podboji vrat nekoliko obrnil, da bi ulovil njegov pogled, sem videl, da so mu oči s čudnim bleskom strmele za menoj. Kratki sestanek dveh neznanih ljudi je bil res čuden. Ničesar mu nisem mogel in smel povedati zavoljo sosedov, vendar sem pa moral ostati toliko časa z njim, da si me je zapomnil.
Zvečer sem tisto dolgo pismo, ki je. razpravljalo samo o trgovskih in gospodarskih zadevah, prevedel in tudi izpisek računa sem toliko pregledal, da sem v pisarni izjavil, da je vse v najlepšem redu. Na to pa sem razmišljal, kako bi neznancu, ki se mi je zdel silno resen in miren, dopovedal, naj se pazi. Kočljiva reč; kaj bi pa bilo, ko bi on stopil v pisarno in jih. opozoril, kakega človeka imajo za zaupnika? S tem bi mogel zvaliti s sebe precej suma. Dočim mi je mladostni Tavčar takoj zaupal, sva bila s Stojkovičem vsak za se bolj previdna.
Kakor nalašč sem ga pa že tretji ali četrti dan srečal na cesti na sprehodu. Stopim k njemu. Obstal je kakor vkopan. Rečem mu po naše: "Cujte, že imate pismo in izpisek računa? Imel sem ga v cenzuri." Mož se je molče začudil, kaj bi neki" pomenilo, da jaz vem za njegove reči prej nego on. Na kratko sem mu povedal, da ga sumijo in sem mu velel, da me naj sploh ne pozna, ko bi se znala kedaj kje srečati. Mislim, da sem mu kako koristil. Morda pa sploh ni bil potreben
pomoči, kajti često so videli strahove tam, kjer jih ni bilo. Stojkoviča potem nisem več videl. Tudi njegove pošte mi niso več nosili. Kaka je njegova usoda?
Tako je potekal čas. Lepi majski dnevi so bili. Vsak dan smo na vrtu bolnice pričakovali, da napove Italija vojno. Kar nas je bilo naših z juga, smo bili vsi med strahom in upom. * Želeli smo, da bi naša država propala, vendar pa nismo mogli Italiji privoščiti niti pednja zemlje, ki je naša. Ko smo tako med grmovjem ob zidu ugibali, kedaj bo in kako, se nam je nekega dne približal prileten človek, zapuščen in zanemarjen, da je bil komaj vojaku podoben. Zamišljen nas je poslušal in je molčal; mi pa smo tudi umolknili, ko smo bili že prej pogovor zasuknili na manj nevarno.
Ogovorim ga po slovenski, on pa mi po ukrajinski pove, da je nekoliko razumel našo govorico. Ko nadaljujem z njim besedovanje po ruski, se začudim, kako lepo zna mož velikoruski. Povedal mi je, da je kmetovalec, doma tam blizu Sokala kali ob meji. Hitro sem videl, da je mož dokaj izobražen in pa panslavist. Razložil nam je vso svojo revščino. Zlasti je tožil, da nima nikake zveze z domom, ki je na ruski strani. Izražal je bojazen, da se voina ne izteče dobro. Ko sem ga vprašal, kaj misli s tem, mi je ginjen s solzavim glasom zaupal željo, "da bi Bog rešil slovanski narod." Mož je bil torej ruskega mišljenja.
Takih je bilo v Galiciji in Bukovini precej in sam dunajski parlament je razburjal poslanec odvetnik Markov, ki je vedno začenjal svoj govor po ruski. Neznanega panslavista iz Sokala sem posvaril, naj z neznanci nikoli več ne govori tako nepremišljeno. Za ubogega človeka smo zbrali nekaj denarja, da bi imel kaj za tobak ali priboljšek. In potem? Ni bilo menda tri dni, ko so mi veleli, naj se zanimam za tistega človeka, s kom govori in kaj. Vraga, zakaj pa ravno jaz, ki sam nisem čisto nič boljši!
Zgodba o Tatarih, ki bi jih bil moral kot tolmač v taborišču pridobiti za turško vojsko, je važnejša; zato o njej govori posebno poglavje. Še danes čutim zadošče-/ nje, da ona množica ni imela niti enega, ki bi bil zamenjal avstrijsko jetništvo in slabo življenje s turško svobodo in junaško smrtjo za islam.
V taborišču so me nekega dne poklicali, da bi pomagal razvozljati zapleteno zadevo. Od nekod so bili prignali dva mladostna ruska vojaka-dijaka, ki so ju obdolžili, da sta vohuna. Ujeli so ju bili tam pri Zaleščikih čisto na samem v gozdu, ko že več dni ni bilo bojev v tistem kraju. Zadeva je bila vsekakor sumljiva, kajti kaj bi delala tam dva skrita Rusa, ko so se bili vsi drugi iz boja umaknili, ter so zasedli ozemlje Avstrijci? Zmagovalcem, ki so mlada Rusa zajeli, ni šlo v glavo, čemu se skrivata, namesto da bi poskušala priti naprej ali nazaj. Niso vedeli, kaj bi z njima. Kar tako ustreliti se tudi ne da vsakogar; zato hajdi v zaledje. Naj si tam glavo belijo z zadevo.
(Dalje prih.)
Napačna je misel-
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
»	Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Ogorčeni.
Italijani so bombardirali mesto Dessye in bombe so zadele tudi neki amerikanski za vod. Troje takih amerikanskih misijonskih družb je poslalo ogorčen protest zoper to bombardiranje, in ti ogorčeni misijonarji sos prav posebno ogorčeni, da se je namenoma s tem insultirala amerikanska zastava, in dalje pravijo, da upajo, da bo to mnogim Amerikan-cem odprlo oči, kam naj se postavijo pri prepiru tam v Etiopiji. Ogorčenje je vrlo sumljivo, ker ne izhaja iz tega, da je bila baje amerikanska zastava insultirana, ker to je zadeva poklicanih amerikanskih oblasti, in ta bodo znala dobiti pota, da se to popravi. Ogorčenje izvira iz verskega fanatizma teh sekt, ki deluje tam v Etiopiji, pa so zagrizeno nasprotne katolici • zmu. Te sekte nočejo nobenega laškega vpliva v Abesiniji. se razirme, ne iz političnih razlogov, temveč ker je Italija pač katoliška dežela. Besedilo tega protesta je naravnost fanatično sestavljeno, in jasno kaže, da ne gre za amerikan-sko zastavo, gre tem misijonarjem, le zato da oblatijo katolicizem. Ti verski fanatiki bi se prav nič ne obotavljali, če bi zapletli Ameriko tudi a kak konflikt, saj se fanatizem ne ozira na nobene posledice, ko vidi le svoj fanatizem. Nihče ne zagovarja bombardiranja, in če se je insultirala amerikanska zastava, se more najti za to zadoščenje, ampak fanatično ogorčenje je pač izliv le strastnega fanatizma.
i *
Tudi drugi.
Pretirani nazionalizem je narekoval odboru, ki vključuje šest nemških ministrov, ukaz, da mora vsaka nemška družina imeti najmanj štiri otroke. Potrebe med Nemci ni, le čim več Nemcev hočejo, da bi bilo kmalu: "Deutschland, Deutschland ueberall". Drugi so na delu, da čim več posekajo, omejijo porode, zmanjšajo število. Vsi razlogi za to so piškavi. Stavim, da ne bo dolgo, pa bodo ti "kontroler-ji" sledili Nemcem z raznimi "ukazi" za večji naraščaj, ako bodo sploh za, kaj takega imeli dosti moči, in se narod ne bo kratkomalu zgrudil. Vsaj Francozi pri tem prizadevanju ne morejo priti naprej, dasi še niso tako na tleh. Vsi kontro lerji ravnajo p o načelu: "Apres nous la deluge — za nami naj vse h..vzame." Težko bo potrebne moči za take 1— ukaze.
*
T© se razume
Italijani pri nas nikakor niso slabo organizirani. To je znano, saj je povsod zadi laška vlada, in organizacija nikakor ni pripuščena le zasebni inciativi, kakor je pri Jugoslovanih, in radi tega ni nobene organizacije. U.V. d'An-nunzio, sin znanega Gabriela d Annunzio, stoji n& čelu menda pol miljona Italijanov pri nas. V imenu take organizacije se lahko poda kaka izjava,
in ta d'Annunzio je* izrekel željo, da bi ja "Bog varoval to našo deželo, da bi ne bila zapletena v nobeno evropejsko vojsko." To je lepo, pa tudi vrlo razumljivo. Italija potrebuje najrazličnejše robe za vojskovanje, jo tudi dobi, dasi smo mi "nevtralni," in v slučaju, da bi Amerik^ posegla v kak konflikt, naše vojske nikakor niso od muh. Tudi pri kakih "posojilih" smo še vedno radodarni, in Italija bo zopet rekla: "Ne moremo plačati." D'Annunzio je pač — Jud, že radi tega "a smart boy."
-o-
TO m ONO
ČRN LED
Angleški raziskovalci Južnega tečaja na ladji "Discovery H." so videli pri povratku v Evropo redek pojav, črne ledene gore, ki so se svetile sredi oceana kakor premog. Raziskovalci so spustili čoln, da bi si oskrbeli vzorce čudnega ledu. Drobnogled je ugotovil, da vsebuje gorenja plast ledu droban črnozelenkast prah. Kemična analiza je dognala, da so to drobci granita. Morajo izvirati iz nekega ognjenika v bližini Južnega tečaja. Veter je odnašal snovi, ki so privrele iz žrela pri izbruhu, in pre-pleskal ledene gore, ki so plavale mimo. Raziskovalci zatrjujejo, da nikoli niso videli kaj bolj veličastnega, kakor te črne dragulje, ki so se lesketali v solncu sredi zelenkaste morske gladine.
-o-
NEKOLIKO O JEDI
Sprememba v hrani spodbuja tek in pospešuje prebavo.
Preveč dobrega tudi pri jedi ni dobro.
Po težkem telesnem in duševnem delu ne sedi takoj k mizi.
Duševna pobitost, skrbi, strah, kvarijo tek; post je tu dobro sredstvo.
Prevroče ali premrzle jedi, kakor tudi prehitre spremembe v njih temperaturi kvarijo ustne sluznice, zobe in želodec.
Jej počasi, prežveči vsako jed dobro in čuvaj želodec pritiska zaradi pretesne obleke, pasu itd.
Dobro prežvečena jed je že na pol prebavljena!
Ne pij kratko pred jedjo, ker razredči pijača želodčni sok in kvari njegovo učinkovitost. Med jedjo pa lahko od časa do časa malo piješ.
Kava po jedi marsikomu dobro de in pospešuje prebavo.
Večerja bodi zmerna.
Po večerji ne pojdi takoj spat, temveč si privošči uro ali dve lahke zabave in razvedrila.
-o-
KAKO SE VARUJEMO MRAZA
V mrzlih dneh se oblačimo topleje in se hranimo z jedrni, ki dajejo več kalorij. Takšne jedi so posebno maščobne. To vedo zlasti ljudstva na visokem severu, ki ogrevajo svoje telo z velikimi množinami slanine, ribje masti in podobno. Takšnih množin bi mi v naših manj ekstrem-nih temperaturnih razmerah niti ne prenesli.
Poleg toplejše obleke in izdatnejše maščobne hrane nas ogre-
va posebno povečano gibanje mišic. Sem spada hitrejše stopanje in mahanje z rokami pri ljudeh, ki se morajo muditi na prostem, kakor tudi drgnjenje kože. Kako važno je gibanje kot ogrevalni pripomoček, je najbolje i-azvidno iz tega, da so zimski športniki pri svojem delu tudi v najhujšem mrazu le lahko oblečeni ali celo na pol goli. Pri tem pa jim ni prav nič mraz.
DA OSTANEŠ ZDRAV
Otrok, ki še niso stari 2 leti, ne nosi iz hiše, ako je zunaj temperatura pod 32 stopinj. Otroke od 2 do 6 let lahko neseš na prosto, ako je temperatura 25 do 29 stopinj. Na otroka pazi posebno pri kopanju, ker je pri tem velika nevarnost, da se pre-
hladi.
Ne čitaj med hojo in vožnjo. Zdravniki so ugotovili, da pri tem oči trpijo, ker se ti knjiga v rokah trese. Tudi čitanje na vlaku ni posebno priporočljivo, še posebno tistim ne, ki nimajo dobrih oči.
Ne razvadi svojega ušesa s tem, da ga neprestano mašiš s pavolo Uho se pomehkuži. Včasih pa je to vendar priporočljivo, ako ima kdo radi prestane ušesne bolezni občutljiva ušesa. Pa-vola namreč prepreči nabiranje prahu in drugih nečistih snovi v ušesu. Če ti je uho občutljivo, glej, da ti ne pride med kopa-
jnjem voda v njega.
-o—
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu s čitajte ga.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd.	Chicago, III.
aršala alž kraljico?
Naročniki "Amerikanskega Slovenca"
si bodo tekom letošnje kampanje ob 45-letnici lista "Amer. Slovenec" izvolili v kontestnih volitvah maršala ali pa kraljico. Naročniki "Amer. Slovenca" si bodo v tem času izvolili tri osebe, ki bodo prejele najvišje število glasov, na sledeča častna in odlična mesta:
1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) do zaključka kampanje do 15. aprila 1936. najvišje število bo izvoljen (a):
Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "A. S."
Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "A. S."
2.	Oni tekmec (ka), ki bo prejel (a) do zaključka kampanje drugo najvišje število "glasov, bo izvoljen (a):
Če moški: ZA PRVEGA GENERALA v pomoč maršalu.
Če ženska: ZA PRVO PRINCEZINJO v pomoč kraljici.
3.	Oni tekmec (ka), ki bo prejel (a) do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen (a):
Če moški: ZA DRUGEGA GENERALA
v pomoč maršalu. Če ženska: ZA DRUGO PRINCEZINJO v pomoč kraljici.
Poleg častnih titelnov dobijo glavni zmagovalci še naslednje nagrade:
Prvi ali glavni zmagovalec (ka) prejme častno nagrado:
' ZMAGOSLAVNO SREBRNO TROFEJO
z vrezanim imenom zmagovalca (ke). Drugi zmagovalec (ka) prejme častno nagrado:
KRASNO ZLATO URO
z vrezanim imenom zmagoValca (ke).
Tretji zmagovalec (ka) prejme častno nagrado:
KRASEN ZLAT PRSTAN
PRAVILA ZA KONTEST SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam (a), ali ga (jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu ali tiskarni A. Slovenca.
2.	Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so:
a)	z priglašen jem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list A. Slovenec z naplačilom naročnine;
b)	tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
a)	Glasovanje se vrši 100 dni od 100 dni od 10. januarja 1936 pa do 15. aprila 1936. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi:
b)	Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer:
c)	V dobi od 10. JANUARJA 1936. pa do 29. FEBRUARJA 1936. šteje vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet-sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvidobi za NOVE NAROČNINE,
šteje 5000 (pet-tisoč) glasov.
d)	V drugi dobi začenši z 1. MARCEM 1936 pa do 15. APRILA 1936. se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 250 (dve-sto-pet-deset) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 2500 (dva-tisoč-pet-sto) glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.
6.	Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove se tedensko objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni.
11.	V slučaju, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z najvišjem številom glasov enako število, dobita oba enako nagrado.
12.	V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.