[ T E V. 21.	V LJUBLJANI. DNE 21 MAJA 19 3.1	L E 1 O 44
ena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobua vrstica ali nje prostor '0 Diu. Izhaja jako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije iu inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Ljubimo Saro in domačo Samo cerkev
Čudovito lepo je pisat nedavno duhovniški ist »Vzajemnost« o najboljši organizaciji, to je > fari. Postavimo tu sem le nekaj stavkov: ... Najboljša organizacija v dolini slovenski je -lara. Je izvora apostolskega, preizkušena, :akor daleč sega ime, je celica živega krščan-Iva. Članica je velike pokrajinske zveze — sv. lerkve. Sam Kristus ji je pritisnil pečat, da je ijegova ljubljenka, njegova izvoljenka, živa itripajoča žila njegove neveste, sv. Cerkve, 'rogram farne organizacije je: sv. evan-elij. Ustanovitelj fare je po apostolih Cristus. P'r'a'v'Tn'i'k KjqŽ d,xv eniatx eniatx Lristus. Pravilnik fare je dekalog, norme irščanske pravičnosti. Tako je fara postojanka Kristusovega podjetja za zveličanj*~ijtxH. Ima »ravnosten stik s Cerkvijo, naravnosten stik i Kristusom, naravnosten stik z neumrjočimi lužami, s človeškimi srci, ki so gredice čed-losti, ki so vrtovi kraljestva božjega...«
Podobno je pisal pred dobrini letom slo-easki dijaški list o farni organizaciji: »... O-inovna celica vsega občestvenega življenja Mm je župnija. To je tud papeževa želja. 2up-tija naj postane avtonomno kraljestvo, ki mu |e središče župna cerkev. Župnija je temelj novega misteriocentričnega življenja, ker je najbolj plastična grupacija vernikov okrog sv. ikrivnosti. Srednik skrivnosti je župnik.«
Nič čudnega, da tudi cerkvena postavo-daj» povdarja važnost fare in farne cerkve. 'Vernike je treba opominjati,« naglaša cer-! ?»'--etvk (kan. 467), »da zahajajo, kjerkoli
je to mogoče v svojo župno cerkev, tam pri-* sostvujejo božji službi in poslušajo božjo besedo.« Papež Benedikt XV, je 1, 1917 pisal, da je komaj katera stvar, ki naj bi o njej razmišljali tako važna, kakor versko življenje po župnijah, Nekdaj je bila župnija podobna družini. A stara disciplina je — na žalost propadla in sedaj malokje dušni pastir komaj še pozna svoje ovce in ovce komaj še kdaj slišijo glas svojega pastirja.
Množe se sicer organizacije, a navezanost na faro vedno medli; in bolj ko je razlahljana vez in skupnost s faro, bolj tudi peša tista ver-skonravna kremenitost in zanesljivost, tista he-
4«M«r*>»» nekdaj doma malone v vsaki hiši, a ki je danes in jutri vedno bolj redka, vedno bolj — redka. Fara sama je vzgajala krepke značaje, značajne stebre reda in vsestranske poštenosti. Cela fara je bila regulativ vsega mišljenja in življenja in ravnanja. Danes ima naS človek 99 pravilnikov prej, nazadnje pride šele — pravilnik fare. Fara tja, fara sem; moderen človek gre mimo iare svojo pot naprejl In ta pot je prežal, le pre-često — pot greha — pot pogube.
Osredotočimo torej znova svoje življenje in mišljenje okrog fare I Središče vsega katoliškega življenja in delovanja mora postati zopet župna cerkev in farni oltar, na katerem se daruje misterij sv. maše za okrog stoječo župno družinol Najboljša organizacija na svetu za cilje večne — je fara
zveza v imenu kmetskega prebivalstva predlagati:
1.	Lov naj preide v izključno pravio političnih občin. Občine naj svobodno razpolagajo z lovom tako, da dajo izvrševati lov po svojih zaupnikih, ali pa ga sposeb-nim dogovorom izročijo privatnikom ali korporacijam v najem.
2.	Poleg divjih živali, kakor jih že pozna dosedanji lovski zakon, naj se proglasijo kot nezaščitene tudi divji zajec, Fazan, bela kuna in divja svinja.
3.	Med kmetskim ljudstvom v dravski banovini vlada veliko vznemirjenje in nezadovoljstvo, ker so r.e pri izdelavi načrta novega lovskega zakona zasliševali samo lovci, oziroma lovska uctruženja, ki le slabo upoštgvaja ...dejanske razmere k pofftbe mfilga kmeta, kmetje sami, ozi roma njihove stanovske organizacije pa s</ niso zaslišale. Zato si dovoljujemo proeivi da se pred definitivno redakcijo lovskega zakona zaslišijo še zastopniki malokme-tijstva in sicer: Jugoslovanska Kmetska zveza v Ljubljani iu Kmetska zveza v Mariboru, Kmetijska družba v Ljubljani, Županska zveza v Ljubljani, Sadjarsko in Vinarsko društvo za dravsko banovino v Ljubljani.
Gospod ministrski predsednik! Sma-. trali smo za svojo dolžnost, da opozorimo Vaše blagorodje in druge merodajne faktorje na dejanski položaj in na mišljenje ljudstva glede lovskega zakona, ker mislimo, da je nujno potrebno in za državo koristno, da se donese tak lovski zakon, ki bo vpošteval in varoval interese kmečkega stanu.
Enaka spomenica se je poslala g. mi-nistrii' za kme^tjstvo, g. ipinistru za šume in rude, g. ministru pri predsednic,tvu vlade dr. SrkičU, g. ministru Uzunovlču in g. banu dravske banovine v Ljubljani.
Varno natožtte svoi denar v
Obrestovani najugoMe.
Posojila proti vknRžbina posestva, prof Doro^tvu'.t.«i
JUT V VSAKO H1SO »DOMOLJUBA«!
T
O lovskem zakona
Jugoslovanska metska K zveza je poslala g. ministrskemu predsedniku glede n°vega lovskega zakona, ki so ga izdelali v ministrstvu za šume in rude, spomenico, kl se glasi takole: Gospod predsedniki K načrtu novega lovskega zakona za «lo državo si dovoljujemo predložiti sle-
. Prošnjo, oziroma spomenico: h J1- Koristi občin, ki jih imajo iz do-noakov lovske zakupnine, so samo navi-Mne. Mislimo, da se ne motimo, če si "Parno trditi, da je samo to leto v dravski snovmi zajec v marcu hi februarju na-mvi1 Posestnikom škode za več milijonov
dinarjev. Da ne bo nobenega dvoma, pro-samo, da se škoda uradno ugotovi.
2.	Razširjanje fazanov v lovskih okoliših, kjer prevladuje kmetska posest, povzroča velikansko škodo posebej pri fižolu in koruzi ter uničuje tudi druge kulture.
3.	Tudi divje svinje in bele kune uničujoče delujejo na kmetijsko kulturo.
4.	Povzročena in neporavnana škoda presega to leto gotovo večletne dohodke iz lova.
Na podlagi gornjih ugotovitev in dolgoletnih izkušenj pri izvrševanju sedanjega lovskega zakona, si dovoljuje Kmetska
PO SVETU
Katoliška cerh
s Sv. Oče svari fašiste. Papež Pij XI. je
nedavno izjavil, da mora biti fašizem pokoren cerkvi in njenim poglavarjem, ako hoče ostati katoliški. Papež je pisal milanskemu nadškofu kardinalu Schuesterju, katero se smatra kot naravnostni odgovor tajniku fašistične stranke, Giovanni Giur-iati ter se glasi: »Fašizem pravi, da je katoliški in da hoče ostati katoliški; da pa bo katoliški tudi v dejanju in ne samo v besedi, da bo resnično katoliški, mora poslušati cerkev in nje voditelje, in mora misliti s cerkvijo in nje voditelji.« Papež je ostro zavračal fašistično stranko radi vmešavanja v vero. Fašizem je dolžan, da Cerkvi ne samo sledi, marveč da jo tudi podpira.
s Tudi tisti so krivi, ki dopuste, d« do kaj takega pride. Papež je sprejel skupino ljudi iz Španije, ki so se mu prišli poklonit. V svojem govoru se je dotaknil tudi dogodkov na Španskem in poudaril, da je navzlic temu, da o vsaki vesti ni mogoče reči, ali je resnična, vendarle mnogo žalostnih stvari, za katere so odgovorni tisti, ki jih delajo,pa tudi tisti, ki puste, da do tega pride.
s Japonski minister o zaslugah krščanstva. Na Japonskem pripravljajo zakonito ureditev verskih razmer. Vladni medverski ::akonsUi. načrt je nedavno parlament odklonil. Vlada je nato načrt izboljšala in ga znova predložila parlamentu. Toda razpoloženje je bilo tako neugodno, da je vlada zakon še pred glasovanjem umaknila. Proti načrtu so ugovarjali budhisti in protestanti; katoličani bi ga sprejeli, ker bi bil mogel kljub pomanjkljivostim služiti kot temelj za miren razvoj krščanstva. Ob tej priliki je izdal prosvetni minister zanimivo knjižico, v kateri-pojasnjuje razloge, ki so nagnili japonska vlado, da prizna krščanstvu isti zakoniti položaj kakor šintoizmu ali budhiz-mu. KnjižidlSgbtavlja, da je obnovljena cesarska oblast .pred 60 leti odpravila prepoved proti krščanstvu in ustava je prinesla osebno svobode v vers-kih stvareh. Vendar je veljalo krščanstvo še kot tuja vera,' ki se je le molče dopuščala. V zadnjih 30 letih je zakonodaja prištevala krščanstvo, ne da bi ga imenovala, med ostale, nedomače vere. V tem pa je število kristjanov'— nadaljuje poročilo — naraslcr na 336,068 duš; in ti kristjani so storili za deželo na vzgojnem in socialnem poprišču izfedno veliko. Spričo teh dejstev si je šteli* vlada v dolžnost, da prizna krščanstvu enak zakoniti položaj kakor šintoizmu- in hudhizmu. Krščanstvo ni kaka nova vera, mar,več ima za seboj dolgo zgodovino v , kulturnem svetu ter se je znala v Evropi prilagoditi vsem vladnim oblikam. Japonski narodni značaj se nagiba k na^vli strpnosti; to dejstvo se mora uveljaviti tu# v japonski zakonodaji. »Osservatore Romafto«,ki prinaša to poročilo, pripominja, da pomenjajo te vladne izjave zelo veliko za ugled in napredek katoliške Cerkve na Japonskem. Dejansko se med japonskimi kulturnimi krogi za kato-lištvo vedno bolj širi, dasi izpreobrnitve za enkrat nisb pogoste.
Italija
s Razno. Nadškof dr. Fr, Sedej je sicer srečno prestal smrtnonevarno bolezen, vendar je še slaboten ter se mora varovati. V nedeljo 10. maja se ni mogel udeležiti jubilejne slavnosti v Ogleju. Namesto njega je imel pontifikal in slavnostni govor tržaški škof dr. Alojzij Fogar, Zdi se, da bo nadškof letos tudi primoran opustiti birmovanje, dokler se mu zdravje ne izboljša. — V Trstu so se letos opustile slovenske procesije križevega tedna, kjer so bile še v navadi. Kjer se pojo slovenske litanije, so se povsod odpele v cerkvah brez procesije izven cerkve. — V Hrušici pri Podgradu na glavni cesti iz Trsta na Reko je avto povozil na smrt Štefana Ceka, hišnega posestnika in gostilničarja. Bil je ugleden mož in oče deveterih otrok. — Nove zvonove so dobili v Repcntabru. — Tržaška porota je izrekla oprostilno razsodbo glede Ernesta Krušca iz Batuj na Vipavskem, ki je bil obdolžen, da je v neki goriški gostilni dejal: »Italijanska vojska je vojska lačnih«. Krušca sta tožila dva Italijana. Sodišče ga je zdaj oprostilo toda po nedolžnem je presedel že eno leto ječe.
s Ali jih samo še izredno sodišče drži pokonci? Fašistični parlament v Rimu je zelo kratko razpravljal o načrtu zakona, s katerim se delovanje izrednega sodišča za zaščito države podaljša za dobo petih let-Poslanec Capina je v svojem govoru samo ponovil Mussolinijeve besede o novem zakonu. Pravosodni minister Rocco je na-glasil, da niti ne smatra za potrebno, da bi govoril le eno samo besedo o tej stvari, ker vsa Italija dobro ve, kakšne važnosti je izredno sodišče za fašizem, in bi bila vsaka razprava o tem nepotrebna. Fašistični parlament je nato sprejel zakon.
s Slovence zapirajo naprej. V Ročinju pri Kanalu so zaprli Antona Kamenščka. Njegov brat Severin Kamenšček, trgovski pomočnik je pod ključem že mesec dni. V Gorici je policija aretirala Jožefa Kamenščka, ki je imel gostiln? na Korzu. Ta je bratranec prvih dveh. Gostilno je dala policija zapreti. V Ročinju so orožniki pri Ka-nienščkovih izvršili strogo preiskavo. Vzrok aretacij ni povsem znan; Imenovani so baje napravili nedeljski izlet v Trst, kjer so se dali slikati držeč v rokah moti ko in srp. Policija je to smatrala za protidržav-no manifestacijo in je aretirala okoli 25 Slovencev; v zaporu so ostali Samo štirje, med temi Severin Kamenšček. Kakor rečeno, sta bila te dni aretirana še ostala dva Kamenščka. — Nadalje je goriška policija aretirala dva slovenska trgovska pomočnika v Gorici, in sicer Ivana Lebana in Jožefa Lebana, oba iz Žab na Tolminskem. Na Grahovem ob Bači so fašistična ®bla-stva zaprla Ivanu Rejcu gostilno iz razloga, ker se kot Slovenec ni hotel vpisati v fa-šistovsko stranko in ni dopustil, da bi mu fašisti spremenili ime v Rezi. Njegov sin dijak Zorislav je bil jamarja rad} osumljenja proti italijanske propagande aretiran kot »črni brat«; pozneje je goriška policija na Mussolinijev ukaz »črne brate« sicer izpustila, vendar so bili vsi izključeni iz šole. »Črni bratje«, sami ml&di dijaki od 13. do
18. leta, so po zatrdilu goriške policije na meravali razstreliti solkanski most in don fašistične mladinske organizacije »Balilla v Gorici,
Španija
s Še ni miru in reda. Monarhistični ob-činski svetniki v Madridu se ne bodo več udeleževali občinskega dela. Pravijo, da jim ni zajamčena svoboda. — Španski rai. nister za zunanje zadeve in zastopnik Ru! sije Litvinov sta menda že sklenila po. godbo o medsebojnem priznanju vlad teh držav. — Vlada je zaprla vseučilišče v Valladolidu, ker so dijaki zahtevali, naj jim profesorji izroče potrebna zrelostna iz-pričevala brez izpitov. Dijaki pravijo, da so se žrtvovali za revolucijo in ni bilo časa za učenje.
Amerika
s Slovan župan drugega največjega ameriškega mesta. Poročali smo že, da le bil 7. aprila v ameriškem mestu Chicagu izvoljen za župana Ceh 561etni Anton J. Cermak. Novi chikaški župan je bil rojen leta 1875. v Kladnu blizu Prage na Češkem-S svojimi stariši je prišel v Ameriko, ko je bil star komaj eno leto, in sicer v premo-garsko naselbino Braidvvood, 111. Ko je bil Cermak še v svojih deških letih, jc opravljal razna dela. Sprva je z malim vozičkom prodajal drva, zatem je bil pa zaposlen v neki tovarni. Ko je zahteval večjo plačo, i ga je njegov delodajalec odslovil. Nato je delal v rovu kot premogar, Zatem se ji preselil s svojimi starši v Chicago, kjer je prodajal zemljišča in raznovrstno drugo blago. Ko je dosegel starost 21, let se je zanimal za politiko. V Chicagu je bil večkrat izvoljen v mestni občinski svet, kasneje je bil pa glavni okrajni komisar, Ko so vest o izvolitvi Cermaka zvedeli v njegovem rojstnem mestu, v Kladnu, na Češkem, so ta slučaj na slovesen način proslavili. Cesto njegove rojstne hiše so prekrstili v Cermakovo cesto. Tako ima danes glavne posle drugega največjega mesta v Združenih državah ameriških v svojih rokah Čeh Anton J, Cermak, Slovani smo nanj lahko ponosni.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Martin Šmalc p. d. Goršetov iz Prečne na Dolenjskem, Andrej Znidaršič iz vasi Kal pri Košani, Anton Zavrl od Sv. Križa p« Litiji, Marija Slavič roj. Hirš iz Smihela pri Žužemberku, Frank Zust iz 2iri, Josip Barbič iz Marečja pri Trnovem na No; tranjskem, Auarej Kikel iz vasi Luže p" Kočevju, Matija Jalen iz .Radovljice M Gorenjskem. — V Rockdale pri joiietu je bil izbran za župana Slovenec Jožef Kiih»r' Je rojen v Ameriki, vendar je zaveden 5»°' venec. Bog ga živi! — V Ročk Springs wy» je odšla na drugi svet Francka Jereb, r' jena pri Sv. Joštu nad Vrhniko. — " ' Louis Mo. je umrla Uršula Zorko, roj. K kežič, iz vasi Kot, fara Semič na Dom skem. — Društvo Orel je priredilo v
velandskem »Slovenskem narodnem doni
materinsko proslavo. — V Chisholmu pokopali Maksa Robnika iz Luč p« j- . nem na Štajerskem. — V Bridgepor^i preminula Ana Kočevar roj. Straus
, ■ e _ V Joletu se je vršil velik kon-t "ki sta ga priredila slovenska pevca-»tnika Banovec in Šubelj. — Za župana
na večji slovenski naselbini v Willardu
VW s je bil izvoljen Slovenec Martin Klaričl Jiviio! - V Bingham, Utah. ,e umrl 43letm Aloizii Arko iz Lipovšč pri Sodražici. — V Wankeganu 111. je odšel na drugi svet lanez Kužman iz Žužemberka na Dolenjcu! __ V Clevelandu so zadnji čas odšli na drugi svet še sledeči Slovenci: Marija Skerl iz Begunj pri Cerknici, Alojzij Sem-orimožnik iz Šmartna pri Gornjem gradu, Neža Gregorc iz Hinj pri Žužemberku, Anton Jelačin (ima brata Hugona v Ljubljani), Alojzij Arko iz Sodražice in Margareta Itihar iz Sušaka. — V Jolietu je preminul starosta tamošjih Slovencev 681etni Janez Grahek. — V Hibbing Minn. so pokopali Janeza Bukovca iz Loške vasi na Dolenjskem. V Wankeganu je umrl Jožef Mežnaršič.
KAJ JE NOVEGA
Pozor!
Drobne novice
Sovjelskoruske žarnice prodajajo na Pojskem 50 odst. ceneje nego domače. Dumping!
Mezde znižujejo v Angliji, ki se pona-
z delavsko vlado.
Za 20 odstotkov se je letos skrčilo s sladkorno peso obdelane zemlje na Čeho-slovaškem.
Izvoz koles in motornih koles iz Avstrije in Nemčije pada.
Ceno bencina so ponovno zvišali v Nemčiji.
28 registrov in 11,813 piščalk imajo orgije v avstrijskem Kufsteinu. So baje največje na svetu.
Za franosko vojno brodovje bo dobavila nafto Rusija!
40.000 rudarjev je zapustilo delo v poljski Dombrovi.
Zaročil se je bral bolgarskega kralja Ciril z neko rusko veliko knjeginjo.
150.000 delavcev štrajka v severni Franciji.
Že 119 krat je srečno prišla s padalom iz visočine 4400 m na tla nemška pilotka Shroeder.
Plače hoče znižati državnim usluž-benem japonska vlada.
Ostavko je podala belgijska vlada. Angleške železnie bodo v bližnji bodočnosti podržavljene.
Štiri nove cerkve hočejo sezidati v Sehoslovaški Bratislavi.
42 domov je uničil požar v Banovcu na Slovaškem.
Boljševiki so ustreliil pravoslavnega župnika v ruskem Kazamu.
Polovica vseh ruskih kmetskih gospodarstev je že kolektiivizirana. — Kmetje ^ samo delavci na podržavljenih pose-
Pogorelo je poslopje državne opere v litvanskem Kaunasu.
Nemški soijalisti odobravajo zadnja Papeževo okrožnico o delavskem vprašaju, avstrijski rdečkarji jo surovo zsasme-nujejo.
Bencin je eksplodiral v bližini Liegea v Belgiji, u težko ranjenih.
. 45.332 zdravnikov in zdramit Je sedaj v Nemčiji.
CENJENE NAROČNIKE, ki imajo iz kakršnega koli vzroka še kaj za-stanka na naročnini za »Domoljuba« za prvo poletje tekočega leta, tem potoni vljudno pa nujno opozarjamo, da se jim pošiljanje lista ustavi, ako takoj po prejemu te »Domoljubove« številke ne pošljejo zapadle naročnine. Število zamudnikov je letos sicer neprimerno manjše, kot druga leta ob tem času, toda zelo žal bi nam bilo za vsakega naročnika, ki bi odpadel na ta način.
Upravi »Dcmoljuba«v Ljubljani.
Prva pomoč v nesreči, ki me je zadela dne 1. marca 1931, ko mi je pcgorela hiša b vse, kar sem imel v njej, je bilo onih 2.000 Din, ki sem jih prejel cd »Domoljuba«, in za katere se v globoki hvaležnosti zahvaljujem. »Domoljuba« ne pozabim moja hiša mu ostane zvesta!
Migalica pri Mirni 25. maja 1931.
Franc Sebanc, s. r.
d Delavstvo Jugoslovanske tiskarne, kjer se tiska naš list je stopilo v štrajk. Ker more tiskarna zaenkrat izvršiti le najnujnejša dela, sm6 se morali omejiti tudi pri našem listu. Upamo, da se stvar v kratkem uredi, zato prosimo naročnike, da zaenkrat potrpe. Tudi dopisov ne moremo vseh priobčiti. Pridejo pozneje na vrsto.
d Dva veličastna tabora Katoliške akcije sta se vršila te dni, prvi pri Sv. Joštu, drugi na Zdenski rebri pri Dobre-
poljah. Oba sta bila krasno obiskana od fantov in mož. Pri Sv. Joštu je spovedoval pridigoval in maševal tudi g. nadškof dr. Jeglič. Na zborovanju sta poleg drugih govorila dr. Basaj in profesor Dolenec, povdarjajoč potrebo dejanskega krščanstva. Na Zdenski rebri je imel cerkveni govor in sv. mašo g. dekan Skubic, na zborovanju pa sta govorila vseuč. prof. dr. Fabijan in urednik >Slovenca« Kremžar. Na obeh zborovanjih je bilo navzočih tisoče mož in fantov.
d V Ljubljani je bilo birmanih o bin-koštih 1691 otrck. Med botrami je bila tudi neka 90 letna.
d Na dopust je odšel g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer.
d Peki so podražili kruh za 50 para pri kilogramu in sicer prvi dan, ko se je cena moki za malenkost zvišala. Ko pa je svoj tas cena pšenici globoko padla, smo pa morali čakati mesece in mesece na pocenitev.
d Nekaj o Ljubljani in njeni bodočnosti.
Ljubljana je štela 1. 1921. 53.298 prebivalcev, 1. 1931. pa 59.768 prebivalcev; Vič 1. 1921. 5096, 1. 1931. 6958; Moste 1. 1921, 5421, 1. 1931. 7279; Zgornja Šiška 1. 1921 2380, 1. 1931. 3954; Št. Vid 1. 1921. 3078, 1. 1931. 3728; Ježica 1. 1921. 2166, 1. 1931. pa 3189. S priključitvijo vseh teh okoliških občin, s Štepanjo vasjo in z Rudnikom vred, bi tako povečana Ljubljana štela približno 90.000 prebivalcev. V prihodnjih 10 letih pa, če bo razvoj običajen in prav nič pretiran, bi Ljubljana že prekoračila svojih prvih 100.000 Ljubljana bi s tem postala veliko mesto.
d Na Brezje se je peljala bolna, nazaj je prišla zdrava. V Begunjah na Gorenjskem
, 1 . „„ nmniAtnn eesto. V Essenu je nad železniškim podvozom iztirila ranžirna loko-,t	. « .. v , ____:„ ;n nn>llo rta noatn Strnip.vodin in kuriač sta bila takoj mrtva, neki
v«" nrfllomilfl železno ograjo in padla na cesto. Strojevodja in kurjač sta bila takoj mrtva, neki m detk je W1 pa oTsopare tako opečen, da so ga morali prepeljat, v boln.šmco. ^ ■
je te dni umrla Marija Lustik roj. Tavčar, v starosti 85 let. Bila je prva, ki je I. 1863 pri Mariji Pomagaj na Brezjah na nenavaden način ozdravela- Na Brezje se je peljala bolna, nazaj je prišla zdrava. Naj počiva v miru!
d Evharistični kongres na Trsatu se bo vršil en dan in sicer junija od 14. zvečer do 15. zvečer.
Izredna lovska sreča. Iz Kolovrata nam poročajo: Ker delajo po naših vrane spomladi posebno na koruzi mnogo škode, krene večkrat ta ali oni lovec s puško v gozd ob polju, da preganja to škodljivo ptico. Tako se je tudi napotil dne 22. maja na pregled po polju posestnik z Dolgega brda Končnik Martin. Na samotni smreki je zapazil ogromno ptico in ustrelil. Bi! je lep 7.5 kg težak in 2.62 m v razpetosti velik beloglavi jastreb. Pri nas redek gost. Čestitamo!
d V kratkem bo dograjen kraljevski dvorec v Zagrebu.
d Prometu so izročili zadnji ponedeljek zopet del nove jadranske proge od postaje Kraljevo-Raška do Lopatice.
d 1. junija stopi v veljavo trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
d Cena čevljev. V ljubljanskem »Jutru« smo čitali te dni med drugim sledečo razlago: Materijal za par večjih čevljev stane povprečno 100 Din, kroj in šivanje gornjega dela pa 30 Din. Pri tem naj se delavcu ne plača za par samo po 40 Din, temveč po 70 Din. Če se vzame pri tem še režijske stroške 10 odst. in prav toliko za obrtniško priznani zaslužek producenta ali obrtnika, slane vse skupaj okrog 260 Din. To za primerno obuvalo ni mnogo. Nikakor pa ne gre, da se navadna obuvala prodajajo 280 do 360 Din in da dobijo pri tem delavci za par samo po 40 Din. Pri Bati se prodajajo dobra obuvala povprečno po 249 Din. Znano je tudi to, da so pri tej tvrdki delavci dobro p'ačani. Itd.
d Za uničevanje poljskih škodljivcev. Mnogi poljedelci in kmetijske ustanove šc niso vedele,' kako bi dobile tobačni izvleček za ugonabljanje poljskih škodljivcev. Tobačni izvleček je monopolski predmet in se dobi samo v tobačnih tovarnah v Ljubljani, Nišu in Sarajevu in v monopolskih skladiščih v Belgradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skopiju in Dubrovniku. Dobi se v dveh vrstah zabojev in sicer v posodah po 5 kg in v sodih po 200 kg netto. Stane 6 Din kg v posodi, v sodu pa 5 Din kg. Prodaja se samo v celih posodah in celih sodih, in sicer.samo kmetom in kmetijskim ustanovam franko monopolsko skladišče ali tobačna tovarna. Ker je tobačni izvleček monopolski predmet, se pošilja samo tedaj, če je naročena količina plačana že vnaprej.
d 33 velikih modernih vagonov za brzo-vlake in večje število drugih vagorfov hoče naročiti naša država v Nemčiji. Brzovlaki — kakor znano.— državi največ nesejo in so najbolj napolnjeni.
d Nova šolska ladja za našo vojno mornarico je bila spuščena v morje v Hamburgu 25. junija. Na parobrodu bodo začeli graditi lesene naprave, ki bodo predvidoma gotove do jeseni, tako da bo ladja prišla v Jadransko morje v septembru.
— Obiskovalcem XI. ljubljanskega velesej-ma. Uprava ljubljanskega velesejina ie tudi le-4l
tos izdala kaor druga leta permanentne legitimacije in sicer po Din 30,-. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigostati legitimacije. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri odhodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno.
Priporoča sc prvi slovenski zavod
Vzatemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarjkovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. p lika 22, Beograd, Poincareova 2_
d Več hiš in drugih gospodarskih poslopij je uničil ogenj v Kovači vasi v Beli krajini. Prizadeti so Peter Kastelic, Ivana Movrinašt, Vincencij Štefane in Katarina Bižal.
d Okrog požarov. Ogenj je uničil hišo in hlev posestniku Francu Rapotočniku v Tolstem vrhu pri Slovenjgradcu. — Požar je ugonobil gospodarsko poslopje, hlev in skedenj posestniku Skodniku v Vedrižu, obč. šmiklavž. — Gospodarsko poslopje s hlevcm in inventarjem so uničili plameni posestniku Mihu Šlibarju v Moravčah.
d V neki dunajski bolnišnici, kamor je šel iskat zdravja, je te dni umrl jugoslovanski minister dr. Mate Drinkovič. Pripeljali so ga z Dunaja v Zagreb, kjer je bil pokopan na državne stroške. Gospod mu daj večni mir!
d V Prevaljafc je umrla gospa Jani Thuma, vdova po bivšem dolgoletnem okrajnem šolskem nadzorniku v Postojni. Svetila ji večna luč!
d V Ljubljanski bolnišnici je umrl vpokojeni podpolkovnik pehote g. Karel Baumgartner.
d 115 let stara Eva Novak je umrla te dni v Subotici. Imela je 14 otrok, najmlajša hči, pri kateri je bivala ima že 87 let. Kaj bedo rekle na vse to one udarne«, ki se otrok tako boje?
d V Krki pri Novem mestu je utonil sodnik novomeškega okrožnega sodišča g, Alojzij Hočevar. Bodi mu Bog milostljiv sodnik)
d Tilnik si je zlomil. Janez Mali, železniški premikač v pokoju v Črnučah je naložil s sosedovimi v gozdu voz stelje. Ko je bil voz naložen, so ga hoteli še povezati. Mali je klečal na vozu, omahnil in padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in takoj umrl.
d Ko je nabiral šmarnice je padel na dopustu se nahajajoči vojak Alojzij Ozebek doma na Dobravi pri Jesenicah v narastlo Radovno in utonil
d Kar štirje so naenkrat utonili. V v«;
Gospodinjica pri Novem Sadu v nekem napol močvirju se je pripetila težka n«. sreča, V bližini vode, ki je globoka poj, drugi meter, je nogometno igrišče, na kate. rem se je vršila v nedeljo popoldne nogometna tekma. Tekmo je gledalo mnogo odraslih in tudi precej otrok. Otroci so se igrali okrog vode in se tudi kopali. Okrog štirih popoldne so otroci dvignili silen krik ker se je 91etni Trivun Popič začel potapljati. Takoj so priskočili na pomoč oclrasli toda bilo je že prepozno. — Čez nekaj časa] ko so se otroci že oblekli, so pa opazili] da leži na tleh obleka še 3 otrok, ki jih ni bilo nikjer videt. Začeli so iskati po vodi in kmalu potegnili iz nje še tri utopljene otroke. Eden izmed njih je kazal še nekaj znakov življenja, vendar je tudi ta kmalu izdihnil. Strašna nesreča je povzročila v vsej okolicj veliko žalost, Obupni so bili prizori, ko so starši zagledali svoje mrtve otroke.
d Ko je spravljal bukova debla. V Za-klancu pri Horjulu je umrl posestnik in znani gostilničar Janez Škof. Zdrav je šel nedavno v gozd spravljat bukova debla. Pri tem je dobil od cepinovega držaja nesrečen sunek v trebuh, ki je povzročil notranjo- krvavitev in smrt po osmih dneh trpljenja- Bodi vrlemu možu trajen spomin!
d Na potu v domovino se smrtno ponesrečil. Pred dvema letoma je odšej v Argentinijo za boljšim kruhom Jakob G o r j u p , trgovski sotrudnik, doma v Pod-stranu pri Moravčah. Garal je v tujini in si naposled prigaral toliko, da je začel misliti na vrnitev. V aprilu se je vkrcal na francoski parnik »Florida«, niti malo sluteč, da ga bo na potu v domovino dosegla roka smrti. Toda usoda je predla svojo nit. Ko je parnik »Florida« zavozil v Gibr-altarsko oži&o, se je zaletel vanj neki angleški vojni parnik, kakor je o tem »Slovenec« že obširno poročal. Med žrtvami, ki jih je zahtevala težka nesreča, je bil tudi Gorjup. Pri trku ladij je padel nanj težak hlod in mu zmečkal prsi. Bil je tako) mrtev in so ga čez nekaj dni pokopali ' Gibraltarju. Vse žaluje za plemenitim mladeničem, saj je bil do odhoda v tujino vnet delavec v katoliških prosvetnih društvih. Bodi mu večni mir!
17 letni mesarsik vajenec Janko Marinko, stanujoč na Tržaški cesti 5 na Viču, se je včeraj na Viču ruval za šalo s svojim tovarišem, p" tem padel in si poškodoval desno roko v zapestju.
Smrtna nesreča na Breznici. Železničar Ivan Preželj se je danes 24. maja ravno vrnil od dopoldanske božje službe domov, ko mu 1« njegov starejši sin ves vesel začel razkazova revolver, ki ga je fant sam naredil pri svoje® stricu v Novem mestu, kjer se uči ključavničarstva. Od samega veselja menda je Poz venkaj vzeti patrone, pritisnil petelina, spr in porinil patrono svojemu očetu v trebuh, mači so takoj poklicali župnika, ki mu le p, delil sv. zakramente, pa tudi zdravnika • Slivnika iz Radovljice. Ta je ugotovil, da ' mož prestreljena jetra, nemudoma odredi P petjavo v bolnišnico, medtem pa je Pr| c šilni voz rdečega križa iz Ljubljane, ki telefonično poklicali na pomoč. — A m°z' ^ med vožnjo izdihnil. — Pogreb bo v tore*
poldne. — Naše sožalje in sočutje njegovi družini, ki "ai ie v tei ^udi Preskušnji tolaži zavest, da je bil rajni nad vse vesten, zelo krščanski mož. — Naj počiva v miru.
57 letna užitkarica Pavla Gregorič iz Retja 50 pri Loškem potoku je včeraj doma na cesti padla in si zlomila desno nogo.
8 letni posestnikov sin Viktor švigelj iz Ohanice 3 pri Borovnici je pasel včeraj na domačem pašniku živino. Pri pašnji je padel z brega in si zlomil levo nogo.
ti Mina se je predčasno razletela. Oni dan so pripeljali v ljubljansko bolnišnio dva delava celjskega okrajnega zastopa, ki sta se ponesrečila v četrtek popoldne v nekem kamnolomu pri Celju. Sta to 30 letni Franc Plavsteiner in 30 letni Mihael jančič. Nažigala sta v kamnolomu mino, ki pa je predčasno eksplodirala. Pri eksploziji sta bila oba delavca poškodovana po očeh, rokah, nogah, sploh po vsem telesu.
V	nevarnosti sta, da povsem oslepita.
d Obe nogi si je zlomil. Prav resna nesreča se je pripetila 201etnemu delavcu Štefanu Jakopiču z Dobrave pri Vintgarju. Jakopič je uslužben pri ing. Josipu Dedku.
V	nedeljo je pomagal pri nekem odru pri tovarni na Jesenicah. Stal je na podstavku, ki pa se je zasukal, tako da se je del odra zrušil na Jakopiča. Jakopiču je zlomilo obe nogi, poleg tega pa je dobil še hujše poškodbe po obrazu.
Propagandni shod RK. V Šenčurju pri Kranju se ustanovi krajevni odbor Rdečega križa. Zato se vrši v nedeljo, dne 31. maja ob treh pop. v Ljudskem domu v Šenčurju propagandni shod Rdečega križa. Vstopnine ni! Vsakdo lahko pride. Da bo shod tem bolj zanimiv, bodo iz prijaznosti sodelovali olšev-ski pevci in igralci. Program bo takle: 1. Ce-Ijer Ivan: »Pozdravljam Vas . . .« 2. Moški | zbor: »Triglav« in »Upi v zvezde«. 3. Piber | Ivan: »Križ — simbol trpljenja in rešilne lju-! bežni!« 4. Moški zbor: »Na planine« in »Pa-la je, pala slanica«. 5. Govornik iz Ljubljane: »Daš program: Neguj dobrosrčnost in delaj za zdravje!« 6. Mcški zbor: »Moj deklic« in »V tujini«. 7. Rozman Franc: »Rdeči križ kraljevine Jugoslavije«. 8. Olševski igralci vprizore prevaranega snubača z dvema deja-ttjima iz česnikove »Pogodbe«. 9. V odmoru Vehovec Jernej: »Mi snubimo za Rdeči križ!« Ker ta begati spored nikogar ne bo nič stal, pričakujemo velike udeležbe! Pridite vsi!
n. Vrhnika: Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki, je s svojo nabiralno akcijo za nabavo nove motorne brizgalne in tovornega avta, uspelo tako daleč, da bo slovesna blagoslovitev novega orodja, združena z izletom Vrhniške gasilske župe, v nedeljo 5. julija. Podrobni spored objavi-mp pravočasno. Vsa sosednja društva vljudno prosimo da opuste na ta dan svoje Prireditve.
Pevsko društvo Škrjanček iz Šmartna ob
i,avi priredi v nedeljo 31. maja 1931 v kat.
Prosvetnem domu v Šmarju pravljično igro.
»Mogočni prstan«. Začetek ob 15. uri. Vabljeni.
cl Brezobrestno posojilo. Z ozirom na vprašanja glede zadruge »Jttgrad« so bili v lJ?* podani netočni odgovori radi tega, clnto n"' gospodje ne poznajo ustroja za-"e' se odstranijo vsi dvomi in neza-
upanje do zadruge bodi vsem pojasnjeno sledeče: Zadruga »jugrad« je ustanovljena po vzorcih angleških, ameriških, nemških in avstrijskih zadrug, ki delujejo, že dolgo časa s krasnim uspehom (najstarejša angleška zadruga praznuje letos 150letnico obstoja) v ta nainen, da daje svojim članom brezobrestna posojila za zidavo družinskih hiš, za nakup hiš in malih posestev, za prezidavo hiš in objektov, za prevzem obrestnih hipotek in za prevzem zapuščinskih bremen. Zadruga računa samo upravne stroške. Ako dobi član zadruge v enem letu čakanja Din 100.000,— posojila, plača zadrugi nazaj Din 110.400.—, v treh letih čakanja Din 109.200.—, v petih letih čakanja Din 108.500.—. V teh svotah so vračunane tudi tiste obresti, ki jih je izgubil, ker se mu hranilni prispevek in mesečni prispevki v dobi čakanja ne obrestujejo. O kakih obrestih tu ni govora in prosimo, ki se zanimajo za zadrugo, naj se osjebno ali pismeno informirajo, ker je zadruga s pojasnili vsak čas vsakemu na razpolago. (Za poslano ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti. Op. ur.)
Upravi »Domoljuba« v Ljubljani.
Podpisani se prav iskreno zahvaljujem za izplačani znesek Din 2000, ki sem ga prejel kot prvo pomor v nesreči, ko mi je požar uničil hišo in vse gospodarsko poslopje. Bog naj Vam tisočkrat povrne! Obenem izjavljam, da ostanem tudi naprej zvest naročnik »Domoljuba«. Vsem tistim pa, ki še niso naročniki »Domoljuba«, svetujem, naj si ga naro-če, da bodo tudi oni imeli dvojno korist: prvič dober iist, drugič pa pomoč v taki nesreči, kot je zadela mene.
Še enkrat: Prisrčna Vam hvala!
Jože Bezlaj Zgor, Kašelj št. 11 pri D. M. v Polju.
d Žile si je prerezaI 52 letni učitelj Jako Miiller iz Virovitie, vdovec, oče štirih otrok. Mrtvega so naši v nekem gozdu.
d Nesrečni alkohol. Svojo 85 letno mater je umoril v Spodnem Gaberniku okraj Šmarje (Štajersko) 42 letni Herman Hajn-šek. Ko je izvršil strašno dejanje, je pa še domačijo zažgal. Mož se je v zadnjem času strašno uda! pijači.
d Z deži so napadli trije mladi fantje 74letnega prevžitkarja Obrezo Franca in ga po vsem telesu zelo nevarno poškodovali. Trezni gotovo niso bili. Sicer pa: sram nas bodi take podivjanosti!
Na binkoštni ponedeljek ob 11 ponoči so se stepli pijani fantje v Marinei vasi pri Zagradctt. Povod za pretep je dalo staro sovraštvo in pa alkohol, brez katerega tudi pretepov ne bi bilo. Okrog 11 ponoči je prišla v Marinčo vas skupina okoliških fantov, med katerimi jc bil tudi brat že lansko leto ubitega fanta. Družba je razgrajala in klicala: »Auf biksl«, zlasti pred hišo, v kateri je doma fant, ki je ubil onega fanta, čegar brat je bil v družbi razgrajajočih. V bližini je bilo približno enako število domačih vaških fantov, ki so seveda na izzivanje odgovorili, zlasti še zato, ker je bil med domačimi fanti tisti, kateremu je veljalo izzivanje. Razvil se je pretep, pri čemer je izkupil eden od vaških fantov iti tekel domov. Fantje so leteli za njim. Pred hišo sta pritekla bežebemu na pomoč dva
brata, ki sta pa dobila prav tako s sekiro ali inatiko po glavi. Celo mati, ki jeprišla iz hiše pogledat, je dobila s kolont po hrbtu tako, da je padla takoj v nezavest. Pri pretepu jc dobil tudi med napadalci eden težje poškodbe, drugi lažje. Med napadenimi pa sta v isti hiši dva težko ranjena, dva pa lažje. Ko jih je enkrat zadosti ležalo, sc je seveda vsem vroča kri ohladila in so poslali po zdravnika dr. Fedrana iz Stične, ki je ranjence še ponoči obvezal.
2alostni pretep fco seveda še bolj podnetit sovraštvo in oblasti bodo morale napeti vse sile, da se grda razvada maščevanja in vračanja enkrat za vselej konča. Posebej pa bi bilo treba kaznovati krčmarje, ki podajajo fantom toliko vina, da popolnoma podivjajo.
V	Mostah pri Ljubljani je prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom do krvavega spopada. Alkoholizirani nasilnež jc napadel 26 letnega Karla Gašperlina, ključavničarja, stanujočega v Delavskem domu v Kranju. Usekal ga je z nekim ostrim predmetom po-glavi in mu prizadejal znatno rano. Gašperlin je bil prepeljan v bolnišnico, nasilneža pa je aretirala policija in ga izročila sodišču.
d V Belgradu je bil obešen ono soboto orožnik Gjorgje Živaljevič, ki je umoril Danico Miienkovič, sestro belgrajskega advokata.
d Zaščita države. V Belgradu so razglasili sodbo proti Andriji Tilmanu in tovarišem, ki so se pregrešili proti zakonu o zaščiti države. Trije so bil i obsojeni na smrt in sicer: Seletkovič Mijo, Tilman An-drija in Kirclimaier Mijo, zadnji zato, ker je izvršil napad na železniško progo v namenu, da prepreči odhod vlaka s poklo-nitvenim odposlanstvom. 12 obtožencev bo sedelo od 2 do 20 let. eden pa je bil oproščen.
d Advokat dr. Jarc France naznanja, da je ctvoril v Škofji Loki (Spodnji trg št. 37, hiša ge. Ane Leskovec, p. d. »pri Laudonu«) lastno pisarno.
V	Novem mestu na Ljubljanski cesti 35 je otvoril g. Josip Šuster specijalno trgovino z barvami, katero smo v našem kraju zelo pogrešali. Imel bode v zalogi vse vrste oljnatih in suhih barv v vseh poljubnih niansah, ter čopičev, emajlnih lakov, steklarskega in mizarskega kleja, mavca in vse v pleskarsko in slikarsko obrt spadajoče predmete. Cenj. občinstvu tvrdko toplo priporočamo.
d V nekaj sekundah dobiti stetisoče ali celo milijone je mogoče samo s pomočjo srečke državne razredne loterije. Prvo žrebanje 22. kola bo že 20. junija. Za nakup srečk se najtopleje pripor.oča glavna prodajalna srečk bančno društvo A. Rein in drug, Zagreb in Belgrad, ki uživa zaradi solidne in dovršene organizacije ter točnega in solidnega poslovanja povsod največje zaupanje. Dobitke izplačuje ta banka takoj brez odbitka provizije ali doplačil. Iz tega vzroka se na današnjo pnlogo tvrdke eenj. čitatelji posebno opozarjajo.
— Osebe, ki so krvne«, kožno ali jcivčno bolne, dosežejo z naravni) »Franz-Josef -grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-JoseU-vode. »Franz-josefogienčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
6'
Okopavine lahko gnojimo še sedaj
Okopavine kakor so: repa, korenje, pesa in zelje rabijo mnogo lahko dostopne lirane, zato jim gnojimo še tudi poleti. l"oda ni vsako gnojilo primerno za nje. Tako na primer svež hlevski gnoj ne zaleže mnogo, ker dobi v poletnih mesecih premalo vlage v zemlji, da bi se mogel zadostno razkrajati. Posledica je, da mnogokrat več škoduje kot koristi, ker zapari mlade setve. Ravno tako ni primeren apneni dušik, ker večkrat mlade setve osmodi. Mi moramo torej nuditi rastlinam gnojila, ki so lahko topljiva v vodi in jih korenine čimprej vsrkajo in dovajajo rastrskemu telesu v hrano.
; ','era gnojila pa smemo rabiti v poletnih mesecih?
To so gnojnica, čilski sol i ter, kalijeva ,)i -in superfosfat. Gnojnica vsebuje pre-i ej dušika in kalija, kateri hranili so v njej že raztopljeni in jih korenine takoj lahko uživajo. Čilski soliter vsebuje lahko opljiv kalij, superfosfat pa lahko topljivo osforovo kislino. Zgoraj navedene okopa-ine pa ne rabijo mnogo foslorove kisline, :<*r ne nastavljajo zrna, zato jim običajno
•	gnojimo s superfosfatom. Drugače je i ajdi, ki nujno rabi superfosfat in ka-
' o so!.
_';'ku pa rabimo navedena gnojila?
Marsikateri poljedelec, ki je mislil,
bo z močnim gnojenjem dosegel bogat Itlclek, se je pošteno ureza!, ker mu je lojilo več S):o:lovalo kot koristilo. Po-: tni meseci so za gnojenje nevarni. Ne-.irni iiiimreč v toliko, da pri nastopu suše : -in k i! je jo ne kot hranilo, ampak kot rup, ki mlade rastline osmodi, ožge, to-■ ej uniči. Saj gnojnica sama, ki ima že aztopljene hranilne snovi, osmodi rastje, če jih ž njo polivamo v vročih polnih dneh. Ravno tako nevarne so tudi :i'.ietna gnojila, ki jih nudimo setvam v ihi obliki, če jih potrosimo in dobijo v nitji piemalo vlage, tedaj ne samo, da
•	morejo služili rastlinam kot hranilo, npak jemljejo tem še vodo in jih tako-!<o.'- izmozgajo, da se potem morajo po-išiti. Torej ob suši nikar ne trositi iahko-nnili umetnih gnojil in ne polivali rastne /, auoinico. ampak to le pred dežjem i do dežju, ko je zemlja dovolj napila
< .-.'le.
■ N«ko oa hodemo gnojili posameznim rastlinam?
Repi gnojimo navadno z dobro vle-. iiim hlevskim gnojem, ki ga čimprej ../trosimo po strnišču in takoj podorje-!io. Dobro je, če ob tej priliki dodamo ■ do 100 kg kalijeve soli na oral, ker epa rabi mnogo kalija. Večkrat pa nihamo dovolj gnoja, ali ta ni še dovolj vle-an, torej za gnojenje repi neprimeren, edaj si moramo pomagati z umetnimi mojili. Pred brananjem izorane njive po-rosimo do 100 kg kalijeve soli in' 100 kg •ilskega solitra na oral. Ta gnojila se pri brananju dobro premešajo ze zemljo in pridejo v korist že mladim rastlinam. Ka-61
i lijevo sol pa zemlja bolj veže nego čilski j soliter, zato je slednji kmalu izčrpan.
Da pa dobi repa tudi pozneje dovolj ! dušičnate hrane, ji moramo pri prvem | okopavanju zopet dodati do 100 kg čil-! skega solitra, ki ga potrosimo po njivi, ko so rastline suhe. Rosne ali od dežja mokre liste bi čilski soliter osmodil. Tudi če opazimo, da se repa iz enega ali drugega razloga slabo razvija, ji pomagamo s solitrom, ki znatno pospešuje rast. Tako gnojenje bo pripomoglo, da se bo repa dobro razvijala in nastavila velik koren. Da jo pa moramo pridno okopavati in pleti, je samo obsebi razumljivo.
Korenje smo posejali med ječmen in ko tega požanjemo, izpipamo strnišče ter razredčimo mlade rastline. Kjer imajo dolge njive posejanega korenja in jim pride ročno izpipanje strnišča in razred-čevanje predrago, izvršijo to delo lahko z njivsko brano. Z njo temeljito prevle-čejo njivo in pograbijo potem strnišče ter izruvamo korenje in plevel. Ostalo se prav dobro razvija.
Potem, ko je njiva korenja očiščena, potrebujejo mlade rastline hrane. Tedaj iim pognojimo z razredčeno gnojnico. Ker imamo pa te navadno premalo, zpto vzamemo izmed umetnih gnojil čilski soliter
in kalijevo sol. Na oral zadostuje od vsa kega teh gnojil do 150 kg, ki jih potro.' simo povrh že zelenih rastlin. Dež spere gnojilo v zemljo, ga raztopi in ga dovodi h koreninam. Tako gnojenje korenja se nam bogato izplača, ker znatno poveča pridelek.
Peso smo že prej posadili ali poSP. jali in ji seveda dobro pognojili s hlev. skim gnojem in morda še z umetnimi gno-jili. Pesa rabi mnogo dušika in kalija, p0. tem šele da bogat pridelek.' Lahko ji pri prvem okopavanju pomagamo še z razredčeno gnojnico, še boljše pa s čilskim solitrom, ki ga potrosimo na suhe rastline po 100 do 150 kg na oral. Če nismo že pri pripravi zemlje za setev ali saditev pese dali kalijevo sol, tedaj je pri okopavanju še vedno čas, da popravimo Io pomanjkljivost in potrosimo tudi 100 do 150 kg kalijeve soli po njivi. Dušik in kalij skupno napravita debelo peso.'
Zelje rabi mnogo kalija in dušika; pa tudi nekoliko superfosfala. Pred -pripravo zemlje za saditev potrosimo povrhu do 200 kg superfosfata in 200 kilogramov kalijeve soli na oral in potem njivo dobro prebranamo. Čilskega solitra pa potrosimo po njivi 100 kg nu oral, neposredno pred saditvijo, drugiw 100 kg pa po drugem okopavanju. Tudi gnojnica nam dobro zaleže pri zelju. S takim'gnojenjem in marljivim okopavanjem hodemo'dosegli debele in trde zelinate glave,
Sadite paradižnike!
t
Malokatera vrtna in zelenjadna rastlina je tako priljubljena kakor paradižnik. Pa prav povsod po celem svetu ga imajo radi, kjer le uspeva in kjer se ga privadijo. Prav posebno veljavo je pridobil ta plod v zadnjih desetletjih, ko so dognali, da je ena izmed tistih redkih rastlin, ki ima v sebi vse vitamine — to so tiste neznane sile v živilih, brez katerih ni zdravja. Uprav zaradi tega velja paradižnik za najzdravejši vrtni plod, ki naj bi ga vsakdo užival v čimvečji meri. Popolnoma napačno je mnenje, češ da je to le za gospodo. Kaj še! Prav tako bo teknil kmečkemu, delavnemu človeku kakor meščanu.
Zreli, pa vendar ne še preveč mehki plodovi so vrlo užitni tudi sirovi. Jemo jih lahko brez vsakega dodatka kakor sadje, ali pa pripravljene kot solata s primerno začimbo (olje in čebula). Kuhani se pa podajo skoTo k vsaki jedi, bodisi, da so pripravljeni sami zase kot omaka, ali pa da jih damo v kakor-šnokoli jed kot začimbo. Kdor se privadi na to jed, jo bo težko pogrešal. Dandanes si jo lahko privoščimo skozi celo leto. Od julija do zime jo pripravljamo iz svežih plodov. Čez zimo in pomlad pa uporabljamo shran-ke (konserve), ki si jih pripravimo čez leto, ko je mnogo tega božjega daru. Kdor pa nima prilike, da bi si pripravil shranke sam doma, jih lahko kupi. Dobe se dandanes že skoro v vsaki trgovini.
Ker je konec maja še vedno čas za na-sajanje paradižnikovih rastlin, opozarjamo gospodinje, da ne pozabijo na nje in jih po-
sade čimveč. Sadike goji vsak vrtnar in se la teden dobijo še povsod.
Paradižnik je pravzaprav zelo skromna rastlina. Če. mu damo dobro pregnojeno zemljo in toplo, zavetno lego, pa bo veselo rastel in obilo rodil. Suhe, južne lege mu posebno ugajajo. Po vinogradih bi se izvrstno obnašal, če bi mu !e zemljo dobro Posebno hvaležen je za kompost. Tudi in gojitev ni tako težka, da bi je ne vsaka gospodinja, če je še tako malo izurjena v vrtnarstvu. Posamezne rastline sadimo po 70—80 cm narazen. Vsaki damo do 1'/' visok kol, na katerega rastlino privezano takoj, ko jo posadimo.
Paradižnik se silno bujno razvija in če bi ga ne krotili bi se razrastel v velik grmz mnogimi stebli. To bi bilo pa v kvai rodovitnosti. Zato pustimo vsaki paradižnikovi ras; lini samo po 2, kvečjemu po 3 vrhove an stebla, vse druge pa kar v kali zatremo. Io1 le pri vzgoji prvo in najvažnejše delo. "f? tako moramo sproti izrezavati vse zalistK, ki neprestano poganjajo po steblih izza stov. Od srede junija do konca julija je >;e° paradižnike vsak teden enkrat pregledati odstraniti vsa stebla, kolikor jih je P'"ev^ oziroma kolikor jih iznova sili na dan, iz zati zalistke in ob enem privezati naglo stoče rastline h kolom. Ob suši je treba P" rad i žn ikoni zalivati. Zlasti takrat, ko nastavljati plodove, je treba paziti, a<> trpe žeje.	_
Paradižnikov je mnogo sort. Pri' . dobro sponašajo sorte z debelimi, okiok
gladkimi plodovi, Izbirati je tudi zaradi na-La kratkega poletja bolj rane sorte.
0 Ponekod je navada, da paradižnikom obtrgajo proti kontu poletja vse.liste, češ da bodo plodovi bolj na solncu in prej dozoreli. To je popolnoma napačno ravnanje. Brez listov nobena rastlina ne more presnavljati hrane in torej tudi ne zoreti.
Sejali je treba paradižnike že žarami februarja ali marca meseca na tople grede, da do maja,zrastejo že v velike do 30 cm- visoke sadike.	• ,	H.
Licencovanje bikov v Kranjskem o kraju
To važno delo je zaenkrat pri kraju. K licencovanju je bilo prignanih 235 bikov. Otl teh je bilo potrjenih 1-53, zvrženih pa 82. Prccentualni izid je sledeč: 35 % vseh prignanih bikov je bilo spoznanih nesposobnim, 7 % je dobilo oceno pod 24 točk, 32 % je srednje dobrih (24—25 točk), •26 % prav dobrih (26—29 točk), 29 tačk je dobilo 7 plemenjakov, 30 točk- pa nobeden. Tedaj vsak tretji bik je bil spoznan nesposobnim, a na 4 bike odpade po 1 prav dober plemenjak. Te • številke govorijo jasno. Zvezo živinorejskih selekeinjskili zadrug in jenih 16 članic v kranjskem okraju čaka r bližnji bodočnosti veliko posredno in neposredno delo. Glavno nalogo pa imajo bikorejci. Ti morajo že enkrat uvideti in upoštevati poglavitne pogoje dobre bikoreje, to so: pokoljenje, živolno oblike, užitnost in čista pasma. Vse to bo mogoče doseči v zadostni meri le s pravilnim odbiranjem (selekcijo). Vpoštevati je pa ludi pravilno mladostno vzrejo ter dobro oskrbo in krmo. To je danes še zelo pomanmjkljivo. Priznati pa treba na drugi strani, (iu je bikoreja draga, da zahteva obilo žrtev, ki jih skocnina in poznejši izkupiček za prodano žival ne povrnejo. Zato je pač dolžnost občin, živinorejskih zadrug in drugih činileljev, da s primernimi prispevki pomagajo bikorejcem, da se bo reja plemenjakov vsaj nekoliko izplačala. Drugače bo marsikoga minila dobra yolja za ta posel. To pa bi bilo v znatno škodo živinoreji in vsemu kmetslcemu gospodarstvu.
Licencovanja in razstave pričajo, da Gorenjci vse premalo gledajo na najznačilnejše pasemske znake pincgavske živine. Važni sta životna oblika in užitnost, a z ozirom na plemensko kupčijo ni čistost Pasme nič manj važna. Zaradi dolgoletnega popuščanja v lem oziru so se razširile bistvene barvne liibc, ki so navidezno s'fer malenkostne, ki pa onesposobijo ytlik odstotek gorenjske živine za spremni v rodovnik in za plemensko kupčijo, vsled tega je bilo popolnoma pravilno, če Je komisija strogo postopala in zvrgla vse Pasemsko količkaj dvomljive plemenjake. ea> da to rejca boli, ampak brez tega ne Ste. pa odbirajo bikorejci živali s pasem-sktmi napakami za rejo, je njihova krivda. y vendar gre k mesarjem najmanj 30 % Pasemsko brezhibnih telet! Vzroke je skali deloma v neznanju, deloma v neza-nimanju. V bodoče upajmo, da bo bolje,
viri r°- lani iu letos živinorejci večkrat lclc|i m slišali, na kaj vse treba gledati
PO DOMOVINI
SMRTNA NESREČA V VlNTCrATtJU (Blejska Dobrava)
Dni; 20. t. m. smo položili k zadnjemu počitku na Blejski Dobravi uglednega iti »d vseh čislanega, vernega mladeniča Alojzija Ozebka, ki se. je smrtno ponesrečil na Strmi strani« v Vintgarju, ko je nabiral šmarnice. Bil je ravno na vojaškem dopustu. Veličastni pogrebni sprevod je pričal o njegovi splošni priljubljenosti. Kot članu gasilskega društva so ga spremili na pokopališče vsi člani gasilci in mnogoštevilno občinstvo. Pevci zbora tambu-raškega društva >Vintgar - so mu zapeli žalostinke. Po opravljenih cerkvenih obredih, ki sta jih izvr-šila g. župnik Anton Demšar, in pokojnikov 'stric je spregovoril rajnkemu v zadje slovo v imenu gasilcev šolski upravitelj g. Ivan Laharnar. Lojz! Zbogom tn v svidenje nad zvezdami!
Nekaj novic.
(Št Peter pri Novem mestu.)
življenje si je končal v Krki dne 11. maja 541etni Anton Gregorčič, krojaški mojster iz Zdinje vasi., Na vse zgodaj omenjenega dne jeneopaženo zginil z doma. Ko se je čez nekaj ur domači pes ves moker vrnil domov, je začela Gregorčičeve navdajati temna slutnja, da je oče nameril korak proti Krki . . . ln zares: naslednji dan so ga potegnili mrtvega iz reke v bližini mačkovske cerkvice. Pokojni je bil .skrben gospodar, miren in blag značaj. Zadnje mesece ie često tožil, da mu gotove okoliščine delajo življenje neznosno .. . Nobenega dvoma ni, da je Gregorčič storil obžalovanja vreden korak v duševni zmedenosti. — Dne 16. maja je umrl v Mačkove« Anton Žura, užitkar v 88. letu starosti. Pokojni je bil mož-poštenjak v vsakem oziru. Svetiia mu večna luč! — Vprašanje našega novega šolskega poslopja se je po večletnem razmotrivanju rešilo tako, da se dosedanja
pri izberi plemenske živine. Letos se jim je ponovno razposlalo tozadevna navodila, tako da prihodnje leto ne more biti izgovorov. Če bi kateri ne prejel navodil, se naj obrne na pristojno županstvo oz. okr. načelstvo. Običajna zabavljanju čez komisijo nič ne pomagajo, bilcorejec si mora najprej pridobiti najpotrebnejše strokovno znanje in se po njem ravnati,
V splošnefti pa je vendar le opazili napredek pri bikoreji. Napredovanje bo moralo biti od leta do leta večje, če gremo po začrtani zadružni poli vztrajno naprej. Ampak tudi to ne bo polno zaleglo, če ne pričnemo brez ozira zatirati zakotne bike, ki so največji škodljivci živinoreje. Dolžnost vsakega uvidevnega živinorejca je, da naznani pismeno okrajnemu naeelstvu ali pa tudi ustmeno pri kmetijskem referentu v Kranju vsak slučaj pri puščanja zakotnih bikov. Inte naznanilca ostane zanesljivo tajno. Tedaj na eni strani umno odbiranje 'in pravilna v/roja, na drugi strani pa zatiranje zakotnih bikov mora polagoma privesti do cilja. Josip Kustič
šola primerno predela in k taisti • dozida še novo poslopje, v katerem bo dobilo par razredov streho. Z delom se je začelo v začetku maja in mera biti nova stavba s predelovanjem afcre izgotovljeria do 15. sejitembra. Delo je prevzel novomeški stavbenik Martin Hočevar. — Kmalu po binkoštnih praznikih bo Št. Peter zažarel v električni luči. Daljnovod iz Mačkovca je gotov, pa tudi napeljava elektrike po posameznih poslopjih gre h koncu.
NAŠE DRUŠTVO (Preska)
Naše prosvetno društvo je imelo zadnji mesec par gostovanj. Razvedrili so nas viški kal. prosvetarji s šaljivko: Tetka na konju. 19. maja pa so nam nudili mnogo prijetne zabave Kroparji, 40 po številu, ki so se pripeljali z dvema avtomobiloma. V domu so nam predstavljali igro: Zakleti grad. Dasi ni bilo radi prelepega popoldneva preveč obiska, so odšli, vsi, ki so se udeležili igre, prav zadovoljni. Po igri so nam igralci zapeli nekaj prav lepih pesmic — zlasti so ugajale pristne kroparske himne. Ob 9 so odbrzeli zopet v svoje domove. Dasi je naše društvo že praznovalo 601etnico pisatelja Finžgarja z igro Divji lovec, hoče še 31. junija popoldne prirediti prosvetni sestanek na čast zaslužnem i narodnem delavcu. Posetite nas ta dan v | domu'
SMRTNA H0SA 'Ribnica)
j , JJ.ie 25. maja I. 1. je umrla v Ribi.. • po mnogem trudapolnem delu in trpljenju gospa Pranja Novak, posestnica, trgovka in soproga ribniškega župana g. Novaka. Bila je vzor matere, ki je vzgojila veliko število otrok in je Vse postavila' v ugledne službe in stanove. Posebno pa je -lovela kot velika clobrotnica reveže v, ki jo bodo težko pogrešali, pa bodo na njenem grobu najlepši spomenik. Če o kom, moramo pač o nji reči, da gredo njena dobra dela za njo. Pogreb se je vršil v sredo, dne 27. t. m. v Ribnici. Njeni duši večni mir, ugledni katoliški rodbini pa otiraj bridke solze vsedobri Bog! •
ČRNOMALJSKI ROMARJI (Vinodolj pri Kočevju) V nedeljo 17. maja smo imeli pri fari v Nemški Loki izredno lepo cerkveno slovesnost. Prišli so številni romarji s svojim g. dekanom in pevskim zborom v našo romarsko cerkev. Marsikomu se je oko porosilo pri prelepem govoru g. dekana in ko smo po dolgem času zaslišali iz kora glas orgel in lepe Marijine pesmi. Lepo petje privabi tudi mlačne kristjane v cerkev. Predragi romarji, obiščite nas kmalu spet! — 3. maja je naš g. župnik blagoslovil novo znamenje s sv. razpelom. Dal ga je postaviti gostilničar in posestnik g. Sute na Brezovici pred s?ofo Siiso na razpotju. Lepo je, da ludi na zunaj pokažemo, da vera- -r naših srcih še ni popolnoma ugasnila.
'	v moric, le dni y> v «
toiiJKV BMdfljib Iftitdrko Dnjina^r*
le dni
Kiel opustili
Af
If^Ji Francija nima tako velike in tal«5 1110
v moric ftb navzočnosti državnega presednika 'Vat "j^derno
NOVICE	""
(Št. Jurij pod Kuroom)
V Savo je skočil 27 letni Hinko pav. lin »z Hrttč. Mrtvega so dobili v Sevnici j« ga tam pokopali. — Nagle smrti je urar: Franc Oričar. mizarski mojster, ki Mpu. šča ženo in 8 malih Gtrok. — Ta teden sa9 je pričelo popravilo ceste od nas do Z«, gorja. Je bilo res potrebno. — Binkoštm praznike smo obhajali 25 letnico dekliški Mar. <lnt3)e. — Letnina dobro kaže. U dnji dež je bil zlata vreden.
Radio
VMk delnnilt: 12.15 Plošče, — 12.45 Ifpfmc. vesti — 13 čas, ptošee, borza — 18 lončki kvintet — 22 Čast, dnevne vesti Četrtek, 2it. maja: ld srbohrvaščina,
—	19,30 gimnaatiene vaj« — 20 Potovanje na Poljsko — 20.30 Pevski koncert Satt-Berjerega zbora, 21.15 Klarinet %ok> s klavirjem ~ 22 Balalajke >Kremelj< — Petek. 29. maja: 19. Smernice sodobnega ljudskega teatra (Sova smer v Franciji) — 19.30 Francoščina — 20 GosprKlinjŠJra ura — 20-30 Prenos koncerta Glasbene Matice iz Novega mesta. — Sfobota, 30. maja: 10 I're-nos otvoritve velesejma — 11.45 šolska ura — 18 Prenos koncerta balalajk iz ve-I» sojina — Časnikar in časnikarstvo — 19.30 Angleščina — 20 Sah — 20.30 Koncert Ferijalnega saveza iz Maribora 21.30 šlagerje poje g. Mirko Premeič — 22.15 Prenos z Bleda. — Sedelja. 31. maja: 9 O sadjarstvu — 'A?/) Prenos cerkvene . .asbe — 10 Versko predavanje — 10.20 '-.'npgatodstvo za hotelirje — 11 šalon-
-•: ; '.intet — 12 čas. dnevne vesti, plošče 15-30 .Salonski kvintet — 16.30 Prenos '^onoeine tekme Uirija : G rad jam- k i — jO Prenos balalajk Kremplje z velesejma
—	21 Pre-noi iz Zagreti«: Misterij M a ji a -«'»£]» od lmm<-r.iit£h vrati . sodelujejo:
;•« ni i urketsler in zbor. -oli^ti opere in ram*. — ponedeljek. J. jmniiti: 17,30: ■<or me-'ne že-UHke realne gimnazije . j ubijanj — 18.30 ltalijanvrina — 19 Poij-•uiij 19,30 Zdrai.fc'f.«-fia ura — 20 Pev-y. i soliKtifori večer, poje g- Drago Btrrger 21.45 Salonski kvintet. — Torek. ioni 18 P rba.alajk z velesejma — Ift tovarni go%pe f lore — 19.30 Nemščina 20 Plošče — 20.30 Prenos iz Zagreba. hreiln. H.jtjpija: Opoldanski program dpade - 19 Portreti i/, svetovne litera-ire 19.30 Ruščina — 20 Mozartov ve--r: Vijolina-folo prof. Slcis, pri klavirju !<■ > ftlci' 21 Sni finski kvintet.
Dr. Ladvig Kaa» —	Jutri prazn je pred-
•«dni«c	Jjtoiisirega cenrrunu relat dr.
LiitKik Kjj; Ve letnico j.oiega rr,jtvi.
>Kaj pa Im»te?« - Postrvi« — Ali ste ie kaj ujeli.'« --- Ae nobene!« — Kako pa potem veste, da so postrvi?«
V vsako h'šo Domoljuba!
Pe-ebit« vrMe aviomnbit.-ka ac-reta - i1 ii.ii »-t Magdeburiru. Tovorni avtomobil z dvem« priko li«ama je pri vožnji čez dolgi most za vozil 't ograjo in padel v I.abo. Šoferju se j.' oo-,v'ilo, 4 se je pn:vof;>"io re- '
Pravni nasveti
Ubožna podpora. S. N. S. Za delo ste nesposobni in ste popolnoma obubožali. j(am se vam je obrniti za kakšno podporo?
če res ne morete delati in nimate nobenih sredstev za preživljanje ter nimate nikogar, iii bi bil po zakonu dolžan vas podpirati (n. pr. otroci) prosite domovinsko občino za podporo.
Priležništvo. Z. V. G. Če priležnika živita tako, da vzbujata pohujšanje, jih naznanite županstvu ali orožnikom. Drugače jih pa pustite v miru. Če vas žalita jih pa tožite pri sodišču.
Invalidnina. J. J. L. Vašemu sinu se je ustavilo plačevanje invalidnine, ker mu komisija ni priznala nobenega odstotka one-sposobljenosti. Ali bo pomagala pritožba? Če komisija ni priznala sinu nobenega % onesposobljenosti, mu seveda ne pripada pravica do invalidske podpore. Proti odloku invalidske sodnije se v 15 dneh lahko pritožite na višje invalidsko sodišče. Če bo pritožba pomagala, se ne more v naprej vedeti.
Vzdrževanje občinskih potov. A. L. O. Zdi se vam krivično, ker morate občinska pota vsi občani enako popravljati in mora najmanjši kajžar ravno toliko delati, kakor največji gruntar. — Imate popolnoma prav. Ce je občinski odbor tako sklenil, je ta sklep napačen in ga bo banska uprava razveljavila, če se pritožite. Koliko časa mora vsakdo delati oziroma, koliko mora prispevati za vzdrževanje potov, je odvisno od njegove davčne moči. Če vaša občina dela drugače je to protizakonito. Tudi ostala bremena se
morajo enakomerno razdeliti med občane po, njihovi davčni moči. če občinski odbor drugače sklene, vložite pritožbo na bansko upravo.
Domovinska pravica. M. F. Č. V občini imate cigana, ki je pristojen v vašo občino; Temu je prva žena umrla nato se je pa leta 1908 poročil z drugo, ki je imela otroka rojenega 1. 1899. Tega je cigan — očim ob priliki poroke po/.akonil. Kam je sedaj mladi cigan pristojen? — Pozakonjeni otroci dobivajo domovinsko pravico v tisti občini, ki jo ima v njej njih oče ob pozakonitvi. V vašem slučaju pa očividno ne gre za pozakonitev ampak za posinovitev, ker pravite da je starejši cigan očim in ne oče mladega cigana. V tem slučaju je mladi cigan obdržal svoje prejšnje domovinstvo. Če je bil nezakonski, je imel domovinsko pravico v oni občini, v kateri je imela domovinsko pravico ob porodu njegova mati. Če pa je bil zakonski pa ima domovinsko pravico v občini, kjer jo je imel ob času njegovega rojstva njegov oče.
Odškodnina radi zamudnega prevzema. C. K. Prodali ste govedo mesarju, ki ga pa v določenem času ni prevzel, tako da ste morali žival dalje časa sam krmiti. Vprašate, ali bi mogli in koliko dnevno zahtevati odškodnine. — Če ste se z mesarjem dogovorili točno čas, kdaj da bo prevzel žival, je moral mesar tudi ob tem dnevu žival prevzeti. Vsled tega Vam odgovarja mesar za vso škodo, ki ste jo utrpeli radi prekasnega prevzema. Višino škode bo sodišče določilo po zaslišanju zvedencev.
Škoda radi ognja. A. C. K. Ob železniški progi imate gozd. Ko je lani železniški
čuvaj požigal travo po železniškem nasipu, mu je ogenj preskočil v Vaš gozd tako, da ga nt moge.' omejiti, in Vam je zgorel del gozda. Kdo odgovarja za škodo? —- Predvsem Vam odgovarja za povzročeno škodo železniški čuvaj, ki je pač neprevidno ravnal pri požiganju trave na nasipu, če pa je to požiganje izvršil po službenem nalogu, pa Vam odgovarja za škodo tudi železniška uprava, če cenite škodo za več kot 6250 Din, boste i k morali tožiti po odvetniku.
Živ! enje ia živster c
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Da bi ji pokazal, da hočem biti res dg- J ber do nje, sem ji rekel, čeprav me je vsšifea > beseda žgala v ustih:
»Ali je našemu dragemu bolniku slabše?«
Nadaljeval sem in jo oblegal z vprašanji ? Kaj sem neki hotel izvleči iz teh ust, katerih ustnice so trepetale brez besed? Za vsako ceno sem hotel vedeti, kaj jo teži. Nisem bil sicer v takem stanju, da bi mogel prenesti nove skrivnosti. Trdno sem bil prepričan, da je očim vpleten v to nerazložljivo žalost. Samo on in jaz sva mogla razburiti srce te žene.
Ni se mučila zaradi mene; to mi je povedala. Prej je bil on tisti, ki ji je povzročil tp skrb in bolest. Tu ni šlo za zdravje aH bolezen. Ali je tudi ona, ona sama dobila kak dokaz? Ali ji je strašna suinnja planila v glavo?
Če sem se le spomnil na to preprosto
Mina Bošifanova
lioman.
Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova
Zapit je ko kovačeva ura na kukavico. Ali ni še trikrat žalostno zaklical iz daljave: Na zdravje! Na zdravje! Na zdravje!?« In nato je utonil.«
Skoraj bi se bil vnel hud prepir. A Jelševnik ga je preprečil, ker je hitro vstal in Sel. Na pragu se je še enkrat obrnil, rekoč:
Če mi je dovoljeno, da se tudi jaz izrazim o Boštjanovi Mini- V:-i vas ne premore <V '*•• '"<•<?* človeka!«	'	..'".!
Boštjanov l. rd je bil tih, bled ianl. i>il je v štirinajstem letu. Težko je prestal otroške bolezni: ošpice, škrlatinko, davioc. Nikoli ni imel dobrega, teka in večkrat ga je bolela glava. Župnik, že starejši, Prijazen gospod, ga je poučeval latinščino. Za veliko io« naj bi Bernard napravil sprejemni izpit za četrto gimnazijo. Časih si je mislil župnik: Fant ne bo zmogel šolanja, telesno je preslaboten za to. In Čeprav šole dokončal, nc bo nikoli bojevavski pridigar, 8ft ne bo mogel mnogo udejstvovati z duševno brigo, ne bo snoval društev in zidal cerkva. Morda bo vsto-P'1 v kak strog red ali bo živel kot samostanski 'duhovnik daleč od sveta.
v Jasno je, da se drzni, zdravi Tone in nežni, po-, nožni Bernard nista kaj dobro sporazumela. Zmeraj Pa je zmagal Bernard, zakaj živahni deček je junaško "•»padal, bledi se je komaj branil. Tako se p« ni
bilo prijetno boriti. Ob takih prilikah je bil Tone glasnejši in glasnejši, Bernard pa zmeraj bolj krotak in tišji, dokler se ni Tone slednjič naveličal in še potepe no splazil s pozorišča. Časih je kar tulil, ker je bil Bernard tako krotak. Navadno je sam sebe preverjal, da Bernarda prav do dna zaničuje, prav zato ker je taka hinavska šleva. Pa je spet odkril v sebi neko pritajeno spoštovanje do mladega latinca. Tone je imel zdaj dvanajst let. Pa župniku še na misel ni prišlo, da bi njega učil latinsko. »Ti.se rajši katekizma učil« mu je dejal. Zato je bil Tone časih užaljen, češ, da je zapostavljen, vendar je bil tudi vesel, '•t mu ni bilo treba hoditi k »uri« ko bratu. Nekoč je odprl bratovo latinsko'knjigo in prebral prvo vajo: A9ia est terra, Europa est terra, Asia et Europa sunt terrae.« To se mu je zdelo kaj lahko. Azijo in Evropo je gladko prevedel, »est« je kar postavil za »je« in za »sunt je pravilno izsledi! »so«. A »terra« mu je delala težkoče. Tone je poznal samo dve podobni besedi: »ter - kutran — in pa »terier« — psiček z belimi in črnimi ntarogami. Najbrže pomeni tisti stavek tole: V Aziji in Evropi so katran ii) beli psički s črnimi in belimi marogami.« To je povedal bratu in Bernard se je smejal. Prav zares, da se je glasno zasmejal, ta potuhnjenec. A je bilo tihemu fantu žal smeha in poučil je brata, da pomeni terra« zemljo. Evropa je dežela, Evropa in Azija sta deželi.« Toneta je bilo sram tega katranovega in pasjega prevoda in rajši je zbežal spričo težkoč latinskega jezika.
Nekoč so bili spet ti trije zbrani v sobi: Mina, Bernard in tone. Pa' je vprašal Tone:
»Z-akaj se pa ne vpišeš
»Nočem.«
»gakaj ne?«
v naše društv<
RAZNO
" Kitajski jedilni list. -r
Dosti se govori o čudnih in netečnin jedilih z d® nega Vzhoda. V resnici pa ni tako finih kuharjev;'kot so Kitajci. Rjž na(3r"a\'ijo na sto načinov. Med glavnimi jedrni ponujajo po restavracijah posladkorjeno sadje. Za rižem pride na vrsto izborila juha iz lotospvih cvetov, koj mesna priku-ha pa usinice morskega psa in polipi, gosja jetr-ca in v testo zavita svinjina. Višek vsega pa so že znana ognila jajca«, ki ; jih lahko . ua slehernem ! kitajskem irgu kupiš. Čim starejša so, tem boljša so. Jajca pridejo na mizo razrezana na štiri kose, s pikantno omako. V resnici pa tp običajno niso gnila jajca, marveč sveža', vložena v ilovico, kjer jih puste ležati. Ki-tajcc pravi, da če lahko mi jemo »gnilo mleko?, to je sir, lahko tudi qm gnila jajca. Posebna slaščica za kitajski želodec so pa lastavičja gnezda.
Princ Valeški, starejši sin angleškega kralja orga, je postal zelo rednega značaja, ftdkar prevzel nase velike vornosti vsled kri
domnevo, me je že popadla vročina. A nisem odnehal in sem vztrajno zahteval, naj mi pove.
čutil sem, kako je popuščala. I o sem videl iz tega, kako je sklonila glavo k meni, kako se jc njena tresoča se roka spustila na moje lase, kako je dihala v kratkih sunkih.
»Ce bi vedela zatrdno,« je končno izpre-govorila, »da bo skrivnost umrla z mano in s teboj? . . '<
»Ah, mama", sem ji odvrnil s tako očitajoč i m glasom, da jo je bilo sram in da ji je kri planila v glavo. Morda jo je prav ta občutek sramu pripravil do tega, da mi pove.
Poljubila me je na čelo z dolgim poljubom, kakor ela hoče zbrisati z njega oblak, ki ga je njeno krivično nezaupanje nakopičilo na iijeiu.
»Oprosti«, je povzela besedo, »nisem imela prav. Komu naj neki to zaupam, če ne tebi? Koga naj prosim za svet? In potem«, je nadaljevala, kot da govori sama sebi, »če bi se o n i kdaj obrnil do njega . . .«
»Kdo, oni?«'sem vprašal.
»Andrej,« je dejala skoraj slovesno, -ali mi lahko prisežeš na svojo ljubezen do mene, da ne boš nikdar, razumeš, nikdar, niti z najmanjšo besedico nikomur omenil tega, kar ti boni zdaj pripovedovala ?«
.»Mama!« sem ji odvrnil z istim očitajo-čim glasom in takoj nato sem rekel, da bi jo spravil do pripovedovanja: »Dani vam častno besedo, da ne bom nikomur povedal.<
»Nikomur . . .<< Ni povedala imena, a s prstom mi je iznova pokazala vrata cčimove | sobe.
»Nikdar!« sem ji odgovoril.
»Ali si kdaj kaj čul o Edvardu Termon-du,. njegovem bratu?«
Njeii glas je bil tako tih, ko.t da bi jo bilo strah besed, ki jih je izgovarjala. Gledala ie proti očimovim vratom in že smer, kamor so se upirale njene oči, mi je povedala, da gre tu za brata njenega moža, mojega očima.
Poznal sem površno zgodbo o tem bratu. To je bil tudi brat, na katerega sem mislil, ko sem razmišljal o preteklosti očimove rodbine.
Vede! sem, da je ta Edvard Termond v nekaj letih razmetal svoj podedovani delež, ogromno svoto dvanajst sto tisoč frankov; potem je vstopil v službo in v državni službi nadaljeval svoje življenje; ko ni dobival več denarja od svojcev zaradi velikih izgub pn igranju, se je spustil v tatvine v družbi zločincev. Ko je videl, da ga bodo dobili, je pobegnil. Koncem koncev se je obsodil sam in se vrgel v vodo. Prej je še prosil brata odpuščanja v pismu, v katerem so nekatere besede pričale, da je ohranil še rahlo sled poštenega mišljenja.
Denar, ki ga je poneveril, je vrnil moj očim, njegov brat. Potlačil je na ta način tudi sramoto, ki bi bila padla na vso rodbino. To je bilo tem lažje, ker si je nesrečnik vzel življenje.
Jaz sem si ustvaril približno sliko o teh stvareh iz pripovedovanja stare pestunje. To sem storil zato, da bi morda tu zasledil kaj, i kar bi me podpiralo v sumnjah, ki so mi jih j vzbudila očetova pisma. > Takoj, ko mi je mati stavila to vpraša-
nje s tako razburjenim obrazom, sein videl da mi bo govorila o družinskih nadlogah očimovih. Te me niso popolnoma nič zanj. tnale in skoraj razočaran sem jo vprašal: »Edvard Termond? Tisti, ki se je ubil?, Pokitnala mi je z glavo v odgovor. To je bil odgovor samo na prvo polovico mojega vprašanja. Potem je izpregovcrila s še tišjim glasom:
»Saj se ni ubil; saj še živi!« »Se živi . . .<-. sem ponovil za njo kot stroj in nisem razumel, kakšna naj bi bila zveza med tein bratom in med solzami, ki so ji vrele po licu.
»Zdaj veš skrivnost moje žalosti,<- je odgovorila z močnejšim in olajšanim glasom, »to je tisti nesramni brat, ki je Jakolov strah] ki ga polagoma od dne do dne mori s svojim zasledovanjem. Ne, tisti samomor se ni nikoli izvršil. Tvoj očim je bil tisti, ki mu je narekoval , to pismo, da bi ga potegnil iz zagate. Taki ljudje nimajo poguma za samomor. Jakob je vse pripravil za njegov beg in mu je da! tudi sredstvo, da bi z njimi začel drugače živeti, če bi hotel . .. Ubogi mož, ki je mislil, da bo na ta način ohranil svoje ime čisto. Ime Termondovo, treba je bilo, da se ga Edvard znebi, da se izmuzne vsemu zasledovanju, In odšel je v Ameriko.
Tam je živel tako, kot se je navadil tu. Denar, ki ga je prinesel s seboj, je takoj šel. Začel je znova obsipati brata s prošnjami. Nesrečnež je računal, da Jakob ne bo štedil z nobeno žrtvijo, kadar bo šlo za čast njegovega imena. Ko mu moj mož ni poslal denarja, ki ga je zahteval, je prijel tisto orožje, ki se mu je zdelo najbolj zanesljivo. Začela se
bolezni. Odpovedal se je lovu in bo tudi prodal vse svoje jahalne konje, katere je rabil za šport.
Nova iznajdba. Nemci so zopet nekaj pomembnega iz:iašli. Ko je par avtomobilov privozilo iz Češke na Saško (obmejna nemška pokrajina), so se vsa vozila na mah ustavila. Šoferji so iskali in iskali, a so našli vse motorje v redu. Nevidna sila jih ni pustila v pogon. Prikolesaril jc nemški orožnik, ki se je pri šoferjih opravičil in povedal, da pre zn novo iznajdbo. To so posebni magnetični žarki, ki kar na daljavo ustavijo bodisi v ziaku ali na zemlji vsako vozilo, ki uporablja eiektromagnetske motorje Ko je orožnik končal s pojasnilom, so /c motorji spet zabrneli.
Amerikami potisnjeni v vojaško službo. Sest Ame-rikancev. ki ?o prišli na obisk v I rancijo, bodo morali pozabiti na Ameriko in na vse. kar so tamkaj
fiustili, iu odslužiti svoi;l eta v francoski armadi. Francoska vojaška oblast jih je namreč zasledila, da so ušli v Ameriko, predno so izpolnili svojo vojaško dolžnost v svoji domovini Franciji, iu se zato smatrajo dezerterjem ter botlo »sled tega poslani v kazen-
Za takega, ki hoče postali duhovnik, ni taka
reč.<
Ali je to župnik rekel?	#
Ne. To si rečeni sam.-•Potem, si pa osel!"
Mina ga je pokarala radi žaljivke, vendar je soglašala s Tonetom.
Glej, Bernard, prav rada bi, da bi vstopil v to društvo. Telovaditi, hoditi na izlete in igrati se zunaj vendar ni pregrešno. Zdravo je.*
Če hočeš,< je povzel Tone s prijaznejšim glasom, pa vstopi v kolo starčkov, čeprav imaš šele štirinajst let.-;
Kaj pa jo to: kolo starčkov?, je vprašala Mina. Imamo troje kolov: otroško kojo — do dvanajstega leta; kolo mož — do šestnajstega leta — in kar je čez, lo je kolo starčkov.<
Ti. seveda, si v kolu mož? Kakopak!
Čisto tebi podobno. Kdo je pa iznašel tako duhovito razpredelbo?«-
Jaz! Moj dvanajsti rojstni dan.--Kar jo razvidno iz razpredelbe." Nato je spet dejala Bernardu: Zaradi svojega zdravja bi moral sodelovati pri društvu za telovadbo in izlete.''
To ni zame,' je odvrnil bledi fant. Bomo pa tako napravili, da 1)0 zate, ti častitljiva koza, ti,c je vzkliknil Tone. »Ali si morda že župnik? Tepec si, pa niti četrtošolec nisi, pa so delaš tako svetega, da se človeku kar želodec obračam
Mina jc pogledala Toneta s tistim pogledom, ki ni prenesel nobenega ugovora in je s palcem namignila proti vratom. Tone je izginil.
Otroka sta časih dobila kak denar, na primer za semanjske dni ali če je bilo žegnnnje, če je dospel
kak vrtiljak v vas in ob podobnih prilikah. Bernard, ki je leto in dan ministriral v cerkvi, je na teden prejemal nekaj plačila za lo. Spočetka je deva) I« denar v nabiralnik, potem pa je začel hraniti. Od denarja za žegnanje ali druge zabave ni potrošil niti pare. Tako si je sčasoma toliko prihranil, da si je mogel kupiii v mestu neko nabožno knjigo, katera ga je že dolgo vabila iz izložbenega okna s svojim kričečim naslovom. Knjiga je bila mistične vsebine. Vsak dan jo je bral. Zduj, ko sla biia sama s sestro je vprašal Bernard:
Mina, ali ti kaj moliš za Lojzeta?;
Dekle ni nič odgovorilo.
' Jaz opravljam zdaj zanj devc-tdnevnico v fafl sv. Antonu.-r	v ,
To je lepo,c jc odvrnila trpko Mina. če bj jaz to delala, ne bi nikomur povedala. Samo farizej1 se hvalijo s svojimi dobrimi deli.
Bledo obličje fanta je zalila rdečica. , ' To je res; ni prav, da som »i povedal. Opros«
! m!! ' —	.4
Mina je imela rada Bernarda ko vse svojce. » i ker je biia lako čvrsta in odkrita, se ni mogla pog|0' biti v nežno, življenju tu.io pobožnost brata. Meduzi ko je vneto gatila nogavico, so ji misli ko čolni«' brzele. sem in tja in tkale bratov prt življenja. __ r
: Bernard, rada bi kdaj brala tvoje tri Spet je Bernard zardel, ker'je mislil, da Mino nic n ve za knjige. Zmeraj je imel skrite, zadnje dni j je zateknil za tram v senčnici in le na skrivaj J" ' bral. Njegovo plaho srce se je balo, da bi drugiSTI šili te knjige in zaničevali, kar je zanj sveto.
»Nič kaj rad li no bi dal knjige, Mina- v Saj jih že imam,,-: je odvrnila. Ves, ir h senčnici ni varno skrivališče, ker ondi casin v pobrišem. Danes sem našla tvoje knjige.
jc strašna, neprijetna doba: Edvard je zagrozil bratu, da se vrne v Pariš. Da mu je na izbiro, ali naj gre v Francijo v ječo ali pa naj umre v Ameriki od lakote. Dejal je, da ima rajši ječo v Franciji in Jakob je odnehal prvikrat ... Ljubil ga je kljub vsemu. Saj je bil to "ni brat.
(Nadaljevanje.)
liif
6.t< katoličan
nam bodi
ponos
A .gleški konvertit (izpreobrnjenec) je po desetletnem boju pribežal v naročje Kristusove cerkve. Potem, ko je bil slovesno prisegel na nauk Kristusov, je hotel sporočiti svoje občutke svojemu prijatelju. Toda v prekipevajoči radosti tisti dan ni mogel zapisati drugega nego besede: — Mir! mir! mir! — Sele drugi dan je pisal dalje. — Nova luč, je pisal, nova luč, se mi zdi, da osvetljuje vse. — Luč, tako blesteča, da ne morem priti k sebi... in čeprav sem brez strehe, brez pomoči, brez prihodnosti — imam v pokoju vesti bogato zadoščenje za strašni boj, ki sem ga moral prestati zadnje tedne. -— Podobno je vzkliknila po svojem izpreobrnienju znana pisateljica grofica Ida Halm - Halm: Povrnila sem se, pravi, iz Babilona v Jeruzalem, iz tujine v domovino, iz osamelosti v skupnost, iz nepckoja v mir.
Podobno si glasi izjava pruske prince-zinje Ane, deželne grofice hesenske: »Brez pokoja« piše med drugim, in miru, versko
čisto zanemarjena, z neprestanim hrepenenjem in neugasno željo po resnici sem dolga leta blodila v zmoti in omahovala. Vse se je tako počasi vleklo. Ko sem končno premagala silne ovire, sem se dokopala do cilja in zdaj vem, da je največja sreča pod solncem, slediti spoznani resnici.« Leto svoje spreobrnitve imenuje najsrečnejše leto svojega življenja. »Po svoji spreobrnitvi čutim kljub svoji starosti in njenim nadlogam, kako me prešinja vedno večja ljubezen, občudovanje in hvaležnost do naše svete Cerkve in nje nih duhovnikov, ki so predniki resnice in razsvetljevala. Nič človeka tako ne pomladi in okrepi, kakor verska navdušenost. Ljubljena mati sv. Cerkev je vsebina in zvezda našega življenja. Meni presrečni je šele na večer življenja izšla luč in se mi je odprl nov svet, ki ga ne bom na zemlji nikdar popolnoma doumela.« Ob desetletnici svojega spreobrnjenja piše: »Če se ozrem nazaj na teh svojih 10 katoliških let, jih vidim ožar-jena od svetle glorije. Solnce božje milosti me je obsevalo in mi delilo milosti na milosti.« — Biti ud katoliške Cerkve, imenuje »srečo, ki ji ni primere in ki je vredna vsake žrtve.« Pri misli na protestante postane žalostna in pravi otožno: »O, ko bi dobro-hoteči in cesto dovzetni drugoverci, ki pa se žal sramujejo menjati vero, poznali našo vero, kako je je sama resnica, koliko bi jih prišlo nazaj v očetovo hišo in bi bili srečni!«

Kinetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu !
SLOVENKA POVZROČILA SENZACIJO V AMERIKI.	.,
Ameriaki listi so prinesli pismo, ki ga je pisala neka ženska prezidentu Združenih držav Hooveru. Povod ji je dala tiskana pre-zidentova izjava, da v tej zimi nihče v Ameriki ne sme trpeti mraza in gladu. Zato vpra-■uje v pismu prezidenta, ali so to res njegove besede — in zakaj je kljub temu toliko bede vsepovsod v Ameriki. Pisala je pa tako, kakor bi sama s svojo družino živela v bedi in brez dela.
Hoover je pismo izročil Rdečemu križu v Washingtonu, ta pa svoji podružnici v Be-tlehemu, odkoder je ta ženska. Sedaj je pa tajnica Rdečega križa ugotpvila, da ima žena lastno hiao, avto, nima lastnih otrok, marveč se je pred kratkim poročila z vdovcem, ki ima delo itd. Piae se mrs. Čondor in je — Slovenka iz Slovenske Krajine. Sama se je javila uredništvu prekmurskega tednika »Amerikanski Slovencov Glas« v Betle-hemu, Pa.
Sedaj je »Community Chest« začel podporno akcijo v korist mnogoštevilnim revežem. ki se sicer niso upali pisati prezidentu, a v resnici stradajo.
ZAGONETEN UMOR V TRSTU.
Trst, 26. maja. Tukajšnji' tisk poroča o umoru miličnika Marka Buršiča (Burinija), ki so ga izvršili neznanci v nedeljo blizu Pu-lja. Buršič, ki je star 48 let, se je v nedeljo vračal iz Sv. Vičenata, kjer je bil pri sv. maši proti domu v družbi prijateljev I. Štokoviča
Ali mi jih boš vrnila? je strahoma vprašal. Najprej jih bom prebrala.«
Tri dni kesneje je Mina naglo stopala po cesti. Nesla je majhen zavojček. Pravkar je bila pri župniku, mu pokazala one tri knjige in ga vprašala, ali ve da jih je Bernard kupil. Župnik si je ogledal knjige. Dve je poznal po naslovih, a tretjo je prelistal in prebral nekaj strani. Dal jih je nazaj, rekoč: Nikoli ne bi Bernardu dovolil branja takih knjig. Nisem nič vedel za to. ,
Sem si mislila, je hvaležno odvrnila Mina. •Fanta bom že jaz v roke vzela in sežgala te knjige, ki so jih napisali sami taki ljudje, kateri nimajo glave "a pravem mestu.<
Storite to, le storite!« je dejal župnik. To je za BerniH« i<0 strup.«
v Mina je našla v sobi oba dečka. Bernard se je "cil. latinske slovnice. Tone je pravkar urezal v mizo sv<>,! monogram T. B. in je zdaj brez dela sedel
Ven pojdi, Tone! mu je rekla Mina.
Zakaj pa? Saj nisem nič naredil!«
Takoj pojdi ven!
To je bil tak ukaz, da mu ni bilo moei oporekati. *ant je šel in se glasno hudoval, češ, še takrat ga pn mečt?4 ko ni prav nič naredil . Pa se je do-nushl, da ne bi bilo dobro zanj, če bi Mina pogle-?l P°d mizo in opazila obe črki. In tudi to mu je 'o p0 glavi, da ima z Bernardom bržkone posebne antene. In ker se je zmeraj živahno zanimal za 'nižinske zadeve, je previdno splezal skozi okno f/ in se tiho usedel za omaro. Mina je molče pristopila k mizi in razvozlala Vrvieo zavojčka.
Moje knjige!« je Bernard osuplo vzkliknil. > tv°je knjige! Vstani in pojdi sem!«
Bernard jo je slušal...
-Zakaj si bral ta ničvredni šund?« je vprašala strogega obraza. Iz oči so švigale iskre.
Pobožne knjige so, Mi...«
Lopnila ga je s knjigo krog ušes.
Ti bom že posvetila s tvojimi knjigami! Zakaj si prinesel tako prenapeto bedarijo v hišo in v svojo glavo?«
. Mina, saj so svetniške .,.«
Knjiga mu je čofnila prav na usta. Fant je stal pred razburjeno Mino in bil bled ko zid.
Zakaj nisi gospodu župniku ničesar omenil o teh knjigah?«
Pa se je vendarle nekaj vzbunilo na bledem licu.
Spovedati se moram le tistega, kar je greh. To pa ni greh. To je vzpodbud ...;
V tretje ga je udarila.
»Da to ni greh? Zločin — in ne samo greh! Ves boš zmešan, zmeden in nekoč te bom morala poslati v norišnico. Tja privede človeka taka čvekarija! Župnik je tvoj učitelj in vzgojitelj. Na noben način ne bi bil smel brez njegove vednosti brati takih knjig. Pazi, kaj napravim s tvojimi knjigami!«
Š svojim močnimi rokami je razcefrala knjige.
Fant jo je gledal ves prestrašen.
>Mina,« je kričal, »Mina, moje knjige! Pusti jih, Mina! Svete podobe so notri, čudežne podobe, molitve. — Pusti jih, Mina!
Ona jih je cefrala dalje in rnu velela iti z njo v kuhinjo. Brez moči ji je Bernard sledil. V kuhinji je moral biti priča, kako je Mina sežigala njegove knjige. Fant si je z rokami zatisnil oči in solze so mu polzele po licih. Mino je to vendarle ganilo, a tega le ni pokazala. Njen glas pa je bil milejši, ko je dejala:
sko vojaško službo v kaki francoski koloniji. Dasi so ameriški državljani, vendar ne more Amerika za nje nič napraviti, ker ne obstojajo med obema deželama nikake tozadevne pogodbe.
Vodja nekega italijanskega znanstvenega izleta v belgijskem Kongu je ubil orjaško gorilo, visoko 7 čevljev. Sedem goril ga je napadlo, a ko je eno ubil, so druge pobegnile
Pretkaiiec. — Stranka: .»Ali prodaste oba konja tudi na kredit?« Posestnik: »Tudi. Samo zastaviti mi morate kakšno vrednost, ki dosega vsaj polovično vrednost kupljenega blaga.« Stranka: »Potem je lo enostavno. Jaz kupim oba konja in vam enega takoj zastavim ...«
Zagovoril ga je. Pri
nekem fantovskem pretepu je izbil Janez Francetu levo oko. Ko ,se čez. leto dni zopet srečata, vpraša Janez Franceta: »Ali si še kaj hud, ker sem ti izbil levo oko?« — »Pusti to,« mu odvrne France, >na to sem že pozabil. Ali povem ti, če ml izbiješ še desnega, te nikdar več ne pogledam.«,
Slaba strelca. E. Dani-elson, lastnik garaže na 1315 63rd St., je bil v 6«
in Antona liuišica. Krenili so s ceste nu «Uzo in Buršič ji- liodil na čelu. Nenadoma je počil strel iz zasede in Buršič je obležal smrtno zadet. Njegova prijatelja sta steklu na bližnjo orožniško postajo klicat ua pomne. Orožniki so takoj uvedli preiskavi;, ki p« je ostala brez uspehu. O zločinu je bil obveščen novi puljski kvestor (učravtiik policije) Ciirusi. ki se je nn ha jasi s preteklimi pri proslav i desetletnice mareziganskepu poboja v Kopru. Ta se jc takoj odpeljal s družbi mitičnega generala Diamantijn na kraj zločina. Oba vodita sedaj preizkavo. Po vsej Istri se vozijo v avtomobilili takozvime leteče čete orožnikov in stikajo za krivci. Vzrok zločina še ni prav pojasnjen. Vse kaže. ua nima političnega ozadja in tudi fašistični tisk piše v tem smislu. Danes bi sc moral pričeti proces proti nekaterim Istranom in Buršič jc bil določen za pričo. Orožniki so zaprli več domačinov. ki so nu sumu, Nedavno je bil ubit v Puljščini orožnik Jurij Lorito. Verjeuio jc. da so morilci v obeli primerili isti
. ZBOROVANJE RIBIČEV V BOHINJU
Na binkoštno soboto in nedeljo so se v tSo-hinjski Bistrici zbrali ribiči iz dravske banovine k zborovanju, ki ga je sklicalo ribarsko društvo
' v Ljubljani. Ribiče je pozdravil predsednik ri-barskega društva g. Pustoslemšek, potem pa je predaval g. Vladimir Kapus o zgodovini in razvoju ribarstva, V nedeljo dopoldne se je vršil ogled banovinskega ribogojnega zavoda. Vodil je.ujfravnik ing. Rejc, ki je duša vsega podjetja ter je tudi napravil vse načrte za tozadevne naprave, dočim je dal idejo za zavod pokojni prol. Franke že 1. 1921. Zavod bo obsegal
moderno vališče, poseben bazen za gojenje plemenskih rib ter vrsto bazenov za gojenje rib za prodajo. Ko bodo vse naprave končane, bo skupno 18 bazenov, kjer sc bo na leto lahko zredil o30 do 40.0C0 kg rib za prodajo. Vališče pa bo letno lahko vrglo na trg do 1 milijona iker. Vse naprave, kadar bodo končane, bodo stale okroglo poldrug milijon dinarjev. Za hrano ribam že zdaj porabijo čez 100 kg mesa dnevno, večinoma konjskega.
Na zborovanju je bilo sprejetih več resolucij, tako glede enotnega ribarskega zakona, dalje glede enotnih ribarskih knjižic ter končno glede skupne zveze vseh ribarskih organizacij v dravski banovini. Poslana sta bila pozdravna in udanostna brzojava Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku generalu Živkoviču.
KRVAVA STAVKA
Te dni je v premogovnikih v Dombrov-skem in v Javomji izbruhnila stavka rudarjev radi nizkih plač. Delegati delodajalcev so pozvali zastopnike stavkujočih rudarjev na konferenco. Med konferenco pa se je zbrala pred pisarno velika množica stavujočih. Razdražena množica je krenila proti rudniku in hotela uničiti vse rudniške naprave. Nastopila je policija, ki je morala rabiti strelno orožje. Razvil se je krvav spopad, v katerem so bile štiri osebe mrtve, sedem pa težko ranjenih.
O krvavem dogodku je bil izdan službeni komunike, ki se glasi: 19. t. m. zvečer se je pred zgradbo rudarskega ravnateljstva v Ja-wornji zbrala skupina delavcev, kakih tisoč po številu, ki so nahujskani od raznih agitatorjev krenili proti rudnikom z namenom, da spuste
vanje vodo. Množica je navalila na vrata rud. nika >Pilsudski«, demolirala vhod in metali kamenje na policijo, ki je stala pred vrati. ]2 množice je padlo tudi nekaj strelov iz revolverjev. Nato je prišlo do spopada s policijo, ki je izstrelila nekaj salv. Štiri osebe so bile ubite, sedem pa težko ranjenih.
V zvezi s tem dogodkom krakovski tisk zelo ostro kritizira postopanje policije, ki ji prehitro začela streljati v množico.
KMETIJSTVO V PBEKMU1UU.
Okrajna kmetijska odbora v M. Soboti i D. Lendavi sla imela te dni plenarno zasedanje. Oba odbora sta v reševanju gospodarske krize in povzdigi kmetskega gospodarstva igrala tako važno vlogo, da se ob tej priliki moramo nekoliko ozreti na njuno delo v pr-?-1 leklem letu.
Oba kmetijska odbora sta posvečala ve. liko pozornost vsem važnim gospodarskim i zahtevam. Pri oblastih sta uspešno interve-1 nirala v mnogih zadevali. Kmetijski odbor v M. Soboti je posredoval: v zadevi uporabe živinorejskega sklada, dolga, poškodovancev po toči, v vprašanju izsuševanja močvirnatih : krajev, sezonskega delavstva, regulacije Le-dave itd. Vsa ta posredovanja so bila uspešna,
Ravno tako agilen je bil cdbor v D. Len-' davi. Tudi ta je uspešno interveniral v slede-1 čih zadevah: 1. uporaba živinorejskega fonda; 2. regulacija Mure; iS. podpore za napravo | vzornih gnojišč; 4. podpore za precepljenje ! šmarnice; 5. kmetijska šola v ltakifaim; 6. ; prevažanje čebel na pašo; 7. zatiranje polj-j skih miši; 8. znižanje banovinskih doklad ild. | itazen tega sta se oba odbora borila za
četrtek zjutraj že v drugič tekom enega tedna predmet roparskega napada, iu ko se ie zdaj pokazal isti bandit z orožjem v roki, se je Dauiel-son razjezil, potegnil samokres in pričel streljati na bandita. Bandit je enako streljal nazaj, a oba sta se prav slabo izkazala. Namesto, da bi zadela drug drugega, sta podrla na tla tri druge osebe, ki so stale zraven ter jih lahno ranila. Bandit je nato ušel.
Samomor zaradi slabe pisave. Preti nekaj dnevi ;e je umorilo v Scvilli v Španiji 21 letno dekle, ker se ni moglo naučiti lepo pisati. Vedela je namreč, da drži njen že-tiin, ki študira v Parizu, ,ilno mnogo na lepo pi-avo. V svojem poslovilnem pisu pravi, da sc za-?da, da je nikdar ne bo imel dovolj rad zaradi njene grde pisave.
Zakaj ga ne odpusti. V ,:eki veletrgovini, ki je lelala kupčije na podlagi visoke protekcije, je prišel k ravnatelju znanec in mu dejal: Govoril sem s tem tvojim tajnikom o poslovnih stvareh, pa kar nisem mogel verjeli, da je tako zabit. Kako to, da ga ne odpustiš, saj nič ne ve. — •Preveč ve, zato ga ne Odpustim.*' 5'
Bernard, to se je moralo zgoditi. Pojdi zdaj k svoji slovnici.c
Tone se je j>a valjal zunaj v travi. S svojega skrivališča je vse videl in si tlačil robec v usta, da se ne bi izdal. Zdaj pa ni mogel drugače izraziti svojega neskončnega veselja radi tega, ker je bil pobožni Bernard tepen, ko da je rjovel in vpil in razgrajal ko norec. Mina ga je najprej slišatei, potem pa tudi videla. Koj je sprevidela, da je Tone prisluškoval in da se zdaj od same škodoželjnosti ne more umiriti. Sklenila je, da ga bo kaznovala, vendar ji je bilo nenadoma prav bridko pri srcu. Nastop z Bernardom jo je tako utrudil! Ali ni bilo to sirovo? In zdaj da bi še Toneta? Ah, zmeraj paziti, zmeraj biti strog, večkrat oštevati, celo tepsti — to ni bilo nič kaj prijetno za mlado dekle. Tone je medtem ko besen razgrajal in kričal: Tepcn je bil — zelo, zelo tepen! Ti-tiri, tepen biti boli!
Mina ga je slišala, a ga ni hotela natepsti. Okno je odprla in zaklicala na vrt:
Tak ne tuli vendar! Koj pridi v kuhinjo!?
Ondi je' moral lupiti krompir, kar mu je bilo najbolj zoprno, češ, da je malenkostno in za ženske. Zato je zagodrnjal:
Zakaj pa Bernard ne lupi krompirja?
, Ker se mora učiti slovnice.« Se mi je zdelo, da si mil slovnico raztrgal i.
Zdaj je dobil vendarle eno po glavi.
Pravkar je prišla mati v kuhinjo. Spet je radi bolečin v glavi ležala zgoraj v kamri. Pa je prišla dol in vprašala:
/Bernard sloni z glavo na knjigi pa joka se.
^Prejeli so bunke,:. je zadovoljno povedal Tone. Jezik za zobek je zavpila Mina. »Ah, mati, pustite to, saj vas samo vzburja! Je že vse v redu. Z otroki, tudi z Bernardom, pride časih kaj navzkriž.
Da, da, otroci!:: je zavzdihnila žena in brez moči sklenila roke v naročju. »Jaz ne morem več. Le li naredi, Mina! Ti vse prav narediš!
Bog vek je odvrnila Mina.
8.
Kovač je v krčmi razkazoval neko razglednico, ki mu jo je poslal Boštjanov Lojze. Povedal je, da jo Lojze v Hamburgu, kjer se je sešel s šobrovim M-tijcem, in da se mu dobro godi. Na morje misli iti «1 nekoč se bo kot velik bogataš vrnil iz Amerike in m tisti zarobljeni punčari, tisti Mini, že dokazal, da F na svetu še kaj drugega ko gatenje nogavic in bla; tenje poštenih ljudi. Pripomnil je kovač, da bi W on rad šel v Hamburg z Lojzetom na morje; bi! M za ladijskega kovača. Tako ga vožnja no bi nic * onkraj »luže« bi se na noge postavil in zasluzil ®' narja ko črepinj. Možje so se resno razgovarjali Boštjunovem Lojzetu. Resnejši so obžalovali, da J zašel v družbo Šobrovega Matijca, ki je taka proK lica. Dvakrat je bil že radi tatvine v luknji m neK" je bil tri leta v prisilni delavnici radi onega — o mur ej bolje, da si človek ust ne hladi. Ce je bosij» nov Lojze v taki dražbi, je gotova stvar, da bo on propadel
»Mina je kriva! Ona ga je spodila!* Spet so napadali Mino. Jelševnik in so dva« ga so dekleta zagovarjali, a večina je bila . 0. Nekateri mali gruntarji so bili nevoščljivi nosu vim. Vsi tisti, ki v življenju niso nič dosegli, sov■ one, ki so kaj dosegli, gledajo jih brez moči m* ^ trpijo v rumenih vicah zavisti. Predvsem jo o y več takih, ki jih je jezilo, da je bila Mina ni ^ šolah in je zato po izobrazbi prekašala vse ' . zlasti njih lastne hčere, ki so znali komaj pisati pn izračunati, koliko dobijo za mlCKO.
Janje količnika, ki je v Slovenski krajini zelo visok (30).
Gospodarsko krizo lajšati iu napredek gospodarstva popirati sta pomagala oba odbora s podeljevanjem podpor. Odbor v Murski Soboti je nabavil sedem drevesnih škropilnic, iu sicer štiri prevozne in tri nalirbtne. Odbor v D. Lendavi pa je razdelil kot podporo skoraj 30.000 Din, in sicer: za živinorejo 14.000 Din, za poljedeljstvo 4.400 Din, za sadjarstvo 4.700 Din, za gozdarstvo 1.500 Din in za kme-jijskc-nadajevalne šole 4.500 Din.
V bodoče nameravata oba odbora svoj delokrog še razširiti s tem, da hočeta pod lastnim vodstvom upeljati vzorna posestva. Odbor v D. Lendavi je v tem osiru že storil prvi korak. Na njegovo prizadevanje se je v Dogi vasi razlastilo 15 kat. oralov veleposestniške zemlje. Priprave za osnovanje vzornega posestva so tudi v Soboti v teku.
Za dovršeno delo oba odbora zaslužita priznanje. Vsem potrebam sicer nista zado-slila, a to ni njuna krivda, marveč je temu krivo pomanjkanje sredstev.
Zasužnjenje delavca v Rušiti.
Že je preteklo nekaj časa, odkar se je v »ovjetski Rusiji začelo zasužnjevanjo delavstva. Začetna delavčeva samostojnost in pravica do soodločevanja pri produkciji tovarne jo /e davno odpravljena. Edino, kar je še ostalo delavcu, jo pravica, da sodeluje pri posvetovanju o načinu,' kako bi sc mogla navodila višjih gospodarskih oblasti najboljSe izpeljati.
Ob koncu 1. 1930. sc je z dekretom z dne 15, decembra 1930 in z določbami ljudskega' komfsaiijnta za delo z dne 23, dec. 1930 vse delo — najprej pri industrijskih in transportnih delavcih — izpremeiiilo v prisilno delo, S tem je bilo delavsko pravo, temelječe navidezno ua principu svobode, dejansko ukinjeno.
Od septembra do decembra 1930 jc sovjetska vlada izdala celo vrsto naredi«, ki so zvišale število privilegiranih delavcev, Hkrati pa Jc bilo delavstvo prisiljeno delati tam, kjer to »Joči oblast. Določba pravi; »Delovne sile se r a zdele po načrtu organov tel a.« Sevedu sc da to izpeljati le pod po-?"jcin da :S0 vsa podjetja, gospodarstva in Posamezniki obvezani zaposljevati delavce in Mstavljcnce le potom teh organov dela« ■ , z.1.5: <]cc- 1930 s 2> Cela vrsta določb jc> ki prisili delaven, da prevzame drugo delo, ™i>rav bi rud še nadaljeval svoje delo, ali pa "»ra nadaljevati etaro, čeprav bi ga želel zar i ii, Ce pa se brezposeln delavcc bruni iti j odkozano mu delo, mu brez nadaljnjega » zameji) )»nvice privilegiranega delavca, ta-1)V vfnsi1' Prisiljen umreti od lakote. ? eiavcc jc prisiljen iti na delo, ki jc združeno • Senu mogočimi težavami in velikim poinanj-(jj ,cm' če gu pošljejo v sibirske gozdove niinVr"0 z™° 8eve*nih pokrajin. Zaposlc-dcln ,avccln» ki sc branijo spremeniti svoje »icsee t ®i0 ln'ivilaSiic za dobo do šestih Poscb'V"	delavci-specialisti, ki imajo šc
liain"C |uiv"c8'jc, so za slučaj, du sc ustav-' sl"'c"icniti delo, obsojeni k prisilnemu
glasi- '71 "iU'e<")0 dno 15. decembra (930 sc V° j"1 "ničcvavci organizacije, ki sliif,,:. V'0 /',,,,uste l|eio v podjetjih, se v
shi{ain ,i	-~v«®«5 uc»o v i«jujeijiu, si: »
delo s<U	otfinnih dela spet zaprosijo zn
"fiiU-n •	"'oscccv več nc zaposlijo zn indu-
J "	<'«»si)Ortno delo.«
Juko ni pretirano reči, da je sovjetski delavec oropan najelementarnejšili pravic svojega Hjpudnegu tovariša. V sovjetski Rusiji vlada princip: delovne sile sc rnzdele po načrtu organov dela, S tem je končnoveljavno ubit zadnji ostanek delavčeve svobode 111 oseb-nosti. Delavec je ostal samo še številka, ki ima dolžnost pokoravati se odredbam vladajoče države.
Poleg zasužnjevanja industrijskih delavcev sc pojavljajo tudi že določbe, po katerih vedno bolj izgublja svojo samostojnost tudi poljski delavec. Odkar jc v marcu 1931 izdal poljedelski komisar Jakov.ljcv nove smernice, je postalo akord no delo dolžnost v \sve1.1 poljedelskih kolektivnih podjetjih. V prejšnjem nučiiiu dela so sc namreč pokazale veliko neprilikc. Odslej pa jc poljski delavec popoln suženj tistega kolektivnega podjetja, h katerem« pripada. Če odpove pokorščino, nc zgubi samo svojega mesta ampak tudi možnost dobiti službo drugod. Tudi on je — kot njegov tovariš v mestu oziroma v tovarni postal su žen j države.
Vendar se lic sme iz psihološkega učinka teh novih delavnih razmer pričakovati čude žcv. še vedno sc čuti mnogo sovjetskih delav cev v mestu in na deželi kot gospodarja to varn in kolektivnih gospodarstev, kjer je za poslen. Zavest zasužnjenosti sc ho prav zbudila šele v mirnejših časih, ki. bodo nastopili — če sploh bodo kdaj — po viharni zgraditvi novega gospodarstva. Zato pa se bo delavstvo tedaj tembolj začutilo nesvobodno, iu bo s tem vpčjo silo vrglo nenaravno zasužnjenost s sebe.
Okrožnica o zakonu in zakonska lena.
Papeževa okrožnica o zakonu je vzbudila znatno pozornost po svetu. V najrazličnejših krajih in okoliščinah se o njej razgovarjajo in jo komentirajo. Značilno — toda neprese-netljivo — dejstvo pa je, da so jo pristaši druge veroizpovedi z občudovanjem in s hvaležnostjo sprejeli. Zavedajo se namreč dobro, da ima Sveti Oče iskren namen urediti žalostni položaj človeške družbe glede zakona. Tako je izšla v »The Catholic Herald« zanimiva razprava, katero je napisala naša rojakinja A. Christith in iz katere povzemamo poglavitne misli.
Svet je danes v zmedi zaradi napačnih načel o nravnosti in znanosti. Pji XI. skuša s ponavljanjem večno trdnih rensic ustaviti strastno in neredno drvenje moderne človeške družbe. Razglasil je vnovič svetost in ne-razrešljivost zakramenta zakona.
Naše razmotrivanje se nanaša prav posebno na stališče in dostojanstvo krščanske zakonske žene. Okrožnica nam kliče v spomin, da je osamosvoja (emancipacija) žene v krščanskem smislu upravičena. Toda napačno emancipacijo moramo odločno odklanjati.
Nadalje okrožnica govori o pokorščini zakonske žene. To poglavje je tako skrbno napisano, da je vredno, da ga natančneje pregledamo.
Okrožnica jasno določa, da zapovea o pokorščini nikakor ne okrne popolne svobode žene in to z oziroin na njeno dostojanstvo kot Človeška oseba kakor tudi z ozirom na njen vzvišen poklic: žena, mati in tovarišica. Jasno je, da žena ne more kloniti povelju ali želji, ki bi bila nasprotna zdravi pameij, katoliškemu nauku ali njenemu dostojanstvu. Gotovo je tudi. da žena ne smemo enačiti z ooi- .
mi, ki v zakonodaji, nimajo popolnih pravic zaradi duševne nezrelosti' iii neznanja. Važno je tudi dejstvo, da je podložnost žene možu v različnih krajih različna in da zavisi od posebnih krajevnih, časovnih ter osebnih po-gojev. Toda ustroj družine in njeno nravno delovanje je Bog za vse, za vse kraje in za vse čase določil in tega se ne smemo s pregrešno roko dotakniti. Tako je na kratko očrtana svoboda žene; njena podložnost ter njena pravica do neodvisnega delovanja mora biti po Božji zapovedi in krščanskih načelih usmerjena tako, da ne trpi blagostanje družin--skega kroga v verskem ali materinskem ožini, v kolikor je to od nje odvisno.
Obkrožnica v vsem tem obnavlja ženske pravice kar je bilo prav potrebno. Ze od Lutra napreLj je žensko vprašanje veliko na ugledu trpelo.p V protestanskih krogih so radi govorili o. »močnejšem spolu« in določen vali, da so mora žena v verskem preprričanjb priličiti možu. Dejali so, da ženske pravice le krajšajo naravne pravice moža, komur je naloga dana, da vodi, poveljuje kot samodržec za dobrobit vseh članov družine. Toda cerkve-ua zakonodaja in nauki so vedno povdarjali pravo žensko osamosvojo in kar tiče sodelovanja žene v družini nam obkrožnica dosledno1 naznanja* da ženi pripadajo enake pravice kot inožu.
Ni pa dvoma, da je predvsem materina dolžnost čuvati nad versko vzgojo otrok. Bog je že materi itak dodelil posebno duševno naravo za izoblikovanje otroškega srca. Zato tudi Sveti Ooče toži nad socialnimi razmera-1 mi, ki mater prisilijo, da opusti to svojo prvo dolžnost in skrbi za kruh.
Okrožnica je tudi namenjena višjim civilnim oblastem, da poskrbe, da bodo žene pri« šle do onih pravic, ki jih zahtevata sedanji čas in večni Kristusov nauk.
>Casti Connubii« je naravnost elektrlzfr ral ves svet. Katoliške žene pa bi morale biti ponosne, da so v tej okrožnici dobile to, kar jim po pravici pristoji. Sveti Oče jim je s tem 1 jasno dokazal, da je Cerkev kot nevesta Kri« stusova tudi odločna zaščitnica žena in nji* hovih pravic.
Deset Set radia
Amerika slavi, dasi nekoliko pozno, fle« seto obletnico radiofonijc. Prirejajo se iz* redno skrbno izbrani koncerti, pred mikrofoni hodijo vse velike osebnosti, z eno besedo, vs« ic na nogah, da dostojno proslavi ia lepi ju« >ilej. Prirejajo so banketi oh čudovito okra* Jenih mizah, kjer koketirajo najbolj izbrani* jedila z na j redkejšimi mineralnimi vodami. — zaikaj Amerika je suha... Iu govorov sevedSK ni konca uc kroja... V središču proslavljanja 'c seveda veteranska {Kvštnja Pittsburg KDKAj ii je oddajala prvi oficielni program v novem* bru 1920, baš 2. novembra, ko je mogla navdušenim državljanom žirom Unije tudi sporočiti izvolitev Mr. Hurdinjra /11 predsednika Združenih držav. In odslej KDKA ni počivala niti ett dan! Oddajal« je 2660 predavam j \ nnjraaM&« nejših predmetih, — od reje domačih zajcev ia gojenja kumar do asirske umetnosti in kon> strukciji nebotičnikov. Dala je Američanom priliko poslušati narodno himno 2604, >Cer< men« SOOkrat, sDanse macabre« otl Savnt SaH cnsa 172 krat in krlo ve koliko plesnih koma* dov. zamorskih pesmi in podobnih prireditev. Njen speaker (napovedovalec) jc že. 3650kra$ voščil lahko noč svojim poslušalcem in še vtSi to vsak večer... Tako mine čas. Onkraj lužo ji« radio že zdavnaj več kot tisk. Pri ua« še čah komo....
TOSKANINI.
Berlin, 26. maja. d. Način, kako so fašisti postopali s slovitim komponistom Toscani-nije m v Milanu in vBologni, je odjeknil po vsem kulturnem svetu. Toscanini je umetnik, ki si je osobitov nemških umetniških krogih pridobil neomejene simpatije, zato je uinev-no, da je nečuveno ravnanje fašistov povzročilo razburjenje in ogorčenje v Berlinu in na Dunaju. Veliko časopisje posveča dolge članke Toscaniniju in porablja to priliko, da fašizmu izpraš vest, kako hoče podjarmiti celo umetnost in jo staviti v sramotno službo svojih političnih ciljev. Italija ne bo več samo še-talisče inozemskih zaljubljencev medenih tednov ali pohajkovališče tujih lenuhov, toda Italija bo še vedno ostala zatočišče resnega, znanstvenega dela in lepe umetnosti. Vsak, kdo koli bo pri tem delu udeležen, bodisi kot voditelj ali kot učenec, bo mirno smel računati s prijateljstvom fašizma,« tako je ob nastopu vlade govoril ministrski predsednik Mussolini.
Vorvvorts« dostavlja temu, da tudi v tem pogledu fašizem ni držal besede. Milica, armada, mornarica, letalstvo, vse to je uživalo neomejeno prijateljstvo fašizma medtem ko je umetnost delila usodo Toscaninija. Vodstvo fašistične stranke se jo celo obrnilo na vodeče umetnike, naj napišejo nekaj, kar bi spadalo vokvir fašistične ideologije. Znano je, da je Pueeini gladko odklonil, on je nadaljeval svoj »Turandov« in zapustil nesmrtno delo, ne (la bi se brigal za fašistične težnje. Tudi Mascagni je odgovoril, da ne more, ter se je raje odpeljai v Južno Ameriko. Ko so zaporedoma vsi komponisti odrekli svoje sodelovanje, je direkcija milanske Scale sklenila uprizoriti »Jferona* od Boitosa. Ta opera je ptaru 80 let in je sroj čas bila parkrat uprizorjena, toda slednjič je morala izginiti s programa, ker ni bila za »fašistično mnziko«. Mussolini samje prišel na predstavo. Toscanini, v katerega odsotnosti so »Nerona« postavili na program, pa ni bil prav nič navdušen, češ »da je vse skupaj samo slaba imitacija TVagnerja in da je vsaka vrsta umazana zakotna dramatika.« Položaj je postal pa zelo npet, ke so fašisti zahtevali, naj se kot uvod k predstavi opere zapoje »Giovenezza«, mu-jikalično najbolj nekultivirana himna, kar jih obstoji. Toscanini je rekel, da to ne gre in »Giovenezzac se ni pela v Milanu in tudi kasneje ne v Bologni. Fašistični tisk je začel groziti, poulična sodrga ga je napadla in sedaj je konfiniran na svoje stanovanje.
»Anzeiger« primerja fašizem s cesarjem Viljemom, ki je ravnotako hotel ukleniti umetnost v svoje politično-bornirane ideale in »i podvreči zase in za svoje cilje vse kulturne dobrine in sile ki naj bi igrale v njegovi službi vlogo degradiranih rokodelcev.
Častni enak bolgarskega Sokola so izročili te dni v Rimu bolgarski Sokoli — Musoliniju.
58.758 duš šteje po zadnjem ljudskem prebivalstvo Alaske.
Katoličani imajo v Zedinjenih državah
Amerike 27.854 duhovnikov, med njimi 4 kardinale, 16 nadškofov in 104 škofe.
Rim šteje po najnovejših podatkih 999.768 duš. 3'
I Brinje in slive za žganjekuho
I oddaja po ugodnih cenah IVAN JEIAOIN, Ljubljani limonaka cesta 2. — Zahtevajte ponudbo.
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v balerotisku. Stane letno Din 20-—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: >BOGOLJIJB< LJUBLJANA - JUGOSL. TISKARNA
FIZIKA V GOSPODINJSTVU
Ce hočemo kako vrelo pijačo ali kaj drugega hitro ohladiti, jo postavimo na led. To je pa napačno. Mrzlo je vedno težje nego toplo. Mrzle snovi zato vedno padajo nizdol, gorke se pa dvigajo. Ce postavimo posodo z vročo pijačo na led, potem se pač hitro ohladi spodnja plast, zgornje plasti se pa ohlajajo zelo počasi. Kajti zrak, ki ga ohlaja led, pada neprestano nizdol in posodo obliva tako vedno le segreti zrak. Če hočemo torej kako stvar hitro ohladiti, moramo led položiti zgoraj nanjo. Zgornja plast se hitro ohladi in pade na dno in ostale plasti ji hitro slede. Tudi po ledu ohlajeni zrak pada nizdol in tako ob-
daia posodo vedno hladen zrak.
*
Morda pa hočemo nasprotno kavo ali čaj ohraniti vroča? Pri tem moramo seveda paziti, da ne bi ponovno zavrela, ker jima je potem okus popolnoma pokvarjen. V ta namen postavimo posodo s kavo ali čajem v vročo vodo, vendar tako, da se ne dotika dna (če stoji posoda z vodo na vročem ognjišču). Potem sme voda tudi vreti — kava ali čaj ostaneta z.elo vroča, a ne zavreta pa ne. To pa zato, ker potrebuje tekočina, da zavre, mnogo večjo vročino, nego je vrelica. Ta nadaljnja vročina pa se porabi pri izhlapevanju, tako da se tekočina nikoli ue razgreje nad vrelico. Če stoji tedaj kava v vreli vodi, je zelo vroča, ne zavre pa ne. Drugače pa je seveda, če se posoda s kavo dotika dna; potem kava seveda zavre, ker dobiva vročino iz štedilnika ali električne plošče.
Ce bi pa hoteli kako stvar skuhati v posodi z vrelo vodo, ne da bi se druga posoda dotikala dna, zadostuje, da dodamo vodi pest soli. Slana voda ima namreč više vrelišče nego navadna, in v njej kava, čaj itd. tudi zavre in z njo vred vre
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze!
Strupeni Bernard Shaw
V neki družbi, v kateri je bil tudi Bernard Shaw, je nekdo pripovedoval svoje doživljaje, ki pa so se zdeli vsem poslušalcem silno neverjetni. Mož je to opazil in je, da bi popravil vtis svojega pripovedovanja, svečano zatrdil: »Gospodje mi brez skrbi lahko verjamete, že od svoje rane mladosti sem bil poročen z resnico.«
Bernard Shaw je na te besede pohlevno
vprašal: »Kako dolgo pa ste že vdovec?« . ★
Neka ameriška krasotica-plesalka je pisala vsa navdušena Bernardu Shawu: »Midva bi morala biti mož in žena. Pomislite, kako imeniten bi bil najin sin, če bi bil lep kakor jaz in duhovit kakor vi.«
Shaw je pismo vrnil z dostavkpm: »Kaj pa, če bi bilo ravno obratno, če bi bil sin lep kakor jaz in duhovit kakor vi?«
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Mizarskega pomočn.. dobro izurjenega spre;-mem takoj. Jožef Ven-gar, strojno mizarstvo, Slov. Javornik.	Oferajno zastopnik za vse štete spre memo tudi proti fiksni plači! Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd. Pismeno ponudbe na »Union--, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/111.
Krasno posestvo 23 ha v Zagradcu, soln-čna ravna lega, tik ban-ske ceste 10 minnt od postaje Mlačevo, celo ali v manjši meri naprodaj. Na željo oddani polj. orodje. Pojasnila pri lastniku M. Okorn Vel. Uačna Grosuplje.	
	Holesarjl! oglejte našo bodalo zalogo koles, prvovrstnih znamk kakor: Diirkopp, Steyr, Eska in drugib. Cena kolesom že oil 1.200 Din naprej. Andrej Lijiar, P. Cerklje pri Kranju..
Pastirja SifrS starega sprejme Anton Uranič, Loka 5, p. Križe	
	Z.E03'- dinarjev zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko /.a odgovor !
Službo dobi toča] (Scliankbursch). Ponudbe naj stavijo odrasli ali tudi neoporeftii nad 16 let stari dečki iz poštenih hiš, ki se že-jijo tega obrta naučiti. Plača po dogovoru. — Gostilna pri Belem Kranjcu (Kajfež) Flor-janska ul. 4 Ljubljana.	
	Uaienra za klei'arsko vajenca in instalacijsko obrt, pridnega, poštenih starišev, sprejme Friderik Brajer, klepar in instalater na .ležici pri Ljubljani.
Prosto«, dražba posestva, 7. junija ob 2 pop. v Brezju 32 p. Dobrova pri Ljubljani, obstoječega iz hiše, gospodar. poslopij, 8 mernikov posevka njiv, vrta, travnikov, pašnikov 14 oralov gozda in premičnin, vse ležeče ob banov. cesti.	
	Mecesnofl portal dobro ohranjen se proda. Poizve se pri tvrdlii A. & E. Skaberne.Ljubljana, Mestni trg.
	Čevljarskega vajen« z vso oskrbo v blsi sprejme takoj — L°8ar Franc, čevljar. Suha št. 4 nad Kranjem.
Prileten fant 40 1. star, samski želi dobre službe pri dobrih ljudeh, v prvi vrsti na Notranjskem, potem pa kjerkoli. Rad bi se tudi priženil h kaki vdovi. Torej resne prijave na upravo lista pod »po-Stenin priden«, št. 5972	
	Kmečlio posestvo v večji vasi 15 km pod Ljubljano 30 m nut od farne cerkve, sole j» železniške postaje, w minut od sosedne farne cerkve. 3o mernikov posetve, košenine za5 glav, 15 johov lepo " raščenega gozda,ziit«"" hiša krita % <>Peko,'j gosp. poslopje naproW - Zglasiti se pn A. * Šmarje 32, - P°sla Šmarje - Sap.__
Ulantr vojaščine niflpBl prost iz poete- ne kmečke hiše se sprej-takoj na malo posestvo k obrtniku. Zglasiti se je osebno, — Plača po dogovoru. — Naslov v upravi Domoljuba pod št. 5890.	
	n . «u. se Mnleg" POSlUŽite ogtasnikaj
Nad 500 milijonov dolarjev znaša let"« promet na drobno v raznih trgovinah riškega Clevelanda. O nameravani ostavki f™MoS.J<, zunanjega ministra Brianda Pise3° pisi. Pošljite naročnino!	
Brinje
ima že vedno na zalogi
FRAN POGAČNIK
Ljubljana, Dunajska c. 36
ZACHERUN
mrtesni prašek v originalnih steklenicah in »kat-ljlcah uniči tcs mrčes. — Dobiva se povsod. ■ ZACHERLINV, Ljubljana, Beethovnova ul. 16.
ni nikakšna umetnost biti za mal denar, elegantno oblečen, temveč je treba samo pisati na Trgovski dom Stermecki po novi, veliki, ilustrovani cenik in v njem najdete velikansko izbiro finih in modernih klobukov v ceni od 60 Din in krasnih športnih čepic od 20 Din naprej.
Trgovski dom
Stermecki, Celje 19
Veliki, ilustrovani cenik zastonj!
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne
PRAVA. MILA zdravja in lepote
z znamko „ELSA".
lilijino mlečno milo posebno
mo cvetno milo. "'ijino kreme milo zelo bla-
SO delujoče, •umcnjakoro milo. tudi za otroke.
"liecrinoro milo, tudi za raz.
pokano kožo. Horaksovo milo za solnčne
Pege.
JMfauovo milo za glavo in lase.
^britje, higijensko čisto, vsebuje medicinsko urno delujočo sestavine, ki »o potrebni!	in
'•PUIO. Kdor Jih enkrat poskusi. Jim ostane zvest.
Storite tudi VI tako. pomagalo bo tudi Vami
itfnaj'15 kos,>v m,la v poljnbnl izbir), fe se noSljf
>Vllr'!i>J!.••Elsn-Creme" pomaija znza^ito lit« In kože. M Din »S,	M »»»t la«, Ul naprej pošlanlb
^t ?m%Wk"i.r*» TOeh daljnjih stroškov. uit • po-Sknm,S„ „Dln- E'»»4ont krema za zobe Din 8'80, Els.1-MasifitoT rS-TlS^0 K'uvo 3-aO. Klsa-Saeliel diSeCa t»Br Uln ~ Naroča se pri lekarnarju
V FELLCR. Slublca Donla Elsatrg 1«
SAVSKA BANOVINA.
Pozor gozdarji in trgovci! i
— Nabavite si prvovrsten izdelek seftir in ' plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem ga- | rancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta škofja Loka.
Prefclic.
Ivan Kersnik preklicujem iu obžalujem žaljivke s katerimi sem žalil Ivana Dolžana iz Palovič.
Z našo nmetno
mošfovo esenco ..nosita"
Bi laliktf vsakdo z tnulimi etroSUi-priprftvi izvrstno obstojno iu zdravo domačo pijaifo. Cena 1 stoklo-.,!,.: 1-.J1 11».—w ni" 30'—, %o pOltl Diu 50'—, ".. Kane sinova, Ljub-" K hrt c, Mari-
,niei za 150 Ilirov Din Dobi so s-imo v tlrorarili. A. Kane st I Junn in Jroserlil AVolfvturt liasl. M ' bor, (Josposka 33.
DlaCice na bradf Itd.
Vas ženirajo cenj. dame. Kvarij > Vam Vašo eleganco, lepoto in sramežljivost. cVENEHA : eliksir Vas reši v par sekundah hre?. opaloosii. brfs bolečin vsbii ritpuUfcuinn lilalc. S a velesejmu paviljen H 106 (znotraj) Po pošli pos'-Ijamfranko: Ibofvroza Din 10 (predplačilo( ali 18 Din na povzel e, dve 28 Diu, tri 38 Din It. Cotič, Ljubljana VII (sišku) Kamniška ul. 10 a
Popolnoma brezplačno
poučujemo v pletenju kot hišnem obrtu vsakega na domu. Brezhibno izdelano blago prevzamemo slalno proti plačilu v gotovini. Obširne informacije dajemo če se pošlje znamka za odgovor.
Zadruga, jugosl. nletača, Osi.ck.
Nakup plemenske živine.
Komisija fliiavucge veleposestv* Belje obstoječa
iz g. g. inšpektorja Ing. Horvala, Ing. Tomomieai, veterinarja Dr. Grujiča, je te dni pri članih živinorejske zadrugo »Jugrfmontafon«' nakupila 25 telio montafonske pasme za pleme v okolici Maribora in Ljubljane.
Po izvršeni tubefkuliu injekciji, se je komtaija izrazilo r*ln pohvalnp o 7-!rflV?tve4ostl in kakovosti uakupljenih plemenskih živali.
Naši rejci montafonske govedi su v pr teku onega
let j drž. velepossštVu prodali ie na .4 50 telic-ter pre.eli za njihov trud in tlelo prav lepe izkupičke
Stanko Japelj, zlatar
LJUBLJANA', DfSAJSK.V OfŠTA si'. 9.
se priporoma za nakup UR, ZLATNINE in SREBR-NINE po nizkih cenah. — Lastna delavnica." m Popravila in nova dola ločno in poceni.
Udobna, zračna in dovršeno elastična letna obutev
59
Vrsta 4235-37 Vsakdanja potreba vsakega gospodarja. V teh čevljih se počutite udobno, s to neverjetno nizko ceno pa- dajemo priliko, da jih vsakdo lahko kupi
" * ;>• -
Vrsta 1195-03
Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. K lahni poletni obleki morete izbrati čevlje bele, . sive ali drap-barve, okrašene s paspuli 'raznih barv.
Vrsta 2145-09
Evo jih tudi s športno peto v vseh barvah. Fino češko platno trpežen podplat, eleganten okusen čevelj za vsako priliko, za urad, šport, izlete, tenis in morsko obalo.
Vrsta 4737-76 Specijalni tenis čevlji z debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se z obleko, na morski obali so pa vsakdanja potreba- Moški in ženski po Isti ceni.
lOOO Dinplačam
ako kurjik očes, bra<ia'vic. trde kole, bul itd. ne od strarvffe v ? dneh z HAOIO BALZAMOM
Hvaležno* •■.Vonj zahvaljujem za Vas čndež.ni Ital/am ln pi-,-sini 6e SionPkoV /a prijatelje. — Hvaležni Ni-mcS Franc. Budtnif 67 Prektuurje.
Na velesejmu Paviljon H 300 (znotraj) Po pošti f pošljem tranko: 1. lonček 10 Din (predplačilo). Pov-1 zelje 18 Din, dva 28, iri 38 Din
Poučite ga na letojnlem liubiianskem Vel8«lmu!
Pravkar ie prišel iz Angliie
L I S T E R
R. Cotif, Ljubljana VII (Šiška) Kamniška ul. 10 a. j LiStC r
Poravnale naročnino!
?minska darila
kupite poceni in dobro pri tvrdki
H. SUTTNER
Ljubljana 1
Prešernova uliea št. 4
Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. St. 120. Kovinasla anker ura Din 44 —, s sekundnim kazal-1 cem Din 78 —. i St.	. . i in Din 58'—, s sekundnim ka-
zalcem Din 94' . »t. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, i radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER, LJUBLJANA II
in se Vam ponuja za hlapca!
Vam reže krmo, mlati in metle žito, žaga drva, črpa vod o dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka vedno z enako moč'\o. Svoje delo opravi v najkrajšem času in nadomesti celo vrsto delavcev.
V službi je zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 leti
Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za vsako delo-KaHnvrklliilo se s trdim ležiščem kjerkoli in ne rabi
&tiauvui|Ujt: yeč ko( nekaj .,.c bencina na uro za
delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastonj in seVam tisočkrat izplača.
Lisier-motor ta najcenejša delovna moč je vedno * na razpolago pri tvrdki
Fr. Stupica
icltznlm In ta.oja poljedelskih stroja« tir monopolni zaloga r ustreli«
v L ublianl, Gosoosvetska 1.1
XI. VELESEJEM U LJUBLJANI
30. MAJA DO 8. 3UNI3A
Največja tovrstna prireditev v državi. / 40.000 m2 površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljalcev iz tu in inozemstva / Tovarniške cene vseh vrst blaga.
SPEllJELNI ODDELKI: VSAKOVRSTNI STROJI ZA OBRTNIKE, POLJEDELSKI STROJI, POHIŠTVO, AVTOMOBILI, TEKSTIL, USNJE, PAPIR
Stanovanja preskrbljena	Obsežno zabavišče	50°/o popust na železnicah
Legitimacije po Din 30 — prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške
organizacije, velesejmski urad Poselite velesejem!	Izplača se Vam!

ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
Brzojavni gospobanka	D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10)	Telefon št. 2057,2470,2979
Vloge nad Din 500.000.000 SS^S^jJ^ St!"' Kapital in rezer. nad Pin 16,000.000 Izvršuje vse bančne posle najkulanlneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi nc« vseh tržiščih v tu- In Inozemstvu
Za Jugoslovansko tiskamo: K««1 c,i
tmmmmmmmmsfzmmM&tMMmmM&m
Izda/alelj: Dr Prant K t loteč.
Urednik: Jože Količek.