Št. 283 (14.374) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil: Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 7. DECEMBRA 1992 Po neuradnih podatkih je Milan Kučan dobil skoraj dve tretjini glasov - Med strankami vodi LDS, sledijo ji ZL, SKD, SLS in SNS UVODNIK Slovenija seje odločila Božo Kovač Sele jutri bomo uradno vedeli, kdo je zmagal na včerajšnjih volitvah. Neuradno pa je že skoraj nesporno, da se je Slovenija vsaj na simbolni ravni odločila za politiko, ki ni naklonjena skrajnostim in skuša ustvariti dinamično ravnovesje, da bi se družba lahko razvijala so-raz-merno hitro, vendar brez hudih no-t-ranjih pretresov. Lahko bi rekli, da Slovenci cenijo pozitivno kontinuiteto, da so za evolucijo, ne za revolucijo. Niso prevratniški. Kolektivni spomin paC še ni pozabil prejšnje revolucije. Slovenci se ne vedejo kot ljudje v vzhodnoevropskih postsocialističnih državah.Tako je mogoCe trditi, vsaj ugibati, po prvih neuradnih izidih predsedniških volitev, ki zagotavljajo Milanu Kučanu predsedniško funkcijo že v prvem krogu. Simbolna raven se tu konca. Nastopijo zmagovite stranke, nove koalicije in vsakdanje težave, ki so po zgodovinskih dogodkih običajno večje, kot bi kdo pričakoval, in jih ni mogoCe reševati na simbolni ravni. LJUBLJANA - Druge večstrankarske parlamentarne in predsedniške volitve so potekale razmeroma mimo. Udeležba je bila presenetljivo visoka saj je na volišča prišlo skoraj 75 odstotkov volilnih upravičenčev, Čeprav je na primer v Zasavju in na celjskem območju volilce oviralo slabo vreme. Ko so volilne komisije začele šteti glasove, se je brž pokazalo, da na predsedniških volitvah vodi Milan KuCan, ki je zdaj prvi predsednik samostojne slovenske države. Drugi krog volitev tako ne bo potreben. Ivan Bizjak, ki je dobil precej veC glasov kot SKD, ki ga je predlagala, je ob tem izjavil, da je zadovoljen z izidom, da ostaja v politiki in da ga preseneča, ker so drugi predsedniški kandidati dobili manj glasov od njihovih strank. Podobno je izjavil dr. Ljubo Sire. Tudi štetje glasov, oddanih za poslanske kandidate, je že brž na začetku pokazalo favorite. V prvo kategorijo se je uvrstila LDS, v drugo SKD in Združena lista, v tretjo SLS in SNS, vse druge stranke so dobile bistveno manj glasov. Presenetljivo nizko število glasov so prejeli Demokrati. Janez Drnovšek je kot predsednik LDS napovedal, da se bo njegova stranka zaCela pogajati o sestavi nove vlade Cim bodo znani uradni volilni izidi. »To so bile volitve, ki bi jih bila lahko vesela vsaka država,« je v tiskovnem središču v ljubljanskem Cankarjevem domu povedal predstavnik delegacije opazovalcev Sveta Evrope Dudley Smith. Ugodno pa so slovenske volitve ocenili tudi drugi mednarodni opazovalci. Republiška volilna komisija ni opazila resnejših kršitev volilnega molka, seveda pa so o kršitvah svojih tekmecev poročale stranke. Prav tako ni bilo večjih zapletov na voliščih, razen v Kranju, kjer je Vitomir Gros celo fizično obračunal z vsiljivimi novinarji, fotografi in snemalci. Drugi dogodek dneva je bil, po mnenju poznavalcev, sicer napovedovani odstop predsednika Socialdemokratske prenove Cirila Ribičiča. Za odstop je RibiCiC navedel osebne razloge, Borut Pahor pa je povedal, da bo SDP po volitvah v skladu z rezultati »sprožila postopek za celotno vodstvo«. Odstop je vCeraj povzročil vrsto ugibanj o Ribičičevem nasledniku. Sicer pa so stranke in njihovi možje rezultate Čakali v volilnih štabih in tiskovnem središču. Tam in v strankarskih klubih se je največ govorilo o Borutu Pahorju, Janezu KocjanCiCu in Marku VoljCu. ŠVICA / REFERENDUM Švicarji so zavrnili združitev z Evropo Francoski Švicarji, ki so glasovali za Pogodbo, se že jezijo na nemške Jean-Luc Cordonier ]> te žhr6k' *0o 7| valci ( ^vrnj toezn, Pok, tka preplavili tuji delavci in da bo referendumska demokracija, kot tudi imenujejo alpsko državo, izgubila svojo suverenost. Te trditve so v Času gospodarske krize očitno padle na plodna tla. 700-letna tradicija neodvisnosti je bila močnejša od pozivov vlade in poslovnežev, da Švica za svojo konkurenčnost potrebuje pridružitev Evropi. Posledice zavrnitve evropskega združevanja pa bo Švica Čutila tudi drugače. Francosko govoreča manjšina je namreč v nasprotju z nemškimi Švicarji množično volila za pogodbo, zato opazovalci pričakujejo spore v konfederaciji. Švicarska zavrnitev bo morda tudi preprečila, da bi zaCela pogodba o skupnem evropskem trgovinskem proštom veljati že 1. januarja. Bruselj pa je že povedal, da bodo preprosto brez Švice nadaljevali z naCrti svobodnega trga, Čeprav morda z zamudo. SMUČANJE / SVETOVNI POKAL Slalom VVibergovi Nataša Bokal pela Nataša Bokal je bila včeraj druga STEAMBOAT SPRINGS - Svedinja Per-nila VViberg je zmagovalka včerajšnjega slaloma za SP v Steamboat Springsu v ZDA. Za njo se je uvrstila Novoze-landka Cobergerjeva, na stopničkah pa je stala še Avstrijka Petra Ktonber-ger. Od slovenskih smučark je bila najboljša Nataša Bokal,. ki je osvojila peto mesto, Urška Hrovat pa je odstopila v prvi vočnji. Od Italijank je med deseterico le Plankova. Včeraj je bil v Val dTsereu tudfi moški slalom za svetovni pokal. Kralj Tomba je pripeljal na cilj v obeh vožnjah in ni zmagal. Bil je namreč šele sedmi. Z izredno drugo vožnjo je zmagal Šved Fogdoe, ki je bil po prvem teku daleč zadaj, presenetljivo drugo mesto pa je osvojil Avstrijec Sykora. Od slovenskih smučarjev je Jure Košir osvojil zelo dobro 15. mesto, Andrej Miklavc je bil 22., Grega Grilc pa 24. ALŽIRIJA / IZREDNO STANJE Vojaška oblast proti islamistom Slabo leto po razveljavitvi volitev ALZIR - V soboto ob 22.30 po krajevnem Času so v Alžiru uradno razglasili policijsko uro v šestih okrajih, ki mejijo na glavno mesto. Vlada opravičuje policijsko uro kot nujno okrepitev boja proti terorizmu. Spopadi med policijskimi silami in oboroženimi islamskimi fundamentalisti so se okrepili po letošnjem februarju, ko je vojska izvedla tihi državni udar in razveljavila parlamentarne volitve, na katerih bi isla-misti po demokratični poti prevzeli oblast v Alžiriji. V slabem letu dni je bilo v spopadih ubitih že 200 policistov in pripadnikov posebnih enot. Poseben zakon predvideva za povzročitelje takšnih spopadov najmanj pet let zapora, pa tudi smrtno kazen. Kljub temu ni ustavil na vse pripravljenih Alžircev, ki so si jeseni leta 1988 s krvavo vstajo priborili demokratizacijo ene od najbolj represivnih držav na območju. Nekdanji predsednik Sadli Bendže-did je pred štirimi leti razu- mel lekcijo in pripravil najprej lokalne volitve, nato pa v začetku letošnjega leta tudi prve razmeroma svobodne parlamentarne volitve v vsem arabskem svetu. Toda zato, ker so na njih prepričljivo zmagali islami-sti, je moral pod diktatom vojske oditi tudi reformistični Bendžedid, ki je skušal z verskimi skrajneži poiskati kompromis. Od takrat se spopadi med policijo in oboroženimi skupinami vrstijo drug za drugim. V zadnjih štirih mesecih so ubili ali priprli veC isla-mistiCnih voditeljev. Med njimi sta zlasti pomembna Mansouri Miliani in Leul-mi Nacer, ustanovitelja Is-lamistiCnega delavskega sindikata in sodelavca karizmatičnega voditelja Aba-sija Madanija. V zadnjih tednih je bilo opaziti tudi drugačne dejavnosti teroristov. Zaceli so obračunavati s posamezniki, ki jih obtožujejo sodelovanja z varnostnimi silami. V tednu dni so ubili najmanj šest ljudi, med njimi tudi generalnega sekretarja uradnega sindikata. (AFP) Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Brecht na Slovenskem O mariborski Luni nad Mississippijem in ljubljanskem B (b.). Piše Cvetka Bevc. ...................stran 3.. Mafia podpira separatizem Mafija povsem obvladuje Sicilijo in se zavzema, da bi se otok ločil od Italije. V ta namen je »Cosa nostra« vzpostavila stik z nekaterimi politiki s Severa in jim predlagala sodelovanje pri separatističnem načrtu. Tako trdi mafijski skesanec Leonardo Messina, eden od voditeljev mafijske družine v San Cataldu, ki je bil aretiran letos poleti in je kmalu potem začel sodelovati s pravico. Prav njegovo pričevanje je omogočilo tim. ”operacijo leopard”, v kateri so policija in karabinjerji aretirali okrog sto mafijcev. ...................stran 4.. Martinazzoli v Vidmu Vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Mino Martinazzoli je včeraj v Vidmu odprl volilno kampanjo svoje stranke za spomladanske deželne volitve. Pred številnim občinstvom je v avditoriju Tomadini nagovoril člane in prijatelje deželne KD, ki pa so tajniku namenili redke in dokaj hladne aplavze. Verjetno tudi zato, ker se je Martinazzoli prej dotaknil negativnih plati svoje stranke, kot pa napak strankarskih nasprotnikov, kot je na takšnih srečanjih sicer v navadi. stran 4. Italija v primežu slabega vremena Apeninski polotok še pesti neugodno vreme, napovedi o zboljšanju pa zaenkrat ni. V nižinah grozijo povodnji, gore pa je pobelil sneg, ki je sicer terjal dve mladi smrtni žrtvi, močan veter pa je potopil pri otoku Elbi jadrnico: dve osebi sta mrtvi, tri pa pogrešajo. ...................stran 4.. Jelcin na robu prepada Samo štirje glasovi na kongresu poslancev so ruskega predsednika obdržali na tronu. Iz Moskve poroča Aleksander S. Terehin. ...................stran 7.. Nato brez denarja Nato zaradi denarja ne more ustvariti posebnih sil za hitro posredovanje. Piše Barbara Kramžar. ................ stran 7 ........ Italijanski nogomet: kolo presenečenj Včerajšnje, 12. kolo v italijanski nogometni A ligi je bilo v znamenju velikih presenečenj. Vodilni Milan je doma igral samo neodločeno proti Udineseju. To pa niso izkoristili neposredni tekmeci za državni naslov (Juventus, Inter in Sampdoria), ki so ostali praznih rok. ...................stran 11. Košarka: Poraz Stefanela V včerajšnjem kolu italijanske košarkarske A-l lige je tržaški StefaneI nerodno in neverjetno izgubil doma proti Teamsystemu iz Fabriana (75:77). Zmagoviti koš je namreč dal Murphy z metom s polovice igrišča. ...................stran 12. Najbolj predrzno volilno obljubo si je v predvolilnem Času privoščila v Sloveniji Združena lista: v štirih letih ustvariti 100.000 novih delovnih mest. Le zakaj ne 125.000 ali 150.000 novih delovnih mest? Mnogi direktorji srednjih in manjših slovenskih podjetij medtem šepetajo, da izplačujejo plače zaposlenim le še z denarjem, ki so ga skrili v tujini. V Času zimskega spanja se hranijo hrčki vselej s tistim, kar so si pripravili. V iluzijo bogatega slovenstva je bila potisnjena že Šinigojeva vlada. Zemljaričeva je bila bolj realistična - vendar se je politika prestrašila inventure. Doktrina politike je bila slovenstvo per - se. Vplivala je na vsa stališča o vrednotah, na dejstva in na teorijo. Ves aparat za posredovanje znanja je utrjeval vero v odločitve politike najsi so bile pravilne ali napačne. Slovenstvo je prerastlo v partijnost. Nekaj podobnega se je zgodilo v Sovjetski zvezi, kjer je bilo mogoče prebrati tudi naslednje slogane: V matematiki odločno stojimo na stališčih Partije. V kirurgiji se borimo za čistost marksistično - leninistične teorije. Tudi eden najbolj znanih nemških fizikov, Nobelov nagrajenec Lennard, je svoja zbrana dela izdal pod naslovom Nemška fizika v štirih knjigah! Celo šahistom so uradno priporočili, naj enkrat za vselej prekinejo z nevtralnostjo šaha. Na enakrnačin je slovenstvo obsodilo umetnost zaradi umetnosti. Slovenstvo je bil razmeroma pozen odmev kolektivističnega nacional -socialističnega obrazca. Čeprav se nam zdijo danes take blodnje nore, jih vendarle ne smemo razumeti kot naključne stranske proizvode, ki nimajo nič opraviti z bistvenimi lastnostmi totalitarnega sistema - čeprav je našemljen s strankarskim pluralizmom. Nihče se ne sme obregniti ob slovenstvo. Kritika je istoznačnica za komunizem - ali v boljšem primeru za trilateralno pogodbo, ki je sprožila leta 1972 zanimive integracijske procese med ZDA, Evropo in Japonsko. S tega stališča so bili predvolilni napadi na Milana Kučana poučni. Fraikorpsi so ga obtožili za izdajo iluzije slovenstva: Slovenija naj bi šla v smeri enakih želodcev. Za to smer je značilno, da se miselni nacionalizem razvija vzporedno z zaprtim gospodarskim nacionalizmom. Nekoč bodo v imenu tega mita obtoženi vsi, ki zagovarjajo logos. Zato celo Ljubo Sire ni mogel pojasniti svojega programa. Med slepimi pa je kralj vselej enooki. Slovenstvo zagovarja pravcato inkvizicijo. Ljudem ni težko odvzeti njihove možnosti, da razmišljajo neodvisno: uradni kredo slovenstva, vsa družba, obsega vsa stališča o dejstvih. Začeli so se grobi - vzorčni - napadi na posameznike... Zato ni presenetljivo, če prestrašeni direktorji kupčkajo pod mizami s preostankom kapitala in če se je pričelo s trženjem narave. Tako bo preživelo slovenstvo - po zlu pa bo šla domovina. Toda inventura bo opravljena: tuja računovodstva nas bodo stresla iz hlač. Samo če bo povolilna Slovenija pragmatična in realistična domovina za pridne in nadarjene - bi lahko plesala med različnimi nasprotji. Potem bi morda sezidali tovarno Votka - Cole. Hrčki ne živijo od iluzij. REGIONALIZEM Ariadnina nit ali hudičevo seme? Simon Bizjak Ali je porajajoči se slovenski regionalizem, utelešen v dveh novih strankah, ki sta nastopali na letošnjih volitvah, res le zaplankani pro-vincializem, nezmožen pogleda prek lastnega plotu ozkih lokalističnih interesov? Je naš regionalizem poskus ogrožanja težko združene slovenske majhnosti in delitve na med seboj skregane ništre? Ali gredo Primorci, kjer je strankarsko organizirani regionalizem najprej pognal korenine, po spolzki poti Bossijeve Severne lige, ki je svoj meteorski vzpon začela z zahtevami po ekonomskem prevrednotenju in ustreznejši delitvi, nadaljevala pa z vehementno kritiko okostenelega institucionalnega sistema in celo secesionisti-čnimi zahtevami? Vsi, ki neskrupulozno vlečejo vzporednice med našimi in tujimi regionalizmi, so se seveda ujeli na limanice nivelizacije raznoterega in raznoznačnega. Če je zahodnoevropski regionalizem nastal kot kriti- ka obstoječega sistema in bil največkrat bodisi posledica nerešenih trenj med razvitimi in manj razvitimi znotraj državne skupnosti bodisi izraz nezadovoljstva posameznih etnij v večnacionalnih državah, je slovenski regionalizem le svarilo pred centrifugalno silo, ki izrinja iz igre manjša središča. Ne gre torej za nikakršno prevratništvo, pač pa za penetracijo v sistem sam po načelu »naj se bolje sliši tudi glas posameznih regij«. Strah, da gre za rušenje komaj utrjene državotvornosti, je votel, saj je regionalizem le gibanje, utemeljeno na zgodovinski, geografski in kulturni različnosti, predvsem pa na zdravi gospodarski tekmovalnosti. Razvilo pa se je iz upravičene bojazni, da bo evforija nacionalnega zedinjenja izpodjedla proklamirani razvojni policentrizem. Regionalisti potiskajo političnost in ideolo-škost v ozadje, v ospredju pa je gospodarstvo in legitimna zahteva, da pretežni del denarja davkoplačevalcev ostane tam, kjer je bil ustvarjen. Regionalne politične stranke so torej politične le toliko, kolikor je spolitizirano gospodarstvo. In ker je kljub sprejeti lastninski zakonodaji vpliv politike in sistema na gospodarjenje (pre) velik, se zavedajo, da lahko le prek političnega udejstvovanja uresničijo svoje interese. (Pra) strahovi so torej popolnoma odveč, kot je nepotrebno žuganje s prstom, usmerjeno prek meje k Bossijevim »liga-šem«. Prav tako pa je silno netakno trkanje po prsih prvakov različnih vseslovenskih strank, češ, regionalizem je na Slovenskem naša pogruntavščina. Res je, da je Slovenija dovolj majhna, da »prdec«, ki ga nekdo spusti v Lendavi, zasmrdi v Piranu. Po drugi strani pa se velikokrat zdi, kot da je v smeri Maribor - Ljubljana -Koper tako gosta megla, da je vsevidnost gospodov iz Ljubljane le fanta-zmagoričen umislek. MLADIKA Muzej ostaja »zunaj« Rajko Marušič Stokrat prežvečene zgodbe so res duha-morna zadeva in priznati moram, da pišem te vrstice s krepko mero odpora, toda stvari je enkrat treba postaviti na svoje mesto. V trenutku, ko je velik del slovenske populacije zastrupil virus primitivnega nacionalizma, je pogrevanje nedorečene zgodbe o eni izmed ključnih kulturnih institucij naconalnega pomena gotovo nekoliko perverzno. Ne gre namreč za kup skrinj ali kmečkih stolov s srčki, ampak za problem manipulacij z nacionalno identiteto. Identifikacijsko polje povprečnega Slovenca (tudi izobražen-stva) ne sega kaj prida čez kranjske marele, gorenjsko narodno nošo, alpsko muziko in kislo zelje s kranjsko klobaso. Prav nepoznavanje ljudske kulturne dedi- ščine je lahko krasno gnojilo za razne »blu-tundbodnovske« izpade »rešiteljev te dežele«. Permanentno zanikanje pomena poznavanja resnice o sebi in svoji vsakdanji človeški preteklosti pa je simptom nedoraslega ljudstva, ki si svoje »ljudsko-kulturne« dediščine pravzaprav ne upa postaviti ob bok drugim. Etnografski muzej namreč ni zgolj institucija, ki zbira tako imenovano »narodno blago«, ampak je pokazatelj »narodove« odprtosti v svet. Ni naključje, da so zbiratelji že leta 1821 v etnografske zbirke Kranjskega deželnega muzeja uvrščali tudi predmete sosednjih in neevropskih kultur -Muzej neevropskih kultur na gradu Goričane je še zmeraj del etnografskega muzeja. Spoštovanje in poznavanje lastne kulture (in njene bistvene različnosti) namreč temelji na spoštovanju in poznavanju tujih kultur - sodobni evropski etnografski muzeji postajajo muzeji človeštva in muzeji preseganja zaplotništva. V Goričanah se je kljub stalnim opozorilom sesul strop. V Slovenskem etnografskem muzeju se to ne bo zgodilo, saj ta svojega stropa sploh nima, ampak je že sedem desetletij podnajemnik v zgradbi Narodnega muzeja. Glede tega smo edinstven primer v Evropi. Zgodba o projektu Mladika je nadaljevanje sedemdesetletne j are kače: SEM ostaja »zunaj«, čeprav je najresnejši pretendent za te prostore. Ali bodo naši muzealci na prvi Konferenci evropskih etnografskih muzejev, ki bo februarja v Parizu, lahko sploh kaj naredili za »promocijo Slovenije«? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. italijanski umetnik, rojen na današnji dan leta 1598 (Gian Lorenzo, kolonade sv.Petra), 8. dejaven član organizacije ali gibanja, 10. umetnost (lat.), 11. slovenski narodni heroj (Jože, anagram COKLA), 12. hiter gospodarski vzpon, 14. ameriški književnik, ki je vplival na VVhitmana (John, »Brat Jonathan«), 15. skupina osmih pevcev, 17. krilo rimske konjenice, 18. reka v severni Franciji blizu meje z Belgijo, 20. oranje, 21. začetnici češkega teniškega igralca Novačka, 23. orodje za oranje, 25. pregovor, 27. umetnik, ki izdeluje plastike, s katerimi je poleg stavbarstva zaslovel tudi umetnik pod 1.vodoravno, 30. menično jamstvo (anagram LAVA), 32, stara japonska prestolnica (anagram RANA), 33. glavna reka na Tajskem, 35. kraj pri Zadru, antična Aenona, 36. prebivalka največjega češkega mesta, 38. stenski časopis. Navpično: 1. umetnostni slog od konca 16. do srede 18. stoletja, v katerem je ustvarjal tudi umetnik pod 1. vodoravno, 2, tuja drevesna vrsta, 3. skrajni konec polotoka, 4. najdaljša reka na svetu, 5. ime največjega slovenskega dramatika Cankarja, 6. antično mesto v Mali Aziji, pomembno zaradi cerkvenega zbora (tudi Nikeja), 7. del fotografskega aparata, 9. slovenska denarna enota, 10. švedsko ime finskega pristanišča Turku, 13. nekdanja izraelska političarka (Golda), 16. ozek pas blaga, 19. ime bolgarskega pisatelja Pelina, 21. orodje za kopanje, 22. staro mesto v srednji Franciji, 24. mehko obuvalo brez pete, ki se z jermeni zaveže okrog gležnja, 26. območje pod kanovo oblastjo, 28. kostariški ekonomist in politik, Nobelov nagrajenec za mir leta 1987 (Oscar, anagram RAISA), 29. gospodarica morja v nordijski mitologiji, 31. kraj pri Senožečah (anagram ZALE), 34. britanski otok v Irskem morju, znan po motociklizmu, 37. začetnici ruskega pisatelja in literarnega teoretika Cerniševske- RAZMIŠLJANJE Novo ■ enoumje Boštjan M. Zupančič tyr-aj je ta aktualni 1^ politični trenutek .L X.mogoče reči o Sloveniji in Slovencih? Mar ni več kot očitno, da se je slovenska demokracija vzpostavila na eni sami politični platformi, ki je depola-rizirala - zdaj samo še teoretično možno - soočenje glede enega samega vprašanja? Mar se ne čuti, mar ne čutimo to vsi, ki razmišljamo s svojo glavo, da vse skupaj s predvoli-vno politično kakofonijo vred dobesedno smrdi. Da zaudarja? t»-akor da smo se 1^ spričo demokra-JL X.cije vrnili na objektivno zgodovinsko presežene, vendar kolektivno subjektivno izgleda da ne absolvira-ne, politične, se pravi miselne in vrednostne -predpostavke? Kakor da se je vse skupaj zvadlo na eno samo ambicijo, na pristno čredno enoumje? -g-n mar ni to enoumje I stokrat močnejše kot .Lprejšnje, vsiljeno tako močno, v resnici, da ga večina ljudi sploh ne postavlja pod vprašaj, se o njem sploh ne sprašuje in ga zaradi tega sploh ne opazi? -|—|na najbolj zavra-I—| tnih stvari v 1 iJzavestnem in miselnem življenju tako posameznika kot kakšne skupnosti je prav nezavednost predpostavk, iz katerih kasnejša sicer konsekven-tno, v tem smislu da sta logična in v tem smislu da sta posledica teh nezavednih predpostavk - mišljenje in vrednotenje izhajata, -g-ntenzivnost (medij-I ske in kolektivne) .Lsamoindoktrinacije po eni strani katalizira artikuliranje in konsolidacijo javnega mnenja. Toda prav ta proces, v katerem se precipitira določeno čredno stališče kot edino zveličavno, kakor da nasprotno od tistega, iz česar medijsko blebetanje sploh izhaja, niti ne bi moglo obstajati, obenem pa na drugi strani odpira zav in poudarja podpritisk tistega, kar v temelju nasprotuje vsemu, o čemer se na javni sceni blebeta, ne, prav blaje. j ■ |udi prav. V organskem in zaves-JL tnem življenju je hvalabogu tako, da vsak strup in vsako zlo samodejno povzročita nastanek protistrupa, protiteles in avtomatične kompenzatorne mehanizme. Bistvo dialektike (kot sokratične mišljenske metode) pa seveda ni v pro forma protislovnosti, golemu nasprotovanju zgolj zaradi nasprotovanja, niti ne v enostavni sintezi teze in antiteze. Vprašano drugače, kakšno je tisto temeljno notranje protislovje, ki poganja, ki je motor, današnjega slovenskega političnega dogajanja? In če antiteza ne pride do izraza niti v politični opoziciji, kje šele v javnem mnenju, mar se ne bo celo sam motor napredka ustavil? Odgovor na to je, da ne nujno, ker se teza lahko, ne mora se!, brez antiteze vse bolj radikalizirati, da bi sploh ostala aktualna. Dokaz? Srbija, Hrvatska. -|k -ribalo, ki ga nič 1^1 ne vleče nazaj, JL N postane projektil, kasetna bomba, ki pobija predvsem tiste, ki bi bili morali govoriti: qui tacet non solum con-sentire, sed etiam colla-borare videtur et tene-tur! (Kdor molči ne izgleda samo kakor da bi se strinjal, ampak dobesedno sodeluje!) V tej dolžnosti aktivnega oponiranja je glavna moralna, intelektualna in kolektivno izgrajujoča prednost demokracije. Ki je, če jo tako gledamo in vidimo, proces kolektivnega vredno-tenjskega zoranja. V diktaturi lahko še tako napredno, a seveda vsiljeno, stališče producira sam(2 resistenco in -spet antitetično - formacijo reakcije. Ta reakcija je pri nas, povsem naravno, ob demokratični sprostitvi, postala enoumna reakcionarnost. i -g-^asiravno je zdaj lres mogoče govo- J__J riti o demokraciji, vsaj toliko časa še, dokler medijev ne monopolizira kapitalni interes tudi pri nas, pa se je treba vprašati, katera ključna vrednota je v Sloveniji tačas postala v tolikšni meri nevprašljiva in nesporna, da je nehala biti diskutabilna. y5>e^e je VVeimarska | republika degene- V___Jrirala v narcizem, trdim, to ni bila niti povsem in niti predvsem "krivda" nekega muštacoidnega histerika, ki mu je uspelo shi-sterizirati kolektivno podzavest vsega nemško govorečega sveta. Strah na nasprotni strani, ki je bil preprečil, da bi nekdo od aristokratov vstal in dejal: "Ta človek je degeneriran kreten! ", ima večje zasluge. Norcev te vrste od Le Pena do Miloševiča, ki pravijo: "Napravite mi to deželo spet nacionalistično! ", je vselej in povsod na pretek. Zato nam ni potreben kakšen Karl Popper, da bi razumeli, kako se demokracija sprevrže v lastno nasprotje tisti trenutek, ko gre nihalo, po zaslugi molčeče, premalo neutrašne in aktivne in zato tihe večine in opozicije, predaleč v eno smer. -g -v a to ni vprašanje lza intelektualce? J__xKaj še! V svoji spočetni fazi generira-nja nasprotnega stališča je oponiranje kot političen moment izrazito miselna zadeva. Njen intelektualni izziv je prav v demaskiranju najprej lastnih in potem še tujih nezavednih miselnih predpostavk. Zato se je treba, na samem intuitivnem spočetku, ko se miselna zigota ni začela niti poloviti, vedno znova vprašati, kaj smrdi, od kod smrdi in zakaj smrdi; kar je gnilega v deželi Danski, -g-^koudarjam, lakmu-L J sov test neke naro-JL dne inteligence je v tej fazi samo ta, da sploh zaduha, da smrdi. Ta olfaktorni test, pa naj je še tako paranoiden - in paranoja se navadno začne, bogve zakaj, prav z olfaktornimi halucinacijami - je test inteligentnosti neke narodne inteligence. Možno je seveda, da ima nek narod tudi neumno inteligenco: ta oksimoron si je v prejšnjem sistemu na račun Slovencev privoščil nek visok partijski funkcionar. (V vsakem primeru pa dejstvo, da si paranoiden še ne pomeni, da te res ne preganjajo.) |-g—ireba je reči še nekaj drugega. JL Čeprav je brez dvoma modro, kadar opažamo zlo, spraševati se njegovem prvotnem in enem viru -povsem mogoče je naprimer, da je izbruh slovenske nacionalne euforije nekdo že pred leti diabolično predvidel, perfidno zmanipuliral kopico zanesenih literatov okoli neke na novo ustanovljene in od režima financirane revije vse do klimaksa neke sedeminpetdesete številke in potem predvidel, v anticipaciji zloma komunizma, taktičen sestop z oblasti, pri čemer si je izgovoril svojo imuniteto pred kazenskim pregonom, najprej, in potem socialdemokratsko legi-timizacijo kompartije kot začasne opozicije, vse dokler se znova, v drugačni preobleki ne povzpne na oblast -smo zoper ta vir zla zavarovani, če se nanj ne oziramo, ampak aktivno in kritično razmišljamo v maniri čisto navadne intelektualne poštenosti. -n »-oralni mlini l\ /I meljejo sicer -L V JLpočasi, a zanesljivo. Vsako politično vprašanje je navsezadnje vedno moralno vprašanje. Vprašanje je samo, kdaj menice pridejo v izplačilo. Za manipulativno politiko je timing bistven, lahko ima celo odrešilne posledice, če se prava politična reakcija rodi ob pravem trenutku -, ampak na koncu se zlo vedno izkaže za to, kar v resnici je. -g-ntelektualna pošte-I nost vodi do rezulta--Ltov po čisto drugačni poti in pravtako pravo- časno, če je le dovolj aktivna, moralno zavezana in, kot bi rekel Sartre, angažirana. Velika prednost tistih pri kakršnemkoli vrhu je sicer v tem, da so informirani na poseben način, ker piramido gledajo od zgoraj navzdol. Ta ptičja perspektiva sprošča čisto drugačno domišljijo in pisanje izzascenskih scenarijev, ki so veliko enostavneje izvedljivi, kot si to tisti, ki, ker je zavit v dimno zaveso, na tak bengalični ogenj sploh ne pomisli, predstavlja. Kar je z dna piramide diabolično, to je z vrha piramide -samo perfidno. ^>£»e velja, da se proti | zlu ne splača V___Jboriti z zlom, to praktično pomeni, da se je treba vprašati, točno kaj gre tistim na vrhu najbolj na živce. Oni trenutek, ko se kdo z njimi vsede za šahovsko desko in jih poskuša v njihovi igri premagati, je že izgubil velik del te igre; gotovo, saj imajo najmočnejše figure že v srednjih štirih poljih šahovske deske. |-g-|oda tudi tisti, ki je popolnoma nein-_L formiran in se mu niti sanja ne, da je potencialni predmet fantastične manipulacije, ima možnost moralnega preživetja, če se ravna po svojem lastnem kompasu, če se ne ravna po tem, kaj je koristno, ampak po tem kaj je - prav. Logika tega, kar je prav, je sicer odvisna od moralne pozicije, ki jo posameznik v svojem razvoju doseže - kako drugače kot z moralnimi dajanji - ampak moralna logika prav zato zahteva, da se tisti, ki ne želi biti predmet manipulacije, angažira glede tistega, za kar misli, da ima prav. Ce je z vrha piramide očitno, da je treba v nacionalistični voz vpreči predvsem ustvarjalne ljudi - naprimer literate - pa to po vsem tem dokazuje tudi format te ustvarjalnosti, če vemo, da ustvarjalen biti ne more tisti, ki ni moralen. Kdor se pusti vpreči v nacionalističen voz, je oseba majhnega formata - in tisti na vrhu to seveda dobro ve. Toda kak Peter Handke, ki ne ve nič o ničemer te vrste, se ne pusti zanesti v nacionalizem, iz črev mu nasprotuje, zato pa je imun zoper manipulacije tudi, če bi bil, kar pa sploh ni nujno, mili' jonkrat manj zvit kot tisti, ki ga poskuša vrteti. To je logika, ne moraliziranje, Kantovega kategoričnega impe( rativa in to je, praktični pomen njegovega vzkli' ka, da je bolje umretL kot pa nepravično žive' ti: Fiat justitia, pereat mundus! In to je, nena' zadnje, tisti modus, p° katerm že sama ptičj® perspektiva oblast1 korumpira tistega, ki )e na oblasti. . Uy Premiera Lune nad Mississip-pijem plesnega gledališča SNG Maribor Dve premieri v tednu jurske lune nas opravičujeta, da obudimo spomin ua že zelo davno krstno uprizoritev v pariškem Theatre des Champs-Elysees. Ko se je zagrnila zavesa, je Bertolt Brecht brzojavil svoji ženi: »Sedem smrtnih grehov je Slo cisto lustkano skozi, vendar niso tako pomembni.« Predstavi, na kateri se je pelo in plesalo o usodi dveh sester, ki na Potovanju po ameriških uiestih odkrivata sedmero smrtnih grehov, tudi kritika ni pripisovala večjega pomena. Balet so Sele dosti kasneje z velikim uspehom uprizarjali ua evropskih odrih, med drugim leta 1967 v mariborskem gledališču. Prve navdušene kritike pa so Se pojavile ob angleški Verziji, ki je nosila naslov -dnna-Anna. Zamenjava naslova in obrnjen poudarek sta spremenila optiko gledanja. Prav na motivih Brechtovega baleta Sedem smrtnih grehov (kasneje dodano - malomeščanstva) je zasnovana Predstava plesnega gledališča Opere in baleta SNG Maribor. Kot Luna nad Mississippijem s pripisom Razprodaja grehov )e v torek premierno zaživela v koreografiji, sceno-Srafiji in režiji Maje Mile-novic-Workman. Brecht-°vo izhodiščno surreali-sticno mesto je zamenjala reka;*grehi so ostali. Dvojnost in razdvojenost ^ne-Ane, ki se je v izvirniku potencirala v govor-)enem glasu buržoazne zavesti in klicu po huma-n°sti, je zamenjala široko razprostrta bipolarnost ženska-ženska. Dvojnost sn razveja v nevidno-mdno, senco-svetlobo, togos-ludus, statiko-dina-|ruko, sever-jug, varnost-Veganje. Razpršenost in združevanje teh principa se preverjata in izni-njeta v kontrapunktira-z mehanizmom mno-lce- Vprašanja se neneh-0 in kolikor se le da razsujejo na simbolni rav-• Skozi linearno dogaja-)e razpeta prazgodba je !®ra s simboli, ki jih estoma konkretizira in Jonizira ter v skrajnih °metih podaja kot ba- •aine in skomercializira-ne. Scenarij in dramatur- Brecht na Slovenskem V naslovu in v sredini: Iz predstave Luna nad Mississippijem (Foto: Andelo Božac) Cvetka Bevc gija Vilme Štritof sta domišljena in domiselna. Sama pravi: »Dvojnost ženskega pulziranja v ritmu lune na poti, ki jo preživljata logos in lu-dus, nevidna in vidna ženska, v istočasnem iskanju tveganja in varnosti. Prihajata na semenj morale, kjer so grehi na razprodaji, skoraj zastonj in brez vrednosti.« Toda okvir predstave osmišljajo najširše kozmološke analogije. Ples vode, prižiganje ognja in igra kamnov postanejo mesto rojstva in smrti. Iz tega seCišCa vodijo najrazličnejše poti in prepletanja pomenskih plasti. Kljub temu sta osnovna dialoga natančno izrisana: ženska-ženska in ženska-množica. V odpiranju sveta, hrepenenju po ljubezni, poskusu identifikacije z množico in vključevanja v njen mehanizem se ženski zlomita. Skozi posamezne prizore (borbe za samice, hranjenje, uniformiranost krdela...) se njuna intimna lirika in poetika dotika sprevračata v nasprotje in stopnjujeta do absurda. Izid sta smrt in norost, a sklepni akord izzveni ob luninem siju in otroškem smehu. Za Majo Milenovič-VVorkman je ta predstava plesnega gledališča v mariborski Operi in baletu logična posledica želje, da se profesionalizira sodobni ples. V svojem osnovnem pristopu izhaja iz sinteze (kretnje, zvoka, tišine, smeha, človeškega glasu, joka, giba). Rezultat je ekspresiven in oCarujoC. Nasproti Vidni in Nevidni ženski (odlični Georgeta Rada-šan in Ljiljana KeCa-Rošker) stoji množica plesalcev in plesalk. Podobno kot plesni zbor stare grške drame ustvarja napetost s pantomimi-Cnim plesnim gibom, ki se postavlja nasproti karikiranemu obrednemu plesu. Tako se plesalci razvrščajo v vlogah komentatorjev in akterjev ter se v približevanju musicalu ne izogibajo Cisti burleski, pantomimi in reviji. Avtorji glasbe so Reggie VVorkman, Butch Morris, Gerry Heming-way, J. S. Bach. Kurta Weilla, avtorja izvirne glasbe za Sedem smrtnih grehov, v izboru ni. In ga tudi ne pogrešamo, saj si predstava niti najmanj ne da opraviti z Brechtovimi propagandističnimi tablami. Namesto njih vstopa šepavi korak Nevidne ženske z enim samim Čevljem, a tistim toliko pomembnej- šim (v živahni koreografiji Marte Frelih). Razodene se kot močnejše gledališko sredstvo od kateregakoli Brechtovega in VVeillovega songa. Res pa je, da Luna nad Mississippijem nehote vleCe senco iz VVeillovega dela, nastalega brez Brechtovega sodelovanja. To je Lady in the Dark. V njenem psevdopsihoanaliti-čnem sanjskem svetu simboli niso le seksualni, temveč odprto in nazorno komercializirani. Ne glede na to, kakšne sadove je rodilo njuno delo, je njuno sodelovanje označeno kot rezultat srečanja ob nepravem Času. Tako sta vsak na svoj naCin ustvarjala nenavadno napetost, ki se je kazala kot rivalstvo med besedo in glasbo. Nekako ob istem Času, ko je Brecht spoznal, da se njegov sodelavec obnaša kot vsak uspešen operni skladatelj, ki se je naučil, kako se dobijo teksti od bolj ali manj ljubeznivih (prilagodljivih) sodelavcev, je VVeill zasumil, da pisec pozablja na enakopravnost med besedo in glasbo. Menda izredno nadarjeni VVeill ni nikoli razumel, kaj je Brecht hotel. Ravno tako bi lahko veljalo obratno. Naj bo že kakorkoli, Sedem smrtnih grehov je med njunimi zadnjimi skupnimi dosežki. Oba, skladatelja in pesnika, združena v polni moči, pa je na drugem torišču ponudila lju- bljanska inscenacija songov B (b.) pred dnevi v KUD France Prešeren. Glavna protagonista Barbara Levstik in Ivan Rupnik sta igrala in pela. Z distanco, sentimentom, ironijo in srhljivostjo sta zapolnila kabaretni program: »Ne poezije, ki se med štirimi stenami prebira v osamljeni sobi, temveč poezija, ki se prepeva občinstvu, Zeljnemu močnejše pogostitve.« Ob spremljavi harmonikarja Ernoa Sebstiana in tolkalca Jureta Zadnikarja ter v aranžerski muzi-kantski obdelavi Slavka Avsenika mlajšega se je razčistila različica velemestnega zabavišča, kot ga je v najboljšem poznala medvojna Nemčija. Z interpretacijo Legende o mrtvem vojaku in Zvod-niški baladi se je postavitev B (b.) vpisala v brechtovski eksemplar. Skoda le, da mesta med posameznimi songi niso bila vedno uspešno zapolnjena. Se kakšen song o žensko-moških odnosih in političnih znamenjih bi bil tudi dobrodošel. Zgodba o trenutnem stanju Brechta na Slovenskem gre h koncu. V njej mariborska premiera Meseca nad Mississippijem in ljubljanska krstna inscenacija nista v območju primerljivosti. Kljub različnim pristopom in tehtnosti uprizoritve pa za eno in drugo velja: »Fantje, klobuke dol.« GLASBA / PREDSTAVITEV PLOŠČE Philip Glass and Fodaymusa Suša Musič from the Screens / CD Srečko Meh Musič from the Screen (Foto: Michal Daniel) Po skoraj ducatu plošč Philipa Glassa, ki jih je mogoCe kupiti v ljubljanskih trgovinah, se je med njimi znašla tudi glasba za predstavo Les Paravents Jean Geneta -njegovo zadnje dramsko delo, nastalo 1961 in premierno uprizorjeno pet let pozneje v Parizu. Glasba s CD-ja je bila napisana za predstavo Guthric Theatre iz Min-neapolisa, ki jo je leta 1989 režirala JoAnne Akalaitis. Drama je umeščena v zgodnja 60. leta v Alžirijo, v Cas revolucionarnega boja proti francoski kolonizaciji, zato je razumljiva Zelja Akalai-tisove, da glasbo napiše afriški skladatelj v sodelovanju z nekom iz zahodnoevropske glasbene tradicije. K sodelovanju je povabila Foday Muso Sušo, odličnega gambijskega glasbenika na kori, Glass sam pa se je ponudil, da bi pri projektu sodeloval, saj je Sušo dobro poznal še iz Časov, ko sta skupaj potovala po Afriki med pripravami za svoj film Powaqqatsi. Tako je nastalo petdeset minut glasbe v osemnajstih miniaturah, spoja dveh različnih kultur in vplivov: afriško-alžirsko-gambijske na eni strani in zahodno-evropsko-ameriške na drugi. Rezultati so jasno vidni v sami glasbi, saj so plod skupnega dela obeh skladateljev in Akalaitisove. Prostora za Glassove minimalistične obrazce ni več, tako da se omejuje zgolj na melodiko in osnovna ritmična ponavljanja. Tako so prav melodične skladbe (De-corating the Dumies in The French Lieutenant Dreams) najbolj poslušljive na tej plošči. Posebno mesto si zaslužijo tudi Susove samostojne skladbe, kjer Sušo poje, igra koro, bobne ali kakšen vsestranski strunski instrument. The Arah Women Lament je najbolj nazoren primer: improvizirana ždlostinka znotraj ritmičnega obrazca, »Afro-minimalizem« z Susovimi instrumentalnimi vložki. Land of the Dead in Leila Dies pa sta deli obeh, prva občutena, post-minimalistiCna žalostinka s Susovo melodiko, druga romantična melodija piccolo flavte nedokazljive identitete, kjer se najbolj Čuti način nastajanja skladbe: spajanje Glassovih idej s Susovimi in obratno. To je že drugo Glasso-vo sodelovanje z drugimi ustvarjalci v zadnjih dveh letih (leta 1990 je na plošči Passages sodeloval z Ravi Shankarjem) in hkrati iskanje »smeri razvoja« nove klasične glasbe v naslednjem tisočletju. KNJIGA / OCENA Veselje in radost se budita Skupina Center za dehumanizacijo je izdala novo knjigo Rajko Muršič Za dpuina CZD (Center 8ot°vo^wizaciio) ie sl°vensk? katen P°iav na sceni Kl ,novorockovski 0Seiades,etiibV ZaCfku Punkn,>, etlh začela s setih , V sredi osemde-k°Vsko JU2evala Pun" letoma Stic«e S ^1 aku' SPecifWi ale s svojim Pine L Si kvaliteta sku- slediia 1 a v tem> da je Pstva^i p0vsam svoji 7 llrann v c UU1J arti-Se Zinerai ^Pleksna, a *ata. plr0bustno jedr-^Vnju kratVv0 cel° na * asba na „kj^ sloganov, ^nolika f6 b°lj odprta, P6cificna n e ektricno P°8ledkvleS Na prvi Kak°r prijetno preseneča oprema, ki je svojevrstno zlitje likovnega izraza in rockov-skih pesmi. K sodelovanju so povabili mlajše mariborske slikarje, sopotnike skupine, fotografe, tudi sami so prispevali nekaj krokijev oziroma risbic, ne manjka pa niti klasičnih fan-zinovskih stripov. Likovna reprodukcija spremlja vsako pesem, tako da se pojavlja kar triinpetdeset avtorjev večinoma zanimivih ilustracij. In teksti? Ob branju se nam kot rezila nožev neposredno zarivajo v zavest, delujejo nabito, njihova sporočilnost pa je neusmiljeno jedka - ob specifični, recimo kar kmecko-delavski štajerski robustnosti na presečišču ruralnega in urbanega sveta. Skratka, »Veselje in radost se budita« je liCno oblikovana knjižica, ki se jo vsekakor splaCa prelistati - tako iz estetskih kot iz morebitnih ljubiteljskih razlogov, ali pa kar tako, iz radovednosti, in prinaša uspešen eksperiment, ki pa bo kljub teži zapisanih besed in uporabljenih slik žal bržkone ostal marginalna zadeva. Zato pa toliko bolj žlahtna. CZD s tem najverjetneje ne bodo pridobili množice novih ljubi- teljev, toda za vse tiste, ki ne mislite, da se vsa glasba vrti okoli MTV-ja, bo morda ta knjižica zanesljiv kažipot k eni od najizvirnejših in najbolj samosvojih skupin na Slovenskem. Fotografija iz knjige Veselje in radost se budita JEZIKOSLOVJE / BEOGRAD VZPODBUJA KULTURNO SAMOZADOSTNOST Bleščeča osama duše Balkana Na Filološki fakulteti se odločajo o tem, da bi v prihodnjem študijskem letu ukinili do sedaj obvezni študij slovenskega jezika Ce bo sprejet predlog skupine profesorjev za jugoslovansko književnost, bodo v prihodnjem šolskem letu študentje Filološke fakultete beograjske univerze slovenski jezik in književnost študirali fakultativno dva semestra po dve uri na teden. Do sedaj je bila slovenska književnost obvezen predmet, predavanj pa je bilo dvakrat veC. Obseg fakultativnega poučevanja slovenskega jezika zaenkrat ostaja isti. Predvojaško vzgojo poslušajo študentje veC kot dve uri na teden, srbski književnosti pa bo, po predlogu profesorjev, namenjeno osem ur na teden. Po tem predlogu lahko študentje namesto slovenščine fakultativno študirajo tudi makedon-šCino in bolgarščino. Verjetno pa se bodo odločili za bližnjico - za make- Tamara Kaliterna donsko književnost, ki zajema Cas od leta 1945 naprej. Slovenščina ni takšna bližnjica, saj se je treba posvetiti 25 avtorjem od 16. stoletja naprej - od ljudskega slovstva do Trubarja, Prešerna, Cankarja, Bartola, Kocbeka, Šalamuna, Šeliga in Jovanoviča. Slovenska književnost se je iz jugoslovanskega preselila v južnoslovanski oddelek. Tisti, ki želijo na ta naCin obogatiti vednost študentov o slovenskem jeziku in književnosti, pravijo, da bodo poučevanje književnosti skrajševali po »evropskih standardih«. Ce bodo pomembnost slovenskih avtorjev merili z evropskim vatlom, bosta na beograjski univerzi ostala kot edina slovenska književnika samo še romantik Prešeren in simbolist Cankar. Zaradi tovrstne cenzure se tudi dijaki v srbskih srednjih šolah zdaj učijo samo še o teh dveh slovenskih piscih iz preteklega stoletja. Leta 1906 je profesor Pavle Popovič na Katedri za srbski jezik samoiniciativno organiziral tečaj slovenske književnosti. Po drugi svetovni vojni je ta predavanja nadaljeval Dimitrije VuCenov, nekdanji profesor iz Celja, trenutno pa je ena od štirih predavateljev slovenskega jezika in književnosti na beograjski univerzi Marija Mitrovič, ki je doktorirala iz teme Cankar v literarni kritiki. Pri njeni dizertaciji je kot gostujoči mentor sodeloval Dušan Pirjevec. Zdaj vsako sredo zve- čer okrog štirideset do petdeset študentov jugoslovanske književnosti prostovoljno dve uri preučuje sodobno slovensko dramo. Izraz »splendid isolati-on« (blešCeCa osama) so Angleži uporabljali - za Angleže. Tudi danes imajo svoj kulturni center v Islamabadu in tudi v Beogradu. Seveda si niso Angleži izmislili pregovora, da so “meje mojega jezika tudi meje mojega sveta". Sankcije proti Srbiji, ki vključujejo tudi kulturno izmenjavo, so uvedb v začetku junija in beograjski študenti in profesorji tako ne sodelujejo veC z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Tudi o predlogu o zmanjševanju pouka slovenskega jezika in književnosti so zaceli prvič govoriti v začetku junija. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Ponedeljek, 7. decembra 1992 NOVICE V brodolomu pri Elbi trije mrtvi PORTOFERRAIO - Včeraj se je potopila blizu otoka Elbe jadrnica, na kateri je bilo osem oseb, ki so kljub močnemu vetru želele obpluti bližnje otočke. Tri osebe so srečno priplavale do skalnatega brega Elbe, tri trupla so našli zvečer potapljači, dva pa pogrešajo in ju bodo začeli spet iskati danes navsezgodaj. Rešili so se Gior-gio Cataldi iz Modice (Ragusa) in Angelo Pez-zotti iz Orzivecchija (Brescia), ki ležita v bolnišnici zaradi podhladitve, ter Maurizio Stefani iz Grosseta, zdravnik. V razburkanem morju so bile ob življenje Ade-laide Cavalchini iz Milana, Nadia Zuffi iz Grosseta in Maria Luisa Dal Mas iz Belluna, pogrešana pa sta Riccardo Miosi iz Cronateja (Milan) in Gianni Bianchini iz Firenc. Pri reševalni akciji so in še bodo sodelovali pripadniki luške kapitanije v Portoferraiu na Elbi in civilne zaščite, karabinjerji in gasilci. Posvet zavoda IRES o kooperaciji z Vzhodom TRST - »Za vogalom, prva cesta proti vzhodu« je pomenljivi naslov posveta, ki ga v sredo v Trstu prireja deželni zavod za ekonomske in socialne raziskave IRES. Srečanje s podnaslovom »Podjetja in krajevni razvoj v prehajanju na tržišče« si v ospredje postavlja problem oziroma nujnost naddržavnih in medregionalnih odnosov - še zlasti v tukajšnjem perifernem prostoru Italije - v katrega nas sili prav ekonomska in institucionalna kriza, oddaljevanje perspektive evropske integracije in naraščajoče nezaupanje EGS do Furlanije-Julijske krajine, ki povzroča škodljivo negotovost glede izvajanja nedavno sprejetih državnih zakonov o kooperaciji z novonastalimi vzhodnimi demokracijami. Primer Friulia buri tržaške duhove TRST - Nadaljuje se polemika v zvezi s prenovo upravnega sveta deželne finančne družbe Friulia, iz katerega bo moral oditi pred nekaj meseci imenovan »tržaški« predstavnik Paolo Francia, doma iz Bologne. Res je sicer, da je bil Francia kako leto v Trstu, ko je (kot demokristjan) sedel na direktorskem sedežu krajevnega dnevnika II Piccolo, a se je po odhodu časopisa iz grupe Monti vrnil v Bologno. Iz tržaških časov pa mu je ostalo prijateljstvo s Camberjem, ki je ob obnovi listarskega volilnega zavezništva s PSI od Craxija izterjal obljubo, da bo stranka kandidirala Francio v Friuliin vrh kot bodočega podpredsednika. Resnici na ljubo so bila mnenja o Fraciovi kandidaturi tudi v Trstu deljena, sedaj pa se zastavlja vprašanje, kdo bo po njegovem odhodu rešil »čast« deželne prestolnice v finančni družbi, ki upravlja s 170 milijardami lir. V četrtek bodo delničarji vsekakor izvolili nov upravni svet, temu pa bo pripadla dolžnost imenovanja podpredsednika. Edino, ki kroži, je zaenkrat ime socialista Livia Marchettija. Mirovno odposlanstvo iz Ancone v Sarajevo ANCONA - Danes odpotuje iz Ancone mirovno odposlanstvo, v katerem je kakšnih 450 oseb -duhovnikov in laikov, ki se bodo izkrcali v Splitu in od tod z avtobusom nadaljevali vožnjo proti izmučenemu Sarajevu, kamor naj bi prispeli v četrtek, če bo šlo seveda vse v redu. Istočasno se bosta odvijala solidarnostni koncert v Milanu in konferenca o pomiritvi v Padovi. Kdor želi kakor koli pristopiti h gornjim pobudam, naj zavrti telefonsko številko 0461/980099 oziroma to sporoči po faksu št. 0461/982513. Komemoracija v spomin na poslanca Lorisa Fortuno VIDEM - Ob sedmi obletnici smrti socialističnega poslanca Lorisa Fortune je bila v soboto zvečer na videmskem pokopališču komemoracija, na kateri je sopregovoril furlanski poslanec in član vsedržavnega vodstva PSI Gabriele Ren-zulli. V svojem spominu na enega od najvidnejših italijanskih socialističnih mož, ki si je vedno prizadeval za socialne in človekove pravice, je govornik podčrtal pomembnost političnega izročila Lorisa Fortune. To velja še posebej danes, ko je stranka v hudi moralni in politični stistki, iz katere se bo izvlekla pod pogojem, da bo njeno delo slonelo na političnih tezah, ki jih je zagovarjal pred sedmimi leti preminuli furlanski poslanec. (R.P.) H RIM / PO ZAKONU 654 h V ječo zaradi ščuvanja ljudi k rasistični menji RIM - Agenti rimskega Digosa in letečega oddelka so aretirali 19-letnega skrajnega desničarja Giorgia Colo pod obtožbo ščuvanja k rasistični mržnji. Mladi nacist je torej prvi italijanski držav-ljan, ki so mu nadeli lisice na podlagi zakona št. 654 iz leta 1975 proti obnavljanju fašistične stranke in ščuvanju k rasizmu.Na osnovi tega zakona že leta 1982 prijavili sodstvu direktorja dnevnika II Gior-nale dTtalia Luigija Damata, ker je objavil protisemitske psovke, vendar ga je kasacijsko sodišče potem obsodilo zaradi klevet preko tiska z obremenilnimi okoliščinami. »Naci-skin« Giorgio Cola, ki je član organizacije Movi-mento Politico, je moral za zapahe, ker je razdeljeval mimoidočim na cesti letake protiži-dovske vsebine. V njih je pisalo, da delajo Židje reklamo za prekinitev nosečnosti z namenom zavreti naravni prirastek, pospešiti priseljevanje tujcev in rasno pomešati Italijane. MAFIJA / POVEZAVE S POLITIKI IN POSLOVNEŽI Polemike glede izjav skesancev Kdo se zavzema za odcepitev Sicilije? Vojmir Tavčar RIM - Mafija povsem obvladuje teritorij na Siciliji in se zavzema, da bi se otok ločil od Italije. V ta namen je Cosa no-stra kontaktirala nekatere politike s Severa, ki so imeli v zadnjih letih velik osebni uspeh, in jim predlagala, naj bi delali na separatističnem načrtu. Tako trdi mafijski skesanec Leonardo Messi-na, eden od voditeljev mafijske družine v San Cataldu, ki je bil aretiran letos poleti in je kmalu po aretaciji začel sodelovati s pravico. Prav njegovo pričevanje je bilo temelj za takoimenovano "operacijo leopard”, s katero so pred nekaj tedni policija in karabinjerji aretirali okoli sto mafijskih pripadnikov. Mešsina je v prejšnjih dneh pričal pred dvodomno parlamentarno komisijo za boj proti mafiji, njegovo pričevanje pa je bilo, sicer med številnimi polemikami, objavljeno v dveh delih v petek in soboto. Kot pred njim že skesanec Tommaso Buscet-ta tudi Messina ni razodel parlamentarcem imen, še zlasti ne imen politikov in sodnikov, ki naj bi bili po njegovih besedah povezani z Sen. Guido Miglio mafijo. Poudaril pa je vsekakor, da se je odnos med politiko in mafijo spremenil: še pred časom je bila mafija počaščena, če je uživala naklonjenost politika, sedaj pa politik težko izhaja brez mafije. Vez med mafijo, politiko in poslovnim svetom pa je po pričevanju Messine framazonstvo, saj naj bi bile ravno fra-mazonske lože kraji, kjer naj bi se pristaši Cose nostre srečevali s politiki in poslovneži. In tudi framazonstvo, katerega član naj bi bil glavni voditelj mafije Toto Riina, naj bi bilo seznanjeno z mafijskimi separatističnimi naklepi. Mafija naj bi bila prisotna na celotnem italijanskem teritoriju in v vseh deželah in naj bi bila organizirana kot piramidalna struktura. Po pričevanju Messine sodijo tudi kalabrijska n’drangheta, neapeljska kamora in apuljska sacra corona unita pod skupen mafijski klobuk. Ali so Messinove izjave verodostojne? Nekateri komentatorji ugotavljajo, da skesanec ni sodil v državni mafijski vrh in je torej njegovo pričevanje »iz druge roke«. Poleg tega pa je mafija doslej vselej zavračala hipotezo ločitve, ker so bistveni interesi Sicilije - in torej tudi mafije - v tesni povezavi z Italijo. Vsekakor pa so bile Messinove besede povod za to, da je ideolog Severne lige prof. Miglio kot pred nekaj meseci spet predlagal, naj bi Italija zapustila Sicilijo. In takoj je bil ogenj v strehi, ker je Messina v svojem pričevanju omenil morebitne kontakte mafije z neko severnoitalijansko politično silo, ki naj bi se hotela zasidrati tudi na Jugu. Notranji minister Mancino in predsednik zbornice Napolitano sta reagirala odločno in ožigosala Migliovo stališče kot skrajno neodgovorno. onshore VIDEM / MARTINAZZOLI ODPRL VOLILNO KAMPANJO Tteaška KD naj ne naseda skrajnežem Vsedržavni tajnik si ne prikriva težav, ki tarejo stranko in svari pred Bossijem Rudi Pavšič VIDEM - Vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Mino Martinazzoli je včeraj v Vidmu odprl volilno kampanjo za bližnje deželne volitve. Pred številnim občinstvom je v avditoriju Tomadini nagovoril člane in prijatelje deželne KD, ki pa so tajniku namenili redke in nekoliko hladne aplavze. Verjetno tudi zaradi dejstva, da se je Martinazzoli prej dotaknil negativnih plati svoje stranke, kot pa napak drugih strankarskih nasprotnikov, kakor je na takšnih srečanjih v navadi. »Ge bomo v naši stranki nadaljevali po ustaljeni poti, če se bomo delili v struje in če bomo namesto politike skrbeli le za razdeljevanje vodilnih mest v bankah, bom mesto v stranki zapustil«, je v svojem uro dolgem govoru povedal Mino Martinazzoli. Svoj uvodni del je posvetil vlogi stranke v povojnem času, ki je bila uspešna tudi zaradi tega, ker je preprečila vstop v vlado »najmočnejšemu komunističnemu sistemu v zahodni Evropi«Sedaj, ko je tudi v Italiji komunizem propadel, pa mora Krščanska demokracija iskati državno enotnost in preprečiti Bossijevo Mino Martinazzoli težnjo po razdružitvi države. Glede škandalov o podkupninah in povezovanja z organiziranim kriminalom je bil vsedržavni tajnik Krščanske demokracije zelo jasen. Dejal je, da mora sodna oblast opraviti svoje, ne da bi privilegirala kogarkoli. V zvezi s stvarnostjo v naši deželi in bližnjimi volitvami je priznal možnost, da bi znala Krščanska demokracija izgubiti del volilnega konsenza. Ge pa se bo s tem »otresla« strankinih oportunistov in klientel, ne bo šlo za pravi poraz. S tem v zvezi je apeliral na deželne veljake, naj pozabijo na medsebojne zdrahe in naj se lotijo politike visokega profila, če želijo tej stranki zagotoviti uspešno prihodnost. Krajšo misel je namenil tudi aferi okoli Osimskih sporazmov. »Prizadevali si bomo za pošteno reševanje teh vprašanj, nikoli pa ne bomo nasedli tistim tržaškim skrajnežem, ki nas želijo popeljati na pot sovraštva in nasprotij in ki so Italijo že potegnili v vnaprej izgubljeno vojno«. Očitek ni bil naslovljen samo fašistom in listarjem, temveč tudi tistemu delu tržaške Krščanske demokracije, ki tako pogosto koketira z desnico. TRŽAŠKA UNIVERZA / VOLITVE VREME / SMUČARJI Sl 2E MANEJO ROKE Prepričljiva uveljavitev Levičarske liste Sneg lepo pobelil Alpe Nevarnost novih poplav Pod snežnim plazom pri Trentu umrla dva študenta V deželi FJK še odstranjujejo posledice povodnji TRST - Izidi študentskih volitev v upravne svete tržaške univerze in njenih ustanov so v eklatantnem nasprotju z najnovejšimi tendencami uveljavljanja desničarske skrajnosti: tržaški študentje so v veliki večini zaupali svoj glas Levičarski listi. Na volitvah v vse večje svete (v upravni svet Univerze, Deželne ustanove za pravico do študija, Univerzitetne knjižnice in Odbora za univerzitetni šport) je Levičarska lista prejela tisoč ali kar 55 odstotkov glasov, medtem ko jih je krščanska lista Partecipazione Cri-stiana prejela 30, fašistična lista FUAN pa komaj 14. Na volitvah v svete posameznih fakultet in visokih šol so se v večini primerov uveljavile samostojne liste, volilna udeležba pa je dosegla je nekaj več kot 10 odstotkov, kar je približno toliko kot v preteklih letih, vendar je absolutno število udeležencev občutno višje kot doslej, saj se je medtem študentska populacija močno povečala. Predstavniki Levičarske liste so po objavi rezultatov izrazili veliko zadovoljstvo nad uveljavitvijo predlogov, s katerimi so se predstavili na volitvah. Omejitev krščanske in poraz fašistične liste pa si razlagajo kot znak, da je med študenti močno razširjena želja po spremembah, solidarnnosti in po socialni pravičnosti. Slabo vreme je povzročilo veliko težav TRST / MONTEDURO TVEGA VSAJ 20 LET ZAPORA Tommaseo - preiskava v polnem teku Zločinska mreža razpredena med Kolumbijo, Lombardijo in FJK s Trstom na čelu TRST - Pri državnem tožilstvu v Trstu se bo danes nadaljevalo zasliševanje trinajstih aretirancev v zvezi s preprodajo kokaina v kavarni Tommaseo, obenem pa razčiščevanje odgovornosti drugih štiridesetih oseb, ki so prejele sodni poziv, ker so osumljene sodelovanja z zločinsko organizacijo. Namestnik državnega pravdnika De Nicolo in njegov kolega Gulotta seveda nočeta povedati njihovih imen, ker gre za preiskovalno tajnost, vseeno pa se je zvedelo, da so med njimi neki javni uslužbenec, nekaj podjetnikov, trgovcev in gostincev pa še tri dekleta, ki naj bi skrbela za dobavljanje mamila kupcem na slovenskih in hrvaških tleh. Med današnjim zasli-šanci bo spet upravnik slovite kavarne Claudio Monteduro, o katerem kaže, da bo kaj rad sodeloval s pravico. Kako bi tudi ne, ko pa tvega 8 do 20 let zapora zaradi nabave, posesti in prodaje mamila, vrh tega pa še drugih 20 let, ker je vodil kriminalno tolpo v mafijskem slogu - prav zaradi tega se z zadevo ukvarja tudi tukajšnje protimafijsko tožilstvo). Preiskovalci bodo tudi pobrskali po obtoženče-vem premoženju; kljub temu, da se je krepko zadolžil, je bogato živel -sicer je pri vsakem gramu kokaina, ki ga je spravil v promet po 240.000 lir, prislužil 90 tisočakov. Drugih dvanajst aretiranih v Trstu pa tvega 10 let ječe, med njimi tudi Montedurova žena Nadia Musso; le-ta zvrača vso odgovornost na moža, toda rezultati prisluškovanj dokazujejo menda ravno nasprotno. Danes se nadaljuje tudi zasliševanje petih aretiranih v Milanu. Sploh pa ni preiskava še niti na pol poti. Posebni operativni oddelki karabinjerjev skušajo razkriti celovito mednarodno mrežo. Znano je namreč, da je kokain po skrivnih poteh dotekal v Lombardijo, od koder so ga člani Montedurove tolpe tako rekoč nemoteno vozili v Furlanijo-Julij-sko krajino. V kavarni Tommaseo so pripravljali doze za neposredno porabo in sklepali prave kupčije z nabavitelji na obeh straneh meje. Zadnje dni je vreme tako kislo, da moraš izkoristiti sleherni žarek sonca, potrebna pa je tudi previdnost - tako v planinah kot na morju. Nedaleč od otoka Elbe se je na primer potopila jadrnica, na kateri je bilo osem oseb: tri so priplavale do nabrežja, pet pa jih je umrlo (o tem poročamo na drugem mestu). V gorah pa je treba paziti na snežne plazove: pri Trentu sta bili zaradi tega ob življenje dva študenta. Sneg je pobelil ves alpski lok in osrečil ljubitelje smučanja zlasti v Lombardiji in osončeni Dolini Aoste. Milančani, ki slavijo danes mestnega patrona, a ne bodo delali niti jutri (brezmadežno spočetje), so trumoma odšli v Valtellino in druga turistična središča, kjer si hotelirji mane j o roke. Isto velja za gostince v zimskošportnih centrih nad Aosto, kjer je obilo snega, a ponekod vlečnicam nagaja močan veter. Povsod je seveda potrebna zimska avtomobilska oprema. Nasprotno se v Toskani bojijo novih povodnji. Reka Arno je narasla tako v Firencah kot v Pizi; čeprav ni takojšnje nevarnosti, je civilna zaščita pripravljena na vse. V Fur-laniji-Julijski krajini ni bilo predvidenega alarma, ker se je vreme zboljšalo, pač pa še vedno odstranjujejo posledice škode zaradi prejšnjih poplav in plazov. Za danes so napovedali v severni Italiji poslabšanje vremena in padec temperature. GORICA/RAZSTAVNA POBUDA h Sejem Eurovile je bil letos bolj odmeven Vlado Klemse GORICA - Sinoči se je na razstavišču ob ločniskem mostu sklenil mednarodni sejem trsnih sadik Eurovite 92. Čeprav bodo točni obračuni te odmevne manifestacije znani šele v prihodnjih dneh, je že zdaj mogoče potegniti prve zaključke: sejem je po uspehu popolnoma dosegel in celo presegel pričakovanja. Ne toliko po številu obiskovalcev, kot po zanimanju, stikih in povpraševanju med gospodarstveniki in strokovnjaki s področja vinogradništva in vinarstva. Na sejmu je sodelovalo okrog 150 razstavljalcev iz trinajstih evropskih držav, tudi iz Slovenije, posredno ali neposredno je bilo prisotnih skoraj tri četrtine proizvajalcev trsnih sadik v evropskem prostoru. Ze to je izredno pomemben podatek. Bolj kakor prejšnja leta, sejem so letos namreč priredili že tretjič, je bila manifestacija letos usmerjena v poudarjanje kakovosti. Taka usmeritev je razumljiva, spričo naraščajoče krize vinarstva in vinogradništva. Izhod iz te krize namreč mnogi vidijo le v stalnem dviganju kakovosti pridelka in v zniževanju proizvodnih stroškov. Dosega takega cilja pa je odvisna, poleg pedoloških značilnosti, klime, poklicne sposobnosti in strokovnosti vinograd- nikov, tudi od čimbolj primerne izbire sadik-Od četrtka do včeraj so se v kongresni dvorani odvijala strokovna srečanja, predstavitve knjig, pokušnje itd. V okviru letošnjega sejma Eurovite so podpisali tudi listino o sodelovanju med sejmom Eurovite in mednarodnim Vinskim sejmom v Ljubljani. Obe ustanovi bosta od leta 1993 nastopali usklajeno in se bosta tudi skupaj predstavljali. Program včerajšnjih dogajanj na razstavišču so obogatili člani pokrajinskega konzorcija čebelarjev. Letos so predlagali, da se z zakonom zaščiti proiz' vodnja kakovostnega medu. Uvedli naj bi posebeb zaščitni znak-Udeležba na mednarodnem srečanju - prisotni so bili predstavniki čebelarskih združenj iz Avstrije, Slovenije in Madžarske ter Italije - je bila tradicionalno dobra. Včerajšnje srečanj® čebelarjev je obelež'1 tudi podpis pogodbe med Konzorcijem in Trgovinsko zbornico; po kateri bo konzorcij dobil v uporabo pr°' store kmetijskega k’0' zbiranje, predelavo o* hrambo medu in dri1 gih pridelkov. Razširi^ ni odbor Trgovinsk zbornice bo tudi pos«3^ bel za potrebno opr®^ mo, uporaba prostore pa bo brezplačna. TRST, GORICA Ponedeljek, 7. decembra 1992 TRST / PRED POMORSKO POSTAJO Samo Pahor včeraj spet manifestiral #"% jf ' 4'- cl «cve essere fedelme 1 hladim - dagli on m* a “Osnovni zakon Republike morajo vsi državljani in državni organi strogo spoštovati": tako je bilo zapisano na transparentu, ki ga je pred Pomorsko postajo razvil predstavnik društva Edinost Samo Pahor, ki je tudi včeraj imel Vsakomesečno zborovanje pred svojimi, sicer maloštevilnimi somišljeniki. Zborovanje se je odvijalo v najstrožjem redu in se zaključilo brez vsakršnega incidenta. Samo Pahor se je že na samem začetku obregnil ob predstavnike državnih oblasti, ki se po njegovih besedah obnašajo kot da zakonov sploh bi ne bilo. Vrsto kritik je zvrnil na pristojne krajevne oblasti, ki po njegovih besedah salomonsko dodeljujejo prostore za razne manifestacije, tako “da bomo vsi srečni". Sicer pa je napovedal razne akcije, ker oblasti naj ne mislijo, da bodo delale kar po svoji glavi, saj obstajajo zakoni, ki jih je treba spoštovati. trst / včeraj v kulturnem domu Revija cerkvenih pevskih zborov ZCPZ tako praznovala 30-letnico delovanja “Z današnjo zborovsko revijo začenjamo praznovanja 30-letnice delovanja Zveze cerkvenih pevskih zborov. Pomembna obletnica za organizacijo, ki se prebija sredi vrsto težav sedanje razpršene, v preveC zanimanj obrnjene družbe, da ne moremo govoriti o templju zbranosti, kjer more uspevati prava umetnost." Tako je včeraj v Kulturnem domu uvodoma dejal predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborv Zorko Harej na že tradicionalni zborovski reviji “Pesem bodi naših src odmev", ki se je je udeležilo lepo število ljubiteljev zborovske pesmi. Sicer pa je Zorko Harej v svojem govoru obnovil delo Zveze, ki je nastala meseca marca leta 1963 kot organizacija, ki povezuje, usklajuje in pospešuje dejavnost cerkvenih zborov in tistih, ki po duhovni usmerjenosti težijo na naše območje, kar je razumljivo in je bilo naravno za leta ideoloških nasprotovanj, ko je ta organizacija nastala. Zdelo se ji je potrebno, da nastopi vsaj enkrat letno in nastopi pred občinstvom, ki ni njegovo in pred strokovnjaki, ki niso prizanesljivi kot znanci in prijatelji. Sicer pa sta na včerajšnji reviji nastopila tudi gosta iz bližnje Slo- GORICA / ANDREJEV SEJEM Množica preplavila mestno središče Veliko obiskovalcev tudi iz Slovenije u5J J**je pae veliko da-mo ^tradicijo. To se je poka- Dnn lj^ VCeraj> zlasti SDPt° ^ne’ k° je Gorico pi. Preplavila desettisoC-nrfV.n?IK)žica, se s težavo se med stojnicami, in tobc£au0krog zabavišC bilo T1 miz' Veliko je Andrejev sejem, tak kot v starih Časih. K vsemu je seveda pripomoglo vreme, ki se je že dopoldne znatno izboljšalo, popoldne pa je celo sramežljivo pokukalo sonce. Trgovine so bile včeraj odprte in tako je marsikdo izkoristil ogled sejma tudi za koristen nakup. Trgovine bodo odprte tudi jutri, v torek in vse nedelje v decembru. Andrejev sejem bo vrhunec dosegel še danes in jutri, do nedelje pa bodo ostala v mestu zabavišča, v veselje otrokom in odraslim. Na sliki (foto Studio Reportage) : posnetek včerajšnjega navala množice. Zbor Fantje izpod Grmade venije, sodeloval pa je tudi zbor iz Gorice, ker je sodelovanje s tem območjem tudi na tem področju zelo koristno. Udeležba na reviji je bila dobra kljub temu - je dodal Harej - da tudi naši zbori preživljajo krizo, zaradi poslanstva, ki ga opravljajo pa bi morali biti odpornejši; vsekakor je izrazil upanje, da bodo slabšim časom sledili boljši. Za kroniko naj dodamo, da so včeraj v Kulturnem domu nastopili Mešani pevski zbor “Repentabor" pod vodstvom Ivana Florjanca, Moški pevski zbor “Fantje izpod Grmade" pod vodstvom Iva Kralja, (foto Križmančič) Dekliška pevska skupina “Vesela Pomlad" z Opčin, ki jo vodi Franc PohajaC, Stolni pevski zbor "Stefan KovaC" iz Kopra pod vodstvom Mirana Bordona, Cerkveni mešani pevski zbor “MaCkolje", ki ga vodi Ignacij Duh, Moški pevski zbor Novega sv. Antona pod vodstvom Edija Raceta, Mešani pevski zbor "Lojze Bratuž" iz Gorice pod vodstvom Stanka Jericija, Mešani pevski zbor “Skala" iz Gropade, ki ga vodi Anastasia PuriC in Moški pevski zbor “Provox“ pod vodstvom Tanje Kuštrin. Nastop vseh zborov je bil nagrajen s toplimi aplavzi občinstva. RAZNE PRIREDITVE VČERAJ-DANES KULTURNI KROŽEK 1991 prireja v Četrtek, 10. decembra, ob 20.15 v Grudnovi dvorani v Nabrežini zaključno letno prireditev. Sodeloval bo pevski zbor Devinskega zavoda združenega sveta (vodi Piero Poden). SKAVTINJE IN SKAVTI 3. STEGA SZSO - TS vabijo na prireditev ob 40-letnici ustanovitve slovenskih tržaških skavtov v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. Prikazali vam bodo skavtsko delovanje v Bregu nekoč in danes. Toplo vabljeni! BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz GORICA / FINANCARSKA SOLA Gibanje La Rete: Župan in odbor naj se umakneta Upravičeno je bilo pričakovati, da bo nadvse sporna odločitev odbora garantov glede referenduma o financar-ski šoli sprožila val polemik in kritik. Poleg stališč, o katerih smo že poročali, velja posebej opozoriti na oster napad, ki ga je na raCun sedanje večine in občinske uprave izreklo gibanje La Rete. V daljšem sporočilu gibanje ugotavlja, da je zadnja odločitev, da referenduma ne bo, pravzaprav vrhunec, s katerim je ta večina pokopala demokracijo v Gorici. Gibanje ugotavlja tudi, da tako jasnih kršitev demokratičnih naCel ni bilo niti V najtežjih Časih hladne vojne. Gibanje La Rete vabi ponovno župana in odbor, naj se umakneta in naj vendarle dovolita, da se občani sami izjasnijo o vprašanju finan-carske šole in sami odločajo tudi o bodoči usodi mesta. SpriCo take degeneracije demokracije, katere znaki so zelo različni in zelo značilni, je spodbudno dejstvo, da začenja skupnost reagirati, še ugotavlja gibanje La Rete. KINO GORICA VITTORIA 17.00-22.00 »Časa Hovvard«. Rež. James Ivory. Igrata Anthony Hopkins in Vanessa Redgrave. CORSO 17.45-22.00 »Infelici e contenti«. R. Pozzetto in E. Gregio. VERDI 18.00-22.00 »Doppia personalith«. TR2IC COMUNALE 20.30 Silvestrski koncert. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Poliziotto in blue jeans« 'lirika menjalnica ^eščamo vas, da bomo danes 7. /^p®mbra 92, odprli novo poslovalnico /nTežani na Partizanski cesti 37/a, telefon (°67)3i_4i0 A’.....................Se priporočamo! Poslovalnice: te|. (^ENJAU*CA, Slbvenj Gradec, Glavni lig 9, ILIRika « ^-908 tel • Postojna Ljubljanska 9, lirska Bistrica Cankarjeva 2, MENJALNICA, Mednarodni mejni prehod (067) 88-017 Čelno trčenje pri Lečniku Štiri osebe so bile ranjene v silovitem čelnem trčenju, v soboto, okrog 22. ure pri LoC-niku. V goriški bolnišnici so pridržali na zdravljenju 49-letnega Gian-nina Mataiana iz Vidma (zdravil se bo 30 dni), 43-letno Anno Causero iz Vidma (15 dni) in 65-letno Caterino Bortoluzzi iz Cavallina v beneški pokrajini (20 dni), medtem ko so 52-letni An-dreini Stess iz Krmina dali le prvo pomoč. (Foto Studio Reportage). kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. PREDAVANJE Kako si pomagamo pri išiasu, astmi in prehladu z bioenergetskimi masažami bo v nedeljo, 13. t. m., ob 9. uri v Domu na Brdini, Proseška 109, OpCine. Sledijo praktični prikazi. Vabljeni. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo danes, 7. decembra, srečanje s pisateljem in publicistom prof. Andrejem Capudrom ob izidu njegove najnovejše knjige MOZAIK SVOBODE. Srečanje bo v SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IMiH T* Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal Jutri, 8. decembra, ob 16.00 - Abonma red G OBVESTILO ŠPORTNIM IN KULTURNIM ORGANIZACIJAM TER DRUŠTVOM Publiest sprejema voščila za tradicionalne božične in novoletne strani na Primorskem dnevniku DO 10. DECEMBRA na tel. št. 7796688 ali pa neposredno v uradih v Ul. Montecchi 6, lil. nadstr., od 8.30 do 17. ure vsak dan, razen v soboto in nedeljo. :: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, dr. Alesani, Ul. Carducci, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. ii PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v Četrtek, 10. t.m. na društveni veCer v predavalnico knjižnice v ulici Croce. Vlado KlemSe bo predvajal diapozitive o krožni poti pod Mont Blancom, Aldo Rupel pa o kajakaškem spustu po Vipavi. VeCer bo ob 20.30. Vabljeni. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV V SOVODNJAH vabi na tretje predavanje o problemih pri vzgoji otrok. Predavanje bo jutri ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo dr. Vili SCuka. 7.12.1991 7.12.1992 Ob prvi obletnici smrti naše drage IVANKE FABJAN vd. ŠKERK dHu se je z žalostjo v srcih spominjajo otroci z družinami, vnuki in pravnuki Gorica, 7.decembra 1992 Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete. Začetek ob 20.30. KD PRIMORSKO priredi PEVSKI DRUŽABNI VECER v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v Srenj skl hiši v Mackoljah. Nastopila bosta MePZ Primorsko in kot gost večera MePZ Societa Alpina delle Giulie - CAI iz Trsta. Toplo vabljeni! ZSKD vabi na SEMINAR O LJUBITELJSKI KULTURI, ki bo v Gorici v Dijaškem domu v nedeljo, 13. decembra, ob 10. uri. KAMEN... razstava kamnitih izdelkov mladih domačih ustvarjalcev v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini oc decembra. 11. do 13. KINO ARISTON - 15.30-17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Altman. EKCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 “La bella e la bestia”. Produkcija Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in invemo«. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Ossessione d‘amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE IH - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. GRATTACIELO - 17.30, 19.40, 22.00 »Ragazze Vincenti«, i. Madonna, Gena Davis. MIGNON - 15.30, 17.10, 18.50,20.30, 22.15 »Guai in famiglia#. EDEN »Tutto 15.30, 22.15 dentro fino in fondo» , porn.,. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Basic instinct«.; i. Michael Douglas, Sharon Stone. Prepovedano mladini pod 14. letom. LUMIERE - 18.20, 22.00: »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. 24.00 »Casablanca«. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Taxisti di notte« r. Jim Jarmusch, r. Roberto Benigni, Wynona Ryder. RADIO - 15.30, 21.30 »II succhiatore della rosa« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Danes, PONEDELJEK, 7 decembra 1992 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.49- Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 4.45 Jutri, TOREK, B.decembra 1992 BREZM. SPOČETJE VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje, zračni tlak 1004,2 mb raste, veter 22 km na uro južni, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7. decembra , do nedelje, 13. decembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998). OPCINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Fargo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPCINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Fargo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Notna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. RAZNA OBVESTILA SPI - ZVEZA UPOKOJENCEV CGIL bo zbirala na vseh svojih sedežih denar za nakup oblačil za 200 otrok iz Bosne, ki so nastanjeni v zbirnem centru v Postojni. V Skednju zbiramo denar na sedežu zveze v Ul. Servola 30 v uradnih urah. PRIMOTOR KLUB vabi vse člane in simpatizerje na družabno večerjo danes, 7. t. m., ob 20.30 v baru pri dolinski telovadnici. ZSKD ponuja tečaj kitare -rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil Nevio in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igraj bo ansambel Happy Dav. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak veCer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekajjprostih mest - pohitite! OBČINA DEVIN-NABREZINA obvešča interesente, ki so že dvignili besedilo javnega razpisa selekcije za namestitev enega geometra (6. funk. kval.) za določen čas, da se obrnejo na Urad za osebje (soba St. 2) in da dvignejo popravljeno besedilo razpisa. Rok oddaje proseni za pripustitev na navedeno selekcijo bo potekel dne 12. 12. 1992 ob 11.30. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 se dva tečaja: tečaj osnovne infor- 61 ga bo kitarist lavcic. Za informacije matike MS DOS 5 windows (40 ur) in tečaj windows (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. ROD MODREGA VALA TRST- GORICA vabi na 39. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 13. t. m., ob 10. uri na Bukovju v Steverjanu. MALI OGLASI BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. Toči belo in cmo vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Zvonko OstrouSka v Zagradcu. Toči belo in Cmo vino. SONJA STRAIN je odprla osmico v Mackoljah, Križpot 84. OSMICO je odprl Josip Pangerc po domače Pepi Petrine v Dolini st. 480. OSMICA je odprta v Koludrovici vsako soboto in nedeljo. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. OSMICO ima odprto Just Škerlj - Salež 44. NUDIM lekcije iz angleščine in matematike, tel. na St. 416953. NUDIM lekcije iz matematike, kemije in angleščine. Tel. na St. (040) 380810. V VARSTVO sprejmem otroka na svoj dom ali na otrokovem domu, najraje iz okolice Križa, Nabrežine, Proseka. Tel. na St. 220662. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na St. (040) 228834. PRODAJAM malo rabljen otroški voziček peg perego, nahrbtnik za otroka do treh let in obleke za enoletnega otroka. Tel. (040) 772155. BELO POSTELJICO, otroški voziček, mizo za povijanje, otroški sedež za avtomobil prodam. Tel. na st. 228659. AVTORSKE slike prodam zaradi selitve. Tel. na St. 229347. PRODAM audi 80 18S, sivosrebme barve, letnik oktober 89, prevoženih 36.000 km. Tel. na St. 226207. FIAT IVECO dayli 35.8 v dobrem stanju prodam za 7.000.000 lir. Tel. na št. 228695. PRODAM debelo repo, tel. od 19. do 21. ure na St. 226322. ■ PODARIM tri srčkane mlade kužke nizke rasti. Tel. na St. 213592 od 8.30 do 13.00 ali 15.30 do 19.00. PRISPEVKI V spomin na Vojka Bandelja daruje Nadja Ivančič 50.000 lir za SPDT. Zbrani na predstavi dramske skupine Kraški dom v društvu Rovte Kolonkovec darujejo 40.000 lir za Dramsko skupino Kraški dom. V spomin na Vojka Bandlja darujeta Eda in Vinko Milic 50.000 lir za SPDT. V spomin na dragega Vojka Bandlja daruje družina Kufersin 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Vojka Bandlja daruje Edi z družino 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Angela Daneva daruje družina 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na pok. Ivana Cianija in Jožefo Bandelj darujeta Anica in Bruna Ciani (Kontovel 287) 100.000 lir za popravilo kontovelske cerkve. Primmki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ponedeljek, 7. decembra 1992 SLOVENIJA VOLITVE 1992 Zmage in porazi Krščanski demokrati so za spremljanje volitev angažirali okrog 600 aktivistov - Liberalni demokrati so bili presenečeni nad lastnim uspehom - Prva razmišljanja o novi vladi Novinarji Republike smo predsedniške kandidate in nekatere politične stranke spremljali od začetka do konca nedeljskega volilnega dne, pa še do zgodnjih ponedeljkovih jutranjih ur. 2e ob desetih zvečer se je pričelo tiskovno središče v Cankarjevem domu spreminjati v mravljišče, v katerem so se gnetli nervozni novinarji in vse bolj vzradoščeni ali vse bolj poparjeni politiki, odvisno od tega, kateri Stanki so pripadali. Proti polnoči se je temperatura v dvorani pričela dvigovati, klimatske razmere v njej so postajale neznosne, koncentracija alkoholnih hlapov in vonjav prepotenih teles pa je presegla mejo zdravega življenja. V Sloveniji se je zagotovo pričelo največje rajanje po koncu lanske razglasitve samostojnosti in neodvisnosti. Dopoldanski del dneva pa je kazal bolj resno podobo. Krščanskodemokratski predsedniški kandidat Ivo Bizjak je volil v viharju. Pot do njegovega volišča v Zgornji Beli pri Preddvoru so zapirala podrta drevesa in odtrgane veje, ki so ležale na cesti, po kateri je drla voda. Bizjak je v spremstvu družine in strankinih funkcionarjev prišel na volišče ob pol desetih dopoldan. Po tem, ko je izpolnil volilne lističe, je spregovoril nekaj besed s krajani, zadostil zvedavosti novinarskih mikrofonov in se napotil k maši v farno cerkev v Preddvoru. »Moram reči«, je pripovedoval Republikinemu novinarju, »da sem nocoj dobro spal in da sem tudi dobro razpoložen. Veseli me tudi, da mi ne bo treba preveč govoriti, ker imajo danes drugi besedo. Sicer pa računam na tak izzid, ki bo ugoden zame, se pravi, da bo pri- šlo do drugega kroga.« Ob devetih zvečer, ko je najresnejši tekmec Milana Kučana zvedel za prve rezultate predsedniških volitev, pa je bil prav tako zadovoljen kot dopoldan: »Ne čutim se poraženega. Zadovoljen sem zato, ker vsi podatki kažejo, da mi je uspelo dobiti tiste glasove, ki sem jih pričakoval. Me pa čudi, da so drugi kandidati, razen Kučana dobili tako malo glasov, dosti manj kot jih bodo dobile njihove stranke. Sam sem dokazal, da politiko jemljem resno, dobil sem veliko podporo in računam, da bo to dobro izhodišče, da na nek način ostanem v politiki. V tem trenutku pa o drugem krogu ne razmišljam.« Štab SKD je včeraj ves dan deloval v restavraciji Ljubljanski dvor, kjer je vsaki dve uri skliceval novinarske konference. Krščanski demokrati so Volitve so se pričele (Foto:Srdon Živulovič/TRIO) Hočem biti le profesor Tik preden si sinoči zaprli volišča, je predsednik SDP Slovenije Ciril Ribičič prebral svojo odstopno izjavo. Edini razlog za ta korak je, kot je pojasnil, to, da »noče biti več politik, ki gostuje na Pravni fakulteti, temveč narobe,« napovedal pa ga je že julija letos. Se naprej pa je pripravljen pomagati pri nadaljnjem procesu združevanja demokratične levice, pri uresničitvi volilnega uspeha SDP in Združene liste v parlamentu, če bi bil vanj seveda izvoljen. Ribičič je še dodal, da si je ta trenutek za odstop izbral zato, ker »ni hotel škodovati uspehu stranke na volitvah in ker noče, da bi bila ta odločitev odvisna od volilnega uspeha«. Podpredsednik stranke Borut Pahor je povedal, da Ribičičev odhod s čela stranke nima nobene povezave z volilnimi izidi in tudi sicer motivi niso bili politični. V štirinajstih dneh bo predsedstvo stranke določilo vršilca dolžnosti predsednika, po volitvah in analizi rezultatov pa bodo sprožili Bivši predsednik SDP Ciril Ribičič (Foto:J.S./TRIO) postopke za izvolitev celotnega strankarskega vodstva. Do izvolitve novega predsednika ima Ciril Ribičič vsa pooblastila pri vodenju stranke. Neuradno smo zvedeli, da je menda Ciril Ribičič odstopil tudi zato, ker žeti pomagati pri SDP-jevskem projektu združevanja levih strank in povečati možnosti za vstop SDP v prihodnjo novo vladno koalicijo. V stranki pričakujejo, da se bo ta projekt pričel izvajati kmalu po volitvah, dinamika povezovanja pa naj bi bila odvisna tudi od tega, kako se bodo posamezne stranke levice odrezale na volitvah. Ob tem pa naj bi se voditelji levih strank že dogovorih, da morebitne nove stranke Združene levice ne bi vodil nihče od predsednikov zdajšnjih levih strank. Sicer pa opazovalci menijo, da bi morali iskati novega predsednika SDP ah Združene levice med politiki mlajše generacije. V zvezi s tem se največkrat omenja ime dosedanjega poslanca SDP Boruta Pahorja. Sef volilnega štaba Združene liste Dušan Kumer je na tiskovni konferenci povedal, da so po njihovi oceni volitve potekale normalno, s terena pa so jih njihovi zaupniki obvestili o nekaj zlorabah agitacije v cerkvah. Včeraj dopoldne se je to menda zgodilo v ljubljanski draveljski cerkvi in v Trbovljah. veljali za eno od najbolje obveščenih strank, saj je 600 njihovih aktivistov spremljalo dogajanje na 2 odstotkih vseh volišč. Prav zato so krščanski demokrati pričeli novinarje seznanjati s svojimi volilnimi rezultati že okoli 21. ure. Popoldan pa so navedli nekaj zgovornih podatkov o poteku njihove volilne kampanje. Tako je vodja volilnega štaba SKD povedal, da so strankini prvaki obiskali 62 slovenskih občin, prevozili okoli 30.000 kilometrov, nagovorili približno 60.000 volilcev, stranka pa je tik pred volitvami natisnila 10.000 različnih plakatov, pripravila 10 televizijskih spotov in 700-krat predvajala radijska propagandna sporočila. Ob 19. uri se je z novinarji srečal predsednik SKD Lojze Peterle. Novinarjem je prenesel tri pomembna stališča. Tako je v zvezi z odstopom Cirila Ribičiča menil, da je v SDP očitno prevladala ocena, da njihova stranka s starim vodstvom ne bi mogla biti najboljši partner v možnih koalicijskih pogajanjih z drugimi strankami. O sklepanju novih vladnih koalicij pa je Peterle dejal, da bo SKD pri tem upoštevala dva kriterija, soglasje koalicijskih partnerjev o vladnem programu in zanesljivost članov koalicije. »Menimo, da SDP teh kriterijev ne izpolnjuje, prav tako ne Slovenska nacionalna stranka in tudi Demokratska stranka bi jih zelo težko izpolnjevala.,« je zaključil Peterle. Predsednik SKD je tudi zavrnil desni radikalizem, o katerem meni, da je le odgovor na levi'radikalizem. Oba pa vodita v polom. Takoj po zaprtju volišč smo se zglasili v volilnem štabu Liberal-no-demokratske stranke v Ljubljani, kjer je bilo zelo spokojno vzdušje, saj smo tam našli le nekaj strankarskih ljudi. Slavko Gaber je dejal, da se pri njih pravzaprav ne dogaja nič posebnega, razen seveda, da bodo zmagali, čemur primerno je tudi razpoloženje. Po njihovih začasnih rezultatih so bili že takrat povsod po Sloveniji na prvem mestu. Ob desetih zvečer pa je moral generalni sekretar LDS priznati, da uspeh stranke preseneča celo njene funkcionarje: »Prvi neuradni rezultati so za našo stranko celo boljši, kot smo pričakovali. Vsekakor smo pre- dvidevali, da bomo zmagali, saj so na to opozarjale vse raziskave javnega mnenja. Bili bi presenečeni, če se to ne bi zgodilo.« Golobič tudi ni skrival zadovoljstva nad nizkimi odstotki, ki so jih vSlilci dodelili demokratom: »Demokrati bodo na koncu najbrž le nekoli višje uvrščeni, kot so sedaj. Z veseljem ugotavljamo, da se jim njihova zadnja akcija, ki je bila po našem mnenju močno nekorektna, ni obrestovala. Prej se je zgodilo nasprotno. Očitno je, da so razmere napačno ocenjevali in da so tudi napačno zastavili volilno kampanjo.« Prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je bil nad visokimi odstotki liberalnh demokratov zelo presenečen in je napovedujoči se uspeh LDS pripisoval naklonjenosti volilcev do nekaterih posameznikov iz te stranke. Čudil se je tudi uspehu lastne stranke, »ki je v treh tednih prehitela deset slovenskih strank«. Rpdobnik je zato napovedal, da SLS na prihodnjih volitvah ne bo imela nobene resne konkurence. Okrog 19. ure smo obiskali sedež Demokratske stranke in tudi tam se ni dogajalo nič pretresljivega. Zbralo se je le nekaj kandidatov demokratov za državni zbor, ki so modrovali predvsem o poteku volilne kampani-je konkurenčnih strank. Ob tej uri je prišel tudi predsedniški kandidat Jelko Kacin, ki je ocenil volilni dan za precej mirnega, z izjemo dogodka v njegovem Kranju. »Moj župan Vitomir Gros bo žal tudi po teh volitvah še vedno župan v mojem mestu in me bo tako povsod spravljal v zadrego,« je dejal Kacin. Sicer je govoril predvsem o predsedniških volitvah. Zanj je bilo sinoči ključno vprašanje, ali je predsedniškemu favoritu, kot je dejal, uspelo zbrati 51 odstotkov glasov ali ne. Zanimalo ga je tudi, koliko odstotkov glasov je uspelo zbrati Ivanu Bizjaku, kajti menil je, da je Bizjak na nek način ideološki protikandidat Milanu Kučanu. Dodal je še, da se je Bizjak izjemno trudil, da bi dobil nekdanje glasove volilcev Krambergerja. Gre pravzaprav za 20 odstotkov glasov, ki, če jih ni dobil, pomenijo zanj in za SKD poraz. Kacin je ocenil, da imajo demokrati lepe možnosti, da pridejo v parlament. Premier Janez Drnovšek (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Ivan Bizjak (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) Na sedežu Slovenske nacionalne stranke, kjer je tudi volilni štab s skromnim pisarniškim interierjem in enim računalnikom, je bilo vzdušje lagodno, brez pretirane živčnosti. Na sedežu stranke je bil zbran le kakšen ducat članov, vključno z materjo Zmaga Jeličniča, ki so glasno komentirali novico, da je povodenj v Zasavju odnesla most, češ, da bo slovenska oblast prej postavila hiše za begunce, kakor pa v poplavnih območjih zgradila trdne mostove. Zmago Jeličnič je povedal, da verjame v javnomnenjske raziskave, ki njegovi stranki obetajo, da bo postala parlamentarna stranka z okrog petimi poslanci v državnem zboru. V primeru volilnega uspeha pa je pripravljen stopiti v koalicijo z vsako stranko, ki bi bila pripravljena delovati v dobrobit Slovenije. Na očitke, da v njegovi stranki ni dovolj strokovnjakov, da bi lahko postala resna parlamentarna frakcija, pa pravi, da ima SNS dovolj simpatizerjev in strokovnja- MIREN POTEK VOLITEV i Delegacije zadovoljne Slovenske volitve dokaz demokracije v državi Jana Petkovšek LJUBLJANA Nedeljske volitve so spremljale tudi delegacije parlamentarcev iz Švedske, Poljske, Turčije, Italije in Hrvaške ter predstavniki makedonske stranke VMRO-DPMNE. Ti so na tiskovni konferenci povedali, da so volitve potekale brez zapletov, res svobodno in demokratično. Ob tem so poudarili, da so bili povabila Slovenije na spremljanje volitev še posebej veseli zato, ker so si tako lahko pridobili izkušnje za predčasne volitve, ki bodo v Makedoniji najverjetneje že prihodnjo pomlad. Makedonski gostje so obiskali dve volišči, na katerih sta volila predsedniška kandidata Alenka Zagar-Slana in Ivo Bizjak. O poteku volitev je spregovorila tudi predstavnica liberalne stranke švedskega parlamenta Ignela Maren-son, ki je dejala,, da so volitve potekale brez večjih incidentov, razen v Kranju, kjer je volil predstavnik Liberalne stranke Vitomir Gros. Turška parlamentarna delegacija je obiskala štiri volišča. Ugotovila je, da so bile voli- tve demokratične in da je bila zagotovljena tajnost voljenja. Izvedbo volitev je na 15 voliščih v bližini Ljubljane in na Primorskem spremljala poljska parlamentarna delegacija, ki je bila s potekom volitev prav tako zadovoljna. Svoje vtise so predstavili tudi italijanski parlamentarci. Dopoldne so obiskali nekaj volišč v Ljubljani, popoldne pa so bili na voliščih v Kopru. Povsod so volitve minile brez posebnosti. Hrvaška delegacija je obiskala volilna mesta v Žalcu, Celju, Velenju in na Ravnah na Koroškem. Po besedah vodje delegacije, predsednika sabora Žarka Domijana, so bile volitve dobro pripravljene in so potekale brez težav. Opazili so le dve manjši pomanjkljivosti, vendar so ju takoj odpravili. Predstavnik hrvaške delegacije Andrija Hebrang je ob zaključku konference za Republiko dejal, da so težnje skrajnih desničarjev, ki se pojavljajo v Sloveniji, prav gotovo prehodnega značaja, ter da bosta Slovenija in Hrvaška lahko še krepili dvostranske odnose. Ignela Marenson je spoznala Vitomirja Grosa (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) Volišča so se ob 19.uri zapla in začelo se je štetje (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) kov v drugih strankah. Sicer pa je bil Zmago Jelinčič močno zadovoljen že kmalu po sinočnji 8. uri, ko je pričel dobivati prve podatke o volilnih rezultatih. Simpatizerji stranke so mu iz vseh koncev Slovenije pričeli sporočati, da se je pričela uvrščati med prve tri najmočnejše stranke. Sicer pa je bilo mogoče sinoči že slišati prve napovedi o tem, kako naj bi bila sestavljena nova slovenska vlada. Krščanski demokrati koalicije z liberalnimi demokrati ne izključujejo, opozarjajo pa, da obema strankama v parlamentu ne bi uspelo zbrati 51-odstotne večine. Malo je verjetno, da bi razliko glasov h krščansko-liberalni vladni koaliciji prispevala le ena sama stranka. Ne zato, ker takšne stranke ne bi bilo, ampak zato, ker bi tretji partner -kdorkoli bi že to bil -zagotovo spremenil ideološko strukturo vlade v prid LDS ali SKD. Tako lahko pričakujemo, da bi obe veliki stranki, če bi njuna dvostranska pogajanja uspela, povabili v vladno koalicijo dve manjši stranki, eno z leve in drugo z desne strani parlamentarnega loka. Volitve uspele LJUBLJANA - O vtisih z vohtev so spregovoriti tudi predstavniki opazovalne skupine parlamenta Sveta Evrope, ki so v Slovenijo pripotovati na povabilo predsednika slovenske skupščne Franceta Bučarja. V preteklih letih so spremljali volitve v več državah, ne samo novih demokratičnih, pač pa tudi v tistih, kjer so imeti z volitvami težave. Povabilo Slovenije je bilo toliko bolj dobrodošlo, saj se poteguje za vstop v Svet Evrope. Parlamentarci, katere vodi britanski predstavnik Dudley Smith, so obiskali več volišč po Sloveniji. Povedati so, da so bila vsa volišča, ki so jih obiskati, pravočasno odprta in da so volitve potekale zelo mimo in brez incidentov. »Očitno se je Slovenija na volitve dobro pripravila«, je izjavil Smith, saj so bile tehnično izjemno dobro in profesionalno pripravlje- ne. Volitve so bile demo-kratične, votilcem je bila zagotovljena tajnost nji' hovega odločanja. Ljudje so biti zelo mirni in spr°" ščeni. Po podatkih, ki 80 jih prejeti do popoldanskih ur, je bila volilu3 udeležba zelo visok3. Opazovati so menili, da se je volitev udeležilo ce-lo do 80 odstotkov volilcev. »Volitve, ki so bile g*6-de na naše sedanje izkušnje pripravljene izjernU0 dobro, bodo prav gotov° pomagale pri oblikovanju dobrega vtisa o Sloveniji8’ je dejal Smith. Po njeg0' vem mnenju za vstop Slovenije v Svet Evrope z3" prav gotovo ne bo mkap\ Snih težav. »Slovenija by verjetno tako že maja pu hodnje leto postala 28. niča te evropske organi^3 rije. Slovenija je očitno ^ dosegla zrelost, s pdppjf takih volitev pa bi b1 lahko zadovoljna vsa> država«, so poudari evropski parlamentarca^ RUSIJA / PO KONGRESU POSLANCEV Jelcin na robu prepada Aleksander S. Terehin _____EVROPA / OBOROŽENE SILE_ Pakt NATO brez denarja? V nevarnosti posodobitev vojske Barbara Kramžar MOSKVA - Tajno glasovanje na sedmem Kongresu ljudskih poslancev Ruske federacije o ustavnih spremembah je kul-rninacija poslanskega foruma. Konservativna večina je za las zgrešila potrebni dve tretjini glasov, da bi izglasovala ustavne spremembe, ki bi Jelcina praktično spremenile v čisto simbolno državno figuro. Tesen izid glasovanja opozarja, da je izvršna oblast s tem pravzaprav izvojevala Pirovo zmago. Čeprav kongres še ni končan, se morata Jelcin in njegov aparat nad rezultati glasovanja globoko zamisliti. Pohtična peščena ura se namreč vidno izteka. Pri ključnih predlogih za spremembo ustave »parlament daje soglasje na imenovanje in odstop predsednika vlade in ključnih ministrov«. Opozicija je od potrebnih 694 zbrala 690 glasov, pri dopolnilu »parlament daje soglasje na obti-kovanje ministrstev in uradov« pa je manjkal samo en glas. Glasovanje o dopolnilu »imenovanje ključnih oseb administracije s soglasjem parlamenta« je bilo neveljavno iz (sumljivih) tehničnih razlogov. Jelcin se razglasitve volilnih rezultatov ni ude-težil, kot da bi se izida sramoval. Čeprav so napove- di v politiki kočljive, tvegajmo izjavo, da takšen izid glasovanja na sedmem kongresu pomeni pravzaprav uvod v izgubo oblasti Borisa Jelcina, ki nima pretirane izbire. Spomnimo se, kako je bil izvoljen prvi vsenarodno izvoljeni predsednik Rusije. Volilci tedaj niso glasovati toliko za Jelcina kot proti tedanjemu ko-mandno-administrativne-mu sistemu KP SZ. Jelcin je bil za tiste čase dobesedno poosebljenje boja proti oblasti. Zdaj celoten politični zemljevid postaja vse bolj »normalen«. Predsednik se približuje ničelni politični točki, na kateri se začne normalno politično odštevanje in od katere se začenja tudi normalno, neobremenjeno razmišljanje potencialnih volilcev. Jelcin tako na eni strani izgublja karizmo upornika, po drugi pa se krepi povsem legalna opozicija, če seveda računamo, da je kongres resnično vsenarodno izvoljen najvišji organ oblasti v državi. Logika volilnih izidov sedmega kongresa pomeni, da Jelcin s tem, ko je obdržal predsedniška polnomočja nad imenovanjem in delovanjem izvršne oblasti, prevzema tudi izključno odgovornost. Na dlani je, da bo opozicija do aprilskega osmega kongresa ljudskih poslancev dobila prepričljivo večino somišljenikov in da bodo tedaj volilni rezultati absolutno drugačni, brez dvoma za Jelcina vsestransko neugodni. Ni izključeno, da se bo predsednik kot ruski Pinochet iz takega položaja nekaj časa reševal z uvedbo diktature in z izrednimi ukrepi skušal za večino naroda doseči vsaj delno blaginjo. Domneva o »parlamentarni monarhiji« se ob takšnih predpostavkah vse bolj nagiba v prid »predsedniške hunte«. Jelcin zdaj nima ustrezne socialne in politične baze, zato bi lahko pomladi 1993 izgubil oblast, če bi bil pasiven. Verski spopad vlndjp A Y O D H Y A -»Takšna dejanja so v velikem nasprotju z vero in dejanji hinduizma in vseh velikih ver,« je izjavil indijski predsednik Shar-ma, potem ko je v nedeljo več tisoč hindujskih ekstremistov napadlo in deloma porušilo mošejo v Ayodhyji. Strah pred spopadi med hindujci in muslimani se je povečal v vsej Indiji, dogodki pa so povzročiti tudi padec vlade v najbolj naseljeni državi Uttar Pradesh. Sredi dneva je množica ljudi zavzela svetišče in s krampi in kladivi porušila kupole, policija in politični ter verski vodje pa so dogajanje nemočno opazovali. Ena oseba je bila mrtva, več pa je bilo ranjenih. Zrušil se je vrh stavbe, simbol, ki razdvaja obe skupnosti v Indiji že več kot ' 50 let. Hindujci zagotavljajo, da je mošeja v Ayodhyji zgrajena na ruševinah templja, posvečenega bogu Ramu, ki naj bi se tu rodil, pozneje pa ga je porušil mongolski vladar Babar in v 16. stoletju zgradil mošejo. (AFP) Načrti severnoatlantske zveze, da bi se po koncu hladne vojne iz vojaškega ščita proti ruskemu sovražniku spremenila v gasilca majhnih umazanih vojn, so v nevarnosti, še preden so jih začeti uresničevati. Nekatere od šestnajstih članic zveze Nato že napovedujejo, da zaradi krčenja obrambnih stroškov ne bodo plačale svojega deleža pri ustanavljanju sil za hitro posredovanje. Nizozemska in Belgija nočeta plačevati, Kanada pa je celo izjavila, da bo iz Evrope umaknila svoje vojake. To se dogaja samo mesec dni po ustanovitvi prve enote za hitro posredovanje s sto tisoč vojaki v nemškem Bielefeldu. Ce so poročila iz finančnih središč evropskih in ameriških držav resnična, so hud udarec za krizna žarišča v evropskem preddverju, kakršen je nevarni balkanski konflikt. Zahodnoevropska unija, ki jo kot evropsko vojsko ponuja predvsem Francija, še ni dovolj organizirana, da bi lahko nadomestila zvezo Nato in se sama soočila z verjetnim širjenjem balkanske vojne na jug, kaj šele z naraščajočo jedrsko nevarnostjo v nekdanjih sovjetskih republikah ali z morebitnimi novimi spori evropskega vzhoda. Dolgoročno pa bi lahko Evropi celo koristila slabitev moči severnoatlantske zveze, ki jo je že pred sedanjimi težavami napovedal Bill Clinton, ko je v predvolilni tekmi zahteval zmanjšanje števila ameriških vojakov v Evropi. Z umikom Američanov iz Evrope bo stara celina preprosto prisiljena poskrbeti za svojo vojaško enotnost, če se ne bo hotela izgubiti v labirintu nacionalnih egoizmov. Ti grozijo tudi razvitim državam, ne samo Balkanu. Zanj so že sedanje razprave prepozne, pa čeprav je bližnja zveza Nato še vedno najmočnejša vojaška zveza sveta. Sovjetsko letalo Antonov ni več nevarnost paktu NATO (Foto FaH) SRBIJA / VOLILNE ZDRAHE Panič še vedno priljubljen, čeprav ne sme kandidirati na predsedniških volitvah __ Dragan Perkovič BEOGRAD - Čeprav je rhovno sodišče r^zvelja-v^° sklep republiške volil-p6 komisije, ki je Milanu aniču onemogočila kan-idiranje za predsednika i j)e- je danes republiška V° ilna komisija ostala pri sv°jem. Očitno je Miloše-Vic sPoznal, da je Panič Prenevaren nasprotnik in a se ne bi kazalo spuščati z njim v predvolilno bitko. Milan Panič je dva tedna pred volitvami še vedno eden najpopularnejših politikov v Srbiji, še bolj pa v Cmi gori. Povsem jasno je, da je razen Dobriče Cosiča edini tukajšnji politik, ki bi lahko ogrozil Miloševiča. Podpira ga tudi vsa srbska demokratična opozicija. Tako je na mesto predsednika Srbije kandidiral tudi Vuk Draškovič le za primer, če bi propadla Paničeva kandidatura. Panič se sicer lahko ponovno pritoži, a izid ni zanesljiv. Tudi opozicijske stranke se lahko odločijo za bojkot zdaj že vnaprej znanih rezultatov. Očitno oblasti v Srbiji ne bo mogoče zamenjati po mirni poti. Srbski volilni in socialni golaž a la Miloševič BEOGRAD - Srbska oblast je svoji °Poziciji podarila izredne volitve. Se G)6 6. or8anizirala referendum z razlago, ’ a ni drugega načina, če hočemo spre-1 nujne amandmaje za razpis predča-nih volitev«. Referendum sicer ni spel, Miloševič pa je bil prisiljen svojo p ^postaviti preverjanju. D .^08|avitne metode vladajoče SPS za y0j. bivanje volilcev so pred izrednimi p Pvami posredne. Pojdimo po vrsti. tavp6 'S0 in niti približno ne zago-C >i° standarda, ki so ga državljani P .!|e Vajeni. Veliko število ljudi si svoje obr ° . e plemeniti z velikanskimi deveStlru’ 1^ jih nudijo zasebne banke za C 1Z?° varčevanje (14-odstotne mese-resti). Pri depozitu 800 nemških Cno j68** navržejo povprečno mese-Hlarlc C.°’ pri depozitu 2.500 nemških stisk ^ mo8oCe pridelati že kar mini-Vem° Pinco, čeprav je seveda jasno, da tip.. 0 varčevalcev premore tudi višje vloge. rirti . s^a vlada je sprejela zakon, s kate-proji^LA delovna mesta zaposlenih v Pa n °®nji’ dokler trajajo sankcije. Ker l)ndi 0lZT-Oc^nia ne *-eCe’ nekaj sto tisoč čas n 2®° 1 dviga plačo, podarjeni prosti 0PravkUP°rabi za Svercanje ali podobne da dr*6' ^ vsem tem nastaja celo vtis, Potna aVa Hokaterim socialnim slojem četrto^5' Vnetje so oproščeni davka za otitletje 1992. Hkrati pa je prišel denar iz primarne emisije, namenjen poljedelstvu, na ilegalno devizno tržišče. Utvaro, da jim gre dobro, delijo s kmeti tudi upokojenci. Po dolgotrajnem zaostajanju pokojnin se je tudi zanje začelo redno izplačilo, pokojnine pa so za nameček tudi indeksirane. Srečo, da jih sploh dobivajo, bi seveda utegnilo skaliti razglabljanje, kako sploh porabiti vseh 70 nemških mark, kolikor znaša povprečna pokojnina, pa tudi cena zimskih čevljev, ki so že iz mode. Državljani ob takih prijemih verjamejo, da je v primežu sankcij mogoče znosno živeti. Tihotapljenju gledajo skozi prste, če ga že ne spodbujajo, zlasti pri naftnih derivatih. Pičle rezerve nafte so zdaj namenjene predvsem ogrevanju in individualni porabi. Predsednik je naravnost iz hidroelektrarne sporočil radostno novico, da zaradi velikih zalog elektrike lahko ukinejo poseben cenik za porabo, čeprav se je v primerjavi z lani povečala. Te in številne podobne trike uradna televizija ponuja svojemu občinstvu vsak dan med premori, ki sledijo poročilom z bojišč; ta naj bi izzvala novo plimo domoljubja. Ce se vse to ne bo posrečilo, je še zmeraj na voljo velikanski uradniški aparat SPS v prostorih, kjer je nekoč bival aparat Zveze komunistov, ki si cele dneve izmišlja donosne kombinacije in mu pri vsem tem ni prav nič sveto. (Nadežda Gače) HRVAŠKA / NOVINARJI Svetovni kongres PEN za zaščito hrvaških novinarjev V Riu de Janeiru ošvrknili zagrebške oblastnike ZAGREB - Na Hrvaško so končno prispeli odmevi dogajanja na svetovnem kongresu PEN v Riu de Janeiru. Tam je Hrvaška dobila še eno od neprijetnih klofut iz tujine v zadnjem času. Na sestankih vseh odborov, menda pa tudi po kuloarjih, je bila glavna tema naslednji kongres PEN, ki naj bi bil marca prihodnje leto v Dubrovniku. Nekatere nedemokratične tendence na Hrvaškem so bile za delegate ameriškega centra PEN iz New Yorka dovolj, da so zahtevati, naj naslednji kongres ne bo v Dubrovniku. V tem kontekstu so še posebej poudariti, da mediji niso neodvisni, da je bil ukinjen tednik Danas, in omenjali probleme z upravnimi odbori, ki jih Jelena Lovrič je nastavila oblast v Slo-bodni Dalmaciji in v Novem listu. Navedli so tudi »primere« nekaterih novinarjev, ki so jih spričo njihovega kritičnega odnosa do oblasti proglasiti za narodne izdajalce, njihove nastope v tujih medijih pa ocenili za denunciranje Hrvaške. Hrvaški center PEN, ki na vse te obtožbe ni javno reagiral, je bil v Riu obtožen za -dobesedno - hlapčevski odnos do oblasti. Po dolgotrajnih in zelo mučnih razpravah je predsednik hrvaškega PEN na kongresu v Riu vendarle pomiril razburjene strasti. Predvsem je vztrajal pri trditvi, da je bila Hrvaška žrtev hude agresije. Tako bodo na pomlad pisatelji vendarle prišli v Dubrovnik. Počakati je treba samo še njihovo reakcijo na odločitev, da je pokroviteljstvo nad njihovim srečanjem prevzel hrvaški predsednik, na čigar račun je bilo izrečenih obilo pripomb. Kritike penovcev so bile samo še eden od vrste dokazov, da se je v zadnjem času ugled Hrvaške v svetu nevarno omajal. Pred nekaj dnevi so o tem govoriti tudi v hrvaškem saboru, kjer je Vlado Gotovac omenil, da se dogaja nekaj paradoksalnega, saj se »bojazen za Hrvaško spreminja v bojazen pred Hrvaško in v strah pred lastno nemočjo, da bi jo lahko oblikovali svobodno, v skladu z načinom, kakršnega zahteva demokracija.« Ko pa so pred nekaj dnevi Franja Tudmana vprašali, kaj namerava storiti zaradi poplave zaskrbljenih kritik na račun Hrvaške in na njegov osebni račun, je hrvaški predsednik skrajno odločno zatrdil, da ugled Hrvaške narašča in da še nikoli ni bil večji. Videti pa je, da so sporočilo iz Ria razumeti tudi v vladni stranki, od koder zdaj nenadoma prihajajo trditve, da je svoboda medijev neločji-va od demokracije in da nikakor ni treba reagirati preostro takoj, ko kak novinar komu stopi na žulj. Očitno je treba samo od besed preiti k dejanjem. NEW YORK - Tako se sprašuje New York Times, potem ko je ameriški predsednik George Bush dal pobudo za operacijo Vrnimo upanje. ZDA naj bi v Somalijo poslale več kot 28.000 vojakov, ki bodo varovali dostavo humanitarne pomoči lačnim v tej državi, čeprav Somalija uradno sploh ni zaprosila za pomoč. V anketi, ki jo je objavil Newsweek v soboto in je zajela 602 anketiranca, se je dve tretjini vprašanih strinjalo z Bushovo odločitvijo, mnenja pa so deljena glede vprašanja, ati naj ameriški vojaki skrbijo le za razdelitev humanitarne pomoči ali pa bi morali pomagati tudi pri zagotavljanju reda in politične stabilnosti. Dve tretjini anketirancev je bilo mnenja, da bi izvedba operacije Vrnimo upanje povečala verjetnost napotitve ameriških vojakov tudi v BiH. Dvanajst držav, med njimi tudi Turčija, bo sodelovalo v tej operaciji s svojimi vojaškimi enotami, trnški zunanji minister Hikmet Cetin pa je izjavil, da bo njegova vlada zahtevala pooblastila za pridružitev enotam ZN v BiH ati kateri drugi nekdanji jugoslovanski republiki. (Reuter) Orožje ni prispelo v Bosno KUVAJT - Kuvajtčan, pri katerem so našli cel arzenal orožja, od granat pa do sodobnih avtomatskih pušk in celo protiletalski top, je policiji dejal, da jih je nameraval poslati v Bosno Muslimanom; to je v soboto sporočil kuvajtski notranji minister. Policisti so odkriti več skladišč orožja, razporejenih na različnih predelih kuvajtskega glavnega mesta, večina pod zemljo. Orožje je v glavnem sovjetske izdelave, nekaj pa ga je tudi iz Jordanije. (Reuter) NOVICE Zakaj Somalija namesto Bosne? SARAJEVO - Televizija bosanskih Srbov je v soboto zvečer pokazala posnetke, na katerih srbski vojaki korakajo skozi Otes. Mesto so Srbi zavzeti po večdnevnih hudih bojih, obstreljevati pa so tudi poti, po katerih so bežali ljudje iz Otesa in sosednjih vasi. Vojaški viri v Sarajevu sporočajo, da so pri tem ubiti najmanj sto civilistov. Ta del mesta je bil doslej pod nadzorom HVO, v zadnjih dneh pa so se zanj borile enote HVO in vojske BiH. Prekinjene so tudi vse telefonske zveze v Sarajevu, večji del mesta pa je tudi brez električne energije. (Hina) Protest poveljstva vojske BiH pri Unproforju Srbi zavzeli Otes SARAJEVO - Vojska BiH ima zanesljive in preverjene podatke, da so 4. decembra dovolili prečkati stezo sarajevskega letališča šestim tankom srbske vojske, piše v protestu, ki ga je namestnik načelnika štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil BiH Stjepan Hriber poslal poveljstvu Unproforja. V protestu je še zapisano, da so enote Unproforja s tem dejanjem neposredno pomagale agresorju pri osvajalnem delovanju, saj so biti tanki namenjeni v Otes. Naslednji dan so Srbi to naselje zavzeti. Hriber opozarja, da je vojska BiH seznanjena s tem, da se sile Unproforja, nastanjene v Bihaču, pripravljajo na odhod. Evakuacijo naj bi izvedli na večkratno zahtevo srbske strani, s tem pa bi po njegovem mnenju pomagati agresorjevi rušilni politiki. (STA) Iran ne pristaja na obtožbe ZN NIKOZIJA - Iranski skupščinski komite zagovarja državni islamski sodni sistem in meni, da pristransko poročilo ZN ne bo povzročilo sprememb v državi. Parlamentarna komisija za zunanje zadeve je pripravljena sprejeti katero koti neodvisno skupino, da bi ugotovila, kakšno je stanje na področju človekovih pravic, je v soboto sporočila državna informativna agencija. Komite ZN za socialne in humanitarne zadeve je v svojem poročilu, ki ga je objavil v petek, obtožil Iran zaradi velikega števila usmrtitev in mučenj ter nezadovoljive sodne administracije in omejitev svobode govora. Taka pristranska sodba Iranu onemogoča insti-tucionalizacijo islamskega prava in spodkopava neodvisnost in suverenost države, je zapisano v iranskem odgovoru komiteju ZN. Komite ZN je lani zavrnil večletno resolucijo proti Iranu, vendar jo je obnovil, ker Iran ni dovolil obiska prejšnji skupini strokovnjakov za človekove pravice. (Reuter) DOMAČI ŠPORT DANES PONEDELJEK, 7. DECEMBRA 1992 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.00 na Proseku, dom Ervatti: Jadran Farco - Ste-fanel DEŽELNI MLADINCI 19.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Cicibona basket; 21.00 na Proseku, dom Ervatti: Bor Radenska - Servolana ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.15 v Standrežu: Valprapor Vini Pintar - Acli Ronchi MLADINKE 19.30 v Gorici: Libertas Gorizia - Posojilnica Sovodnje NARASCAJNICE 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Imsa - Sagrado JUTRI TOREK, 8. DECEMBRA 1992 ODBOJKA MOŠKA C1 LIGA 18.30 v Padovi, palača Tre Pini: Petrarca Padova -Valprapor Imsa ZENSKA Gl LIGA 18.00 v Trstu, na Alturi: Altura Omse - Bor Tom-bolini drinks; 18.00 na Opčinah: Koimpex - Fontane TV MOŠKA C2 LIGA 17.30 v Musi, Ul. dello Šport: Mossa Candolini -01ympia CDR; 21.00 v Sacilu, športna palača: Libertas sacile - Bor; 21.00 v Porcii, Ul. delle Risorgive: Domovip Porcia - Sloga ŽENSKA C2 LIGA 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Kmečka banka MOŠKA D LIGA 19.00 v Sovodnjah: SoCa Sobema - Zaule Rabuiese ZENSKA D LIGA 20.15 na Opčinah: Koimpex - Paluzza; 20.30 v Trstu, Sola Suvich: Bor Friulexport - Albatros System Spilimbergo 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici, Slovenski Športni center: 01ympia - SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje KOŠARKA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori - Sokol NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje- Varmo 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Bregh - Domio DEŽELNI MLADINCI 10:30 v Gorivi, UL. Baiamonti: Juventina - San Sergio NAJMLAJSI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Como MOŠKA C-1 LIGA / POGOVOR S KAPETANOM Valprapor Imsa išče novi točki Charro najbrž z nepopolno postavo DEŽELNE LIGE / V C-2 LIG1SOKOL INDULES — KMEČKA BANKA Največje zanimanje za deibi v Nabrežini Pri moških vsi trije slovenski klubi gostujejo - V D ligi Sočani računajo na novo zmago, pri dekletih borovke s prvim Aleksander Koren Odbojkarji Valpra-porja Imsa bodo v jutrišnjem 6. kolu prvenstva C-1 lige gostovali v Padovi pri mladinski vrsti prvoligaša Charro, ki je na mladinskem področju eno boljših društev v Italiji. Ekipa Petrarca je v dosedanjih petih kolih zbrala samo štiri točke, vendar pa je lahko ta podatek varljiv. Treba je namreč vedeti, da PadovCani ne igrajo vedno z isto postavo. Včasih namreč nastopajo z ekipo iz takoimenova-ne »junior leageu«, v kateri igrajo že zelo dobri davjsetletniki, vCasih pa s kombinirano postavo. Tekme prvenstva »junior league« so obvezno pred tekmami članov, prvoli-gac Charro pa bo jutri igral v Rimu proti Laziu, iz tega naj bi sledilo, da bodo Goričani jutri naleteli na ...slabšo različico padovskega moštva. »Ce bi Charro v C-*L ligi vedno nastopal z ekipo »junior league« bi verjetno zmagal prvenstvo brez izgubljenega niza«, nam je povedal eden stebrov Valprapora Imsa Aleš Feri, ki pri samih 21 letih zavzema v moštvu dvojno odgovorno vlogo kapetana in sprejemalca-tolkača. »S padovskimi dvajsetletniki smo v prijateljski Aleš Feri tekmi igrali že pred pričetkom prvenstva, vem pa, da najmanj dva njihova igralca ta čas že stalno igrata s člansko postavo, tako da ju proti nam v vsakem primeru zanesljivo ne bo na igrišču.« Tako uspešnega pričetka sezone vsekakor niste pričakovali, smo vprašali Ferija. »Ne, res ne, saj je treba vedeti, da vsi, razen Sta-bileja, prvič nastopamo v državni ligi. Smo pa bili pred prvenstvom optimisti, kajti že pripravljalne tekme so pokazale našo moC, posebno velja to za turnir v Trstu, ko smo premagali tržaškega B-2 ligaša CUS. Mislim, da je zdaj že jasno, da imamo v tej ligi dobre možnosti.« Razmišljate mogoče celo o napredovanju? »Treba je biti realisti. Smo novinci, stvari se lahko tudi zasukajo na slabše. Moram pa reči, da smo s psihološkega vidika v zelo ugodnem položaju. Naš položaj lahko gradimo od tekme do tekme in nam ni treba razmišljati za vnaprej, Lani v C-2 ligi je bilo obratno; vedeli smo, da moramo napredovati za vsako ceno, zato nam je bilo pri srcu dosti težje. Kaj bolj točnega o tem, kakšne so naše prave možnosti, pa bo mogoCe vedeti šele po prvem delu sezone.« Katera je bila vaša doslej najboljša tekma in kateri nasprotnik vas je najbolj namučil? »Noventa Padovana me je s fizičnega vidika impresionirala, tudi Montecchio ni bil slab. Najbolje pa smo igrali prav proti Noventi Pado-vani.« Katera je bila do zdaj vaša glavna odlika? »Zdi se mi, da je najbolje deloval sprejem, zato pa je tudi napad učinkovit, moramo pa še izboljšati tehniko bloka, saj ta pogojuje tudi našo igro v obrambi. Se vedno pa se nam prepogosto dogaja tudi, da popusti koncentracija.« V torek bo najvažnejša tekma tega kola v Nabrežini, kjer bo na sporedu ženski tretjeli-gaški derbi med Sokolom Indules in Kmečko banko. Obe ekipi se poznata izredno dobro in zato nimata kaj skrivati. Tudi gledalci in navijači bi morali napolniti tribune, Čeprav bo tekma med tednom. V nabrežinskem taboru stanje ni najboljše. Odsotne bodo namreč Jana DrasiC zaradi bolezni, Betty Vižintin zaradi službenih obveznosti in Lara Lupine zaradi poškodbe. Tako bo imel Jerončič (to je njegov prvi pravi derbi) na razpolago le osem igralk. Vseeno pa je optimist:»Do zdaj smo v petih kolih igrali že s tremi najboljšimi ekipami in enkrat celo zmagali. V prejšnjem kolu proti Gemoni pa smo igrali izredno solidno. Ce ponovimo tak nastop, bo rezultat gotovo dober.« Ce je pri Sokolu stanje slabo, pa je pri Kmečki banki še slabše. Tu je namreč poškodovanih pet igralk, dve igralki pa sploh ne trenirata in hodita samo na tekme. Zato se med tednom znajde na treningih le 4 ali 5 igralk, v takih pogojih pa ne moreš dobro pripraviti ekipe. Ta teden je konCno poskusila trenirati Raf- faela Zavadlav, vendar je njen nastop v torek še vprašljiv. Lara Vižintin zato ne obljublja ničesar: »Ne moremo pričakovati veliko, saj smo še vedno v zelo nepopolni postavi. Rivalstvo s Sokolom pa je moCna motivacija, da bomo v torek dale vse od sebe in zapustile čim-boljši vtis. Vemo pa, da je Sokol dobra ekipa, ki ima izredno dober servis in igra tudi hitro igro, ki je mi sedaj nikakor ne moremo vaditi.« Za izjavo pa smo vprašali tudi Savino Žbogar, ki je odbojkarsko zrasla prav v nabrežinskem klubu:»Čeprav že nekaj let ne igram ^ri Sokolu, sem še vedno vezana na to društvo. Na drugi strani mreže bom tudi srečala nekaj prijateljic, zato bo ta tekma zame posebno občutena in verjetno ne bom mogla igrati sproščeno. O zmagovalcu je težko dajati napovedi, vendar mislim, da Ce igramo kot znamo, lahko zmagamo. Upam, da bo tudi navijanje gledalcev športno in korektno.« V moški C-2 ligi čakajo vse tri naše šesterke težka gostovanja. Se najlažje delo bo verjetno imela goriška 01ympia, ki igra v Moši proti ekipi, ki ima enako število točk kot Goričani.Gre za izkušeno ekipo s starejšimi igralci, ki igrajo precej umazano odbojko. Zato morajo igralci Dlympie paziti, da se ne prilagodijo njihovemu načinu igranja. Ce bodo uveljavili svoj ritem igre in igrali predvsem na moč, ne bi smeli imeti težav, da dosežejo novo zmago.. Na dolgo gostovanje v Porcio se odpravljajo slogaši. Tudi Porcia je novinec v ligi, saj je lani napredovala iz D lige. S Slogo so se tako lani dvakrat srečali in obakrat zmagali. V letošnjem prvenstvu pa imajo sedaj enako število točk kot Sloga. Tekma zato vsekakor ne bo lahka. Slogaši so se nanjo dobro pripravili, a na treningih iz službenih ali drugačnih obveznosti niso bili vedno vsi prisotni. Se težja naloga čaka borovce. Odpravili se bodo namreč v Sacile in igrali proti Libertasu, ki je trenutno drugi na lestvici z enim samim porazom (izgubil je le proti Cremcaffeju). To je izkušena ekipa, ki dela zelo malo napak in zna izkoristiti vsako nasprotnikovo. Letos je med drugim odpravila že ostala naša predstavnika Slogo in 01ympio. Pri Boru so trenirali vsi razen Ceresarija, ki ima težave s kolenom in je zato tudi njegov nastop vprašljiv. Drugače pa je vzdušje v ekipi kljub petim porazom zelo dobro. V moški D ligi igra SoCa Sobema doma proti tržaški ekipi Zaule, ki je letos novinec v ligi. Tvorijo jo predvsem mladi igralci, letos pa so se okrepili še z Tognonom, ki je pred tem nekaj let igral v C-2 ligi pri Rozzo-lu. Sočani so na tej tekmi vsekakor favoriti in so tudi dobro pripravljeni. V ženski konkurenci naše šesterke ne bodo imele lahkega dela. Koimpex igra doma proti Paluzzi, ki ima doslej enako število točk kot slogašice. V vrstah Koimpexa so vse igralke zdrave, zato pričakujejo dober nastop. V prejšnjem kolu so pokazale, da so fizično in tehnično enakovredne boljšim ekipam v ligi-manjka pa jim več samozavesti in izkušenosti-Morale pa bodo tudi obdržati koncentracijo skozi celo tekmo in ne popustiti v ključnih trenutkih. Bor Friulexporj igra doma proti vodilni ekipi iz Spilimberga. Ta ekipa je novinec v ligi, ki se je do zdaj izredno dobro odrezal. Gotovo pa ni nepremagljiva ekipa, zato morajo borovke poskusiti zmagati. Tokrat igrajo v popolni postavi, edino nastop Irene Vidali je Se vprašljiv. V ženski C-1 ligi Koimpex doma z enim od favoritov Bor Tombolini Drinks pri zadnjeuvrščeni Alturi Omse V ženski C-1 ligi bo Koimpex na Opčinah gostil Fontane iz Trevisa, v gosteh, a prav tako na Tržaškem, pa bodo nastopila dekleta Bora Tombolini drinks (na sliki posnetek z derbija), ki jih v telovadnici šole Don Milani čaka mestni derbi z ekipo Altura Omse. Ekipo Supermercati Colpo grosso iz Fontane so pred pričetkom sezone uvrščali med glavne favorite za napredovanje, to pa je lahko za slogašice motiv več, da z zmago popravijo dosedanji slab vtis. »Naših želj po visoki uvrstitvi ne skrivamo«, nam je zaupal odbornik Conada Antonio Di Donato. »Lansko ekipo smo obnovili 50-odstotno, mislim pa, da novinke v ekipi pomenijo okrepitev. Ena od dveh igralk, ki smo jih najeli od Mogliana, se je na primer igranju v A-2 ligi odpovedala samo zaradi študijskih obveznosti. Od Kennedyja smo dobili podajaCico Visentinijevo, naša lanska režiserka pe je šla igrat v Rovigo, prav tako v C-1 ligo.« Prava moC Fontana je sicer še neznanka, saj se je v dosedanjih petih kolih pomeril z vsemi najslabšimi nasprotniki, v ligi proti moCnemu Kennedyju pa je doma nepričakovano izgubil. »Ta poraz jemljemo kot spodrsljaj, zato pa smo toliko bolj trdno namenjeni zmagati tudi na Opčinah, Čeprav prihajamo v Trst globoko pretreseni zaradi nenadne smrti našega športnega direktorja Bresolina, očeta ene od igralk, ki ga je zadela kap v noCi po tekmi prejšnjega kola«, je še povedal Di Donato. V derbiju z Alturo stojijo borovke pred tehnično lažjim nastopom od nekaterih dosedanjih, zato pa je mogoCe njihov položaj težji s psihološkega vidka. Menda prvič letos bodo namreč nastopile v vlogi favoritinj, kar je rezultat dosedanjih nespornih uspehov pomlajene Sorejeve šesterke. Kljub temu, da je Altura Omse še brez toCk, si njen mladi trener Fulvio Hovannesian pred tekmo ne dela prevelikih skrbi. »Čeprav je od standardne postave, ki je lani napredovala iz C-2 lige, ostala v bistvu le podajaCica De Cecco in so nas vsi imeli za pepelko v ligi, nas ni doslej noben nasprotnik potolkel. Izgubili smo sicer vse tekme, a ne igramo slabo, ozračje v ekipi pa je kljub vsemu dobro. Izboljšali smo tudi sprejem servisa in z zaupanjem pričakujemo prvi uspeh. Derbi je pač posebna tekma, zato se vnaprej res ne mislimo predati«, pravi trener Alture. Borovke, ki bodo predvidoma igrale v popolni postavi (nared je zdaj tudi Gustinijeva), nasprotnika torej ne smejo podcenjevati, ostajajo pa vsekakor favoritinje. INTERVJU / NAS TRENER V PROFESIONALNEM ODBOJKARSKEM SVETU Maiko Kalc: Treniranje na najvišjem nivoju za vsakogar izredna izkušnja iz vseh vidikov Naša odbojka mora iti v korak s časom, združiti moči in se profesionalizirati Andrej Maver Marko Kalc je edini odbojkarski trener, ki se je formiral pri nas v zamejstvu in se zdaj preizkuša v vrhunski profesionalni odbojki. Po diplomi visoke šole za telesno kulturo ISEF v Rimu in dveletnem treniranju pri matičnem klubu Bor, je letos poleti sprejel nov izziv: v Firencah je postal drugi trener ženske ekipe Fio-rentina Volley, ki nastopa v A2 ligi in trenutno zaseda odlično 2. mesto na lestvici. Ker ta konec tedna ni na sporedu prvenstvenih tekem in nekaj dni ni imel nobenih klubskih obveznosti, je prišel na obisk v Trst. To smo izkoristili, da smo z njim pripravili kratek intervju. Vpr.: Kako si se sploh odločil za trenerski poklic in še prej za študij ISEF? Odg.: Odbojka mi je bila vedno všeč, saj sem bil najprej igralec pri Boru. Pri sedemnajstih letih pa sem že bil pomožni trener ekipe Bor Friulexport, ki je v prvenstvu Under 18 postala državni podprvak. Moram reči, da mi je že to dogajanje dalo izredno motivacijo in navdušenje, da sem nato izbral tak študij. Tudi med tistim obdobjem treh let, ko sem študiral v Rimu, sem začel spoznavati vrhunsko odbojko, saj sem postal pomožni trener rimskega A2 ligaša. Nato sem dve leti bil v Trstu in treniral pri Boru in verjetno bi tu tudi ostal, če bi dobil mesto profesorja telesne vzgoje v šoli. Ker pa nisem dobil mesta in ker sem dobil več ponudb za profesionalno treniranje, sem sklenil, da se poskusim v tem, kar je bila moja najveCja ambicija. Vpr.: Imaš zdaj še kakšne višje ambicije? Ti ta poklic daje dovolj zadoščenj? Kaj ti nudi iz profesionalnega vidika? Odg.: Moja pot se pravzaprav šele začenja. Zdaj hočem doseCi Cim-boljše rezultate in postati trener v Al ligi. Rezultati so odvisni tudi od kluba, od strukture v klubu, posebno ekonomske. Ce so ti pogoji dobri (in v mojem klubu so) in če delaš dobro, si lahko brez skrbi. V tem poklicu vsekakor tvegaš veliko: lahko dobiš veliko ali pa veliko zgubiš. Toda, Ce ne tvegaš, ne moreš ničesar pridobiti. To delo mi daje velikansko zadoščenje, ki nikakor ni samo športno. Tu si v špici odbojkarskega dogajanja, stalno si v stiku z najboljšimi. Delaš na mednarodnem nivoju, tekmuješ na mednarodnih turnirjih, imaš stike s tujimi strokovnjaki. Tu se tudi ogromno naučiš, pravzaprav se moraš učiti, da si vedno na tekočem, tega uCenja pa ni nikoli konec. Mnogo se naučiš iz tehničnega, pa tudi iz humanega vidika. Zame je na primer čudovito, da imam v ekipi Peruanko Cerve-ro, ki je v Seulu odigrala olimpijski finale. Potem igra z nami še 22-letna Američanka Adams, ki je že in bo še igrala za ameriško reprezentanco, pa tudi Italijanka Fabiana Mele, ki je s Teodoro osvojila štiri državna naslova. Vpr.: Kakšne pa so največje razlike v delu, če primerjaš A ligo z našo stvarnostjo? Odg.: Naj večja razlika je verjetno v količini dela. Treniramo namreč vedno dvakrat na dan, tako da imamo od 8 do 10 treningov na teden. Veliko delamo z utežmi, da je fizična priprava boljša in da igralke lahko zdržijo večje napore. Dosti boljše pa so vse strukture (zdravniška, znanstvena,...) Tudi z mladinsko ekipo, za katero sem odgovoren, treniramo petkrat ali šestkrat na teden. Tam je seveda dosti večja možnost selekcije, zato igralke, ki takih pogojev ne sprejmejo, zamenjamo z drugimi. Vse pa igrajo z ambicijami, da bi prišle čim više. Nekaj je tudi takih, ki bodo kmalu zaigrale v prvi ekipi. Vpr.: Kako pa gledaš na trenutno situacijo odbojke pri nas? Imaš še stike oziroma si še kako vezan na svoje matično društvo? Odg.: Osebno sem močno navezan na Bor. In tudi svojo izkušnjo vidim kot neko investicijo iz znanstvenega vidika, da prinesem nekaj veC v svoj klub. Absolutno pa je treba tudi pri nas ustvariti figuro profesionalca v športu. Dobiti moramo profesionalnega trenerja, ki vodi delo v ekipi in ustvari organizirano tehnično strukturo v klubu. Tu v zamejstvu pa mora biti cilj ustvariti neko selekcijo boljših igralk, neko združeno ekipo. Društva pa naj načrtno gradijo naraščaj za to ekipo. Vodstva klubov se morajo sporazumeti za neko varianto, da ta cilj dosežemo. To je edina možna pot do rezultatov. Najprej je treba seveda dobiti primerno finančno kritje, nato strukturo s štabom visoko kvalificiranih ljudi. Trener mora biti profesionalec, ostali pa vsaj polprofesionalci, tudi igralke, da je možno izvesti večji volumen dela. Struktura okrog ekipe mora biti racionalizirana. Ustvariti je treba tudi petletne programe, katerih se vsi držijo in za katere vsi delajo. Mora obstajati neka piramidalna struktura vseh klubov z raznimi trenerji, ki vodijo posamezne klube. Eden pa mora to delo organizirati in koordinirati. Vpr.: Misliš, da je sedaj to izvedljivo? Odg.: Mora biti izvedljivo. To je cilj, ki ga morajo zasledovati vsa društva, da dosežemo primeren rezultat. Šport se namreč spreminja, se profesionalizira in se bo vedno bolj, mi pa ne smemo zaostati. Vsi se ne zavedajo važnosti športa iz socialno političnega vidika, pa tudi kot nositelja vrednot manjšine. Do podobnega sporazuma med klubi mora priti, potrebno pa je tudi veliko dobre volje. Moj sedanji klub v Firencah je lahko primer. Za nastop v A2 ligi sodeluje namreč 5 druš' tev, ki so prej nastopaj? avtonomno in so me° seboj tekmovali v nižji*1 ligah. Zdaj gojijo se vedno svoje aktivnost1-prvi cilj zanje pa je dej0 z mlajšimi, da zgradi)0 igralke za prvo ekipo. Vpr.: Se misliš kda) preizkusiti tudi v moSk* odbojki? Odg.: Začel sem z zen sko odbojko, ker je p1; nas ta razvitejša in tud številčno močnejša. Zdaj je moj cilj doseči mak51 mum pri ženskah in potem morda preizkus1 tudi z moškimi, kjer j, konkurenca med trene1^ še večja. Treba pa ) povedati, da je kvalij6 v ženski A2 ligi vedU^ višja. Zato je na primer tekmovanju za italijajj ski pokal izpadlo 5 p jv ^ ligašev, ki so izgubi*1 ekipami iz A2 lige. Tu ^ ženska odbojka pa nasploh razvija. AU1 ričanka Adams na P)■ mer udari žogo na vlS1 3 m in 20 cm, kar je PTg cej tudi za fante. *f*ea5 moške odbojke pri jj 8 pa mislim, da je nu) predvsem za ustvari au)6 trenerskih in °uu,"jj niških kadrov. Zara številčne omejenosti F, mislim, da je tu zdru . tev moči še nujnejša pri dekletih. . \e Vpr.: Tvoja izkuSnj torej pozitivna? ^ to Odg.: Vsekakor. Z tudi mladim trener) svetujem naj posku J dokler imajo se 0 možnosti. To je izre fi koristno za. vsak°a ^ potem pa se itak *al v vrnejo kadarko*1 matično društvo vedno obogateni z pomembno izkušnjo- NOGOMET Ponedeljek, 7. decembra 1992 PROMOCIJSKA LIGA /Vil. KOLU Nezaslužen poraz Primorja Juventina: izredna volja Standrežci so proti Roioneseju celo zastreljali 2 enajstmetrovki Edvin Bevk Primorje - Lucinico 1:2 (1:1) STRELCA: v 19’ Miclaucich, v 30’ in 89’ Clarig. PRIMORJE: Babich, Luxa, Milani, Stoka, Trampuš, Savarin, Tul, Miclaucich, De Marco, Crevatin, Antoni. IZKLJUČEN: v 29’ Milani. Primorje je prav v poslednji minuti nezasluženo klonilo proti ekipi iz Lucinica. Čeprav so ProseCani dober del tekme zaradi izključitve Milanija igrali v desetih, so predvsem v drugem delu srečanja gospodarili na igrišču in ustvarili vrsto zelo ugodnih priložnosti. Kot vedno je bil najbolj aktiven Miclaucich, ki je poskušal sam realizirati ali pa je podajal soigralcem, ki so bili v boljšem položaju. ProseCani so bili nekoliko v težavah v obrambi, saj sta bila nasprotnikova napadalca precej hitra. Prvo nevarnejšo priložnost smo zabeležili že v tretji minuti, ko je Miclaucich iz prostega strela zaposlil nasprotnikovega vratarja. Slednji je žogo odbil do Trampuša, ki je ponovno zadel vratarja, ta pa je žogo tokrat ubranil. Domačini so nadzorovali igro, medtem ko so gostje skušali s hitrimi protinapadi presenetiti branilce Primorja. RdeCerumeni so prešli v vodstvo v 19. minuti: De Marco je s strelom z desnega krila zadel Prečko, do žoge se je prvi prebil Miclaucich, ki je prehitel vse nasprotnikove branilce, in poslal žogo v mrežo. Pri tem se je tudi laže Poškodoval, vendar se je Po nekaj minutah vrnil na igrišče. Toda deset minut kasneje so gostje 9speli izenačiti. Sodnik )e zaradi namernega Prekrška izključil Milanija in dosodil pro-sj-i strel ob robu kazen-skega prostora domačinov, branilec Lucinica je streljal, a ne preveč n®y^rn°’ žoga pa se je pdbila ob proseškega tgralca in tako ugnala vratarja Babicha, ki je nemočno gledal žogo, ki je končala v mrežo. Do °nca polčasa je bilo srečanje še vedno hitro, a brez večjih priložnosti. V nadaljevanju se je rtem nekoliko upoea-7 vendar sopobudo še ecmo imeli domačini, ki so kmalu zapravili lepo P 1 ožnost z De Marcom, Ja-o5al,"r„d„"S,‘ Nato so poskusili rj ?ni, Miclaucich . akrat) in ponovno De ie »Ci°’P brez uspeha. Ko ep. Tedalo, da se bosta n * .razsli pri neodloCe- na naSU-’ pa 80 8ostie stili bnljsi način izkori-kazp Pfost* strel z roba natf~ ,Sa Prostora in z gli ^Cnim strelom dose-TuvagWiti zadetek. 1:1 (0^Una ‘ Trivignano Bl^Š.LTLCt: V 7°’ K uzdU,’ v 80’ Peteani ChSEvTINA: Pascolat, Sas««. 'SnTi braida r°’ Cecotti, Juvem"nreCem°. da si je Zanesliivn zaPravila ?astrel ai°-Zmag°- saj je tr°vki 3 dve enajstme-en° v j ®n° v prvem in °bakrat i ^em polčasu, a 9t’ ko )e bil izid še 1. AMATERSKA LIGA Nova zmaga kriške Vesne Zarja: slab vtis Bazovci niso zadovoljili LESTVICE i m**,. ■ Krevatin (Primorje) med prodorom proti golu nasprotnika (Foto Križmančič) neodločen 0:0. Zatem pa so še gostje povedli... Marsikoga bi tak razplet spravil na kolena. Prav zato so lahko v štan-dreškem taboru zadovoljni: ekipa je namreč pokazala izredno voljo, homogenost, sposobnost, da tudi v težkih trenutkih ne popusti, ne izgubi glave, nadaljuje s svojo igro, kar je bilo na koncu tudi poplačano. Če pri tem še upoštevamo, da je bil teren težak, da je sodnik dokaj slabo sodil (sicer za oboje), da je ekipa nastopila v okrnjeni postavi, in nenazadnje, da je bil Trivignano... prvi na lestvici, razlogov za zadovoljstvo res ne manjka. V prvih 10 minutah se je Juventina sicer znašla v težavah, kar je nekje tudi opravičljivo: manjkali so poškodovani Tabaj ter diskvalificirani Kovic, Bastiani in Kavs. Zaradi tega so nekateri morali prevzeti mesto, na katerem običajno ne igrajo, a v ekipo so vskočili drugi, ki bolj malo nastopajo. Zatem pa so se le znašli, vseskozi so imeli pobudo v rokah ter tudi nekaj pri-lonosti. Najlepša se je ponudila Trevisanu pet minut pred iztekom polčasa, ko je streljal z bele točke, vendar je vratar žogo ubranil. V drugem polčasu se je v istem položaju znašel Braida, a njegov strel z enajstih metrov je le zatresel prečko. Takoj zatem so gostje povedli. Kot smo dejali, Standrežcem to ni vzelo poguma. Ponovno so se spravili v napad in si izborili strel iz kota. Žoga je končala sredi terena, kjer je do nje prišel Peteani, ki je trenutek prej zamenjal Peršoljo, ter premagal vratarja gostov. Tudi po golu je Juventina imela še nekaj priložnosti, vendar je teren dejansko zaustavljal vsako žogo, a izkazal se je tudi vratar Trivignana, ki je rešil svoja vrata. Velja še povedati, da so gostje igrali zelo trdo, na sreCo pa ni prišlo do nobene poškodbe. Pri Juventini si pohvalo zasluži zlasti Cecotti, ki je bilprava duša in srce ekipe: tokrat je bil dejansko sam v napadu, ker so se se ostali pomaknili bolj v ozadje kot ponavadi. San Marco - Vesna 0:1 (0:0) STRELEC: Sambaldi v 80’ VESNA. Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Kriscjak, Nonis, Castello, Candotti (v 85’ Košuta), Bertoli, Sigur. Vesna je dosegla svojo Četrto zaporedno zmago, tokrat na težkem igrišču San Marca. V prvih 45 minutah sta si bili ekipi enakovredni, v drugem polčasu pa so Križani odločno pritisnili v napadu in deset minut pred končnim žvižgom dosegli zadetek. Prva resna priložnost tekme se je ponudila domačinom, ko se je Matcovich znašel sam pred vratarjem Zemanekom, ki pa je odlično posegel. V drugem polčasu je tekma postala bolj borbena, blaten teren pa ni dopuščal prave kontrole nad žogo . Križani so težišče svoje igre pomaknili nekoliko nekoliko naprej in so domačine zaustavljali že na sredini (priložnosti sta imela Bertoldu in Sigur). Ko je že zgledalo, da se bo srečanje končalo brez zadetkov, je Sambaldi z glavo zatresel mrežo. V zadnjih minutah so domačini skušali izenačiti, vendar se je obramba Vesne dobro držala. (S.K.) Zarja - Torreanese 0:0 ZARJA: Milani (v 14’ KoCevar), Donaggio, Štrukelj, Ferluga, Antonie, Marassi, Speranza, Damjan Fonda, Egon Fonda, Tognetti, De Micheli. V poprečni tekmi proti Torreaneseju je Zarja iztržila le točko. Tudi tokrat je igrala pod svojimi sposobnostmi in zapustila (z redkimi izjemami) slab vtis. Povedati je treba, da so gostje predvajali zelo »umazan« nogomet s številnimi prekrški, nekaterimi tudi zelo grobimi, ki pa jih sodnik ni ustrezno kaznoval. V prvem polčasu so Bazovci igrali precej obrambno, tako da so imeli gostje premoč, vendar so le enkrat nevarno streljali proti domačim vratom. KoCevar, ki je moral zamenjati poškodovanega Milanija, pa je odločno posegel in strel ubranil. V drugem polčasu pa so Bazovci odločno pritisnili in se večkrat tudi nevarno približali nasprotnim vratom, toda vsakokrat je bil vratar gostov na mestu. Nekajkrat pa je tudi pristranski sodnik na nerazumljiv način zaustavil pobudo domačih napadalcev, tako da je izid vse do konca ostal nespremenjen. (Big) H 2. AMATERSKA LIGA /Vil. KOLU V nezanimivi, a enakovredni tekmi točka za Kras Sovodenjci zasluženo odpravili solidni Roianese O pritisku Sovodenjcev najbolje priča podatek, da so nasprotniki ostali z igralcema manj - Brežani niso igrali zaradi izredno blatnega in razmočenega igrišča v Poggiu in sedaj imajo že dve tekmi v zaostanku ELITNA AMATERSKA UGA SKUPINA B IZIDI 11. KOLA Gemonese - Monfalcone 0:0 San Daniele - Cussignacco 0:0 San Giovanni - San Canzian 2:1 San Seigio - Serenissima 3:2 Itala S. Marco - Gradese 2:0 Ronchi - Sacilese 0:2 Pro Gorizia - Tamai 3:1 Fontanafredda - Porcia 1:0 VRSTNI RED: Pro Gorizia 17, Fontanafredda 16, Tamai in Sacilese 15, Gradese, Ronchi in Porcia 13, Cussignacco, San Daniele in Gemonese 12, Itala S. Marco in San Sergio 8, San Canzian in Monfalcone 7, San Giovanni 4, Serenissima 2. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Tamai - Porcia; Sacilese - Pro Gorizia; Gradese - Ronchi; Serenissima - Itala S. Marco; San Canzian - San Sergio; Cussignacco - San Giovanni; Monfalcone -San Daniele; Gemonese - Fontanafredda. PROMOCIJSKA UGA SKUPINA B IZIDI 11. KOLA Primorje - Lucinico 1:2 Valnatisone - Ruda 2:1 Fortitudo - Flumignano 1:3 Gonars - Costalunga 1:1 Pro FiumiCello - Aquileia 1:1 San Luigi - Cormonese 2:0 Varmo - Union 1:1 Trivignano - Juventina 1:1 VRSTNI RED: San Luigi in Trivignano 16, Juventina 15, Aquileia 14, Ruda in Fortitudo 13, Cormonese, Gonars in Lucinico 11, Flumignano in Valnatisone 10, Pro Fiumicello 9, Costalunga 7, Union 6, Primorje in Varmo 5. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Union - Juventina; Cormonese - Varmo; Aquileia - San Luigi; Costalunga - Pro Fiumicello; Flumignano - Gonars; Ruda - Fortitudo; Lucinico - Valnatisone; Primorje -Trivignano. 1. AMATERSKA UGA SKUPINA B IZIDI 11. KOLA Opicina - Mossa 1:4 Staranzano - Cividalese 3:0 Romans - Piedimonte 0:0 Ponziana - Turriaco 2:1 Portuale - Edile 1:1 Zarja - Torreanese 0:0 Isonzo - Villanova 2:1 Sistiana - Vesna 0:1 VRSTNI RED: Ponziana 18, Staranzano 17, Mossa 16, Vesna 15, Zarja 12, Torreanese in Cividalese 11, Turriaco in Pro Romans 10, Portuale, Sistiana, Edile in Isonzo 9, Opicina 8, Villanova in Piedimonte 6. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Villanova - Vesna; Torreanese - Isonzo; Edile - Zarja; Turriaco -•Portuale; Piedimonte - Ponziana; Cividalese -Romans; Mossa - Staranzano; Opicina - Sistiana. 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D damino - Kras 1:1 (0:1) KRAS: Rebec, Sirotti, Massai, Suc, Castro, Norbedo, Fadda, Spazapan, Rotta (Pitacco), Božic, Drioli. STRELEC ZA KRAS: Apazapan v 25. muniti. V dokaj nezanimivi, vendar pa enakovredni tekmi so Krašovci proti Caminu iztržili točko. Po priložnostih bi sicer morda zaslužili nekaj vec, po drugi strani pa bi se zanje lahko tudi slabše končalo, saj jim je sodnik priznal gol, ki ga je Spazapan dosegel iz Off-sidea. Igralci pa tega Miklavževega darila (ob tem velja povedati, da domačini ob vodečem golu gostov niso niti najmanj protestirali) niso v celoti izkoristili, saj so domači s 3. napadalcem v dragem polčasu prevzeli pobudo in goste potisnili na njihovo polovico igrišča, vendar pa si večjih priložnosti niso ustvarili. Tudi do izenačujočega gola so prišli bolj po zaslugi obrambe Krasa, kot pa po lastni. Po prostem strelu je namreč Fadda nerodno zadel žogo in jo preusmeril v lastno mrežo. V končnici tekme so imeli igralci Krasa še dve priložnosti: najprej jo je zamudil Božic, nato pa je dobro streljal Spazapan, vendar je vratar njegov strel ubranil. Po prikazani igri je neodločen izid še najpra-viCnejši, pri Krasu pa zasluži pohvalo za nekaj izvrstnih obramb vratar Rebec in Božic zaradi požrtvovalnosti. Morsano - Primorec SKUPINA F Sovodnje - Roianese 1:0 (0:0) STRELEC: Luisa v 85’ SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin, Zotti, Grillo, Devetak, F. Sambo, Fajt (v 80’ E. Sambo), Luisa (v 90’ D, Vižintin), M. Vižintin, Bizaj. Sovodenjci so zaceli precej pazljivo, saj je Roianese solidna ekipa. Zato so igrali bolj strnjeno in se zanašali na hitre kombinacije dveh, treh igralcev. Predvsem zanesljivi so bili na sredini, kjer so s Flaviom Sambo, Fajtom, Zottijem in Luiso ustvarili pravi zid. Gonilna sila ekipe pa je bil Luisa, a ostali trije so se po potrebi vključevali tudi v napad, a brez nepotrebnega tveganja. Malo pred iztekom prvega polčasa se je priložnost ponudila Bizaju, vendar je vratar žogo odbil. V 2. polčasu so Sovodnjeci še povišali ritem, svojo igro pa so raztegnili po vsem terenu, metem ko so v uvodnem delu, kot smo dejali, igrali bolj strnjeno. Bili so vseskozi pred vrati gostov, ki so vsega skupaj izpeljali tri - štiri protinapade. Napor domačih se je obrestoval. Imeli so vec priložnosti (med drugim se je Roianese rešil na gol Črti po udarcu M. Vižintina z glavo), končno pa so si izborili prosti strel izven kazenskega prostora: Luisa ga je res mojstrsko izvedel in žogo udaril nad živim zidom Breg (posnetek z derbija s Sovodnjami) tokrat ni igral (Foto Križmančič) naravnost v zgornji kot vrat. O pritisku domačih najbolj zgovorno priča podatek, da so gostje v zadnjih desetih minutah zaradi izključitve ostali brez dveh igralcev. Ta teden so Sovodnje zamenjale trenerja. Mesto Module je prevzel 35-letni Cupini, ki je letos opravil trenerski izpit, potem ko je že igral pri Udineseju, Laziu, Bariju in Vicenzi. Poggio - Breg neod. (zaradi blatnega igrišCa) ________TRETJA AMATERSKA LIGA / SRHLJIVKA V DOBERDOBU________ Gaja z zanesljivo in učinkovito igro premagala skromni San Nazario Mladost si je šele v zadnjih sekundah srečanja zagotovila točko San Nazario - Gaja 1:3 (0:0) GAJA: Baxa, Capolino, Aleks Majcen, Giursi, Gabrielli, Gelussi, Biloslavo (v 46’ Neppi), GombaC, Ghiotto, Krajevich, Vengust STRELCI: v 65’ Giursi, v 70’ Vengust, 80’ Neppi. San Nazario sodi med slabše ekipe tega prvenstva in si letos ni zastavil pomembnih ciljev, kot si jih je zastavila gropaj-sko-padriška Gaja, ki je včeraj igrala izredno dobro in požrtvovalno. Zeleno-rumeni so že od vsega začetka pritisnili s trdnim namenom, da odnesejo celotni izkupiček. V prvem polčasu sicer ni padel noben zadetek, kot po navadi pa si je Gaja zapravila štiri stoodstotne priložnosti. V drugem polčasu so gajevci še naprej ogrožali vrata San Nazaria, a kot se v nogometu pogosto dogaja, so prav domačini povedli, tudi po zaslugi sodnika, ki je dosodil zadetek po prekršku nad vratarjem Baxo. Gaja pa se ni predala in tako je po nekaj minutah izenačila po zaslugi Giursija, ki je z glavo preusmeril žogo za hrbet domačega vratarja. Pet minut kasneje pa so naši konCno prešli v vodstvo z Vengustom. Do konca je manjkalo še deset minut, ko so zeleno-rumeni po lepem strelu Neppija zasluženo zaokrožili izid proti ekipi. Vsekakor bi poudarili nezanesljivo sojenje, odsotnost dveh pomembnih igralcev Gaje (Košuta in Subelli), pa še nastop GombaCa, ki je izredno dobro vodil igro. (Kalc) Mladost - CGS 3:3 (1:2) MLADOST: Baldan, Gergolet, M. Argetnin, Marušič, Poropat (Culata), Devetak, Kohal, D. Argentin, Blason, Feresin, Lavrenčič. SrCni bolniki si bodo vejetno zapomnili včerajšnjo takmo Mladosti: gostje so namreč povedli prav v zadnji minuti, po podaljšku pa so Doberdobci le izenačili. Srečanje se je za Doberdohce zaCelo slabo, saj je moral Baldan po naivnih napakah kar dvakrat pobrati usnje iz mreže. Domačini so nadaljevali z zelo slabo igro, Čeprav so zaceli ustvarjati velike priložnosti za zadetek.. Pred iztekom polčasa so z Blasonom le zmanjšali zaostanek, potem pa je sodnik razveljavil zadetek Feresina s prostega strela. V nadaljevanju je Blason celo zastreljal enajstmetrovko nato pa v protinapadu končno premagal vratarja gostov. Po izenačenju je Mladost vseskozi napadala, vendar so prav gostje v zadnji minuti dosegli tretji zadetek. Ko je vse kazalo, da bo Mladost doživela prvi poraz, je Blason s kakih tridesetih metrov poslal usnje naravnost v zgornji kot vrat. SKUPINA D IZIDI 11. KOLA Aurisina - Romans 0:0 Santamaria - Ronchis 1:2 Castionese - Lestizza 0:0 Morsano - Primorec 1:0 Talmassons - Lavarianese 2:1 damino-Kras 1:1 Bertiolo - Don Bosco 0:2 Zompicchia - Zaule 0:3 VRSTNI RED: Zaule 16, Don Bosco in Santamaria 14, Bertiolo 13, Lavarianese, Primorec, Romans, Aurisina in Talmassons 12, Kras, damino in Morsano 11, Castionese 9, Ronchis in Zompicchia 6, Lestizza 5. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Don Bosco - Zaule; Kras - Bertiolo; Lavarianese - damino; Primorec -Talmassons; Lestizza - Morsano; Ronchis -Castionese; Romans - Santamaria; Aurisina -Zompicchia. SKUPINA F IZIDI 11. KOLA: Audax - Pro Farra 1:1 Poggio - Breg odi. Capriva - Fossalon 1:1 Pieris - Medea 1:1 Villesse - Muggessana 0:0 Moraro - Fincantieri 0:1 Fogliano - Domio 2:2 Sovodnje - Roianese 1:0 VRSTNI RED: Muggesana in Fincantieri 17, Fogliano 15, Pro Farra in Moraro 13, Domio, Medea, Sovodnje in Roianese 12, Fossalon in Capriva 11, Villesse 10, Poggio 6, Pieris 5, Breg 4, Audax 4. Breg dve tekmi manj, Poggio in Domio eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Domio - Roianese; Fincantieri - Fogliano; Muggessana - Moraro; Medea - Villesse; Fossalon - Pieris; Breg - Capriva; Pro Farra - Poggio; Audax - Sovodnje. 3. AMATERSKA UGA SKUPINA E IZIDI 10. KOLA San Vito - Stock 0:0 Grado - Montebello b.r. Union - Don Bosco 1:2 San Nazario - Gaja 1:3 Lelio - Cus 1:2 Romana - Fincantieri 1:0 Mladost - Cgs 3:3 VRSTNI RED: Romana 16, Gaja in Cus 15, Mladost in Fincantieri 14, Stock 13, San Vito 11, Lelio in Cgs 9, Grado 7, San Nazario 6, Montebello in Don Bosco 4, Union 2. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Fincantieri - Cgs; Cus -Romana; Gaja - Lelio; Don Bosco - San Nazario; Montebello - Union; Stock - Grado; San Vito -Mladost. ŠAH / 10. ZAMEJSKO PRVENSTVO IN 6. MEMORIAL ZLATKA JELINČIČA NAMIZNI TENIS / BOGAT KONEC TEDNA Jubilejni naslov zasluženo osvojil mojster Filipovič Najboljši prejeli pokale, vsi pa tudi priznanja ZSŠDI 10. prvenstvo ZSŠDI je osvojil mojster Filipovič (na sliki Foto Križmančič, prvi z desne) V soboto se je v nadvse slavnostnem vzdušju zaključilo 10. jubilejno redno zamejsko šahovsko prvenstvo, veljavno za 6. Memorial Zlatka Jelinčiča, ki ga je tudi tokrat organizirala šahovska komisija pri ZSSDI. Zasluženo prvo mesto je osvojil mojster Božidar Filipovič, ki ni v svoji igri kazal nobenih nihanj. Osvojil je Cisto vse partije, edino šibko točko je imel z državnim drugokategor-nikom Borisom Fabianom, s katerim je spregledal boljšo pozicijo. Filipovič je v neposrednem dvoboju premagal drugouvrščenega mojstra Pina Lakoviča iz Gorice, tretjeuvrščena prof. Draga Bajca in Egona Pertota in seveda tudi še vse ostale. Tretje mesto si delita presenetljivi prof. Drago Bajc in Egon Pertot. Egon Pertot je že osvojil celo vrsto zamejskih prvenstev, že mnoga leta spada v sam vrh deželnega šaha, tokrat pa je igral verjetno malce preveč miroljubno. Izgubil je neposredno srečanje s Filipovičem, od takrat kot pa da bi delno izgubil željo po najvišjih mestih. Zapovrstjo je še remiziral z Dušanom Jelinčičem, z Dragom Bajcem in z Danilom Ukmarjem. Drago Bajc je bil, kot smo že rekli, na tej šahovski preizkušnji odličen. Remiziral je s Pertotom, izgubil pa le srečanji s prvouvršCeni-ma. Peto in šesto mesto si delita odlični mladi goriški šahist, 17-letni državni prvokategornik Jan Bednaržik in državni drugokategornik Boris Fabian. Sedmo mesto je osvojil vedno solidni Filibert BenedetiC, osmo državni drugokategornik Dušan JelinCiC, 9. državni tretjekategornik Danilo Ukmar, 10. pa mladi 11-letni Danilo Bosari, ki si je na tem prvenstvu komaj nabiral izkušnje. Po zaključku turnirja je sledila krajša svečanost. V imenu Zveze slovenskih športnih druš- tev v Italiji, ki je turnir organiziralo, je spregovoril pokrajinski predsednik za Tržaško Livio Valenčič. Najprej je orisal lik šahista, planinca, alpinista in pedagoga Zlatka Jelinčiča, ki je tragično umrl pred šestimi leti v avstrijskih gorah, nato pa se je daljše pomudil pri visoki kvaliteti zamejskega šaha. Dejal je, da mnogo slovenskih zamejskih šahistov spada v sam vrh deželnega šaha, nekateri pa celo v sam vrh šaha v severni Italiji. Valencie je predlagal zanimivo idejo in sicer, da bi se zamejski šahisti udeležili državnega italijanskega ekipnega prvenstva. Po moči vsekakor bi bili sposobni. Seveda tega prvenstva bi se udeležili s konkretno pomočjo Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, po svojem govoru je Livio Valencie nagradil prve tri uvrščene s pokali. Na tem mestu bi omenili lepo gesto Egona Pertota, ki je pokal za 3. mesto, ki si ga je prislužil po Bucholz sistemu, daroval Dragu Bajcu, ki je delil 3. mesto z njim. Vsi ostali so prejeli spominske kolajne, Dušan Jelinčič pa je izročil zmagovalcu Božidarju Filipoviču prehodni pokal Zlatka Jelinčiča. Pokal Zlatka Jelinčiča bo v trajno last prejel tisti šahist, ki bo največkrat zmagal v desetih memorialih Zlatka Jelinčiča. Kot znano, so jih dosedaj odigrali le šest. Dva je osvojil Filipovič, dva je osvojil Pertot, dvakrat pa sta si ta dva šahista delila prvo mesto. Božidar Filipovič se je še zahvalil za prisotnost predstavnikoma ZSSDI Liviu Valenčiču in predsedniku Juriju Kufersi-nu, pohvalil je sežanske šahiste s katerimi zamejski šahisti redno sodelujejo, obenem pa je tudi potrdil ValenCiCeve besede, da kvaliteta je, organizacija pa žal nekoliko šepa. Vsekakor se bo kar se tega tiCe, zadeva še popravila. IZIDI 8. KOLA: Fabian - JelinCiC 1:0, Bajc - Pertot remi, Ukmar - Filipovič 0:1, BenedetiC -Lakovič 0:1, Bednaržik -Bosari 1:0. 9.KOLO: Bosari -Fabian 0:1, Lakovič -Bednaržik 1:0, Filipovič - BendetiC 1:0, Pertot -Ukmar remi; JelinCiC -Bajc 0:1. KONČNI VRSTNI RED 10. ZAMEJSKEGA šahovskega prvenstva ZSSDI: Filipovič 8 točk, Lakovič 7, Bajci in Pertot 6, 5, Bednaržik in Fabian 5, BenedetiC 3, Jelinčič 2, 5, Ukmar 1, 5, Bosari 0. Krašovci v 3-1 ligi poskrbeli za prijetno presenečenje V nižjih ligah manj uspeha V C ligi mlade krasovke naletele na močnejšo ekipo Biserka Simoneta na sobotnem srečanju A lige (Foto Križmančič) Jasna Jurečič MOŠKA B-l LIGA Tekma 4. kola je bila pravi maraton za postavo Krasa Activa. Na krivulji plime in oseke v vojni živcev in napetosti na obeh straneh so naši fantje dobili bitko prvenstva. Svoje goste iz Verone, povratnike iz A-2, so po štiri ure trajajoči borbi spravili na kolena. Tekma v začetku ni obetala srečnega zaključka za krasovce, saj je Igor Milic uvodno srečanje izgubil s tretjim igralcem Verone. Marjan Milic pa ni bil kos njihovemu prvemu igralcu Lonardiju. Pri vodstvu 4:3 za goste se je sreCal Igor Milic z Oltramarijem in izenačil. Tretji Krasov igralec Marjanu Milic pa je nato z zmago spravil na noge občinstvo: tretji set se je namreč zaključil na razliko 22:20. Kras Activa - Verona 5:4 I. Milic - Stecher 2:1 (21:23, 21:18, 11:21) M. Milic - Lonardi 0:2 (12:21, 9:21) Mersi - Oltramari 2:0 (21:15, 21:18) I. Milic - Lonardi 0:2 (20:22, 18:21) Mersi - Stecher 2:0 (21:8, 21:12) M. Milic - Oltramari 1:2 (17:21, 23:21, 6:21) Mersi - Lonardi 2:0 (21:13, 21:17) I. Milic - Oltramari 2:1 (10:21, 21:10, 21:16) M. Milic - Stecher 2:1 (21:19,17:21, 22:20) ZENSKA GUGA Solze mladih Krasovih igralk po tekmi s postavo Lainate so bile izraz velike želje po zmagi, ki se ni uresničila. Lainate očitno raCuna s svojo postavo seniork na višjo ligo, zelo verjetno pa so si podoben naCrt spletle v glavi tudi krasovke, vendar bodo morale vztrajati še nekaj Časa v C ligi, kjer je vsaka ligaška izkušnja dragocena. Obe krasovki sta se potrudili in igrali po svojih sposobnostih, Častno točko je priigrala Katja Milic, Vanja Milic pa je z obema nasprotnicama odigrala po tri sete. Kras - Lainate 1:4 K. Milic - Gallo 2:0 (21:5, 21:16) V. Milic -Stevanato 1:2 (19:21, 22:20, 14:21) K. in V.Milic - Stevanato in Borghet 0:2 (14:21, 16:21) K. Milic - Stevanato 0:2 (14:21,17:21) V. Milic - Gallo 1:2 (21:14,13:21, 20.22) ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA Krasa B je doma izgubil z ekipo San Giovanni z izidom 1:4. Od krasovk je bila najuspešnejša Nina Milic, ki je slavila svojo prvo zmago. Viden napredek je pokazala Irena Rustja. Nataša Grom je nastopila v dvojicah. Kras B - San Giovanni 1:4 N. Milic - Vortali 0:2 (18:21, 19:21) Rustja -Bagnariol 1:2 (15:21, 21:18,18:21) Grom in Rustja - Vortali in Bagnariol 0:2 (15:21, 11:21) N. Milič -Bagnariol 2:1 (14:21, 21:18, 21:16) Rustja -Vortali 1:2 (20:22, 23:21, 13:21) MOŠKA D-2 LIGA Fantje so gladko izgubili, le izkušeni Peter Santini je odvzel set Radiniju. Fincantieri - Kras 5:0 Ceppi - G. Milic 2:0 (21:17, 21:16) Sossi -Grom 2:0 (21:13, 21:12) Radini - Santini 2:1 (11:21, 21:12, 21:10) Sossi - G. Milic 2:0 (21:16, 21:10) Ceppi -Santini 2:0 (21:16, 21:8) NOGOMETNA C-1 LIGA / TRŽAČANI PREMAGALI SPEZIO ROKOMET / V MOŠKI IN ŽENSKI C LIGI Z drugo zaporedno zmago Triestina na drugem mestu V naslednjem kolu gostujejo pri prvoplasiranem Empoliju Obe Krasovi ekipi poraženi z igrišča San Vito in Manzano sta bila premočna Moški so se pomerili z enim od favoritov za napredovanje in se dalj časa dobro upirali boljšemu nasprotniku, ženska ekipa pa je tokrat zaigrala slabo in precej razočarala Igor Pavletič Triestina - Spezia 2:1 STRELCI: v 20’ Mezzi-ni, v 40’ Tatti, v 79’ Tor-racchi. TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Danelutti, Conca, Cossaro, Cerone, Marino (v 9’ 2.polčasa Milanese), Torracchi, (vtezzini, Donatelli, La Rosa (v 18’ 2. polčasa Bressi). Sodnik: Giove Triestina je, Čeprav z veliko težavo, dosegla drugo zaporedno zmago in tako obdržala stik z vrhom lestvice. Takoj je treba reci, da je bila zmaga Tržačanov v resnem dvomu do končnice tekme. Deset minut pred koncem srečanja pa je Torracchi bil najpriseb-nejši v gneCi, ki je nastala po akciji, ki jo je zaCel Bressi in nadaljeval Mazzini. Torracchi je prehitel branilce in vratarja gostov ter podaril svoji ekipi predragoceno zmago. Tekma ni navdušila gledalcev. Triestina je sicer imela lepo priložnost, da bi speljala tekmo po utečenih smernicah, ko je v sredini prvega polčasa prešla v vodstvo z Mezzinijem, ki je ponovno dokazal svojo prisebnost v kazenskem prostoru in z zvitim posegom ukanil vratarja gostov. Tržačani niso znali izkoristiti te prednosti in Spezia je nekoliko nepričakovano a povsem zasluženo izenačila v 40’ prvega polčasa s solo prodorom odličnega levega krila gostov Tattija, ki je s svojo hitrostjo bil stalno trn v peti tržaške obram- be, ki je ponovno pokazala svojo počasnost. Veliko težav je imela Triestina pri sami gradnji igre, saj so obrambni in vezni igralci predolgo zadrževali žogo in se prepočasi odločali za podaje, tako da so imeli gostje vedno dovolj Časa, da so pravilno postavili svojo obrambno vrsto. Položaj se je bistveno spremenil, potem ko je nerazpoloženega Marina zamenjal hitri Bressi, ki je vnesel v igro hitri tempo in več nepredvidljivosti. Tudi po zadetku je Triestina nadaljevala s pressingom in imela še dve lepi priložnosti za izdatnejšo zmago. Ostaja vsekakor dejstvo, da se je tržaško moštvo pred gostovanjem pri prvoplasiranem Empoliju dokopalo do drugega mesta na lestvici, in to kljub dejstvu, da je stopila Triestina na igrišče v nekoliko okrnjeni postavi. Izjave po tekmi Perotti (trener Triesti-ne): »Priznam, da nismo igrali najbolje, čeprav, smo ustvarili poleg zadetkov lepo število priložnosti. Vsekakor je važno, da smo dosegli kljub slabi igri zmago, ki je za lestvico zelo pomembna. Jasno je, da gremo lahko sedaj na težko gostovanje z vodilnim Empolijem veliko bolj mirni in prepričani v svoje moči. Tekma v Empoliju pa vsekakor ni odločilna in bo služila tako nam kot njim za preverjanje svojih moči.« Ersilio Cerone (Triestina) MOŠKA C LIGA San Vito - Kras Trimac 19:11 (10:5) KRAS: Rossi, Klinc, PuriC, Rocca, Milic, Ober-dan 1, Pertot 2, Colja, Bogateč, Cebulec 1, Rase-ni 1, Vremec. 6. Kot predvideno, so Krasovi rokometaši utrpeli poraz na gostovanju v Maranu Vicentino pri ekipi San Vito, ki razpolaga s polprofesionalnim moštvom in ki očitno cilja na napredovanje. Domačini so nadigrali Krasovce v vseh elementih igre in so zasluženo vodili od vsega začetka. Kras se je požrtvovalno boril proti močnejšemu nasprotniku in nekajkrat tudi presenetil s kakšno lepo potezo, porazu pa se ni dalo izogniti. Posebno v napadu naši rokometaši niso bili dorasli. V končnici tekme so nato naši precej popustili, tako da je konCna razlika večja, kot bi lahko bila.Krasova ekipa si bo točke za varno mesto priborila proti šibkejšim ekipam. (Pjotr) IZIDI 4. KOLA: Malo-Mezzocorona 25-21; Eppan Caldogno 27-16; Merano-Taufers 24-22; Mori-Voksbank 21-19. VRSTNI RED: San Vito 7; Eppan in Malo 5; Klau-sen, Volksbank Meran, Taufers, Mori in Rovereto 4; Kras Trimac 2; Mezzo-corona 1; Caldogno 0. ZENSKA C LIGA Manzano - Kras 26:16 (14:8) KRAS: Calzi (V. Bizjak); Ferluga 6, Ker-mec, Jagodic 4, N. Bizjak 3, Ukmar, Volpi, Milkovič 3, Frasinelli. Izključitve: Milkovič (53’) zaradi treh opominov. 11-metrovke: Jagodic 3:3, Ferluga 0:1. Kras o ve rokometašice so tokrat povsem odpovedale in zasluženo visoko zgubile proti poprečnim nasprotnicam. Zadovoljivo so zaigrale le v uvodnih minutah tekme, zatem pa so domačinke povedle kar s šestimi zadetki prednosti. Najboljši trenutek srečanja so krasovke pokazale v začetku drugega dela, ko so z goli Ferlugove in MilkoviCeve skoraj nadoknadile ves zaostanek (15:13). Domačinke pa so ponovno pritisnile na plin in vse do konca neizprosno veCale razliko. (Ve. J.) Jaro Kozlovič (Kras) v metu na eni od lanskih tekem PLAVANJE / V BAZENU BIANCHI Borovi plavalci ob koncu tedna nastopili na deželnem prvenstvu Borovi plavalci so konec tedna sodelovali na deželnem prvenstvu (Foto Ferrari) Obvestila ODBOJKARSKI KLUB VALPRAPOR prireja jutri, 8. decembra ob priliki prvenstvene tekme moške odbojkarske C-1 lige Petrarca - Val-prapor Imsa avtobusni izlet v Padovo. Odhod bo ob 14. s štandreškega trga sv. Andreja. Tekma se bo pričela ob 18.30. Prijave sprejema tajništvo društva vsak dan, razen v soboto, od 14. do 16. ure, telef. št. (0481) 521420. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira 20. decembra avtobusni izlet v Kranjsko goro ob tekmi svetovnega pokala. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, na Opčinah, vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 do 14. decembra. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SD POLET organizira telovadbo za otroke v popoldanskih urah v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču v Repentabrski ulici. Vpisovanje in informacije na tel. 213420 ali pa od 10.00 do 12.30 na tel. 213403. SMUČANJE / V FJK Od danes odprte proge na Nevejskem sedlu Vreme smučarjem v naši deželi ni posebno naklonjeno in zato morajo na vadbo v bolj oddaljene kraje, kar je povezano s povečanimi stroški. Morda se bo zdaj položaj nekoliko popravil, saj je prišlo do ohladitev, ponekod pa je zapadlo tudi že dovolj snega. Kot kaže, so v deželi najboljše razmere na Nevejskem sedlu. Kot so sporočili iz tega zimskošportnega središča, bodo od danes dalje odprte naprave v višjih legah. Na progah Gilberti in Preval je namreč dobrih 70 cm naravnega snega. Žara** previsokih temperat** doslej ni bilo mog°c poskrbeti za umetni si*e? na progi kanin, ki za zda* ostaja zaprta, kolkih hitro pa bodo vremenar razmere dopuščale boj1 skušali umetno zasneU tudi to progo.Na ostal* deželnih smuCiSC*, smuka za zdaj Se možna, za tekmoval*1 smučarje in tudi atnat® ske ljubitelje bele opoj** . sti pa je med korošk* središči odprt center Mokrinah, kjer so, kot sporočili, dobre možno za trening in dovolj sne& za dobro smuko. V Falunu spet Rathmayr Urbanu Francu ponovno točke Odločilna druga serija skokov FALUN - Druga tekma za svetovni pokal v smučarskih skokih je prinesla zanimivo predstavo, saj so zlasti Norvežani in Japonci, manj zadovoljni po sobotnem začetku, uprizorili pravo ofenzivo. Pri Avstrijcih je sicer iz boja že v prvi seriji izpadel svetovni prvak na srednji skakalnici Heinz Kuttin, vendar so njegovi kolegi VVerner Rathmayr, Andreas Goldberger in Stefan Horngacher zmogli še en odličen nastop in nazadnje slavili še en velik uspeh. Po prvem skoku je vodil Norvežan Lasse Ottesen z rekordom skakalnice 116, 5 metra. Druga serija je prinesla imeniten finale izredno dolgih skokov. Najbolje uvrščeni so drug za drugim skakali odlično in prav zato je naš svetovni prvak na 16. mestu ostal za las brez točk. Zelo dober skok je uspel Urbanu Francu, ki se je pomaknil še za dve mesti naprej, boj za zmago pa se je zasluženo konCal v prid VVemerja, ki si je z doskokom v telemark na meji kritične točke prislužil visoke ocene za skok in potisnil vodilnega Norvežana Ottesena na drugo mesto.Vodstvo slovenske reprezentance je ugodno ocenilo uvodni nastop, meneC, da je v celoviti zasnovi priprav manjkal samo zaključek, ki jih slovenski! skakalci niso izvedli zaradi slabega vrmena. Rezultati: 1. Rath-mayr (Avs) 228, 2 (114, 114), 2. Ottesen (Nor) (116.5, 114.5) in Goldberger (Avs) 223, 9 (111.5, 114.5), 4. Myrbakken (Nor) 220, 4 (107.0, 113.5), 5. Horngacher (Avs) 216, 6 (113, 113.5), 12. Franc (Slo) 200, 9 (106.5, 109.5), 13. Martinsson (Sve) 199, 7 (105, 106), 14. Šakala (CSFR) 197, 5 (108, 104.5), 15. Parma (CSFR) 195, 4 (105.5, 105,.5) 16. Petek (Slo) 193, 0 (105.5, 104.5), 19. Jekovec (Slo) 190, 7 (105.5, 105.0), 27. Zupan (Slo) 182., 8 (105.5,101). Vrstni red v svetovnem pokalu -posamezniki: 1. Rathmayr 50, 2. Goldberger 31, 3. Ottsen 27, 4. Franc 24, 5. Horngacher 21, 6. Kuttin in Martiinsson po 15, 8. Duffner 14, 9. Myrbbaken 13, 10. Trunz 10,... Petek 3; ekpino: 1. Avstrija 117, 2. Norveška 48, 3. Slovenija 27. (M.L.) SMUČANJE / MOŠKI SLALOM Šved Thomas Fogdoe izreden v drugi vožnji Tomba spet razočaral Vodilni Francoz Bianchi v 2. vožnji padel Tomba je na včerajšnjem slalomu v Val cTIseru spet razočaral (Telefoto AP) VAL D’ISERE - Tudi z včerajšnjega slaloma za svetovni pokal se je Alberto Tomba poslovil s skromnim izkupičkom. Po prvi vožnji je bil sicer Četrti, a v drugem spustu je svoj položaj poslabšal. Zmaga je pripadla Švedu Thomasu Fogdoeu, šele 11. po 1. spustu, na katerem je vodil Francoz Bianchi, ki pa je zatem padel. V slovenskem zastopstvu se je najbolje odrezal Jure Košir (15. mesto). VRSTNI RED: Fogdoe (Sve) 1’34”76; 2. Sykora (Av) 1’35”09; 3. Strolz (Av) 1’35”19; 4. Bittner (Nem) 1’35”19; 5. Kuenzi (Svi) 1’35”40; 6. Voglreiter (Av) 1’35”58; 7. Tomba (It) 1’35”70; 8. Thoeni (Av) 1’35”81; 9. Gerosa (It) 1’36”06; 10. Gstrein (Av) 1’36”17; 11. Staub (Svi) po 1”47; 12. Jagge (Nor) 1 ”71; 13. Accola (Svi) 2”41; 14. Mader (Av) 2”70; 15. Košir (Slo) 2”83; 16. Locher (Svi) 2”85. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Strolz (Av) 120 točk; 2. Tomba (It) 116; 3. Aamodt (Nor) 111; 4. Bittner (Nem) 110; 5. Sykora (Av) 109; 6. Tescari (It) 106; 7. Fogdoe (Sve) in Thorsen (Nor) 100; 9. Marksten (Nor) 87; 10. Heinzer (Svi) in Tritscher (Av) 80; 12. Locher (Svi) 66; 13. Accola (Svi) 64; 14. Voglreiter (Av) 61; 15. Colturi (It), Kuenzi (Svi) in VVallner (Sve) 60;. SKUPNI VRSTNI RED SLALOMA ZA SP: 1. H. Strolz (Av) 120 točk; 2. Bittner (Nem) 110; 3. Sykora (Av) 109; 4. Tescari (It) 106; 5. Fogdoe (Sve) 100. ŽENSKI VELESLOM / V ZDA Prva VVachter Slavje tudi za ekipo Italije Od Slovenk Bokalova 17. STEAMBOAT SPRINGS - Dekleta so se iz Utaha, kjer so prejšnji konec tedna tekmovala v Park Cityju preselila v Kolorado. V Steamoat Springsu jih je pričakalo mrzlo vreme, kajti pred Startom veleslaloma je bilo kar 10 stopinj pod ničlo. Na prvi progi z 42 vratci je bila najhitrejša Svedinja Pernila VViberg, slabi dve desetinki pred Avstrijko VVachterjevo. Sicer je bil veleslalom speljan na zelo strmem, zahtevnem terenu s prelomnico in kratko strmino, ki je mnogim dekletom povzročala težave. Na tretje mesto se je prebila neznana Italijanka Panzaninijeva, med našimi pa je bila najhitrejša Spela Pretnar, ki je končala na 17. mestu. Dve mesti slabše je prvi tek konCala Nataša Bokal, ki je startala kot prva izmed Slovenk, Mojca Suhadolc in Urška Hrovat pa sta se od veleslaloma poslovili že po prvem delu, Mojca je bila 31., Urška pa šele 49. .Ze na prvi progi je padla Francozinja Carole Marie, poleg nje pa še Julie Parisien, zmagovalka slaloma v park Cityju. Razplet na vrhu se na drugi progi ni močno spremenil, odlično je smučala Silvia Eder, ki se je s 13. prebila na Četrto, sanjsko vožnjo pa je izpeeljala njena rojakinja, drobna Anita VVachter. Prevzela je vodstvo pred mlado Italijanko Panzaninijevo, na vrhu veleslalomišCa, ob katerem so tokrat ni zbralo skoraj nic gledalcev, pa je bila le še Pernila VViberg, ki pa je zaradi napake ob progi konCala že v prvem delu. Tako se je Avstrijka veselila zmage, Italijanka nepričakovanega preboja v svetovni vrh, tretja pa je bila povratnica Deborah Conpagnioni. Pričakovali smo napad 14. po prvem teku, Vreni Schneider, ki pa je padla in pri tem podrla še enega izmed varnostnikov na progi.Ugodno izhodišče za dober rezultat sta zapravili Slovenki v finalu, Spela Pretnar je zletela s proge, Nataša Bokal pa je delovala zelo nezbrano, razen tega je pri zaletavi vožnji naredila obilo napak in konCala na 17. mestu. Rezultati: 1. VVachter (Av) 2:00, 61, 2. Panzanini (It) 2:01, 21, 3. Compagnoni (It) 2:01, 83, 4. Eder (Av) 2:02, 22, 5. Andersson (Sve) 2:02, 26, 6. Ertl (Nem) 2:02, 34, 7. Roffe (ZDA) 2:02, lil, 8. Maier (Av) 2:02, 48, 9. Perez (It) 2:02, 68, 10. Vogt (Nem) 2:02, 84... 17. Bokal (Sl) 2:03, 96. NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA KOŠARKA / ITALIJANSKA A-2 LIGA Kolo presenečenj vseeno ugodno za vodilni Milan Inter, Juventus in Sampdoria izgubili - Udinese presenetil MILAN - 12. kolo italijanske A lige je navrglo vrsto presenetljivih izidov, kljub temu pa je bila nagrada za »trinajsti-co»Totocalcia kar skromna: 533,5 milijona lir. Delni spodrsljaj Milana doma proti Udineseju (1:1) ostali tekmeci za državni naslov niso izkoristili, tako da je Capellovo moštvo celo povečalo svojo prednost na lestvici. Juventus je v Firencah pred rekordnim številom občinstva zasluženo izgubil s Fiorentino. Peruzzijevo mrežo je že v 8. minuti načel Laudrup, v nadaljevanju pa je Juventusov branilec Sar-tor ukanil lastnega vratarja. Od 35. min. je Juventus ostal z desetimi igralci, ker je bil Kobler izključen. Se hujši poraz je utrpel Inter v Anconi. Glavni junak srečanja je bil domačin Detari z dvema zadetkoma, tretji gol pa je dal Lupo. V 34. min. je bil izključen Interjev vratar Zenga, kar je seveda še kako olajšalo delo gostiteljev. Za'veliko presenečenje je poskrbela tudi Atalanta, ki je kar v Genovi premagal favorizirano Sampdorio s 3:2. Za gostujoče moštvo je Ganz dal dva zadetka. V gosteh je zmagal tudi Lazio (3:2), zmagoviti zadetek pa je kar v 48. min. dosegel Luzardi. Enega od golov je dal tudi Signori, ki je tako na vrhu lestvice strelcev dohitel »milanista»Van Bastna. Tudi mestni tek- mec Roma je svoj zadetek dosegel prav ob izteku srečanja. Dal ga je Rizzitelli, ki je s tem golom spet rešil ... klop Vujadina Boškova. Vrstni red strelcev: Signori (Lazio) in Van Basten 12 golov, Balbo (Udinese) 10, Detari (Ancona) in Ganz (Atalanta) 8, Battistuta (Fiorentina), Moller (Juventus) in Fonseca (Napoli) 7. V italijanski B ligi je Reggiana po zmagi v derbiju 14. kola proti Venezii z 2:0 še povečala svojo prednost na tri točke pred Cremone-sejem, ki je tokrat doma igral le neodločeno s Cosenzo (1:1). Od 10. minute drugega polčasa je za Cremonese zaigral tudi Florjančič. Alibegovičeva ekipa ugnala vodilnega V A- 7 ligi nov spodrsljaj Milančanov BOLOGNA - Derbi 12. kola v italijanski košarkarski A-2 ligi je bil v Bologni, kjer je drugouvrščeni Mangiaebevi premagal vodilni Hyundai iz Desia s 84:81 (36:32). Čeprav slovenski reprezentant Teoman AlibegoviC ni bil najbolj razpoložen pri metu »trojk« (le 2:7), pa je bil vseeno skupno s Fumagallijem s 24 točkami najboljši strelec zmagovitega moštva in tako odločilno pripomogel, da je domača ekipa osvojila novi točki, s katerima je tudi skupno z ekipami Glaxo, Fernet Branca, Hyudai in Ban-cosardegna na prvem mestu lestvice. Za lep podvig je v tej ligi poskrbela ekipa Auriga iz Trapanija, ki je po podaljšku premagala favorizirano moštvo Glaxa iz Verone. Naj omenimo, da pri sicilijanskem moš-tvu igra tudi slovenski zamejski košarkar Marko Lokar. V A-l pa se nadaljuje zmagovita pot drugega bolonjskega moštva, to je Knorra, ki je po zmagi v gosteh proti Bakerju (DaniloviC je bil s 37 točkami najboljši strelec) ohranil prvo mesto na lestvici. Benetton iz Trevisa se v tem kolu ni pustil presenetiti od zadnjeuvršče-nega Marra iz Riminija, Čeprav je pri Skansijevem moštvu Toni KukoC dal le 13 točk (najboljši strelec je bil Teagle s 27 točkami). Po pričakovanju pa sta zmagala še Scavolini in Panasonic, spet pa je razočaral milanski Philips, ki je izgubil v Turinu proti Robe di Kappa. V derbiju kola je ob odlični igri Dina Radje, ki je dosegel 26 toCk, domači Virtus premagal Clear iz Cantuja, medtem ko je v Trstu na tekmi Stefanel Teamsystem prišlo do neverjetnega razpleta. Gostitelji, pri katerih je Gregor FuCka dal 11 toCk, Bodiroga pa 14, so se že veselili tesne zmage (75:74), nakar je American gostujoče ekipe Murphyju dosegel tri sekunde pred koncem srečanja koš z veC kot polovice igrišCa. DomaCi navijači so kar osupli, veselje gostov pa je bilo nepopisno. KOŠARKA / SBA LIGA Honved Tungsram zmagal v Kranju proti zdesetkanemu moštvu Triglava rrigl KRai cev JJeinb Kratsc P?(l' ^reV( Subi( (4:4) 2M8: K** Q,:1) Davi, t (0: Krasovecz 4 (2:2), Heinrich 11 (5:10) KRANJ - Kranjčani so zaceli so zelo obetavno in po nekaj uspešnih metih povedli 18:9. Do konca prvega polčasa je bila igra zelo zanimiva, obe moštvi sta se menjavali v vodstvu, toda Madžari so bili uspešnejši in prvi polčas odločili v svojo korist, pa Čeprav z eno samo točko prednosti. Tudi v drugem delu je bilo razburljivo vse do 30. minute, madžarski gostje so z nekoliko višjimi igralci imeli rahlo prednost. Ko pa je moral z igrišCa Bošnjak zaradi petih osebnih napak, se je vse obrnilo v prid gostov. Svoj delež k temu sta prispevala tudi slaba avstrijska sodnika, ki sta z nerazumljivimi odločitvami v škodo igralcev Triglava večkrat razburila tako moštvo na igrišču kakor tudi gledalce. Sledila je serija odhodov igralcev Triglava zaradi petih osebnih napak in domačini so srečanje zaključili s tremi igralci na igrišču. Vse to je omogočilo gostom, da so slavili visoko zmago s 23 točkami razlike. (Nenad Antonie) _______HOKEJ / SLABO SOJENJE__________ Smola jeseniških hokejistov v Brunecku Italijani izenačili ob izteku tekme Brunico - Acroni Jesenice 6:6 (3:2, 2:2, 1:2) Strelci: 1:0 -Figliuzzi, 2:0 - Crepaz, 2.1 Rahmatuljin, 2:2 CrnoviC, 3:2 Figliuzzi, 4:2 - Figliuzzi, 5:2 Alston, 5:3 M. PajiC, 5:4 Malgin, 5:5 Kvartalnov, 6:5 Baccarelli, 6:6 Malgin BRUNECK Slovenski prvaki na gostovanjih v Italiji res nimajo sreCe. Vzrok za drugi zaporedni neodločen izid so spet sodniki oziroma glavni sodnik Ve sc o vi, ki je s sojenjem dokazal, da ni dorasel alpski ligi. Svoje napake med tekmo je kronal, ko je priznal šesti zadetek Italijanov, pri katerem je Baccarelli streljal na gol Jeseničanov, ploščica pa je obtičala na njem. Jezni Baccarelli jo je z roko vrgel v vrata Jesenic že po žvižgu linijskega sodnika. Glavni sodnik Vescovi se je posvetoval z linijskim, toda kljub trditvam, da je bil zadetek dosežen z roko po prekinitvi, ga je priznal. Zaradi protestov so si Jeseničani prislužili desetminutno kazen, toda v igri 5 na 4 je Malgin uspel uiti v protinapad in dve minuti pred koncem izenačiti. Tak izid je potem ostal do konca. Okoli tisoC gledalcev je videlo zelo dobro igro, v kateri je dominiral prvi italijanski napad na Čelu s Figliuzzijem, pri Jeseničanih pa so se najbolj izkazali vsi trije tujci, še posebej pa velja pohvaliti Malgina. Veliko zaslug za točko lahko pripišemo tudi mlademu vratarju Mohorju Razingerju, ki je zopet branil odlično. (B.F.) AVSTRIJA Dob spet uspešen DUNAJ-CELOVEC -Odbojkarji SK Dob pri Pliberku so v soboto nadaljevali svojo serijo zmag v prvi avstrijski zvezni ligi. V gosteb so premagali moštvo Kagran s 3:1 in se tako uvrstili na tretje mesto. Dobljani so po nepotrebnem izgubili prvi niz, v naslednjih treh pa so z bolj zbrano igro brez večjih težav odločili dvoboj v svojo korist. Glede play-off tekmovanja za naslov prvaka je trener Golob optimističen, saj je moštvo v stanju, »da premaga slehernega nasprotnika«. NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI 12. KOLA: Ancona - Inter 3:0; Brescia -Genoa 2:2; Cagliari - Napoli 1:0; Fiorentina -Juventus 2:0; Milan - Udinese 1:1; Pescara -Lazio 2:3 Roma - Parma 1:0; Sampdoria -Atalanta 2:3; Torino - Foggia 1:1. VRSTNI RED: Milan 19, Inter 15, Juventus, Fiorentina, Torino in Cagliari 14, Sampdoria in Atalanta 13, Lazio in Parma 12, Roma, Brescia in Genoa 11, Udinese in Foggia 10, Napoli in Ancona 8, Pescara 5. Sampdoria in Milan s tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Atalanta - Brescia; Foggia - Juventus; Genoa - Napoli; Lazio - Inter; Milan - Ancona; Parma - Fiorentina; Pescara -Sampdoria; Torino - Roma; Udinese - Cagliari. Italijanska nogometna B liga IZIDI 14. KOLA: Ascoli - Lecce 3:3; Cesena -Piacenza 1:0; Cremonese - Cosenza 1:1; Andria -Temana 0:0; Monza - Modena 2:0; Padova - Bari 2:1; Piša - Lucchese 1:0; Reggiana - Venezia 2:0; Taranto - Spal 2:0; Verona - Bologna 1:0. ■* VRSTNI RED: Reggiana 22, Cremonese in Venezia 19, Ascoli in Cosenza 18, Piacenza in Lecce 17, Cesena, Padova, Verona in Piša 15, Bologna 13, Modena in Spal 12, Monza 10, Lucchese, F. Andria in Taranto 8, Temana 5. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Ascoli - Cosenza; Bari - Verona; Bologna - Cremonese; Lecce -Piša; Lucchese - Taranto; Piacenza - Monza; Reggiana - Cesena; Spal - Padova; Ternana -Modena; Venezia - Andria. Italijanska košarkarska A-l liga IZIDI 12. KOLA: Benetton - Marr 96:87; Scavolini - Bialetti 89:82; Virtus Rim - Clear 100:91; Stefanel - Teansystem 75:77; Robe di Kappa - Philips 77:68; Baker - Knorr 67:78; Panasonic - Scaini 78:76; Kleenex - Phonola 71:73. VRSTNI RED: Knorr Bologna 20, Panasonic Reggio Calabria in Benetton Treviso 18, Clear Cantu 16, Philips Milan, Stefanel Trst, Scavolini Pesaro in Kleenex Pistoia 14, Virtus Rim in Bialetti Montecatini 12, Phonola 10, Robe di Kappa Turin 8, Teamsystem Fabriano, Baker Livorno in Scaini Benetke 6, Marr Rimini 4. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Knorr - Robe di Kappa; Virtus - Kleenex; Clear - Benetton; Scaini - Scavolini; Bialetti - Stefanel; Marr -Panasonic; Teamsystem - Philips; Reyer -Phonola. Italijanska košarkarska A-2 liga IZIDI 12. KOLA: Cagiva - Ferrara 84:81; Femet Branca - Medinform 106:92; Trapani - Glaxo 76:75; Telemarket - Sidis 79:93; Yoga - Banco di Sardegna 83:84; Teorematour - Ticino 100:89; Mangiaebevi - Hyundai 84:81; Burghy - Panna 107:81. VRSTNI RED: Feme Branca Pavia, mangiaebevi Bologna, Hyundai Desio, Glaxo Verona in Banco di Sardegna Sassari 16, Sidis Reggio Emilia in Cagiva Varese 14, Burghy Modena, Ticino Siena in Teorematour Milan 12, Yoga Neapelj, Auriga Trapani, Telemarket Forll in Ferrara 10, Panna Firence in Medinform Maršala 4. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Glaxo - Telemarket; Ticino - Fernet Branca; Yoga - Burghy; Banco di Sardegna - Mangiabevi; Sidis - Ferrara; Acqua Panna - Cagiva; Medinform - Hyundai; Trapani -Teorematour. Najboljši strelci A-l LIGA: Mannion (Clear) 295, Boni (Bialetti) 288, Vincent (Robe di Kappa) 279, Teagle (Benetton) 276, DaniloviC (Knorr) 268, Radja (Virtus Rim) 263, Esposito (Phonola) 257, Volkov (Panasonic) 240, Spriggs (Teamsystem) 233, Niccolai (Virtus Rim) 232, Avenia (Panasonic) 230, English (Stefanel) 228, Bodiroga (Stefanel) 227, Murphy (Teamsystem) 222, Gay (Kleenex) 220, KukoC (Benetton) in Zamberlan (Scaini) 219 itd. A-2 LIGA: Oscar (Fernet Branca) 463, Rowan (Yoga) 405, T: Mitchell (Medinform) 361, M: MItchell (Sidis) 358, Alexis (Auriga) 341, Davis ( Hyundai) 328, Frederick (Banco Sardegna) 317, AlibegoviC ( Mangiaebevi) 310, Rogers (Cagiva) 299, Daye (Ticino) 293, Turner (Panna) 275, Valentine (Burghy) 271, Fox (Teorema) in Vidili (Ticino) 267, Jones (Teorema) 264, Ebeling (Ferrara) 263 itd. Italijanska odbojkarska A-l liga IZID 10. KOLA: Aquater Tavina - Panini 1:3. VRSTNI RED: Sisley in Maxicono 16, Charro in Alpitoru 14, Messaggero in Misura 12, Gabeca 10, Centra Matic in Panini 8, Aquater, Lazio, Jockey in Sidis 4, Venturi 2. JUTRIŠNJE KOLO: Messaggero Ravenna -Maxicono Parma, Gabeca Montichiari - Sisley Treviso (v sredo), Misura Milan - Jockey Schio, Venturi Spoleto - Cnetro MAtic Prato, Lazio Roma - Charro Padova, Sidis Baker Falconara -Alpitour Cuneo. TOTOCALCIO: ZMAGOVITI STOLPEC: 1X11X212X11X1 KVOTE: 13 (29 dobitnikov) 533.507.000 lir, 12 (569 dobitnikov) 27.191.000 lir. TOTIP: ZMAGOVITI STOLPEC: 1X2XX22XXX21 Skupni nagradni sklad 2.789.862.000 lir. LESTVICE ELITNA B UGA IZIDI 11. KOLA Gewiss BG - Leonardo IM 94:89 Sarvin CA - Agrofina 73:84 Serapide - Ilva PB 70:65 Sfa Montichiari - Biesse PS 76:59 Sidis PSG - Popolare RG 103:107 Elledl PD - Victors Rim 76:81 Fracasso VI - Ciemme GO 90:87 G.Camia UD - Brescia 97:85 VRSTNI RED: Fracasso Vicenza 18, Elledl Padova, Popolare Ragusa, Serapide in Sidis P. San Giorgio 14, Gevviss Bergamo in Leonardo Imola 12, Ciemme Gorica, Goccia di Camia Videm, Eva Piombino, Sfa Montichiari in Victors Rim 10, Agrofina, Brescia in Sarvin Catania 8, Biesse Bergamo 4. D UGA IZIDI 10. KOLA Arte GO - Don Bosco 85:100 Kontovel - Bor Radenska 107:88 Limena - Staranzano (veCema tekma) San Daniele - Udinese B. 83:65 Martignacco - Intermuggia 73:55 Jesolo - Porcia 73:116 Portogruaro - Sgt 108:76 Virtus UD - Conegliano (veCema tekma) VRSTNI RED: Don Bosco 20, Portogruaro 16, Martignacco in San Daniele 14, Conegliano (brez sinočnje tekme), Bor Radenska in Staranzano (brez sinočnje tekme) 10, Limena (brez sinočnje tekme), Kontovel, Arte Go, Intermuggia, Sgt 8, Virtus UD (brez sinočnje tekme), Udinese B. in Porcia 6, Jesolo 2. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Kontovel - Portogruaro; Sgt - Bor Radenska; Limena - San Daniele; Cor-ridoni - Jesolo; Don Bosco - Martignacco; Porcia -Arte Go; Conegliano - Intermuggia; Virtus Ud -Udinese B. PROMOCIJSKA UGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 8. KOLA Lega Nazionale - Fincantieri 76:79 Cicibana Plasteredilizia- St. Azzurra 100:68 Santos - Cus Ts 60:76 hiter 1904 - Breg 120:54 Barcolana - Libertas 88:64 Fiamma - Sokol Warm 62:63 Scoglietto - Ferroviario 61:70 LESTVICA: Ferroviario 16, Sokol Warm, Barcolana, Cus in Fincantieri 12, Cidbona Plasteredilizia in Santos 10, St. Azzurra in Inter 1904 6, Lega Nazionale in Scoglietto 4, Breg, Libertas in Fiamma 2. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Breg - Santos; Cidbona Plasteredilizia - Sokol Warm; Ferroviario - Inter 1904; Fincantieri - Barcolana; Cus Ts - Lega Nazionale; Libertas - Fiamma; St. Azzurra - Scoglietto. NA GORIŠKEM IZIDI 6. KOLA Isontina - VEesse 86:83 Ardita - Isonzo Senators 82:89 Pom - Isonzo 71:59 Dom Simek - Alba 70:76 Ronchi - Grado 72:98 prosta Petrolifera Go VRSTNI RED: Pom 12, Senators 10, Ardita in Isontina 8, Alba in Grado 6, Vilesse in Petrolifera 4, Dom Simek 2, Ronchi in Isonzo 0. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Villesse - Petrolifera Go; Isonzo Senators - Ronchi; Isonzo - Dom Simek; Grado - Ardita; Alba - Isontina; prost Pom. NOGOMETNA C1 UGA IZTOI14. KOLA Alessandria - Como 0:0 Arezzo - Palazzolo 1:0 Carpi - Vis Pesaro 1:1 Leffe - Empoli 0:0 Massese - Carrarese 1:1 Pro Šesto - Siena 0:0 Sambenedettese - Chievo 2:1 Triestina - Spezia 2:1 Vicenza - Ravenna 1:1 VRSTNI RED: Empoli 21, Triestina 20, Vicenza in Chievo 19, Ravenna 18, Samb 16, Carpi in Como 14, Spezia in Pro Šesto 13, Leffe, Massese in Siena 12, Vis Pesaro in Carrarese 11, Alessandria 10, Palazzolo 9, Arezzo 8. ižlS lii! lil BUGA IZIDI 11. KOLA Cento - San Dona 90:69 Faenza - Montegranaro 78:71 Montecchio - Ozzano 77:74 San Marino - Ravenna 75:87 Campli - Argenta 78:66 Mestrina - Ancona 97:98 Oderzo - Pordenone 82:72 Jadran TKB - San Elpidio (veCema tekma) VRSTNI RED: Cento in Faenza 18, Campli in Oderzo 16, Ozzano in Ravenna 14, Montegranaro in Ancona 12, San Dona in Argenta 10, Pordenone in Mestrina 8, Jadran Tkb 6 (brez sinočnje tekme), Montecchio 6, San Marino in Sant’ Elpidio 2 (brez sinočnje tekme). PRIHODNJE KOLO (13.12.): Ancona - San Marino; Cento - Jadran Tkb; Ozzano - Mestrina; Ravenna -Campli; Montegranaro - Oderzo; Pordenone -Argenta; San Elpidio - Faenza; San Dona - Montecchio. -,: B LIGA / S PORTO SANTELPIDIO Težka zmaga Jadrana TKB Zmaga (74:72) v zadnjih sekundah ■ V skrajno razburljivem srečanju so košarkarji Jadrana TKB v zadnjih sekundah ugnali trdožive goste iz Porta Sant‘Elpidia. Gostej so skoraj ves čas vodili, jadra-novci pa so izenačili v zadnji minuti in nato s prostimi meti Klavdija Starca zmagali s 74:72. Porto SanfElpidio je imel sicer še zadnji napad, vendar v presotalih 29 sekundah ni uspel doseči koša. Za zmago domačinov je bil najbolj zaslužen Klavdij Starc. SLOVENSKI DERBI / V 10. KOLU MOŠKE D LIGE Kontovelci pokazali več volje do zmage Zasluženo so premagali Borovo peterko 1 ' 11 UK BS sa Branko Lakovič Kontovel - Bor Radenska 107:88 (51:43) KONTOVEL: Sosič 20 (4:5), Culic 6, Sterni 4, Grilanc 34 (13:17), Civar-di 10 (0:2), Kralj 4 (2:3), Hmeljak 11 (1:1), A. Daneu (2:3), W. Daneu 7 (4:6), Turk 4, trener M. Ban. BOR RADENSKA: Bajc 4, PerCiC 6 (1:2), Debeljuh 26 (9:10, Persi 8 (2:4), Barini, Smotlak 8 (2:5), Carbonara 8 3:4), Monticolo 16 (4:7), Ažman, Poretti 9 (1:1), trener Sancin. SODNIKA: Ulivi in Castelli iz Trsta. PON: Smotlak (36), Turk (38), Persi (39), Debeljuh (40), izključen Poretti v 40. min. TRI TOČKE: Grilanc 3, W. Daneu 1; Debeljuh 3, Carbonara 1. Prvi slovenski derbi Cetrtoligaškega košarkarskega prvenstva se je končal s povsem zasluženo zmago Kontovelcev. Le-ti so namreč pokazali veC volje do zmage, bolj so si želeli novih točk od borovcev, ki so po uspešnih uvodnih minutah (19:11) očitno mislili, da bodo zlahka opravili z domačini, niso pa računali na samozavest, veliko požrtvovalnost in motiviranost Banovih fantov. Gostitelji so tako v 10. min. prvič izenačili na Stefanel izgubil z neverjetnim košem v zadnji sekundi tekme Stefanel - Teamsystem 75:77 (39:45) STEFANEL: Bodiroga 14 (3:4, 4:7, 1:4), Pilutti 12 (1:2,4:7,1:2), FuCka 11 (2:7, 3:5,1:1), De Pol 7 (1:2, 3:5, 0:1), Bianchi 6 (3:4, 0:1,1:2), Alberti 1 (1:2, 0:1, -), Meneghin 1 (1:2, -, -), Pol Bodetto (-, 0:1, -), English 21 (8:11, 5:12, 1:2), Cantarello 2 (2:2, 0:4, -). TEAMSVSTEM: Gnecchi 4 (0:1, 2:3, -), Bar-biero, Guerrini 2 (2:4, -, -), Sonego 5 (1:1, 2:3, -), Metta, Murphy 26 (7:9, 8:11,1:4), Calavita (-, 0:2, -), Scarnati 9 (-, 0:2, 3:5), Spriggs 18 (10:11, 4:7, 0:2), Pezzin 13 (5:8, 4:10, 0:1). SODNIKA : Colucci in Giordano iz Neaplja 50N: Cantarello (35), Pilutti (36) in Meneghin (39) Po nepričakovanem spodrsljaju v Benetkah je Stefanel ponovno razočaral svoje navijače in na domačem igrišču izgubil z zadnjeuvršCeno ekipo iz Fabriana. Čeprav so gostje zmago dosegli zadnjo sekundo z neverjetnim kosem Murphyja iz sredine igrišča, gre poudariti, da so slavili povsem zasluženo, saj so se skozi celo tekmo enakovredno borili z višje uvrščenim nasprotnikom. Stefanel je namreč vse do poslednjih minut, ko je z uspešno široko consko obrambo prevzel vodstvo, zaigral zelo nezbrano v obrambi, kjer ni nihče znal zaustaviti obeh tujih igralcev gostujoče ekipe. Tudi v napadu niso Tržačani bili zelo učinkoviti, saj so predvsem pri prostih metih imeli zelo slab odstotek realizacije. Nekoliko je tudi vplivalo tudi pikolovsko sojenje, saj je na primer Bodiroga že v prvem polčasu imel štiri osebne napake, kar trije domačini pa so morali na klop zaradi petih osebnih napak, kar je vse vplivalo na potek samega srečanja. Kljub slabi igri in skoraj stalnemu zaostanku pa je Stefanel tri minute in pol pred iztekom le povedel s košem in prostim metom Pucke ter prostim metom Bianchija minuto kasneje (72:68 2’19” pred koncem). V naslednji akciji je nsprotnikom uspelo znižati zaostanek na eno točko, nato pa, po napaki Stefanela, povesti s 72:73. Po izenačenju Englisha s prostim metom, je Murphy 15” pred iztekom spet povedel svojo ekipo v vodstvo (74:73), na nasprotni strani pa je Bodiroga s solo akcijo 3” pred zaključkom ponovno obrnil rezultat v korist domače ekipe. Trener Fabriana Mangano je brž zahteval minuto odmora, nato pa je Spriggs podal Murphyju, ki je s sredine igrišča, kljub temu, da ga je nasprotnik oviral, s horog metom dosegel zmagoviti kos. MARKO OBLAK PROMOCIJSKA LIGA Sokol Warm še naprej drugi S točko prednosti je premagal Fiammo - Pravi polom Brežanov Fiamma - Sokol Warm 62:63 (32:29) SOKOL WARM: Terčon, Gerli, Sosič 15 (3:4), Skerlavaj 6 (2:4), Stanisa 14 (0:3), Starc 23 (6:7), Sedmak, Ušaj 5 (2:4), Devetak, Caharija; trener Vatovec. PM: 13:22. SON: 19. 3 T: Starc 3, Sosič 2, Ušaj 1. Po dokaj živCni in raztrgani tekmi je Sokolovim košarkarjem vendarle uspelo, in to spet, kot se je doslej zgodilo na veC tekmah, streti odpor nasprotnikov prav v zadnji minuti. Košarkarji Fiamme so bili v prvem polčasu boljši od naših. Vatovčevi varovanci so v drugem delu povedli za pet točk, gostitelji pa niso popustili in vodil se je oster boj za vsako točko. Naposled pa so sokolovci le ohranili mirnejše živce in posebno se je v tem delu izkazal Damir Starc, ki je uspešno izvedel odločilni prosti met in tako prislužil svoji ekipi predragoceno zmago, s katero je tudi obrdžala drugo mesto na lestvici. »Do prihodnjega kola, ko bomo igrali derbi s cicibonaši, pa moramo popraviti marsikaj posebno v napadu,« je po tesni zmagi dejal trener Vatovec. (bi) Inter 1904 - Breg 120:54 (54:21) BREG: KovaCiC 2 (2:2), B. Žerjal 16 (3:9), Schiu-laz 7 (2:3), Bandi 7 (1:2), Krevatin 8 (2:2), Savoia 6, Uršič 8; trener Canciani. PON: Krevatin (33), Bandi (40). 3 T: B. Žerjal 1, Schiulaz 1. Bregovi košarkarji so proti tržaškemu Interju 1904 doživeli pravi Tomaž Caharija (Sokol polom, kar ni opravičljivo niti ob dejstvu, da so nastopili res moCno okrnjeni, brez treh standardnih elanov prve peterke. Tokrat so Brežani igrali še slabše kot v prejšnji tekmi proti Fiam-mi, saj so prikazali »uradniški« pristop do igre in se je zdelo, da so prišli na tekmo samo, ker je to njihova dolžnost, ne pa zato, da bi tudi na igrišCu pokazali, da se nameravajo nasprotnikom tudi dejansko zoperstaviti. (Cancia) PETERKA TEDNA: D. Starc, A. Cupin, I. Bajc, B. Žerjal, S. Semen. TAKO PA NE GRE: Najprej v ZDA, zatem v C ligi v Milanu, sedaj pa s skromnimi uspehi v promocijski ligi. Igor UrSiC, pokaži kaj znaš. TOP SCORERS: A. Cupin 166, V. Jogan 156, D. Starc 152. Valter Sosič med prodorom na koš na sobotnem derbiju (Foto Križmančič) 21:21 in odtlej stalno vodili. Valter Sosič je bil pravi steber v obrambi in zelo dobro vodil igro svojih, Ivo Grilanc je bil vse bolj razpoložen v napadu in nizal koš za košem, Civardi je solidno opravil svoj posel pod košema. Odlično pa so se vključili v igro tudi mlajši košarkarji, med katerimi je še zlasti izstopal Marko Hmeljak, ki se je na sredini drugega polčasa poškodoval gleženj in si je moral že včeraj zjutraj »natakniti« mavec. Pri borovcih pa sta edino Marko Debeljuh v napadu in Robi Smotlak pri vodenju igre zadovoljila, bila pa sta preo- samljena, da bi borovci lahko nadoknadili zamujeno. V drugem polčasu pa se slika na igrišCu ni spremenila. Se več: Kontovelci so z razpoloženima Sosičem in Grilancem povečala vodstvo, tako da je bilo stanje v 30. min. kar 74:55 (naj-večja prednost gostiteljev). V tem delu so bili borovci zlasti pomanjkljivi v obrambi in v zapiranju prostora pod košema. Naposled pa so San-cinovi varovanci le reagirali in z agresivno pres-sing obrambo po vsem igrišCu znatno zmanjšali zaostanek (v 35. min. še samo 10 prednosti 73:83, v 38. pa le osem, 81:89). V zadnjih dveh odločilnih minutah pa so se Kontovelci spet zbrali, pri borovcih pa se je zaCela porajati nervoza (Poretti je bil celo izključen), gostitelji so bili izredno toCni pri izvajanju prostih metov (pri tem se je še posebno izkazal Ivo Grilanc). Ko pa je ob zvoku sirene se mladi Aljoša Daneu zadel trojko, je bilo slavje med Kontovelovimi navijači ob osvojitvi novih, prepotrebnih točk nepopisno. In prav navijači obeh ekip, ki so do zadnjega kotička napolnili telovadnico doma Ervatti, si zaslužijo pohvalo za zgledno vedenje. DERBI / OCENE PROTAGONISTOV Grilanc in Sosič 9, Hmeljak 8... ... Debeljuh in Montico o 7... Persi in Carbonara 4, Poretti 3 Velika razlika tudi v ocenah trenerjev: Ban 9, Sancin 5 boljšem slogu (5) G. Carbonara: Ce strelcu ne gre, bi se moral znati prilagoditi zahtevam ekipe in ne skušati sam nadoknaditi zamujeno (4) A. Monticolo: edini, kj je pod košema povzročal težave nasprotnikom-kljub občasnim pavzam v obrambi (7) P. Ažman: na klopi 1® za ustrahovanje naspr°[' nikov, bo nared šele za prve dni januarja L. Poretti: slab da# dodatno pokvarjen z/ tehničnima napakama i# izključitvijo (3) trener Sancin: sanj6 0 derbijih s slovenski#1* ekipami mu že itak p°vZ, OCENE PROTAGONISTOV DERBIJA KONTOVEL V. SosiC: take tekme so zanj kot nalašč; ni sluCaj, da je bil celih 12 let elan Jadrana (9) D. GuliC: nekoliko manj kot doslej in zato tudi nižja minutaža (6) A. Sterni: prva letošnja tekma, igral je le nekaj minut (6) I. Grilanc: Ce bi vsak teden igral proti Boru, bi bil že elan državne reprezentance (9) I. Civardi: ob odsotnosti Pauline je prevzel nase večji del bremena pod košema, boljše v obrambi kot v napadu (7) P. Kralj: odlično je izpeljal obrambo nad zunanjimi igralci Bora, manj je prišel do izraza v napadu (7) M. Hmeljak: pravo presenečenje tekme, stalen trn v peti borove obrambe; škoda za poškodbo (8) A. Daneu: odlično se je boril pod košema, škoda le za nekaj odvečnih napak, v zadnji sekundi pa še trojka za poslednji »hura« domačih navijačev (7) V. Daneu: »mini play« Kontovela je stalno grizel v obrambi. Eden izmed glavnih protagonistov reakcije svojih v prvem polčasu (7) S. Turk: proti starim mačkom ni občutil treme, in pustil je tudi svojo sled pod košema (6/7) trener M. Ban: že v prvem polčasu je na igrišče poslal vse razpoložljive igralce in jih odlično vodil, tako tehnično kot motivacijsko (9) BOR RADENSKA I. Bajc: pozna se mu, da je bil dalj Časa miren zaradi poškodbe, še daleC od nekdanje forme (6) I. PerCiC: premalo do izraza in nekaj naivnih napak, fantastična le blokada nad Guličem (5) M. Debeljuh: neustavljiv ob začetku tekme, je v drugem delu preveč zgrešil, vsekakor najboljši pri Boru, zlasti zaradi velike volje do zmage (7) S. Persi: še enkrat je zaigral daleč pod lastnimi sposobnostmi, kje je lanski »DoCa«? (4) D. Barini: (poškodovan v prvih minutah) z njim na igrišCu bi Kontovel imel znatno težjo nalogo R. Smotlak: osebne napake so mu preprečile, da bi veC igral, vsekakor je številnim gledalcem privoščil le nekaj neustavljivih potez v naj- roCajo noCne more, p° ' tekmi pa najbrž ne spal vsaj tri noCi VANJA JOGAN DERBI / IZJAVE TRENERJEV. Sancin: Zaslužen poraz!! Ban: Borbenost in zrelost F. Sancin: zame so slovenski derbiji postali že tradicionalni dan žalosti. Igralci so se tudi tokrat prelevili, oni v leve mi pa v nore ovce brez glave in brez potrpljenja. Poraz proti Kon-tovelu je bil po mojih predvidevanjih povsem možen, žal pa mi je za našo slabo in nepovezano igro, saj nismo niti za trenutek skušali izpeljati to, kar smo med tednom programirali, medtem ko so oni igrali zbrano in skupinsko. Iz tira me je spravila poškodba Bari-nija, ki je bil ob Debeljuhu naše najveCje orožje za take tekme, tem pa sta Cm dan ir#e tako Smotlak kot Persi- . M. Ban: Kot skoW vedno na derbijih je tu. j tokrat favorit poteg# krajši konec. Izred^ sem zadovoljen, ker . moji fantje zrelo zal^rjJJ-proti vsaki vrsti obra be, višinski handicap V smo nadoknadili z ve mero zagrizeno® d#° za#1 Borovci so bili izre precizni na začetku-; a pa smo se odloCij Čimbolj agreSl..jj0' obrambo, zlasti na nP . vo bekovsko trojko, e gonilna sila bor ekipe. PRIREDITVE Ponedeljek, 7. decembra 1992 13 GLEDALIŠČE g GLASBA SLOVENIJA SLOVENIJA LJUBLJANA LJUBLJANA OPERA SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 19.00 uri Strauss: Netopir. V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 19.00 uri Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta med 11. >n 13. uro in od 16. do 19: ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in ll.uri. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 21.00 uri predstava Gledališča Ane Monro Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar. Cena vstopnic 400 SIT, študentje 200 SIT. Informacije na tel. 061/33 22 88. GLEJ DANES: ob 21.00 uri predstava Gleja in Gra-pefruita Balkan Santa claus, parapoliticna pa-raajebancija. JUTRI: ob 21.00 uri ponovitev predstave Balkan Santa Claus. Cena vstopnice 300 SIT. Rezervacije med 11.00 in 13.00 uro na tel. 061/216-679. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri (za abonma E in izven) tragikomedija E. Flisar Kaj pa Leonardo? V vlogi gospe Marin igra Marjana Jaklič Klanšek, vlogo sestre pa Majda Grbec. POSTOJNA KULTURNI DOM DANES: ob 20.00 uri predstava Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove sanje. Cena vstopnice 500 SIT. Informacije in rezervacije na tel. 067/21-077. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JUTRI: ob 19.30 uri predstava Prešernovega gledališča iz Kranja Ray Cooney: Zbeži od žene. V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 19.30 Uri premiera H. Ibsen: Nora. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob f9.30 uri premiera Gora Glvič: Plakat, Amater-skega gledališča Velenje, ežija Marija Kolar. koper GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: 10. decembra ob 17.00 uri premiera La scarpeta di visnu, Gledališke skupine O.S. v italijanskem učnem jeziku. TRNOVLJE KULTURNI DOM v PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 19.30 uri gostovanje KUD Gledališka skupina Ljutomer s predstavo T. Partljiča: Moj deda socialistični mrtvak ali prvi primer policijske toSpekorice Darje, režija Stane Kralj. Informacije in rezervacije Zveza kulturnih organizacij Celje in na tel. 063/24-516. Furlanija-Julijska krajina TRSI kulturni dom SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 16. uri (abonma red G) ponovitev Predstave A. P. Cehov, Češnjev vrt, ob 40-let-Uici gledališkega dela Mire Sardoč. Ob jubi-T^tki nastopajo: Maja Blagovic, Lučka Počkaj, jjdrijan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz Svete, tojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Minu Nuder in Vesna Hrovatin. Režija Boris Kobal. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., t> 16. uri, spevoigra Vinka Vodopivca Srce in enar. Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij uvrencic. Edino gostovanje na Tržaškem. GLEDALIŠČE rossetti Stalno gledališče FJK i * PRIHODNJIH DNEH: od 9. do 20. decem-r[a . gostovanje gledališke skupine Gabriela vje z delom Johana Augusta La Signorina n;1^' Režija Gabriele Lavia. Nastopata Mo-(p Guerritore in Ester Galazzi. v p redprodaja vstopnic pri osrednji blagajni asaži Protti in v gledališču Rossetti. SALA TRIPCOVICH br V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. decem-cov' °LV Pierre Chesnot - L’inquilina . Pro.sa • E?Pra- Izvajajo gledališki skupini sfo. Nastrvr,n. eatro' Rnzija Gianfranco De Bo- , vSalisce palamostre 7a’ ob 2i DN/IH DNEH: v sredo, 9. decem-!i.torno (]j'rVri bo na sporedu Opera Omnia, II plrie Banda ?.derfly v izvedbi gledališke sku- CANKARJEV DOM DANES : ob 20.uri (Gallusova dvorana) Big Band RTV Ljubljana, vsakoletni decembrski koncert, tokrat z odličnim nizozemskim trobentačem Ack van Rooyenom. Vstopnice 700 in 500 SIT. JUTRI: ob 18.30 (Gallusova dvorana) Edina ljubezen Jakoba Gallusa Krajnca - koncert Ljubljanskih madrigalistov, v sodelovanju Glasbene mladine Slovenije. Po svoji vsebini je prireditev srečanje z glasbo in osebnostjo skladatelja. Na sporedu je deset izbranih del iz Gallusovega opusa. Dirigent: Matjaž Sček. Govornika: Barbara Gračner, Jemer Šugman. Vstopnice 200 SIT. Za 9.12. ob 19.30 (Gallusova dvorana) napovedani koncert pianista Alexisa Weissenberga zaradi bolezni odpade. Informacije na tel. 222-815, prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 19.30 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio - Trio Lorenz (ob 35-letnici umetniškega delovanja). V sodelovanju z RTV Slovenija. Vstopnice 200 SIT. JUTRI: in 9. decembra ob 19.30 uri Revija odraslih ljubljanskih pevskih zborov in vokalnih skupin. Gosta srečanja ženski zbor Rotovž Maribor in moški zbor Trta Zitara vas. MAGISTRAT DANES: ob 20. uri koncert v poklon Maksu Pirniku, skladatelju in učitelju ob njegovi devetdesetletnici. Nastopilibodo Godalni kvartet Muzika, kontrabasist Zoran Markovič, pianist Bojan Gorišek in Moški komorni zbor Zorko Prelovec iz Idrije. Vstopnina je 200 SIT, za študente in dijake 100 SIT. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI JUTRI: ob 19.30 uri nastop folklornega ansambla Metelica iz Sibirije. Informacije: Klemen Ramovš Management, tel. 061/221-752. OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega trobilnega kvinteta. Kcert je pripravljen v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Informacije in rezervacije festival Ljubljana na tel. 061/226-544. MARIBOR UNION DANES: ob 20. uri nastop folklorne skupine Metelica iz Sibirije. Informacije: Koncertna po-slovanlnica Maribor, tel. 062/212-297. NOVA GORICA KULTURNI DOM DANES : ob 11.30 uri (Velika dvorana) Ljubljanski kvintet trobil - za šole. Ob 20.00 uri (Velika dvorana) Ljubljanski madrigalisti (za abonma in izven). Dirigent: Matjaž SCek. Program: Gallus, Martin.. Informacije, rezervacije in naročila na tel. 065/25-608. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 10. t.m. ob 19. uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Nastopili bodo: Tibor Kerenkez, trobenta, David Spec, trobenta, Metod Tomac, rog, Aleš Snofl, pozavna, in Damjan Jureš, tuba. METLIKA KULTURNI DOM JUTRI: ob 11.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. ČRNOMELJ KULTURNI DOM JUTRI: ob 19.00 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Izvajalci: Tibor Kerekes- trobenta, David Spec- trobenta, Metod Tomac-rog, Aleš Snofl- pozavna, Damjan Jureš- tuba. BLED GRAD GRIMSCE V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil, v organizaciji Glasbene mladine Slovenije. Furlanija-Julijska krajina TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-let-nici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. uri koncert dua Emanuele (violina) in Lorenzo (klavir) Baldini Na sporedu Tartini, Strauss, Schubert, Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 10. t. m., ob 20.30 Koncert za mir, ki ga organizira Tržaška letovišCarska ustanova pod pokroviteljstvom dežele FJK. Nastopil bo komorni orkester Alpe-Jadran pod vodstvom Romola Gessija. Na sporedu Vivaldi, Locatelli, Tartini in Čajkovski. Vstop prost. - GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 12. decembra, ob 21. uri v okviru prireditev Ali frontiers, celovečerni koncert angleškega pevca, pianista in kitarista Petra Hammila. • V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. decem- bra, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Sček (klavir). Na programu Kogoj, Dallapiccola in Britten. * GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo skupina L’Homme Armš. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massimi-nijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. MILJE GLEDALIŠČE VERDI DANES: ob 22. uri celovečerni koncert angleške rock skupine K-Creative. Po koncertu se bo zabava nadaljevala s plesom. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 9. decembra, koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. GORICA STOLNA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., koncert , ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo in Glasbena matica. Skupina Con-centus ottoni iz veronske arene, pod taktirko dirigenta Silvia Michelija bo izvajal Purcellove, Haendlove, Bachove, VVagnerjeve in Tomasijeve skladbe. R. PRIREDITVE LJUBLJANA KLUBK4 DANES: ob 21. uri bo VeCer tibetanske kulture - predstavitev raznih šol tibetanskega budizma. JUTRI: ob 22.uri bo Povolilni benefit balkan-tanz. V najboljši tradiciji decembrskih balkan partij ev v Klubu K4. Dobiček veCera in honorar DJ-jev bo namenjen fondu za nabavo šolskih potrebščin za mlade begunce. Informacije na tel.061/113-282. KAPELICA-GALERIJA K4 DANES: v okviru Dnevov gay in lezbičnega filma ob 19.00 projekcija filma A Bigger Splash, Jacka Hazana, ob 21.00 uri Tiny and Ruby, režija Greta Schiller, Andrea VVeiss. Prireditev bo potekala do 13. decembra. Informacije na tel. 061/113-282. KULTURNICA VALENTIN VODNIK JUTRI: ob 20.00 uri, v okviru Vcerov v Vodnikovi domačiji, predavanje z diapozitivi Egipt-Tutankamon. Program bo vodil prof. Frelih Marko, cena vstopnice 250 SIT. Informacije na tel. 061/558-973. FILOZOFSKA FAKULTETA JUTRI: ob 19.00 mi , v okviru humanističnega simpozija, predavanje Nede Pagon Iz zgodovine imagnacij 18. stoletja. Vstopnine ni. CANKARJEV DOM DANES: ob 11.00 uri (dvorana Valvazor IV) predstavitev knjige Staneta Klemenca: Gore. Predstavitev fotomonografije bosta vodila Tone Frelih in Tone Škarja. KRANJ FOTOKLUB JANEZ PUHAR V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 18.30 mi podelitev nagrad in projekcija izbranih diapozitivov natečaja na temo o naravi in na prosto temo. Furlanija-Julijska krajina GORICA DIJAŠKI DOM Zveza slovenskih kultmnih društev prireja v nedeljo, 13. t. m. deželni seminar o ljubiteljski kulturi. Na seminarju se bodo srečali vsi predstavniki naših kulturnih društev in skupin, da bi prosto spregovorili o zahtevah in potrebah, o smernicah in izbirah na področju ljubiteljske kultme. Koroška CELOVEC JUTRI: ob 14.30 mi Gregor Strniša: Samorog, gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. ZANAJMLAJŠE LJUBLJANA OPERA SNG DANES: ob 15. uri Sneguljčica - balet vaših sanj. Ponovitev predstave, ki ste jo dolgo Čakali.. Predstava traja 1 mo. Informacije na tel. 061/331-950 med 9. in 11. mo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.00 mi premiera lutkovne igrice Hudič in pastir. Igro je napisal in režiral Jan Zakonjšek, po motivih slovenske ljudske pravljice. V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 18.00 mi predstava v Kultmnici.Gledališka blagajna je odprta v sredo, Četrtek in petek in mo pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. MENGEŠ KULTURNI DOM MENGEŠ JUTRI: ob 17.uri F.Milicinski: Butaljski policaj, Cefizelj in pek. Gostuje Lutkovna skupina pri GM z Jesenic. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v Marketu Brigita Rogovič, prodajalni Napredek Zarja, knjižnici Mengeš, Knjižnici Domžale ali mo pred predstavo. DOMŽALE KNJIŽNICA DOMŽALE V PRIHODNIH DNEH: 9. t.m. ob 17. in 18. uri Račke - avtorska predstava Lutkovne skupine pri GM z Jesenic.Vstopnice si lahko zagotovite v predprodaji v knjižnici Domžale KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 10. decembra, ob 17. mi premiera pravljice La scarpeta di Višnu v izvedbi gledališke skupine osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA DANES: ob 17. mi Oh, te princese (za popoldanski abonma), gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. JUTRI: 8. t.m. ob 17.uri (izven) Oh, te princese. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. ZKO obvešča abonente, da je še zmeraj možen vpis lutkovnega abonmaja in sicer 7. in 8. decembra od 16.ure v grajski kapelici. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. mi »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Cesarjeva nova oblačila v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. RAZSTAVE LJUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ZUPANČIČ JUTRI: ob 11.00 mi otvoritev razstave Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. Razstava bo na ogled do 19. decembra. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 20.00 mi bo otvoritev razstave paravanov in svetil Petra Lovrina. . Razstavo si boste lahko ogledali do 19. decembra, vsak dan, razen v ponedeljek in nedeljo, od 15.00 do 24.00 ure. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. me. JAKOPIČEVA GALERIJA DANES: ob 13.00 uri otvoritev razstave arhitekta Tomaža Velene. Razstava, ki je nastala v sodelovanju med Ahitekturnim muzejem in FAAG -šolo za arhitekuro, si boste lahko ogledali do 31. decembra. FUŽINSKI GRAD DANES: ob 11.00 uri (Biforna dvorana Fužinskega gradu) predstavitev koledarja arhitektskih risb. Koledar bodo predstavili Tatjana Wolf- bellotto, Neda Matičič in Peter KreCiC. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. me. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCen-ce v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. me. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 me, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. SKUC Do 11.decembra bo odprta razstava skulptur Rene Rusjan. Odprto od 12. do 20. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/216-540. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava slik in grafik Avgusta Černigoja. KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vsto- pnine ni. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. me in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA EQURNA Do 15. decembra bo na ogled razstava Marka Pogačnika Litopunktura Severne Irske - podoba boginje. Vstopnine ni. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. me in od 17. do 19. ure, v sobota pa od 10. do 13. ure. Tel. 061/223-932. GALERIJA PIC LEK Do 11. decembra bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo - zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 19. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do 15. decembra je na ogled razstava slik in kipov Metoda Bohinca, informacije na tel. 061/448-922. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skppinska razstava fotografij na temo tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. GALERIJA COMMERCE DANES: otvoritev razstave slik Mojce Plestenjak-Bahar. Razstava bo na ogled do 11. decembra. Tel. 061/122-241. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. me, v nedeljo od 10. do 13. me. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Se danes in jutri je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure; razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 me. SOLA ZA ARHITEKTURO Do 10. decembra bo v 1. nadstropju Sole za arhitekturo, Cojzova 5, na ogled razstava 01ypia 2000. Predstavljen bo projekt študentov tehnične univerze iz Berlina: Vizije olimpijskega mesta 2000. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi C as - na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. mo ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. me, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. me. CEDE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januaraja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-Voeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. mo, v nedeljo od 10. do 12. me, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru bo na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. me, v sobo-, to samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. mo ter med 17. in 19. mo, v nedeljo od 10. do 12. me, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZAH Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA SV. DO-NAT Do 10. decembra bo na ogled razstava fotografij Damjana Galeta. 11. decembra ob 19. uri bo otvoritev razstave skulptur in olj Janeza Boljke. Galerija je odprta ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo od 10. do 13.me. Vstopnine ni. Tel.: 066/76-883. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA V decembru bo na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulptmami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. me, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. mo. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času,1 naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kultmo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. -3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Se danes in jutri si lahko ogledate avtorsko razstavo Odsevi, barvnih fotografij Dušana Lipovca. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT DANES: ob 21.00 uri otvoritev fotografske razstave Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. KNJIGARNA COOPE-RATIVA FRA SERVI DI PLAZZA Ul. F. Venezian 7 Se danes, 7 decembra, so na ogled ilustracije za knjigo Marka Kravosa Tri pravljice, ki jih je pripravil Klavdij Palčič. Knjigo je izdalo ZTT. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Se danes in jutri je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Urnik: od 17. do 20. me. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi, 16 Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emi-lio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zi-gaina. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. me. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13.00. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Alberta Rocce. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 V petek, 11. decembra, ob 18. mi bodo o tvorili razstavo Antonelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 Do 15. decembra bo razstavljal slikar Aldo Bressa-nutti. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 15. decembra je na ogled razstava slikarja Roberta Terminija. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. me. Ob praznikih zaprto. VIDEM VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Amebo Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. GALLERIA DEL CEN-TRO Via B. Odorico da Pordenone 3 Do 19. t. m. razstavlja svoje akvarele Camillo Lovi-satti. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 17. do 19.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob praznikih zaprto. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 13. decembra razstavlja furlanski slikar Clau-dio Colaone. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erhar-da Stuberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludwi-ga VVallnerja. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava pastelov in olj Karla Pečka. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK Danes ob 19.30 odprtje razstave Jožeta Boschitza. ODDAJE V SLOVENŠČINI ® RAI 1 RETE 4 ® TMC Koper Volk in kozlički, l. in 2. del lutkovne igrice Uspeh, 3/6 del nemške nadaljevanke, ponovitev TV Mernik,Forum, ponovitev Poročila Slovenski magazin, ponovitev Dober dan, Koroška TV dnevnik I Radovedni Taček: Zrak Utonilo je sonce, 6., zadnji del Slovenske nadaljevanke Oscarjunior: Zdravo NLP, 10/11 del češke nanizanke Zlati prah: O pajku in pameti Obzorja duha, ponovitev Moja knjiga o džungli, 14/27 del nem, poljudnoznanstvene serije, VPS 1850 TV dnevnik II, vreme, šport Po volitvah Mednarodna obzorja: Nemčija, VPS 2100 Dokumentarec meseca: Celjanka med ljudožerci, VPS 2145 TV dnevnik Dl, vreme, Spori, VPS 2220 SOVA: Korak za korakom, 1/13 del ameriške nanizanke, VPS 2250 Sam Sobota, 2/6 del angleške nanizanke, VPS 2315 Znaki zodiaka: Oven, 1/12 del nemške nanizanke. VPS 0005 SLOVENIJA 2 Q Sova, ponovitev I Družina Adriams. 3/16 del am. nanizanke ■ Sam Sobota, 1/6 del angleške nanizanke GE Športni pregled, ponovitev DTTi Slovenska kronika Regionalni programi - Ljubljana Videošpon Dnevnik RAI 3 Pari, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 48. del nemške nanizanke Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Sedma steza Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Za hlapce rojeni, 9. oddaja, ponovitev Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev; Roger Corman: Krvoločna mama, ameriški film Video strani Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia,- Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Dok.: Un solo modo Nad.: Marilena, 10.00 Rubrika: Ženska TV stralska nadaljevanka Dnevnik 1 iz Milana Marcellina, 10.30 Ines, Nan.: Doris Day Show Can‘t stop the Musič, Nan.: Cuori senza etk 11.00 Celeste Variete: Kosilo z Wil- ponovitev angleškega Variete: Servizio a do- Variete: A časa nostra mo glasbenega filma micilio, vmes (12.30) Kratke vesti TMC News - Šport Čarobna svetilka: dnevnik 1 Nad.: Sentieri Film: La luna e sel sol- Robin Hood iz vesolja, Dnevnik in Tri minute TG -tvesti di (biog., 1942, r. A. ameriška risana serija Variete: Prove e pravi- Variete: Buon pome- Lewin, i. George San- Deček Dominic, 10. ni a Scommettiamo riggio ders, H. Marshall) del angleške nad. che..? Nad.: Sentieri, Maria Risanke: Zorro Rhythm and News, Kulturne aktualnosti Rubrika o lepoti. Variete: Arniči mostri vodi Andrea F. Mladinski variete: Nad.: Amanda, Febbre Rubrika: Zenska TV Primorska kronika, L'albero azzurro d’ amore Vesti: TMC News Studio 2 šport Glasb, nagrada Collodi TG -tvesti Pravljica TV dnevnik Mladinski variete: Big! Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy - Alle ar- Rayanovi, ameriška Epizode iz Biblije tanto amati mi, battaglione nadaljevanka Dnevnik 1 Kviz: La cena e servita Film: Ricomincio da Zdravniki s krili, av- Aktualno: Italija, na- TG 4 vesti tre (kom., It, 1981, r.-i. stralska nadaljevanka vodila za uporabo Nad.: Gloria, 20.30 La Massimo Troisi, Lello Ponedeljkov športni Variete: Ci siamo? donna del mistero 2, Arena) pregled Vreme in dnevnik nato aktulanošti o na- Variete: T’ amo TV TV dnevnik TV film: La piovra 6 - daljevanki (vodi Fabio Fazio) Glasbeni vrtiljak A. LTdtimo segreto Kviz: Io, tu e mamma Nočne vesti in vreme Lacosegliaza: Klasika Aktualno: Caffe italia- TG 4 nočne vesti Rubrika o motorjih Cikaške zgodbe, ame- no, vmes (23.00) dnev- Nan.: Kojak Film: Compagni di M riška tv nanizanka nik in Emporion giochi (kom., 1972, i. N.Y.P.D., am. nad. Alan Alda) Aktualno: CNN News Hi CANALE 5 1 RAI 2 KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 45. del ameriške nadaljevanke, ponovitev Napoved sporeda in vreme Ninja želve, 1. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program, vreme Poslovni dosje, 11. del On je v mojih možganih, ameriška grozljivka Drugačen svet, 46. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Compact. tedenski pregled dogodkov Astrološka napoved MCM Video strani Metropolitan Police Otroški variete Protestantizem Ristorante Italia Film: La torre di Lon-dra (zgod:, ZDA ’62) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ania, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti iz Milana TG2 Ženska stran in RAI 2 na kvadrat Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: BeautifUl Dnevnik in šport L’ispettore Derrick, 21. 35 Mixer Dnevnik in vreme Film: Django (’66) JŠk RAI 3 Sl KOPER Primorska kronika Studio 2 šport V kioskih in drobci Kratke vesti iz Milana Proza: Chicchignola Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci Sola se posodablja Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Variete: Blob Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Q come cultura Dnevnik in vreme ^ Na prvi strani S Variete: Maurizio Co-■ stanzo Show (pon.) 11*51 Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo paril amone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Chissa perche capitano tutte a me (kom., It. 1980) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nan.: Baby Sitter, Se-gni particolari genio, Genitori in blue jeans, Chips,;Wonder wo-man Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški Variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteja: E’ pericoloso šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.20 Lo dici tu, 117.25 Mitico l]P ITALIA 7 raMP Avstrija 1 Risanke Nad.: Čara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria News Line Nan.: Mississipi Il sasso nella scarpa Film: Il ritorno del gladiatore piu forte del mondo (pust. 71} News Line Variete: Colpo grosso štory Film: Assassination Bureau (kom,, VB 1968, i. T. Savalas) Kino in News Line £$ TELEFRIULI Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Barney Miller Nad.: Destini Večerne vesti Košarka B2 lige Variete: Anime Furlane Nočne vesti Živeti brez stresa Textvision Jutranji spored, ponovitve raznih oddaj: Ro-seanne Noč v Benetkah, nemška komedija Tekmeci na dirkališču, 1. del Jaz in ti, otroški spored Risanka Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Mini čas v sliki Cas v sliki Blagoslovljena dvojica: Rop diamantov Čas v sliki, vreme Šport Kuharski mojstri Supertipa v Miamiju, 3. del Mora v ulici Brestov, am. grozljivka, 1984 Kaj ti nočeš?, ameriška komedija, 1978 E3MP Avstrija 2 S TELE 4 Film in Studio šport Variete: Karaoke (Se povezuje s sporedi Film: Furia čieca (pu- Italia 1) st., ZDA 1989) Lastne oddaje: Šport: Mal dire gol Kronika in komentar No limits Dogodki in odmevi Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Ladijski piloti Lipova ulica Hišni duh, Kup težav Srček, vodi Rudi Car-rell Zvezna dežela danes Cas v sliki Gozdarska hiša Falkenau, 4/13 del nemške nadaljevanke Novo v kinu Zabavna oddaja Cas v sliki Somrak bogov, it./nemški film, 1968; igrajo: Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Berger in drugi, režija: Luchino Visconti DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška; Poročila, TV koledar; Zgodbe iz Monticella, 16. del Poročila TV šola Jaz, lutkar: Željko Drakulič Poročila Novinarska tiskovna konferenca predsednika Hrvaška dr. Franja Tudmana Točno opoldne Monofon Poročila Odletel bom, ponovitev 23. dela Spored za Unprofor Poročila Učimo o Hrvaški Dogodivščine T. Sawyera in Huckle-berry Finna, 10/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 268. dela ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Južnjak (Rebel - avstralski film, 1986) igrajo: Matt Dillon, Debbie Byrne in drugi Dnevnik M Hrvaška 2 Video strani TV koledar V plamenih Nikaragve, ponovitev ameriškega akcijskega filma Dnevnik Murphy Brovrn, 22/29 del ameriške humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Mavrica, 3., zadnji del nadaljevanke Nenavadne zgodbe, 7/12 del ameriške nanizanke Horoskop @ Madžarska I Financial Times H Informativni spored KS Ponovitev risapk m Igra Poročila Nogomet: finalna tekma za angleški pokal Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 111, del mehiške se- rije Svet denarja Katoliška kronika Cez dan Igra O veri za otroke Disneyeva risanka Dnevnik, telešport Dunajski gozd pripoveduje, ljudska igra, posnetek pred. TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 23.00 Moji in tvoji, najini zlati otroci Korak za korakom, ameriška nanizanka - 13 epizod Scenarista nanizanke *■** t ^3rak za korakom Robert L' Miller in na v,., . "0yett sta zna- valca L1Zvrstna Pozna-^ojnik °yegkih medse- Vedno nkdnosov' ki jih mir. ° Uravnavata s ko- ^iCne dr; strani. na iuSr^Vl, oma gradita ki se peraSt!znaCaju'tem- svet o u’ Pogledih na taka naP°znala sta, da so ^esnT^ lahko tudi svojih , ' ^ato v osrčje aizank aTn°risticnih naužito L°5avljata neko cel jjjz hko ali pa kar Caa vd^LP0Ster’ Privla* Se med ^ S 4161111 otr°ki, Počitnicami na Jamajki na vrat na nos poroči s simpatičnim Frankom Lambertom. Vendar je počitniška brezbrižnost kmalu mi- nila. Po vrnitvi domov se Carolin novi mož vseli v njen urejeni dom s svojimi tremi razposajenimi otroki in njihovima domačima živali-ma: prašičkom in pajkom. Skupaj torej šest otrok: trije pridni, redoljubni, urejeni in trije površni, uživaški in raz-grajaški. Toda Carol in Frank sta trdno odlo-če-na, da bosta vztrajala, da bosta uspela prema-gati vse razlike med njima in med njunimi otroki in tako počasi, ko-rak za korakom, ustva-rila družisko srečo. Njo je upodobila Su-zanne Somers, ena od hollywoodskih žena, njega pa Patrick Duffy. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,00 Danes do 13-ih; 13,45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21,05 Zaplešite z nami; ; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na va- \kj 202; 18,00 Ameriški rock na smetišču; 19.30 Popularnih 40; 22,20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10,05 Slovenski roman; 11.05 Stičišče; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Ob letu M, Kogoja; 18.55 E. Grieg; 19.35 Opera; 20.30 Koncert; 22.30 Dvignjena zavesa. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00" Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12,30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gla- sbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15.12.30.15.30.19.30 Dnevnik;; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6,45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Iz arhiva; 12,00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Italijanska glasba; 16.00 Ob štirih; 16,05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16,50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Kogoj med besedo in glasbo; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.45 Glasba; 9.30 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore, pripoveduje Boris Kralj); 11.45 Kan-tavtorji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Glasba; 12.40 Cecilijanka 1992; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz filmskega sveta: Pogledi na slovenski filmvideo; 14.50 Evergreeni; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist S. Milenkovič, pianistka L. Caenazzo; 18.00 Al-pe-Jadran; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20,00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v F J K; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19,00 Nemci v Sloveniji: gost Dušan-Ludvik Kolnik (predsednik društva «Freiheitsbrucke» m ■B m SATELIT SUPER 5.30 Victory: 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7,00 Financial; 8,00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13,00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air, 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition, 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 . US Market WRAP; 23.00 Thirteen East Street (krim., VB 1952); 0.20 Novice; 0.50 Eco Record; 1.20 The Mix ali Night; 2,00 China news Europe. SKY ONE 6.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9,55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14,30 Geraldo; 15,30 Drugi svet; 16,15 The Brady Bunch; T6.45 DJ Kat show; 18,00 Star Trek; The next generation; 19,00 Rescue; 19,30 E Street; 20.00Alf; 20.30 družinske vezi; 21.00 Parker Lewis Can't Loose; 21.30 Flesh and Blood; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Tenis: pokal Davis (finale); 11.30 Aerobika; 12.00 Mednarodni Motošport; 13.00 Tenis: pokal Davis (finale); 15.00 Smučanje; 17.00 Nogometna zgodba; 18,00 Tenis: pokal Davis (finale); 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Evro-goli; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Ameriški nogomet; 8.30 Boks; 9.00 Konjeništvo; 10.00 Snooker; 12.00 Aerobika; 12.30 Košarka; 14.30 Golf; 16.30 Gillette VVorld Special; 17.00 Motošport; 17.30 Nogomet; 19.30 Hokej na ledu; 22,30 Nogomet; 23.30 Kegljanje; 0.30 Snooker; 1.30 Revs. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16,00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18,00 Hit List UK; 20.00 Rockumentary: Bruce Springsteen; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Musič Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock block; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11,00 Primc Baby; 13.00 Sioful Davy; 15.00 The best Man; 17.00 TEveryday Heroes; 18.00 The Fourth Man; 19.00 Primo Baby; 21.00 Madhouse; 22.40 UK Top Ten; 23.00 Carry and Emmanuelle; 0,30 Grafflti Bridge; 2.05 Night School, MOVIE CHANNEL 6.00 The Joker is Wild; 8.15 Dot and the Koala;9,30 Dot and the Kangaroo; 11.00 Virgin Island; 12.30 The Gentle Gunman; 14.00 The Fantastic VVorld od DC Collins; 16.00 Starchaser: The Legend Of Orin; 17.50 Ransom; 19.30 kposure; 20.00 Stella; 22.00 Scenes from a Mali; 23.35 Male-diction; 1.10 Home is Where the Heart is; 2.40 Mister Frost. PRO 7 5.15 Serije: Fant z druge zvezde, 6.05 Vicky, 6.25 Risanke, 8.05 Neizprosna, a prisrčna, 8.55 Loterija; 9.55 Južna zvezda; 11.55 Ma-tlock; 12.45 Poročevalci; 13.15 Shortlist; 13.30 Agentka s srcem; 14.20 Tom Horn (vestern, ZDA 1979); 15.55 Neizprosna, a prisrčna; 16.45 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19,00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Inside O ut - Genialna ukana (VB-Nem. 1975); 22.25 Looker (krim., ZDA 1981, i. Albert Finney, James Co-burn); 23.50 Max Headroom; 0,45 Poročila; od 0,55 do 3.400 Hammet (krim., ZDA 1981), 2.35 Poročila, 2,45 Simon Templar; 3.30 Poročila; 3.40 Tisoč milj prahu, 6.00 Jutranji magazin; 9.10 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13,20 Kalifornijski klan; 14,15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo - Dvojna osvetlitev (i. Peter Falk); 21.45 Quincy; 22.45 10 pred 11; 23.15 Gottschalk; 24.00 Tropical Heat; 1.00 Ponovitve: Strašno prijazna družina, 1.30 Kdo je šef?, 2,00 Quincy, 3,00 Hans Meiser, 4.00 Eksplozivno, 4.30 After Hours, 5.40 Enajst 99. SATI 6.00 Dobro jutro; 8,30 Ponovitve; 11.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa, 12.00 Kolo sreče/ 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi: Odločitev; 16,00 MacGyver: Smrtonosno sovraštvo; 17,05 Pojdi na vse!; 17.45 Bin-go; 18.05 Poročila; 18.30 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik; 21,15 Zlata parada popevk; 22.00 Prosim, javi se!; 23.05 Novice in zgodbe; 23,50 Zvezdica nad Rigo; 0.20 Ura filmskih ustvarjalcev; 0.35 MacGyver; 1.25 Pregled programa, Videotext, TELE 5 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer; 9.50 Evening Shade; 10.15 Umik; 11.45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v..,; 13,00 Bim Bam Bino; 16.15 VVildcat; 16.40 Igra z ognjem; 17.05 Sosedov primer; 17.30 Evening Shade; 18.00 Zakon orožja; 18.50 Fazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20,15 Nočna patrulja; 21.05 Premlada sem umrla (ZDA); 22.45 Boj proti mafiji; 23.35 Sodnik in njegov morilec (krim., Fr.); 1,45 Worldnews Tonight. EVROPA / NESTALNO S POGOSTIMI PADAVINAMI VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ TEMPERATURE VREMENSKA SLIKA naše kraje. Pred njim Nad severnim Sredo- bo z jugozahodnimi zemljem se poglablja vetrovi pritekal k nam območje nizkega zrač- vlažen in nekoliko bolj nega pritiska. Frontalni topel zrak. val bo ponoči dosegel PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ .. BONN...... FRANKFURT. PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN.. ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.. NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA. CARIGRAD. MADRID... LIZBONA.. ATENE... LARNAKA TUNIS... ALZIR... MALTA... JERUZALEM KAIRO.... 0/4 -2/3 0/6 0/6 0/0 2/7 3/7 -1/6 2/6 1/5 1/5 3/10 1/12 6/11 1/6 1/7 4/9 14/16 8/11 6/13 9/13 12/18 -2/8 11/12 7/13 12/17 13/17 10/17 13/22 16/21 8/10 8/10 11/19 središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.30 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 14. uri 20 minut in zašla ob 04. uri 43 minut. Danes: ob 0.53 najni^a -10 cm, ob 7.04 najvišja 48 cm, ob 14.14 najnižja -55 cm, ob 20.47 najvišja 21 cm. Jutri: ob 1.37 najnižja -11 cm, ob 7.39 najvišja 51 cm, ob 14.45 najnižja - 62 cm, ob 21.21 najvišja 27 cm. PLIMOVANJE ALPE-JADRAN / OD ZAHODA NOVO POSLABŠANJE TEMPERATURE DANES O SALZBURG GORNJI SENIK O VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA 4/6 TRST 9/11 CELOVEC 0/4 BRNIK 6/7 MARIBOR 3/5 CEUE 4/6 NOVO MESTO 1/4 NOVA GORICA 10/11 MUR. SOBOTA 4/5 PORTOROŽ 8/11 POSTOJNA 2/3 IL. BISTRICA 3/- KOČEVJE 1/2 ČRNOMELJ 3/5 SL. GRADEC... 1/3 BOVEC 4/7 RATEČE 0/- VOGEL -5/-4 KREDARICA.... - 11/-11 VIDEM 9/11 GRADEC 6/11 MONOŠTER 4/4 ZAGREB 5/5 REKA 8/8 Z O graz BEUAK q CELovEC ■Hm o MURSKA SOBOTA VARAŽDIN O O O PORDENONE ) KRANJ ;'T-V O CELJE . * Cp /O O O LJUBLJANA GORICA O NOVO MESTO *o f O karlovac O ZAGREB PAZIN O PULA0 OBLAČNOST | DEŽ/SNEG mm na dan V SLOVENIJI: Danes bo sprva še jasno in SOSEDNJE POKRAJINE: Danes bo severen rzlo, čez dan pa se bo od zahoda no Italijo od zahoda zajelo novo poslab-znova pooblačilo. Zvečer in ponoči v Sanje vremena s padavinami. Drugod zahodnih krajih že padavine. Najvišje bo še večji del dneva precejn jasno in dnevne temperature od 2 do 7 °C. hladno. JUTRI o SALZBURG BEUAK 'l' 'l' O CELOVEC Ajč TRBIŽ o o ^Z V KRANJSKA GORA^r Z, CEuL (A, ' O KRANJyT^/j) O CEUE VIDEM q O PORDENONE _N.Gn~™ Z ^ GORICA C 3? POSTOJNA Q NOV< 444 ■ ■•••vi /-v GORNJI SENIK * ;0 JuL . u, Q ■ :?iSslFssiiiiisEz45|p M* * / * n KOPER O KARLOVAC ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 36 Maribor 49 Celje 63 Trbovlje 29 Hrastnik 43 Zagorje 29 Šoštanj — Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. V SLOVENIJI: Jutri bo oblačno s pa- OBETI: V sredo bodo padavne osla-davinami. V večjem delu Slovenije bele in ponekod tudi ponehale, še lahko pričakujemo, da bo snežilo vse vedno pa bo pihala burja. do nižin. Na Primorskem bo začela pihati burja. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 311, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 282, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 689, Sora Suha: 312, Ljubljanica Moste: 242, Savinja Laško.: 430, Krka Podbočje: 104, Kolpa Radenci: 394, Soča Solkan: 822. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce rf H »E m, 9E M Uk OVEN 21-3/20-4 : Okolico boste presenetili s količino dela, ki ga danes z lahkoto opravljate, zato, ker vam to uspe hitro in brez večjih težav. BIK 21-4/20-5 : Ce boste pri kosilu pretiravali z dobrotami, boste preostali del dneva leni in počasni. ZveCer se vam obeta živahen dogodek, ki ga ne smete zamuditi. DVOJČKA 21-5/21-6 : Razen manjšega nesporazuma sredi dneva bo današnji dan zelo uspešen in nagrada za vaše poslovne napore. Med ljudmi se boste sprostili. RAK 22-6/22-7 : Ugoden razvoj pri določenem projektu ali načrtovanem potovanju vas bo razveselil v enaki meri kot vaš sorodnik. Ljubezen na daljavo bo prestajala preizkušnjo. LEV 23-7/23-8 : Najboljše bo, da popoldne brzdate svoje uživaške nagone, še posebej, Ce ste se odločili, da ne jutri preložite misel na škodo, ki ste jo naredili danes. DEVICA 24-8/22-9 : Večinoma ugodni tretutki v vašem odnosu lahko za nekatere Device pomenijo poroko, za druge pa skupen in podjeten nastop. VeCerne ure bodo družabni izziv. TEHTNICA 23-9/22-10 : Danes bi morali vso pozornost posvetiti tistemu delu, ki bo v bližnji prihodnosti prineslo dobre rezultate. V družini boste naleteli na razumevanju. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Bolj obetaven dan od včerajšnjega, vebdar le v primeru, Ce boste naredili vse, kar morate. Nekaj športnih vaj bi pregnalo napetosti, ki jih doživljate. STRELEC 23-11 /21-12 : Danes je na sporedu domača tema: ce imate v mislih obvezne nakupe, jih boste tokrat opravili vec kot zadovoljivo. Bodite bolj prilagodljivi. KOZOROG 22-12/20-1 : Nekatere stvari se bodo danes dobro iztekle, neuspešnost drugih pa je posledica tega, da ste pozabili na nekatere bistvene malenkosti. Obeta se vam krajši izlet. VODNAR 21-1/19-2 : Ce boste kupili darilo ali kako drugače zapravili denar za prijatelja brzdajte potrebo po razkazovanju in poudarjanju te vaše poteze. RIBI 20-2/20-3 : Razen možnega spora z nadarjenim bo današnji dan eden boljših v vseh pogledih. Izgledi za uspešno poslovno prihodnost se izboljšujejo, prav tako pa tudi ljubezensko življenje. CESTE / MOKRE IN SPOLZKE Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke. V višjih predelih Gorenjske, na območju Loma, Kočevja, Ribnice in Črnega vrha je snežilo, zato je obvezna uporaba zimske opreme. Zimska oprema je obvezna tudi za gorenjske mejne prehode. Na Jezerskem velja prepoved vožnje za vsa tovorna vozila. Zaradi burje je prepovedan promet za tovorna vozila na cesti Podnanos — Ajdovščina. Zaradi naraslih rek so poplavljene ceste: Ljubno — Luče, Zagorje — Litija, Celje — Laško, Hrastnik — Zidani Most, Bohinjska Bistrica — Bled, Ilirska Bistrica — Pivka in Sevnica — Breg. 1 GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka ambient ekološka barva za les V VEDNOST Mars zakril zvezdo Enkrat v približno petsto letih planet Mars navidezno zakrije kako svetlejšo, s prostim očesom dobro vidno zvezdo. Ce je nebo jasno, lahko z daljnogledom opazujemo zanimiv nebesni pojav: na enem robu planeta zvezda zahaja, na nasprotnem robu pa vzhaja. Tako je v noči s 7. na 8. april 1976 Mars navidezno zakril zvezdo Epsi-lon v ozvezdju Dvojčkov. Mnogo opazovalcev po vsem svetu si je ogledalo ta zanimiv, a redek pojav, ki so ga tudi fotografirali. Slika kaže, da je zvezda zašla za temnim vzhodnim robom Marsa, bila dobrih pet minut zakrita, nato pa je vzšla izza osvetljenega zahodnega roba. Te noCi je bil Mars v taki meni, kot jo . ima za nas Luna tri dni pred SCipom (polno luno). Opazovalce je zelo zanimalo, ali bo Marsova atmosfera, skozi katero bo sla svetloba zvezde tik pred njenim zakritjem, vplivala na potek pojava. Ugotovili so, da je zvezda postopoma zahajala za Mars in nato tudi postopoma vzhajala izza njega. Oboje je trajalo enako dolgo, tj. približno 4 sekunde. Dognali so, da Marsova atmosfera ni motila poteka pojava, kat pomeni, da je zelo zel° redka. Zakaj pišemo o tem zakritju? Predvsem zato, ker je to eden izmed dokazov, da so zvezde od nas bolj oddaljene kot planeti. Marijan Prosen