S>L (J0.
V Trstu, v sredo 11. novembra 1885.
Tečaj \ Jg^jj
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
• EDINOST« izbam 2krat na teden vsako irili in sabat« o polu<ine. Gena za vm lato je « eUi., za polu lei* 3 frld., za četrt leta f^rid. KO kr. — Posamezne itevilke ne dobivajo t»n opravniitvu in ▼ trafikah v Trsta po'H* kr., ▼ fiarlai in v A)4«vftlal no • kr. — froročntne. reklamacija m inanrat« prejema Oprava lit vt, vli Tarraata, »Mava tlakama..
U	d™u* w pošiljajo Urte.<itM.Nuovn Tipografi*;« vaak mora olti
trankiran. Rokopisi D-ez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Jnifratt (razne vrsi« naznanila in poslanica) ae zara«unijo po poffodnt - prav cmič; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačvje za vaako besedo 2 k:.
Srbija in jutrovaprašanje.
Odi car se je začelo ozbiljnejSe pretresovati jutrovo pitanje — in to se godi uže blizo 30 let sem — navajen je bil ves politigki svet videti v Srbiji mali slovanski Pijemont, kateri ima nalogo SSasoma zediniti vse Slovane na Balkanu živeče in postati edina slovanska država na Balkanu; mislilo se je, da bode k tej državi Sčasoma pripadala ne le vsa nova in stara Srbija z Hosno vred, temuč tudi vsa Bolgarija, Mncedonija, del Albanije in da sa kraljestvo razširi •čez vse balkanske zemlje.
Na to so srbski politiki, njim na čelu prvi srbski politik Ristić tudi v enomer delali in so glede narodnostne politike v mnogem posnemali mlado združeno Italijo. Ali prvo nesrečo so imeli Srbi na tem sicer jako težkem pclitiSkem potu, ko je bil umorjen rajnki knez Mihajlo, v resnici mož, ki je razumel svoj čas in svoj narod. Ne more se sicer reči, da začasni vladarji (Ristić, Blaznavac, Gavrilović) ne bi bili postopali po istem potu; toda njihova politika je bila toliko manj zdatna, ker so se uže moj temi trium-viri pojavile različnosti in rivalitete. Pri vsem tem pa je vse druge politike nad vladal Ristićev dub, ki ni poznal druzega snasitolja za Srbijo, nego ruski narod in sploh Slovanstvo.
Politika Rističa, s katerim je nekdaj govoril tudi pisec teh vrst, bila je osnovana na jako širokej podlagi in se ni omejevala strogo na ;Srbstvo, kakor je to uže tistikrat bilo pri Ristidu nasprotnej stranki z jako omejenim političnim horizontom.
Mejčasna vlada se je umaknola nastopniku kneza Mihajla, knezu Mi-
PODUSTEIC
Ponos in ljubezen.
Povest; spisal Ivan Troit.
Uvod,
Bil aem tam mi rnavulinah K L atrmijo t vi.-ofiino Na povzdignenih pečinah, Na Uvldku dol' v dolino.
Ur. L. Toman.
Jaseni 1.187 *J sem čtil starca Jerneja, »ko svu šla ravno mimo Zagrajskega „gradu, da je rekel: »Oj, Čusj, zlati časi. iko je -ital ta grad še v popolnej svojnj lepoti!« Jernej je bil človek uže star aii vendar je imel še dober spomin. Otrooi na paši so ga vedno nadlegovali, da jim je pravil kake dogodbe, ali pa p avljiee. Radoveden mu rečem, naj mi kaj pove, kako je otemnela slava io zamrl rod grofov Zi.gr,idakih. Jernej je imel navado, da se je o tikej priliki prijazno namuznol, kot bi hotel reč', da mu je dobro, ker rui 4 more kaj pripovedovati. Pasel je ovce blizu urada, žito sem bil prišel k njemu.
Počasi sede na bližnji zid, izvleč* tobakovo mošnjo izza pasa, natlači svojo kratko pipico, kakeršne so le še na Kra-• njskem pri starcih navadne, zakreše in jame praviti. Veselo sem poslušal starci, ko j- tako lepo pripovedoval tragičnu zgodbo o za uijih gospodih Zigraiskih. Pozneje sem stvar spravil na papir. Težko da je vse tako, kakor je starec to govoril, ker jaz in spomin moj nisva zmeraj dobra in pa ker vem. da je moj sl<g mnogo okorneji od starčevega. Saj mu
lanu IV. iz Obrenovideve dinastije uže 18. avgusta leta 1872, in Be le >18 letni knez je v začetku popolnoma ravnal se po Rističevih vodilih in videlo se je precej, da je Ristić prav za prav vladar. Do tistih dob je bilo prijateljstvo Srbije z Rusko n:\jveČe, ali proti naSej Avstriji je vladala naj-veča napetost.
TailaSnji avstr. diplomatiČni agent v Belgradu, sedanji skupni finančni in minister za Bosno, bil je mej Srbi presrčno črtena osoba in on je bil tudi mnogo kriv, da so razmere mej Avstrijo in Srbijo če dalje bolj se poslabšale, tako sicer, da je Avstrija Še pod nesrečnim Beustom bila primorana nadomestiti Kallay-a z knezom Wredejem, ki je vendar priSel v boljše razmere s6 srbsko vlado; toda upliva si ni mogel na srbskem dvoru tudi Wrede pridobiti.
Mej tem je začel ustanek v Hr-cegovini in Srbija je videla v ustanku ugoden moment, da začne izvrševati nalogo slovanskega Pijemonta, napovedala je 1878 najprej Turčiji vojno, strašno je krvavela pri Djur.is—t*- 't drugod in k ljubu vsej hrabrosti bi jo bila turška nadsila zadušila, da niso prišli na pomoč Rusi, na katero pomoč se je v ostalem Srbija vedno zanašala in upirata.
Ali paralelno z rusko intervencijo se je vršila tudi avstrijska okupacija, katere so se sicer branili, ali tako kratkovidni, ali pa tako nepa-trijotični Nemci, pa morajo denes menda sami priznati, da bi bila Avstrija uže denes v najveČej nevarnosti, da se ni zarinola na Balkan.
Ali s tem je tudi Avstrija dala, ali morala dati slovo ponemčevalnej politiki, ker drugače bi vsa nje po-
-utika na Jutrovem ne imela družeča zmisla, nego da iSče druzega Schle-zvig-Holsteina. Ruska je s Turčijo mir sklenola pri sv. Štefanu upravna vratih Carigrada, ali Avstrijska diplomacija je jako spretno porabila priliko, da je uplivala z Bismarkom vred na to, da se je sklicala Berolinska konferenca, na katerej se je še le sklenol mir, ki je ruske zahteve mnogo omejil iu tudi Škodoval ruskemu uplivu na Balkanu.
Po Berolinskem miru je Avstrija prav dobro porabila situvacijo, kajti mej tem časom je poslala v Belgrad spretnega diplomata, grofa Kheven-hiillerja s polno toplo obetov in z nalogo, da na vsak način priklopi Srbijo Avstrijskim interesom.
Grof K. je k malu postal por-sona gratissima na srbskem dvoru; ker je poleg besed postregel tudi z dejanjem namreč s tem, da je pomagal po L&nderbanki Srbiji iz finančnih zadreg, posebno do financiranja srbskega drž. posojila in \. 1881 knezu Milanu do kraljevske krone. Na tak način je torej postala intimi teta mej Avstrijo in Srbijo vedno veča, in skoro gotovo so denes kralj Milan glede sigurnosti svoje dinastije skoro največ zanaša na avstrijsko pomoč v vsa kej sili, kajti znati je treba, da prosti Srbski narod po notranjej Srbiji ni prav nič simpatično pozdravljal proklicanja Milana kraljem srbskim in se je baš potem pojavila tudi v srbskej skupčini ojstra borba proti Milanovej vladi, katera borba je pretila, da vzname ves Srbski narod. Toda kralju se je pri vsem tem posrečilo (z močno roko) vzdržati notranji mir; pa nezadovoljnost mej narodom tiho dalje vre in jo
je tekel jezik tako lepo, v tako l-pih stavkih in ličnih perijadah in jedrnato, da M va bil mogel le z lahko in hitro tekočim peresom natai ko posneti.
Ker nisem imel blizu ni peresa ni pa* P i rja, tedaj po iajem tu č. bralcem povest, kakor sem si jo zapomnil.
Prvo poglavje.
T.irn na kraj' zelene vode, Tamkaj beli Krmi stoji.
Naroina pašen, ,
»Kaj praviš Miha«, govori sedemnajstletni voUrČek Tone svoj-mu prijatelju Mihu, grajskemu h'&pcn, »kak neki mora biti novi ta gospod, katerega sedaj oča-kujejo v gradu, kakor slišim ?• — »l-i« oglasi se Miha, »nekateri pravijo, da je blezo gosppda grofa brat#.
»Kaj pa, kaj pa« pristavi dekla, raz-mršena Neža, ki j* bila prav sedaj prišla po neke ukaze v grad; »brat je brat, jaz vem, daje; saj sem ga pestoval t, ko je hil še mlad in majhen«.
»Hog ve, ali bomo morali tudi njega imenovati »gospod grof« »ali kako?« do stavi nagajivo vohrč-k.
»No. kako pa«, potrdi Neži uže za vogel odhaiaje, ker se jej je mudilo, »še tega ne veš, da so oi grofovskj rodovine vsi Krofi in grofice. Ah ti ni znano, da miši lovi, kar mačka rodi. «
Mej tem se ogl i s £ nt dvorišči oskrbnik, gospod Namr ie ter ukaže hlapcema, ki sta bila prišla iz bližnjih hlevov v gra \ naj zunaj malo posnažita, k*r pričakujejo mladega gospoda, s kojim pride morda še kaka druga gospoda.
Na m rde je Idi majhne postave človek, im-l je uže sive lase, zabuhel obraz in
širijo posebno popi, učitolji in sploh navadna inteligenca na deželi, So celo vsi kr. uradniki ne izvzeti.
V takem položaju je bila Srbija, ko je nje kralja in ministre iznenadila prekucija v vshodnjej Rumeliji. (Konec prih.)
Govor poslanca Riegerja
v 8. teji državnega \bora.
(Dalje).
Toraj, gosp6da moja, tukaj n n kake nevarnosti za vojsko. Sploh se mčemo na noben način pečati z vojinim j. zi -kom; sicer pa mislim, da je p>.iv tatn stvar na prav primeren način rešena in določena. Imamo vojni jezik za vso vojsko in imamo polkovni jezik za vsak po k, katerega znati in govoriti so gospodje častniki iu podčastniki primorani. Pri nas vdižiV-nej službi je pa to drugače. Tukaj pa gospodje uradniki in služabniki neč« jo govoriti jez'ka narodovega, s katerim imajo opraviti. (Dobro 1 na desni.) Če pa stvari prav na ono pogledamo, moramo se veti-dar-le vprašati.- okoli česa se pa vni vf>s česko-nemSki prepir, ki uže celili 2.1 let pozornost vse drŽave na-se vleče, in je vsem našim državno-pravnim prepirom povod in nam spleb ne daje mini? Okoli koga pa pe vendar to nemŠko-česko pra-šanje vrti? Prav okoli nič druzega, ne«o okoli stotine mladih ljudi, ki se leto za letom v državno slnžbo sprejemajo in se druzega državnega jezika, katerega pri svojej službi potrebujejo, neČejo učili. (Tako je, bravol na desni.) Iz tega izvira brezkonečna smola v Avstriji in večni prepiri. Tu vedno čujete: tukaj je zaokrožen nemški svet, tega ni potreba. Je uže prav; prav o tem zaokrožnem nemškem kraju se pa primeri, da se v češke Šole, ki se ondl stanov«, sili po .'500, 4(J0, 500 — 700 otrok. Nikari ne mislite, gospoda moja. da bi družine to nalašč delale. Ali mislite, da
b'ke dolge kakor predivo pod nosom. Naročil je hlapcema opravila, in otšel.
Posli ti eo h li služabniki gradu Za-gradji, ki je stal ponosno liki orlovo gnezdo prilepljen n.i reber pod vrhom hriba, v katerega podnožji teče še dandanes precej vtlik potok. Okolu in okolu obdaja grad košati gozd, le t.a vshodnej f-trani, kder je drevje redkejše, prebiva nekdiko grajskih kmetov pod slimnatimi in z mahom obratenimi strehami. Stolp na za-hodnej strani gradu je v strašilo' hudobnim kmetom. Ali čemu to? Čemu je tuli še druga ječa na vstočnej strani grada pod zemljo? Saj Z igrajski grofje so bili uohri se svojimi tlačeni. Oni niso bili odrtnik'. Za gradom je kapelica, kamor so hoddi prejšni yrofje Zagrajski k sv. opravilu; a sedaj je zapuščena, ker je oživela bližnji vaška cerkev, da ima svojega duhovnik'.
M "j hišami grajskih kmetov se odlikuje iu od druzih popolnoma loči ona, kder stanujejo gozdni uradniki, čuvaji in druge take »ozdne prikazni. Na senčne) strani te hiše je bil va-njo še drug vhod in stanovanie s tremi sobicami, popolnoma ločeno o i drugih prostorov te hiše. V njih je bivala zasebmea Ana, rajneegu Janeza Svide ulova, s osemnaj<tletno hčerko, krasotico Mil co. Živeli sta mirno in zadovoljno ter sa bavili z ročnimi deli. Milici je bila za možitev Še premlada in za tako navadne ženine kot so se jej tukaj ponujali — preulena. Bila je mnogo let pri nunah v samostanu, kder se je popolnoma izobrazila. Bila je res veličastna prikazen. Modre ooi, kostanjeve obrvi, ko zlato rumeni lasje, malo podol^asti obrazek in zraven še precej visoki njen
stas, dajal jej je nek ij poetičnega in za tako zapuščen gorski kraj nekaj nenavadnega.
Njena m:4i — moralo jej je b ti kakih Štirideset in še več let — bila j" malo bolj nizke, postave, prijaznega obraza, na kojem se je videlo daje moral hiti nekdaj lep. Sploh j« bila Ana prav nežna stva-rica, žena, kakerŠnih je mnogo po širnem svetu.
Vsake jeseni so se shajili bližnji in daljni lovci, gozdni čuvaji in morda še kak bbžnje nlemenitnik ter hodili z grofom na lov. Nekdanji grofje Z:iwr j<ki so bili baje strastni lovci. In kuko da ne ld tu li hib ? Od vseh strani jih je ob laial in jih obdaja gozd in le gozd. Druge z;.bave je pa jako malo v tej samoti. Lutos so imeli biti ti lovi 6e sijajnejši. Pričakovali so z Dunaja mlajšega grofovega brata Vencesiava, ki se tudi udeleži lova.
Neke nedelje popoiudrie pridrdra skoz grajska vrata lepa kočija. Vse j* vedelo, da se je pripeljal mladi grof. Najbolj se ga je veselila grajska kuharica, lebela ženka, ki je delila postelio z gospodom oskrbnikom Namrdetom. Bila je v gr.tdu kuharic* uže pol živenja. Grof Zigradski ni bil oženjen; zakaj ne, to je bila skrivnost. Grof Rtdivoj je hodil po dvorišč". Ko je priropotala kočija, šel je bratu naproti. Bil je visoka, vitka postivi s črno tirado in lasm . Obraz njegov, akoprera aristokratski, bil |e vendar prikupljiv.
Bnit njegov, Venceslav, bil je lep mladenič in v prvem pogledu grofov brat. Radivoj mu poda roko, katero ta krepko sthne.
»Di si ver.dar prišel, uže t^žko sem te Čakal. Pojdi, pojdi, da se malo oddah-
je to krivica, ki se Vara godi, ako le-te deske družine, ki so v vsem svojem 2ivenji odvisne od nemških fabrikantov ali od kogar-kili, če se te proti volji gospodaria, pri katerem so v delu. vendar-le drznejo svoje otroke v češko šolo pošiljati, ker njihovi otroci ničesa druzega ne ufnejo? Ali se toraj more reči, da bi bilo glede tako obilnega Številu Ćehov znanje češčine mladim uradnikom oivečl
Ali ni lo znanje temveč njihova dolžnost ? In ali ni oh enem tudi dolžnost takih st rišev, dati svoje otroke podučevati v jeziku, ki gi umrjo? (Prav res ! na desni). Družba sama mora za to skrbeti I
Največji nemški učenjaki so pisali debele knjige, da bi dokazali, cia je vspf-šna vzgoja le v materinem jeziku možna. Vaša lastna Šolska postavu to določuj*, in Vi pa se laj nekaj druzega zahtevate. Dalje trdite: ti ljudje so poplavljaj, č narod in delavci so samo, ki nobenega da*ki ne plačujejo; zavoljo njih naj bi se toraj davkoplačevalcu nalož lo breme, da bi jim Šole zidali? Ali je pa to tu ii res vse tako? Ne! Ni ! Poleg teh delavcev je tudi raringo obrtnikov, trgovcev, rokodelcev, inženirjev in raznega druzega razumništva, kateri vsi so ondi naseljeni in prav tako šolo za svoj^ otroke potrebuje|o, ki pa ob enem tudi davek plačujejo. Pa da bi tudi tako ne bilo, ako bi bil v resnici le sami delavci, vprašam Vas, ali je plemenito, ljudoljuhno, 1 beralno s takim zaničevanjem o delavcih govoriti, odbijati jim pravo do izobražbe, samo zato, ker so le delavc. (Živ.ihna pohvala na desni). Ali mar le-ti nemajo državljanskih pravic? Da. gospo la moja, tukaj se še le v pravej luči kaže liberalna babarija. (Prav dobro I na desni). Tak-le je liberalni fabrikant, ki mi nasproti stopivši pravi; 500 delavcev preživljam, pri tem pa ne pomisli, da teh 501» delavcev njega preživlja (Dobro! na desni.), da teh 500 delavcev noč in dan skrbi za to, da ima on in njegova družna vse prijetnosti živenja, sami pa stradajo, da se skoz nje vidi. (Dobro ! dobio! na desni.) V inostranstvu sem slišal pritožbe, na Pruskem in v Šlezj', da ondiiS ija obrtnija ne more tekmovati z našo zaradi »beraških delavskih plačna Leske m«. Da, te besede sem sum sl Šal! Da, heraška plača je, kateia ob enem naše tovarnarje bogati, kar jim pa Še ne za-došćuje, delavca tudi š^ siliti hočejo, narodnost mu hočejo vzeti, ki je človeku poleg vere najdražja na tem svetu. (Živahna pohvala na desni). In ali je res, da delavci nikake^a davka ne plačujejo? Ni res! Oni pl ičujejo krvni davek, in pa vse nedirekt ne davke, ki so naloženi na sol in drug živež.
Ce nemški mojster v nemškem kraju dela s tremi ali štirimi češkimi pomočniki. če nemški poljedelec svoje polje s češkimi hlapci obdeluje, če nemški fabri-
kant s pomočjo z sto in sto čet	k
dela, vpraŠim Vas, kdo pa pra* za prav davek plačuie? Ali morda mojster, poljedelec. tovarnar sam ? On sam bi ne mogel nič plačati, ako bi delavec zanj ne delal. Toraj tako rekoč mojster, poljedelec, tovarnar plačuje v zvezi in s prlporaoČjo delavca in za delavca in je toraj za delavca prav tako treba skrbeti, kakor za druge ljudi, če hočemo ljudoljnbi, pravični m liberalni biti. (Klici na levi: Prav res!
(Konec priu.).
neš; vem, da te je utrudila dolga pot, pojdi, da se kaj pomeniva!
Posle desete ure zvečer vidimo Še o ha brata v renesainčnej sobi za mizo pri ru inčei kapljic . Govorila sta mnogo in o marsičem. Posebno zg. v0ren je bil mladi gospodič, bratu popolnoma podoben, le mnogo mlajši. OJ, so mu bile Se bol; žive kot Halivoju in grajska kuharica je rekln, ko ga je videla :
»Saj sem rekla, da bode tako lep gospo i;; krr ga pestovala, vedela sem to. Tako je lep, da Se sv. Lenart na velikem oltarji ne tako.«
Služkinja je tako govorila, ker se jej je zde:o, da je vse to ona sama tako na peljala.
»Veš, Venceslav«, pravi Radivoj bratu kupo natoČivSi. u Ostani tukaj pri met i, dokler tj drago. Službe ti ni treba iskati nikakRes je, da si dovrSil juridiške nauke, ali to le radi lepšega in pa ker je rajnki oče tako hotel.
Živela bodeva skupno, dok se ti bo zdelo. A kedar se tega navel'čaš in hodeŠ uže polnoleten, ne bodem ti branil, lahko si poišči družice in kar je tvojega, moral se bodem umak noti«. Venceslav je molče poslušal besede bratove; a, ko je končal, pravi:
»I jaz sem tako mislil. Popolnoma b ujemam s tvojimi naklepi. Veseli me, da bodem mogel uživati jSisti gorski zrak v kraju, kder sem ugledal sveta luč. Kar se zainjega tiče, namrtč ženitve, m malo me ne veseli. Težko, da bi se Še tako brž ženil Saj vidim tebe, kako prosto kot ptič živiš, ker nisi oženjeni
Pijva ga na svoje zdravje!«
Politični preerled.
Notranjo dežela.
Bivltmu naulnemu ministru baronu Conradu je cesar podelil veliki križ L?o-poldovega reda ter ga poklical v gosposko zbornico državnega zbora, — Novi nan-čni minister dr. Oautsch pl. Frankenthurn je rojen Dunajčan, imaše le 34 let, teraj je najmlajši avstrjski minister, kar jih je bilo doslej. Hvalijo ga, da je zelo sposoben in skušen, ves goreč za svoj poklic, ljuheznjiv in strog; v politične zadeve pi se nikoli nI vtikal.
Novi naučni minister Oautsch je 9. t. m. prisegel cesarju vpričo ministerstva načelnika.
V	ogerskej delegaciji je 6. t. m. govo-il minister Kallay o bosnišklh in hreego
vinskih razmerah. Dokazoval je, da so dohodki v soglasji s proračuunom, da se prizadeva, dohodke postavili na realno podlago In se preračunani zneski nepogojno morajo vplačati, ako ne vstanejo neprevidni dogodbi. Minister natančno razpravlja razmere omenjenih dežel in pravi, da se pravoslavni prebivalci mo-ejo zanašati na vladino pomoč in da je vsaka nasprotna trditev neresnična ter ma namene vladi nasprotne.
V	proračunskem odseku avstrijske delegacije je bila 7. t. m. sploSna razprava o proračuna ministerstva zunanji h zadev. Grof Kalnoky je ponavljal, kar je uže 31. avgusta govoril in naglaSal, da se Avstrijska Ogerska z vsemi pogodbenimi dižu vami ujema o tem, da se mora status quo ante v vshodnjej Rumeliji zopet povrnoti. Po daljšej razpravi o razmeri Avstrijsko-Ogerske glede poslednjih dogo teb na balkanskem poluotoku, v katerej sta govorila Rieger in Matuš za združenje obeh Bolgarij, Dumba pa je poudarjal, da Ima Avstrijsko-Ogerska dolžnost, uvesti status quo ante, sklenola se je splošna razprava in bila je podrobna razprava na včeraj določena. — Mi se Čudimo poslancu Dumbi, ki govori o dolžnosti Avstrijsko-Ogerske o omenjeiuj zadevi; Avstrijsko-Ogerska ni nikoli imel za Bolgarijo nobene posebne dotike, nobenediplomatlčuezveze in zaveze, kako mora tedaj Dumba govoriti o do ž-nostiI A avst-ijskim Nimcem je vse mogoč*; ako bi danes vstala kaka homatija — recimo v Pafligoniji — ti Nemci bi z isto doslednostjo lahko trdili, da je te ho-matije kriva avstrijska vlada, in da more Paflagonijo pomiriti. Kar pa se tiče izjave ministra Kalay-ja, ne viemajo se povsem njegove trditve s poročili iz vnanjih dežel O tem poročamo spodaj.
Iz razprave o proračunu vojne morna rice v avstrijskej delegaciji dostavljamo Še to le: Poslanec vitez dr. Tonkli naglaša da je on za to, da se naša vojna mornarica pripravi v tak stan, da se bo mogla v vojnem primerljaji braniti drugim sosednjim državam ter ne bo primorana v vojnih lukah zavetja iskati. To pa je le potem mogoče, ako se pomnoži število bojnih ladij in tcrpelnic. Ako bi se tudi naše vojne ladije po številu ne mogle meriti z onimi sosednjih difav, pa se to gotovo nadomesti z večjo hojno sposobnosti naše mornarice, z večjo gibljivostjo in izurjenostjo; zato govornik z veseljnra pozdrav, tja prizadevanje naSe mornariČue uprave za zboljšanje vojnih ladij, pri tem pa ven dar priporoča upravi vojne mornarice, da ^e pri stavben vojnih ladij posebno ozira na ladijedelavnice v Trstu in davojne ladije v prid domače obrti doma izdeluje, sicer bi iadijed. lavnice počasi propale, kar bi diživi povzročilo veliko škole. — Pri tei priliki je poročeva^c baron Nadherny priporočil to resolucijo* Skupnej vladi Be
naroča, naj vpliva na to, da vladi obeh državnih polovic kakor hitro mogoči po-dasti predlogo, po katerej se naroča avstrijskim in ogerskim parniškiiu družbam in priporoči posameznim brodarjem. naj izdelujejo tudi take ladije, ki se bodo v vojni mogle rabiti za vojne namene. Ta resolucija je bila sprejeta.
Avstrijska delegacija je 9. t. m. rešila redni proračun voinega ministerstva, kakor tuli redni in izvenredni proračun vojne mornarice. V splošnej razpravi sta poslanca Haworski in Demel govorila o jeziku v armadi. Vojni minister je izjavil, da v manjših vojskinih telesih ni potrebno znanje nemSkega jezika, v velikej vojski n v vojni pa je nepogojno potrebno kakor sredstvo porazumenja. Ni treba, da bi vsak vojak znal nemški, ali treba je, da zna eden ali drugi, ker sicer ne hi se umele straž« i ne mogle bi donašati poročil. Poročevalec Matuš izjavi, da kolikor on ve, nobena stranka poveljniškega jezika ni izpodbijala. Resolucija zastran cene kruha se je zavrgla, zastran hrane vojakov pa sprejela.
Vnanje dežele.
Črnogorski kneije zadnjo nedeljo praz-noval srebrno svojo poroko ter povabil k slovesnosti zastopnike tujih držav. Shod zastopnikov pa ni imel nobenega političnega namena.
O vshodnjem pralanji imamo te le važniše vesti: Konferenca je iinela v Carigradu 5. t. m. prvo rednostjo, trajala je le eno uro, a sklenolo Be ni nič; druga seja bo Še le jutri. Toliko pa je uže gotovo, da velevlasti v glavnih točkah niso edine; največje nasprotje pa je mej Angleško in Rusko; AngleSko je namreč za to, da se obe Bolgariji združiti in da se knez Aleksander proglasi za vladarja obeh Bolgarij; Rusija pa jft temu popolnoma uasprotna in zahteva, da se odstavi kn»z Aleksander, in ta vozel se bo teško razvezal, skoraj gotovo se bo moral z mečem presekati. Ruski car je srdit, da je knez Aleks ander delal na svojo roko zoper njegovo vednost in voljo; angbška vlada pa ga podpira, ker je vsvarštvu z anglefiko kraljico in smatra za žaljenje angleške kraljice, ako bi se knezu kaj človeškega zgodilo. Avstri|8ka vlada, kakor se vidi iz izjav našege ministra zunanjih zadev, unema se za status quo ante, ali o knezu Aleksandru molči; Bisinark, stara lisica, gleda mirno to puljenje, gleda na desno, gleda na levo ter si misli, le pulite se, ko se boste najbolj pulili, pa pade zrela hruška v moj-i naročje: francoska vlada, ker je republikanska, ne more ugovarjati zoper združenje obeh B dgarij, pa se tudi za to združenie ne potegnoti; Italijanska vlada je pa kakor petelin na strehi, šviga Svaga če2 dva praga, ona potegne z močnejšim vetrom. — Iz vsega tega pa se vidi. da je vshodnje praSanje strafino zamotano in zmedeno, prav gordonski vozel, kateri more presekati le kak Aleksander.
Nadalje imamo te le važniše vesti; Iz Pariza se 6. t. ni. poroča, da je srbski kralj rekel francoskemu poslancu, da se Srbija ne za lovoli z status quo ante, ako se jej ne da poroštvo, da se enake dogodbe vprihodnje ne pripete več. — Grški državni zbor je 6. t. m. dovolil domoljubni zajem, Trikupis je naglašal potrebo novih davkov, da se potrebščine novega zajma zavaiuj»jo. De|yanis je naznanil, da v kratkem predloži nove fi >an-Čne predloge. »Journal da St. Peterabourg« pravi, da nič drugega ne osiane, nego povrnitev v status qno, ker bi združenje obeh Bolgarij vse vshodnje prašanje spravilo v tok. Večina velevlasti hoče pi ipoznati to potrebo, ta časnik upa, da se konferenca v tem z-*dini. — Konferenca je 7. t. m. po-lu tretjo uro trajala, a nič ni znano, kaj se je sklenolo, trli le to, da bo-konferenca zahtevala, naj se bolgarski knez vrne v Zofijo, Iz Londona pa se poroča, da angleška vlada konferenci na-^vetuje, mj se rumeljsko ljudstvo popraia, hoče li združenje z Bolgar jo, ali ne. 7. t. ti. je v grškem državnem zboru De yan-ms predložil načrt vehcega narodnega /.aj.nsi; nu, sedaj bodo Grki imeli pr liko tudi dejansko pokazati ognjeno svoje do-moljubie.
O i 9. t.mimamo tele vesti: V sohotnej
seji konference so poslanci izjavili le svoje nazore. Govorilo se je o tem, ali se ima status quo ante vzeti za podlago razprav, Vsled ugovorov nekaterih poslancev pa se je sklenolo, da se razprave tako ne omeje. Sodi pa se, da se status quo ante sklene, o posilnih sredstvih pa se ne bo govorilo, ker so zoper to uekatere vlaie.— Iz Zo-fi;e je prišla z-lo vznemirljiva vest, da j® 50 srbskih vojako" t. m. pri Radiki prestopilo mej j in ..'t so nagadli bolgarsko iz dvanajst mož obstoječo stražo, začeli so hudo strelati, pa brez vspeha. Bolgari so tudi strelali in enega Srba ubili. Bolgarski stotnik je srbskim častnikom na-znanil, da ukaže strelati na vsacega srbskega vojaki, ki hI stopi čez mejo. Tudi pri Kistendilu so 8. t. m. strelali Srbi na bolgarsko posadko, pa nobenega niso zadeli. Uže dva dni hodijo srbski vojaki na več mestih čez mejo in misli se, da iščejo casns b ili, da bi v Bolgarijo navalili,— Iz Krete se 9. t. m. poroča, da je turški deželni namestnik pretrgal občevanje s grškim konzulom in da turška vlada zahteva, naj se o istavi, grš'<a vlada p i je to zohtevanje odbila. Vse to so znamenja bližnje vojne.
Francosko ministerstvo je 7. t. m. odstopilo, a načelnik Grevy odstopa ni sprejel, ker je sedanje ministerstvo z izidom novih volitev v soglasji. Ministerstvo je toraj sklenolo, da se predstavi parlamentu; le dva ministra, ki pri volitvah v državni zbor nista bila izvoljena, odstopita.
1/. Londona se poroča, da se novi parlament skliče prvi teden meseca januva-ja. Če se bo videlo, da imajo liberalci večino, takoj odstopi minlsteistvo, zborovanje se odloži do imenovanja novih ministrov. Ako pa bi obe stranki v parlamentu bili enako močni, ne odstopi ministerstvo, dokler ne dobi nezaupnice.
DOPISI.
m Krasa, 9. nov. — {Mati Bolja na pltskavilkej gmajni).— Znauo j- čitateljem in čitateljica tu drage »Edinosti« iz dopisov minoiet-a polet|a o prikazni Matere Božje ua pliskariškej gmajni; znano je. kako je ljudstvo iz vseh vetrov blijnjih in daljnih krajev hodilo na pliskavjfiko gmajno »na božjo pot«; znano je, kako se je povsod govorilo o tej prikazni in povsod diugače govorilo; znano je, kako se j* temu in enemu Mati Božja prikazala (?), ter j« tacega moža, ženo ali otroka ljudstvo kar obožalo in se ga z vehko častjo s prsti notikalo, a da so bili mej temi večinoma malovredni ljudje, ki bi se jim bila Mali Božja prikazala; znano je, kako je ljudstvo na tisoče in tisoče po noči na pliskaviškej gmajni budilo in Mater Božjo pričakovajo in tudi videlo;(?) znana so čuda (?) ki so se tamkaj godila; *> znano je, da so hodile neke »babea pridigat ua pliskaviško gmajno in /na no je tudi,da so dohičkolovci poprodali količke onega drevesa, pod kojem se je in. B. prikazali, za denar ter nplivali v to, da bi se prikazen matere Bužje dokazala.
Ker pa tedaj ni bilo nikakih dokazov v to, zankasal j« bil g. c. k. okrajni glavar, da bo žaudarji altar podrli ter vse skupaj na vozu v Sežano odpeljali; p l tej priliki so tudi nekoje ljudi zaprli.
Pa to nič ni pomagalo, kajti. kmalu pi-tem se je razfiirilo, da g. glavar ne more več spati, ter da se mu Mati Božja po noči v sobi prikazuje; da enemu žandarjt» je roka o^ehnola in enemu konju koji je vse v Sežano peljal, zlomila se noga, pa tudi. ua je en žandar na pliskaviškej gmajni — okamenel. Zato je ljudstvo jelo zop-t romati na pliskaviško gmajno in vsled posredovanja neke baje prismo-lene gospe iz Trsta napravib nov kamenit altar z streho, da bi mu dež ne Škodoval.
Prišel je potem na pliskaviško gmajno v kanucinskej obleki oblečen »misijonar«(?> iz Rima (?) poslan od sv. Očeta papeža (?)• ter je pridigal, da se je resnično Mati Božja prikazala; a to priliko j* porabil, da je pobiral uaimožno« in ko si je nabral več goldinarjev, pobegnol je misijonar slepar. To je provzročilo, da je ljudstvo zopet v lolpah na pliskaviško gmajno romalo. Ker je pt jela zima prihajati in je bilo po noći uže precej m-Zlo. napravilo je ljudstvo pred altarjem leseno kočo, v kojej je bilo prostora za kakih 150 lj idi.
Vsled slabega vremena in vsied dežja je bilo ljudstvo na gmajni mrazu in vm^ nosti izpostavljeno ter se j- tnej nekoje Pliska vičane vgnezdila bolezen (tifus;. Zbog tega in zbog drugih uzrokov ja g.
•) Ako hl g" hotelo vse prikazni, koje so-s« dopovedal«1, bilježiti, hhko t>i se nupolnili vso predali »Edinosti«.	pl§.
c. k. okrajni glavar zaukazal, da se na novo postavljeni oltar in koča odpravita. In zares je došlo dne 3. t. m. iz S^žme deset žandarjev z delavci, koji so cltar in kočo spravili na voz ter odpeljali v Sežano. G. glavarje pa poslal vsem županom sežanskega okraja ukaz, naj razglasijo po občinah, da nikdo ne sme več romati na pliskaviško gmajno; oni, ki ga tamkaj dobe, bode moral plačati 100 f. kazni, ali pa dostati 14 dnevni zapor. Mi smo tako ostrega ukaza uže zdavna pričakovali, in res zainji čis je bi, da se je tako zgodilo.
No, sedaj smo pa radovedni, ali romanje na pliskaviško gmajno neha, ali ne; morda se dado nekoji vender zapreti 1? — Morda pa se bodo kmall druga čuda gcdila.
Vidih hodemo kaj mu prinese bodočnost.— G tatelji »Eiin.« pa naj bodo uverjeni, ako hi se piikazen M. B. v istini dokazala, da bode dopisnik tega dopisa mej prvimi, ko bode na pliskovjgko gmajno romal ter povzdigoval čast božjo, a zi sedaj nikakor ne veruje, da se je Mati Božja prikazala na pliskaviškej gmajni.
IZ Metlike 5. nov. Tudi za naš okrai ustanovi se v kratkem podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Pooblaščenec ustanovnega odbora družbinega je skl cal ustanovni zbor na 9. t. in. popoludne ob 3. uri in gaj' tudi politiški oblasti naznanil. Znurovalo se bode v čitalnici. Slišimo radosti) n, da je podpisanih mnogo ustanovnikov in da naši podružnica sčasoma tudi pokrovitelja dobi. Čestito s^e-čenstvo, učiieljstvo in zanesljivi rodoljubi naj se zložno poprlmejo dela in naša pod-družnica bo svojemu poklicu dostojno odgovarjila. Tudi v Črnomlji se snuje polruž'iica, ta bo §e posebno vaŽm, kajti na meji je, kder se poje Kočevska himna, in kder stoji glasovita trdnjava Mavri, katero hodi leto na leto inspicirat in utrjevat generalfitab šulferajnov.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. C. k: deželni namestnik je imenoval uamestnifitvega koncipi sta Jvatia Sorli okrajnim komisarjem in namestništvenega konceptnega praktikanta Otona Conte Manzano nainestništvenim koncipistom.
Vojačenje. Tržaški mestni magistrat pozivIj i vse v letih 1866.1805 in 1864 rojene v tržaško občino pristojne mladeniče, naj vrede svoje obiteljske razmere, in č* menijo, iia imajo pravico do oproščenja od vojaške službe, naj si priskrbe dotična spnčala. ZidtvajoČi obrazci se dobivajo pri magistratu v vojaškem otdelkU. Vsi voj i št v u po 1 vrženi, rojeni v letu 1866 ki so pristojni v Trst, imajo se v dobi o l 15. novembra do 15. decembra dopoludne oglasiti pri omenjenem otlelku, in orii, rojeni v lelih 1865 in 1864 imajo tu ii tukaj v omenj ;nej dobi naznaniti Dremembo stanovanja, ako se je to zgodilo.
Seja odbora poli«. <lruiiwa ISrtlnoftll v nedeljo je bila p av oobro obiska na, došlu je odbornikov, poverjenikov in zastopnikov lokalnih odborov, vsi h skupaj 38.
Sklenolo se je pred vsem, da se bode v okolici na vse kriplje delalo, da se La-honom in G korjašena ne pusti do volil-cev. V ta namen se zdaj z aporedoma s-kli-cujep lokalni volilni odbori v seje, v katerih se bo lo postavili kandidatje »a okolico. k tem sejain so vabljeni, razun udov volilnih odborov, tudi zastop .iki odbosa društva Elinost.
Seje lokal nih volilnih odborov se bodo vršile tako le;
V	nedeljo, 15. t. m. bode imel lokalni volilni odbor za Il.okraj sejo v Lonjeri v gostilni gosp. Čoka.
V	soboto, 21. t. m. (Matere božje praznik) bode seja lokalnega odbora za I. okraj v Skeunju. in sicer v gostilni g. Josipa Sancina Nemca.
V	nedeljo 22. t. m. bode seja lokalnega o-lbora za III. okraj in sicer v go. stilni obi tnijskega društva v Verdelji (Via Scoglio). Isti dan popolunne bode tuii seja volilnega odbora za VI. okraj in sicer v diuštveni gostilni v Križu.
V	nedeljo. 29. t. m. bode seja lokalnega odbora z* V.okraj ob 11 uri zjutraj v Bazovici v L-ostilni g. Urbančiči in popoludne ob 4 uri na Občini v gostilni g. Mulalana.
Isti dan ob 4 uri pop. bode imel sejo tu ii volilni odbor za IV. okraj in sicer v go-tilm obrtnijskega društva v Barkovljah.
b decembra pa bode občni zbor druŠ-tva L imost v Trstu, katerega se bodo vdeleze i vsi udje Edinosti in vsi lokalni volilni odbori okolic«. Pri tem zboru se proglasio vsi ka.jdidatje in se bode prečit .1 tu ti volilni oklic na volilce.
Za mastne volitve se j- v seji izvolil posel); i odsek sestoječ in gg. I Naherena. M. V. Živica, G. Ster|e-ta, A. Križa naca in V Dolenca, kateremu odseka se je i«l» naloga, da preskrbi vse potrebno, da v mestu ne volijo taki ljudje. ki so nasprotni Avstriji m našemu narouu.
Bratovščina svet. Cirila in MelOlla se je ustanovila v nedeljo v Trstu se sedežem v župnej cerkvi svet. Jakopa. Namen bratovščine je, čestiti slovanska apostola sv. Cirila in Metoda s različnimi cerkvenimi svečanostimi. posebno se sv. mašami in cerkvenim peljem v slovenskem jeziku.
Društvetiiki so: a) pokrovitelji, b) častni in c) redn'. Prvi plačajo jedenkrat za vselej 10 gld.. druge imenuje občni zbor in tretji plačujejo na leto f. I. če so možki, ženske pa le 50 soldov.
Zbor se je vršil v najlepšem redu v prostorih del. podp. društva in ko so se pravila po živabnej razpravi skoro soglasno potrdila, izvolil Re je ta le odbor:
V. č. g. Fabris, župnik pri sv. Jakopu. za predsednika, č. g. Sever, kaplan pri sv. Jakopu, za poapredsednika, č. g. Vari, ko-operator pri svet. Antonu, za tajnika in denarničaija, L. Seražin. posestnik hiš v mestu, B. Baša, mehanik, J. Mavrič. pisar pri Lloydu, A. Hrvatio, posestnik, J. Buno, magazinski nadzornik, J. Primožič, nadzornik pri Lloydu, odborniki. Bog daj srečo 1
P redu vanje o nekdanjem *lavjan%kem družini v Tr*iu
g. Lovi a Z vaba, v soboto dne 7. t. m. v tržaškej čitalnici je lolo jako dobro obiskano in sicer zcolj to tižaftkej inteligenciji. Predavanje je trajalo V/t uro, in da je bilo zanimivo, dikaz je to. da je občinstvo do koi ca predavanja jako pazljivo poslušalo. G. Zviib je svoje predavanje s citati in postranskimi episodami tako oso-Itl, da ni bilo le iniemantno, ampak tuii duhovito. Kesneje morda obširnejše o vsebini predavanji, za denes pi le gosp. Zvabu srčno čestitamo.
Koncert pevskega zbora del. podpornega društva nas je povsem zadovol I. O i prve <io zadnje točke so bile vse dobro izvržene, nekatere celo prav dobro. Omeniti nam je pa posebno prve pesmi : Mi vstajamo, kojo so pevci z neko natančnostjo in z ognj-vitlm navdušenjem peli, Čveterospev : Kuža v pustinji, pel se je z gorkim občutkom. He-roički zbor: Hrvati, bil je aplavzovan frenetično. V resnici je pa ta zhor tudi veličasten. O llikuje se z mnogovrstnimi prememhami. Gospod, solistu Jos. Koširju bi želeji nekoliko več samostojnosti, ker njega glas je jako simpatičen.Nezakonska mati ie bila dobro peta, ali videlo se je gosplci, da je prvikrat nastopila. Upamo pa, da nam gospica Protoslava Piano Še ke laj se svojim ljubkim glasom razveseli naša srca. Hvala jej Za to srčna 1 Željno je pa občinstvo pričakovalo ženskega čvet^rospeva. Ta četvorica namreč : Gospe Nučič, Moder, Polič in gospica U m e k, bile so burno pozdravljene pri nastopu. Po prvem čveterospevu so nam zapele še druzega, ki se je občinstvu bolj dopal. nego prvi, da si sta bila oba lepo peta. Potem bil je ples. Obžalovati pa moramo, da se naši ljudje, posebno udje d- lalskega društva, še vedno premalo brigajo za lepo petje. Menimo, da je lepše v odličnem društvu, nego po odurnih krčmah svoj denar zsp-avljati in si škodovati na zdravju. Sicer pa upamo, da bode tudi ta nedostatek enkrat popoloen.
Porote v Trs 111 so se odprle včeraj. Zatožen 20 letni Jakob Spetič iz Trsta radi umora je bil obsojen na 4 leta težke j* če; udaril je v tepežu pred go-st'lno nekega znanca. Obravnave: 16 in 17 ponarejanje javnih dokumentov; zatožen Elviro C'c trese, 18. t. m. Ponarejanje denarja; zatožen Fr. Haas, dne 18. rop; zatožen J. Paiovel, J. Svetina in J. Pri-barc.
Tržaške novosti:
Straini legar razgraja še vedno po Trstu; predvčerajšnjim jih je zbolelo 14.
Nesreče in tatvine 55 letni težak Matej Milič, uoma iz S> ž tne padel je po stopnicah ttr se zelo poškodoval, Jožefka Delfabro, 31 letna dekla iz Gradiške, tepla se je iri prilepla si ranjen obraz, ra<ii česa je morala v bolnico. —■ 43 letnega L. Mikasoviča so našli včeraj mrtvega v postelj'. — Nek rokovač je odnesel nekej Karol ni C. moŠnj ček v katerem je našel nameslo 60 ul.kakor je mislil, le 60 kr, — Josip K. 38 letni težak, ukral je pol kila kave ter jo Šel varit v luknjo.
Sam$mor. 34 letni okoličan Valentm Amiirozič, pomoćni zidar, bivajoč v s. M M. dolnji se je sinoči vrgel v vodnjak lastne hiše, iz katerega so ga sorodniki prec-j potegnoli, ali mrtvega. Pravijo, da se mu je ti ž* več č<sa v glavi mešalo.
Veltkej slepariji so prišli na sled v mesti.ej bolnic ; prav jo. da so tam osle-parili 15 <io 20.000 gld. Preiskava še traja, par ura.mikov s> uže zaprli ali menda zap 6; a najlepše je to. da sta v kontiol-nem odboru bolnice <iv;» imenitna mestnu očeta namreč glasoviti Mojzes Luzatto, p radikalni August Riskovič, ki sta vse ra čune se svojim poopi^ora odobrila. To so torej tisti veliki dobrotniki domovine, * katerimi se tolike hali" «L' Inriipendentei. Ako Lihoni pri volitvah propadejo, kaj se 6e le potem vse pojavil?
PollcljKko faklna M.rtina F. iz Di-line so zaprli, ker je vkradel 2 vreči ovsa. — Nekemu kovaču so vćerjtj popo-
Judne v nekej kav,trni vkradli lepo srebrno uro. — Eduarda S.23 letnega faklna TtZište odgoje, pa slovenske krvi so zi-prli, ker je očeta pretepal. D.i bt mu roka —1 Dva Laha iz obljubljene dežele so zaprli, ker sta prodajala dutko za cekin. — Dva druga Laha sta se v prcpiiu t noži ranila in so enega obt h vjeli in zaprli.— Dve dekli sta se sprli zarad ljubega in je ena drugo tako ranila, da se je morala iti z iraviti v bolnico. Nič manj nego 0 usmiljenih so dejali pod k juč. da jih pošljejo franko na Kranjsko.
Iscpred »odntje. Onega J. Grš čaka. Ki Je služil pri slovenskej fi mi Lavrič in je v Izoli govoril zaničljivo o našem cesarju, obsodili je sodnija te dni na 15 mescev težke ječe, — Jožtfa Pipar iz Košane je bila obsojena te oni na I mesec ječe, ker ie zarad nje nepaznosti zgorel majhen v njeno varstvo izročen otrok Dan Suša. — K uharico Franco Ora-žem, 421etno K-ao]ico. so obsodili na 3 mesce ječe, ker je hotela s papriko oslepiti ženo svojega nekdanjega ljubega iz jez*, da je ta ono, a ne njo poročti.
Volitev vdržavnl »bor na
mesto oostopivšega poslanca Š"kljej< je uže razpisana in se bo vršila 12. decembra.
Književnost.
nMatica Hrvatska«.
(Konec, Glej št. 87)
3)	August Senoa: Sabrane pripovjesti; svezak trtči; str.377. Teh krasnih p.vesti preranoumrlegatakopriijubljpn«ga pis iteija tii nam treba posebno hvaliti, kn- vsikemu so kolikor toliko užu znane. Jezik njegov je krepak in jasen, tudi nam Slovencem iehkoumljiv, sno? pa prav zanimljiva tako, da te, ko kako Senoinih pripovesti čitaš, radovednost vedno bol) žene. Priporočamo tudi to lehko berilo vs-m onim Slovencem, ki se hrvatskemu jeziku učijn; lehko jih urneje vsak. Pričujoči tretji zvezek (drugi izide pozneje in prinese krasno povest: »Zlatarovo zi;-to«prevedeno i v češki jez k) prinaša; «Birun Ivica« »Mladi gospodin« m »Čuvaj se senjske iuke.i Vie ti i povesti pred leti v »Viencu« tiskane.
4)	Zanimljiv je tudi tretji zvezek občne zgodovine z naslovom. »Poviest rimska do careva«; po najboljih pisciii izradio dr. Petar Tomič. V lepej besadi razpravlja ta knjiga zgodovino slavnega rimskega naroda od početka Runa do obeh Grahov in prav za prav ne zgolj vojnih m političnih dogodkov, temuč tudi notranji razvitek rimske prosvete (vere; umetnosti itd.) tako, da krjiga postane na ta način tem zanimljjvejša in koristneje« vsakemu izobražencu. Zadnji njen oddelek razpravlja na kratko rimsko književnost, kar knjigo priporoča gimnazijalcem, ki iz nje pozvedo glavne podatke o zna-menitnejših klasikih rimskih. Prideta jej je tuli točno izvedena geografična karta stare Italije iz zavoda Justa Pertheaa v Gothi, Tisk in papir je lep. Ta tretji zvezek »svjetske poviesti« razločuje se oi prejšnjih v tem, da se ga lahko smatra za izviren, v tem ko sta bila prejšnja le prevedena ter radi tega — vziasti pa Manajlovičev prevod Masperove zgodovine iztočnih narodov — osobito nam Slovencem težko umljlva.
Enake zgodovine z» ol kanejše kroge ppgrešamo tudi mi Slovenci, in 'zahvalni bi bili piscu (ali več p scem, ki bi se v napisovanje zuružih) m uašej Slovenskej Matic, bk>> bi nam jo pre-krbeU. Res. da imamo lepo Staretovo. ki num |o društvo sv. Mohora izdaje, ali ta je namenjena I" prostej^emu narodu ter olikanejšemu ne zadošćuje. Govorilo seje o takej piei leti v matičnih sejah, ali na svet je ne bode tako hitro, naše želje bodo menda le — pia desideria. In vendar je zgodovinska veda ena najlepših in piemenitejih, kajti kaj |e imenitnejšega nego deja j i in nehanji naših prednikov spoznavati m si nka za naše živenje iz rijih zajemati!
5. Perom in alovkom; crtice Sergija P. str. 164. Morda po lepe, pa nam se ne dc-padajo te Črtice, ker prebiavŠi nh, nismo iz njih nikake koristi vd> bili. Zde se nam preidealne, ako ni uzor ves kake dnine vrste kakor verski itd. Enakega blaga proizvaiajo v sedanjem času mnogo p» nebno Italijani in drugi romanski narrnii; mi bi sicer ne svetovali našitn pisatelja m nam pieveč enakega podajati, ker se preveč ne po iaje slovanskemu značaju. Knjiga obsega štiri teh črtic: »U magli«, »Sirena«. »Rose Mery« (Bečka idiia) in »Čemu?« (Prizori iz života). Jezik razven nekojih <?J]a|fktalnih posebnosti je
G. Sokica, igrokaz Ilije Okrug ča str. 125. Kakor lam izoani Mažuraničev »Grof Lan« prikupi se kmalu narodu tudi pri čuioča igia ter kmalu m najde pot v narodno zagrebško gledišče.
7. Kapitanova kći; pripoviest J. E. Tomiča. Pisatelj te lepe povesti viseče se v sedemnajstem stoletji v sta rej Požfgi ^približuje se v pisavi mnogo pokojnemu Šenol, zato so se njegove pripoviesti n -rodu prikupile. Mi piiponČamo gorku to leposlovno delo eneua najboljših hivatpkih pisateljev vsem našim sorojrtkoin. ki se hrvatskoga jezika uč>ti Z"le, iz tega raz-razloga, ker je jezik, v kojem je napisano,
vsem lahkoumjiv, naraven in krasen; v ri|em nenajH|ašonih dijalrktičnih posebnosti niti t-žkih izrazov, kako'šnih |e več po brv. pesnih.
To je bogat književni dar, s katerim je hrvatska Matitu tudi letos svoje u le razveselila, N jedno drugo društvo ne bi moglo toliko zanimljivih in podučnih knjig svojim udom za ceno treh goldin. P°d?t', knjige sploh so vsakemu, tuii prostejŠemu Človeku umljive, ker one ne letijo v visoke vednosti, niti ne razpravljajo v težko umljive m jeziku globoke učenostne tajnosti: beseda jim je gladka m prepr čevalna in \se je v njih prav populimo povedano, kir jih človeku Še več prikupuje. V tem se pa tudi kaŽ- velika spretnost hrvat-k-h pisateljev, ki vedo najtežje stvari v jasnej latiko nmljivej besedi povedali. Vsakdo, toliko olikanejSi kakor tudi manj olikani, priprostejM človek najde v njih zrnice, koje ga bode pleme« .lilo ter mu znanje množilo.
Priporočajo se te knjige tudi radi tega Slovet cu, ker z poučavanjem hrvatskega bratskega jezika, hrvatsk h odnošaj-v se podpira iu š ri južrio.slovansiia ideja, po katerej I i se t i dva jezika (in z njima tudi srbski) enkh.t morali spojiti in postati le jelen jezik, kar more vsak pravi slovenski rodoljub ž vo želeti in to idejo širit1. Razlika mej njuna j" ti»k » majhna, da hi se to prej ali poz'iej moralo spol-inti. Lansko I to v mišem listu Izraženo željo Matica hrvatska gotovo v ozir vzame ter izda slovarček onih težjih nrvaiskih besedi, koje ta iili oni Slovenec čitajofi hrvatske knjige i e umejj. Potrebno bi ludi i'ilo, da se na prvih straneh tega slovarčka napšeio glavna pravila hrvatske slovnice, vziasti ono t>čk»», ki se od slovenskega razlikujejo, n. nr. tako kakor je s'onl g. J. Pijk po s t;i vi vSi pred svojo mično knj žico: »Izbrane " aro tne srbske p< snglavna pravila srbske si itnic.e.
Podpirajino torej Matico hrvatsko in pndno prebirajmo njene kiasne k »jine, ker to bode v korist nam samim: s tem hodeino namreč pouinož-vali na^e vednostim znanj; iu v tem pod p. ral i hvale-vrelno in toli zaželeno iti - jo ziruž'tija dveh br.itskih naro iov.
Telegram „Edinostr,
llollika* 10. nov. Metliškega okraja podružnica društva s». Cirila in Metoda s sedežem v Metliki včeraj ustanovljena. Predsednik; dekan Aleš, namestnik: notar Stajer. Ustanovnikov prvi dan jeinijst. h vela prva dolenski taka p idružoica 1
UiniajMba Uorva
dne 10. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 8'3 gld 4'»	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 82 » Nf>	»
Zlata renta......109 » 10	•
5°le avst. r«»""i .... 1J9 • 65	»
Jrintue narodne banke . . 805 • —	•
Kreditne delr,i«e . . . . 'JS2 • 30	»
London 10 lir sterliu . . 125 • 6'>	»
Napoleon....... 9 »	»
C. Kr. cekini...... 5 • |95	•
Kr. državnih mark ... 01 • 80	•
Javila zahvala.
Podpisani odbor se srčno zahvali vsim gospam, gospicani iu gospodom, ki dragovoljno sodelovali pri koncertu dne 8. novembra. Srčno hvalo izreka iu i oni u p. n. gi>spo.iom, ki so blagovolili vedo i-voto darovan.
Trst. 10. novembra 18^5.
Pevski Zbor delal, podpor, drultia Fr. Polič, predmetnik. Ant. Fakin, tajnik.
Poklano. *)
Slavno uredništvo!
Molim slavno uredništvo Edinost', da na podlagi g. 19. tisk. postave, uvrsti sle-
dtče:
Ni istinito vse tisto in kolikor je pi-■sano v dopisu iz Lovrana, ;J0. avgusta iu uatisneno v Etinosti od 5. septembra t. 1. iu t) kolikor se tiče mene.
Lovrana 1. nove mitra 1885.
S odličn m Štovanjem vdani Viltm Grossmann.
*) Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor ma dotični zakon veleva.
Ured.
Pravi tropinovec
staro in novo blago dobiva ^e po j.ko nizkej ceni p f i Ivanu Wagner, 1 stniku tovarne za žganje v Moomii-ii ua O.er-kem.	8—8
Naznanilo.
V na$ej tiskarni s* dobivajo različne slovenske tiskanice za t^žne.
Pna|*«vilni naukl 1,1 n*«11'*®-
rutici V I lil I k, j j ti mora znati klor hoče prejeti sv. birmo, s\. pokoro, sv. ^obhajilo. in sv. zakon, zove mala knjižica katera je izŠia v naši tiik imk in se dobiva po 4 nove.
«•1
Ustanovljeno 1747.
Žalostnim sfeom naznanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem prežulostno vest, da je naša predraga hčerka oziroma sestru
Rožica
■ianes, v nedeljo ob 3, uri popoludne v 7. letu po tridnevnej bolezni sladko v Gospodu zaspala.
V Barkoli, 8 nov. 1SS5. Žalujoča
Rodbina Martelanc, MUZnn5Z5ZS2S2SaSiSZSZSZ5Z5Z5Z52SZ I
| Ivan Gor jup B
S	na Preseku
priporoča svojo močno zalogo pravega
nanoskega sira
U- po jako ugodnoj ceni, | i25ZSZ52S2S25iSZ5Z5ZnZSZSZ52525?S25Z5j
V vslh knjigarnah se dobi
A. HARTLEBENOVA KARTA
BALKANSKEGA
POLOTOKA
in mejnih dežel v kartonu se 7 slikami Mera 1: 1,600.000. Cena 60 kr. = 1 marko.
Polci minisferskega odloka lSfifi-GS-6f)-70, vrčih se bode dne 20. norembra 1885. pod prarno dolo&nim>formaHfrtaun rshko mesečno irebavje.
Italijanskega Loz-posojila
Vsako teh posojil je zngrtovljeno po posestvi i ujvečih italijanskih in. st
Bari, Barlnlta. Milan, Benetke 500 žrebanj
ki se menjalno in redoma v določenih časih vrše
300.000 DOBITKOV
1«> 2 milijona, I milijon. '/, milijom, 250 000 . 100 000, 50.000. 20.000, 10,000 itd.
skupni
qkolo 66 milijonov vzlatu
ki se izplačajo i. veliko olizlrnoatjo srečnim ri')b!l«em. od imeai vunih -jOO t ebanj sc vrti
" Albert Wt Samassa *
c. k. dvorni zvonar
FABR1KANT STROJEV IN RASILNEf-A ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasllnlce izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori vozovi za vodo. vrstne škropilnice kakor drugo oroaje m pripomočki zoper požare.	12—12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Seoatfoe in ozodie, j&a
t>o3ovo3e.

vsaki mesec jedno
v ?fl«ti, kl jo dol'ften v nrigimilnlh nhligifijitli, Z ilnie obsegajo tudi v.jii potrebnu pi\|a-iiilH v tp»-h J-tikih. Ne p-e-tiiamoukn lare^no Intimu, da eo • >bl i	i talij, posojila.
najugodnij še
radi tolikih dobitkov
najumnejše
Kb'd'' sistema sruCknuju,
jedine na svetu
ki imajo ogromno Število dob tkov.
V s ikterfiiiii, kl si obligacijo vir upi ha pred amo ti-/•Cl^o n sojllu i ugotavlja jiremiiii znn*ajol!n nuj manj 70 lir. m možno ju d.i k dvojo oiiligf cljo »nami« najvišjo svotu
S milijona lir.
I'litr'aiiit sto le su p;*i na uikflk na*m "no z^iiM, unc iw kppi'U ouligacij povnir'1), kuju zagotovi se mu«H>'J lir mim-ie<< i'2(> I. kot ceno ob {fantje Iu 70 I. kot na|inaojSi oobir.k
Ileiiuitivne itvirne ..Kliiriu-ije, preskrbljene z podpisom in ]' tSttoa. občinska oblasti
Bari-Bai'letta-Milaii-Benedke,
Li to d>'lefuo »Sata iii.>if.nili tiebaiij, prodajajo so v gotovini po
Skupni ceni 220 fr = 110 gld a v.
Istra« dobivajo tudi proti plačevanju V nbr >kib po 20(1 t'r. — H."> gld. iiv. v. kakor sledi : Ako se p i imdpisa-njn plača ITi fr. — 7 gld. 50 a->. v.' in •stali /ne vk L'7o fr.— 137 gld. f>0 av. v. v sa niejednlh, pr ,v ugodu In oltrokab po h fr. — ^ Kld.'oO kr. av. v. v prv m tednil vnaceffA meseeu začtnSi z 1. Jan. 18H«. Koj po izplačanem prvem -nenku 15 fr. — 7 gll. 50 kr. vikleti st kupec jedne obligacije izključljivo 7H-** t -••banja 30 nov. kakor; vseh prlh-'dnjib kakor bi ule bil ves zneg,>k izplačal.
Pol«j»»nJ«. — Onim kupcem, ki mesečno 10 fr. — 60 1,'ld mesto 5 fr. — 2 gld. Ml kr, av. v. plačajo, z • iiiijflu ena obl igaoije a 10 lir — *> crl. a v. v. in oni, ki izplačajo ves znesek do konea 1. iHtMi za 20 fr - tU gld. av. v.
Vsak kupee vdobi i«von tega tudi jedno arečko aut-verpuke loterije z dobitkom inn.iKO 50,000 iid. In 4 loze Ni/.zijske loterije z dobiikami ,r<00 000, 100,000, L'5,000 Iri e i/plačajo v gotovem duoa ju, kamorkoli dobilec KI vi.
Ojiornnl naj se Se, dn si ni le b<t| sa vj lačani denar t i1 iu več, da Ktdvilk* uže Urebanih oblanfij za mesta H*r|-Hurlrtta znovii4 trebnjo pil e«mur se lahko /.adene (100 dobitkov, ki znašajo okolo
IO mi lijo n v
Prafaija in pojvsnilk ki re uže na obligacijah n --I ajajo se nc jemljejo v i>b*ir.
I)a se. It ib k o vdeležl ireb.tnjn 30 nov. t eba zne ;ek jio-»liati po p»Stni nakaz liel pred 1» novembrom
Banki Fratelli Croce f« Mario v Genovi (Ita'iju1
(■lavni dobitki se razšla e večjim Časopisom |>o brtojavu. — liven tp'.*a dobi vsak dohilee breiplačuo popol-n izka/. v/diiiojenib Htevitk. Oni ki 10 obligucij vkupijo Ttnh pu vsakem žrebanju telegiafif-ii>' poročilo gl.vnih dobltiruv.
Credit m Sco'ito za iiaročulk'1. Pismi ae odpravljajo v il urah. PiJilJatev Izkazov ilreiianih Številk brezplačuua.
Odlikovan na rastavi 1 1882.
Anton Bonnc
k roj u 5
piazra S. Catterina N ro 1 prvo nadstr priporoči se ».lav. obiin^tvu.
Obleka
po n povpj§#m kroju, importacj«-jiajfine šega avstrijskega in (»ostra1 -
najnižje cene.
»
Seaalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, ■a gnojnico, za podzemeljske namene,' za ročna in strojna dela. Dalje : kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iii gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
23 svetlni
■S
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viSih oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Š.benik (Dalmaciju) sa fllialkom u Trstu, Via S. Laz/aro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdruvotna svojstvu, te so njegovo neposredno dj-lovanje pokazuje u že.udru i kod proi>avlja-judih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospj^šujuč tek. On čisti polagano, uniStuje gljiste ublažujući krmiičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sv« malo po malo zastarel« bolesti hemoroidah, Užine li«« likera danomice, [čuva od otrovnih fniuzmi<h, proizvirudih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri.
Ono pako Sto oaoinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane sn*bi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo danuh čovjek, koji se služi tim likerom čuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini gti zadovoljnim, probudjenim i Rvje-2im za sviki tad.	1(5—. 1 •>
Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice oinovao je na široko rnzprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavinah i nkijainioah
inssisiiiuitegigiigii® Zdravilni plašter
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguče BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMD
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi ]ek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
VeČina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega. nego škodljiva zmes.
Edini Joruzalcmnki bal« si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepčalne m >či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašatije po njemu. Ta baltam bogat na delajoČih snovih kineŠke robar-bare, katera korenika je pozntna zarad nje-n»*ga ugodnega upliva na prabavljenje ni ciieenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od nlabega preb t vijanja; zato pa gu vsi strokovnjaki iri zvedenci prlporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju. smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	8_4
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
0. B. PONTON!
v GORICI.
Skladiićs v Trstu v lekari i G. B. Roti*, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gtneiner, v Korminu v lekarni A. Fran« zoni, v Toinlnu v leka-nl E Puliscn.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo uri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v div nji-iiov pri n.-tečnosti, slabosti želodca, ako z crla, smrdi, napelijanju, kislem pehanji, koliki, ŽelndeČ-nem kataru, gorečiče (rzavci^pri p-eobilnej produkciji slin, rurpenici blu-vanjiin irnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, jtreobiinosti jedi in pijač v ž lodcn, proti glistum, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati Žili ali ha morojdarn. Cena steklenici je z nukuiom vred samo nov. Glavni zalog Ima JekarniČar *k anRelju var h u •	19-52
D. llrady Kremslor, Morava.
V Trstu jih pa dobito pri iekarničarju J. Seravalio blizo starega sv. Antona.
Podpisani nnznanja p. n. občins-vu, daje odprl v ulici Barriera vecchia št. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svitiatih. kolikor volnatih iu bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn ke.	l.r)-24
Giulio Grimm.
Resnica traja najdaljše.
Kupil sem na nek^j dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plabt za hišno rabo in za konje in to me sposobljuje, du morem prodajati po le fot-. 1-80 komad lepih, det eiih nepokoučljivih
KONJSKIH PLAHT
plahte so 190 centimetrov dolge, 1E0 c> litim, široke z riiznoharvaniml boriurami 1 debele, kakor deska, torej nepokončljive. O ipoš lja se le proti predplači ali pa proti povzetju Vsaki dan ae te pluhta razpošiljajo do vsem svetu In »o povsod priljubljene ker rabijo tudi kakor po teljsko pogrinjalo in so poprej stale veC kakor še enkrat toliko. Adresa:
Exportwaarenhaus «zur Austr?a»
Wien OberdfJblin, Mariengasse 31.
V lastnej hiši.
Opomin. Ker se od mnogih strani poskuša, da bi se ljudstvo zapeljalo po ponarejanju mojih nninanii, opominja s« s tem vsacega da kakor redna in solidna hiša znana firma «Exporthaus Austria* nema nobenih polnilnic, ampak da ima svoj edini sedež V Dttlillnjk-u in da od tam blago razpošilja na vse kraje sveta.	5—12
AtttMMM
^mitmiifiii
S "Veliko pozornost

Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki k<» m uže spr nienile v raku, ustavlja še aKo močan glavobol, vse bolečine živcev in revmu-tizna v zglobah, čudelno pomaga v ooleči ah materinskih i. t. d, .jO ;«tna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo nešteviiniii spričalin,' katete se morejo pi kazati vsakemu — dobira se le v lekarni 10-6	Bovi«, Corso St. 47.j
k
zbujajo povsod v najboljših dunajskih
fabrikah tkanin izdelovane in po navodu najvišjih zdravstvenih oblasti iz
volne, narejene gostotkani in modni
zimski jopiči
za zavarovan e zdravja.
Moji jopiči za obvarovanj* zdravja so najgorkejia In najzdravrjša obleka.
ker : 1 Obrane telesu primerno gor-koto: V. Varujejo telo pred prehla-j^njeni kajti posuši pot, ki se po njem nareja: 3 Podajajo se po vsakem telesu, ter so 4 Izvanredno praktični, pri ravni in v cen6, ker stanejo ie 4 lop. SO novo. Vsakteri, kojemu je lastno zdravje mari, nuj ne pustite prilike, si jeden jopič naročiti, ker je boljši od vsako d ugo zimske obleke. Naroči se nuj prve kakovosti samo pri
I. Wiener Ciimmissions- und Espftrt?rsrliilft
Wlen, III. Kolonitzgasse Nr. 8.
Pri n&mčitvi zadostuje povedati, jeli se hoće velik, srednji ali majhen jopič. — Pošilja se tudi po poštnem povzetji,	1-6
Nič več kašlja
Prsni čaj
napravljen po Iekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj. še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk, zdravnikov.
Ta Čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri ima dober okus iu velja eu zavoj za m dni OO n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestevje života in proti mndrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je Vflik. posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se leh<o uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlia volja 30 MOICI	G-10
P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in debolej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SO Holdov. — Ena steklenica tinkture 40 *oldov.
13«llnii xalof(a v Trstu v lekarni 11 o v 1 m , v Gorici v lekarni Cristofollettl in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Riunione Adriatica di Sicurta
v t rstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 8,3d0.000 —
Reservni fond o<. dobičkov » 536.C'22'02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje n 150.000' — Res.erveni fond za pokritie
premikanja vrednostih efektov 1(51.500* — Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780*86 Reserva za škode	> »367 001 —
V portfelju: Premije, ki fc imajo potirjuti
v prihodnjih letih	» 16,954.118 57
Skupni znese,; vt h škod plačanih odi. Ift38 do 1H83 gld. 1U.9I9«47 01
Urad ravnateljstva	-'J/i
Via Vuldirivo, št. 'J (v lasltifj šini)
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' 1. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Industria
VERSAMENTI IN CON t ANTI
Banconote: 3 °/„ annuo Intoresse verso preavviso dl 4 glornl 31 4 • »' »' • » a B • 3'|, >» * • » »30 >
Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' Interesse co« mineierA a decorrere dalli 27 eorrente. 31 i>:or-rente e 22 Novembre, a seeonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °(n anauo intoresse verao preavviso dl 30 glornl 3'j,» » » » « » 3 meal 311E • * > •	" D 6 •
Banco Giro: Ban onoto 2'/ift/o »opra qualunque somma Napoleoni senza iuteressi
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppnvia, Leopoli, Lublana, Heruiannstadt, Inns-bruek, Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso eoupons 1 t°j0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. .
Medlantu apertura di .'redito a Londra Jprovvitfione per 3 inesi. • effcttl G°/o interesse antiuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 188,'J	48-10
(.Mernik 11 r 11 mi v ^ .muMc
iMiMtj i. oii^oviirtn I|IH
VUTUH DOLENC
V.v* tiskarna V. DOLENC v ,