Št. 73-
Jjthuja dvakrat na teden, in sicer v sredo in joboto ob 11. uti predpoldne ter stane z Izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po pošti   prejemku«  ali v Gorici   nt dom pošiljana:
Vso leto.......13 K 30 h, ali gld. 6 6«
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Sotrt leta.......3, 40»,    ,   170
PosaraiCne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki alicj št.v. 7. v aoriei v »Goriški Tiskarni« A. GalrtfiSeV mk dan od, 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o, 9. do !f. ure. Na aaroilU brei deposlaae n«ročnlre »e ne oztrano.
0Blaat 1» fiaalaalc« ie raCunijo po petitemtab ža tiskano 1-fcrat 8 kr., S-krat 7 far., 3-krat 6 kr. vsaka rata. VeCkrat po pogodbi. — Večje črke po prostern-- Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-wirno«l
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivs
V Gorici, v soboto dne 10. septembra 1904.
Tečaj XXXIV,
»Vse za..omiko,..svobodo.in napredek!«   Jh K. Lavne
Uredništvo
se nahaja t Gosposki nlioi It. 7 v Gorioi v I. nadsfo, Z urednikom je raogoče govoriti vsaki dan od 8. do* 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadatr. na levo v tiskarni.
Naroinlno in otf«ae je plaSatl loeo Gorica.
»oplal nuj ae pošiljajo le uredništvo. — ...^NaroBnina, reklamacije in droge re8i, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj  se  pošiljajo le upravnlStvu.
»PRIMOREC«'
izhaja neodvisno od «8o8e. Vsak petek in stane vsa leto 3 K «0 h ali gld. 1-60.
<SoSa> in »Primoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohivarz v Šolski nlioi «n Jellersitz v Nunski uhci; - v Trstu v tobakarni LavrenSiS nB trgu della Caserma.
n Kavčič v Gorici.
Tslafort it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Javni ljudski shod v Nalirežini.
Akad. fer. društvo »Adrija* je priredilo v Četrtek tlne 8. t. m, v Nabrežini shod, ka- ' Uri so počastili s svojo prisotnostjo tudi ta- j kovv:tni m e d a a r o d ni organizirani de- i iavci : voditeljem Kopače rti na čelu, kar je dalo shodu posebno zanimivo stran ter tudi provzroliio,  da  se  je  shod  vr3il   cele
3Vt urc»
Na s slovenskimi Irobojiiicatm od ceneni dvorišču g. Silvestra Cabarije se je zbralo dre/. Ti&i Sjudij. Ob napovedani uri je otvorii shod te. predsednik »Adrije* phii. Andrej Ipavec s primernim nagovorom, pnvdarjaje, da shod ni političen ter da ne gre za mandate. Predsednikom shoda j«} bil izbran župan g. Fran Gruden, podpredsednikom pa na željo g. Kopača podžupan g. Milic. Vlado je zastopal okrajni glavar g. Rebc k.
Prvi je govoril o slovenskem šolstvu cand. iuris Alojzij Gradnik; drugi pa cand. iuris Tomo So r i i o potrebi Ijti-.lsk«-izobrazhe in širjenja narodne samozavesti glede na naš kritimi položaj v vsakem pogledu.
Prvi je govoril najprej o ljudskem šolstvu, o ljudski Soli v Gorici in o nevarnosti, ki grozi Slovencem v obmejnih krajih vsled naraščanja tujih nemških in italijanskih šoi, zidanih po .Schudvsreinu' in »b g<*. Potem je prisil na našo srednje Šolstvo in pokazal, da nimamo Slovenci, kojih je v Avstriji poldrugi milijon, niti ene slovenske srednji' šole, doCim jih iina.o Italijani, ki jih je Se GOtl.OOO, osem. Jstoteko dobro kot Italijanom se godi Nemcem, ki jih j«? v naši doJeli toliko, da se jih komaj vidi, a imajo vendar na Primorskem nič manj nego 5 srednjih šol, *• gfele na število ljudskih in drugih strok; ,<n So!. In vendar kričijo Nemci, da so zatirani! Tako so kričali tudi v zadnjem Ca-iii, kn je vlada ustanovila ti?te boMC f ar.-deU** v T*-Sitni in Opati, in ko je izdala tiste nandbe v zagrebškem vseučilišču. N;ih kričanje pa je golo hinavstvo in Lš, ker se jim lam, kjer so v najneznatneji manjšini, bolj-so godi, nego nam, ki smo v deželi prevladujoči zivelj. Govoreč   nadalje o   ?"iOV. univerzi,   pov.5 rjal
je govornik, da bi bila ta univerza velikega pomena za zblizinjc z drugimi slov. narodi, in bi slov. vzajemnost ne bila več prazna besedj, ampak dejstvo, ker bi bila vzajemnost duha in moči, ki je predpogoj vsaki drugi vzajemnosti.
Da so pa razmere na polju šolstva pri nas tako žalostne, reke! je, smo krivi tudi mi sami. Kajti dosedaj se je temu obračalo premalo pozornosti, nobenega navdušenja ni bilo med ljudstvom za slov, šole, ker jim tega navdušenja nihče ni budil.
Poživljal je še h koncu vse, ki jim je obstoj naroda na srcu, da z združenimi rokami, brez razlike strank, delajo za vresni-cenje nalili zahtev. Ce se v takih izključno naro inih zadevah združimo, pokažemo, da smo politiki, da hočemo narodu v resnici dobro. Ce pa sega strankarstvo tako daleč, da je tudi v takih slučajih sporazumljenje nemogoče, potem je treba tako strankarstvo odločno obsojati.
Drugi je razpravljal o vzrokih, ki so krivi, da je duševni nivo slov. ljudstva Se teko ni.ok, in o pripjmočkih, kako ta ni ni dwg;;i»i. Kot sred«tvii k temu je navajal predavanja med ljudstvom, ličoča se pravnih, zdravniških in g^pudarskih ved, ustanavljanje knjižnic, kakor tudi izobraževalnih društev. Zadnja gorska vas bi morala imeti svojo knjižnico in društvo, v katerem bi se zrcalilo duševno življenje vasi. Omenjal je nadalje zapričelo akcijo društva .Adrijc* glede sau.osloveaskih napisov na javnih mestih in upcljavo »narodnega kolka' v prid slov. So! \n na Goriškem.
Ko sla oba govornika   končala, je   na-. op;! g. Kopic, ki je preti -.¦.em konStatiral, da je razočaran, C-\s, da mladi gg. .akademik ? r i i* t;\«o povedali nič drugega, m-go to, kar so zc   stari   dohterji  pridigali.   Davil se je na to s posameznimi točkami, o katerih jta r.'Zpravl_a!a govornika-akademika. Ker pa i-l.ma n; ntogi-l odgovoriti  nič stvarnega, j krr nislap-iv-dala, iv> iztzem'i loček, ki so se \ l:ka'.e narednostn.-ga   vprašanja, prav   nič, s i čemur ne bi   se   m<vgcl   strinjali   po-.ten *o-i cijalui demoknd, zn^.d  se je nad   dr.   Ky-| birem,   MandiiVm,   slovarskimi   iiheraVi   in - klerikalci   i. t. d.   i. t. d.,   le   na   govore
ni odgovarjal. Govoril je o militarizmu, splošni, enaki in lajni volilni pravici, o želodcu, o izkoriščevalcih i. t. d. 1.1, d. ter to govoril tako, kakor da so se »akaderoikarji* priznavali k vsemu temu, kar je on pobijal. Izjavil se je odločno za slovenske šole, za katere so tudi socijaini demokrati pripravljeni vedno nastopiti, in sicer radikalnejše, nego narodnjaki, ki le prosijo in k večjemu zahtevajo, pa ne pravijo, da hočejo slovenske Šole. Izjavi! je, da so edina pomoč demonstracije. Povedal pa je pozneje, da so-cijalisti le protestirajo in ne demonstrirajo za slovenske Snle, ker je to delo narodnjakov. Stavil je Slovencem v vzgled Poljake, pred katerimi je Korberja strah, dočim Slovenci niso za vlado mkako strašilo. Seveda se ga je opozorilo, da ni dostojno socijalnega demokrata, (:o Slovencem stavlja za vzgled poljske knežje, grofovske in baronske izkoriščevalce ljudstva, Znesel se je nad slovansko vzajemnostjo in nad zahtevo samoslovenskih napisov, povedal, da izobraževalna društva, ljudske knjižnice »n predavanja med liberalci in klerikalci ne bodo imela vspeha, ker vedno ostane pri starem, in še več takih bu-dalosli, dočim je rekel, da bi pri splošni in enaki volilni pravici prišli vse drugačni po-shnei na Dunaj, kakor danes (t. j. socijalisti). Tak preobrat bi se zgodil naenkrat na Slovenskem s premembo volilne pravice, danes pa ne bi bilo mogoče z izobraževanjem ljudstva prav nič doseči. Pri vsem tem seveda niso manjkali potrebni .slagerji", da so mu organizirane ovčice burno ploskale.
,Polenta, polenta, altroehe narod", lo je bil smisel govora, in pa, dokler ne postanejo vsi socijaini demokratje naše baze, ne bo boljše, ne boste nič dosegli! Take in razne druge stvari je prcmleval črez eno uro.
Odgovarjali so mu .akademikarji" Ipavec, Gradnik in S o r l i, ki so vsi kon-tatirali razna protislovja v njegovem govoru, in na kako napačno adreso je streljal, samo da je mogel svoje stare .šlagerje" zopet enkrat uporabiti. Nastopil je tudi neki g. Iloller iz Nabrežine s svojimi nazori o bodočnosti akademikov, ki bodo vsi ljudstvo kljub lepim besedam v poznejšem Življenju vsak na svoj način izkoriščevali. Mož hodi okoli
v dolgem haveloku in opankah ter gologlav z dolgimi nepristriženimi lasmi in brado ter živi življenje takozvanega naravnega Človeka. Vsakdo more njegove nazore spoštovati, saj se mu vidi, da je o njih prepričan H Zaradi-tega se tudi teh nikdo ni taknil. Ko je Kopač drugič nastopil, da bi reagiral na replike akademikov, se mu je videlo, da so ga razne konštatacije zadele v živo. Posluževal se je izmišljotin in zavijanj, da je mogel kaj odgovoriti. Akademiki so ga pa vsakokrat takoj z m ejklici prijeli za besedo, d a 1 a ž e i n zavija. Ko je končal, mu je odgovarjal še pravnik VoSnjak, kojega pa, ker mu je bilo že prevroče, ni hotel več poslušati ter je pozval svoje mameluke, da se odstranijo. Odšlo je ž njim kakih 50 Ijudij. Po Vošnjaku je še phii. Ipavec ožigosal način polemike g. Kopača, in shod se je po s o-glasno sprejetih resolucijah glede slo venskega Sols tva zaključil že v poznem mraku. Resolucije je prečita! cand, techn. R. Gaharija.
G. Kopač je na tem shodu pokazal vso svojo demagogično spretnost, pokazal pa je tudi, da ni v njem ni trohice dostojnosti in lojalnosti. .Akademikarji*, ki so priredili shod v Nabrežmi, so prišli tje s povsem nedolžnimi nameni, in Kopačeve ovčice bi ostale vseeno lahko v njegovem hlevu, če bi tudi bile protestirale proti razmeram na polju slovenskega Šolstva. Čeprav je Kopač v svojem drugem govoru trdil z veliko samozavestjo, da je shod ponesrečen, mu lahko povemo, da to lahko reče vsakdo, ki hoče lagati. Akademiki so pa s shodom lahko povsem zadovoljni, in ni jim treba biti žal, da so se poskusili z g. Kopačem, ki na troške gladnih delavcev živi, pa si upa drugim očitati, da delavce odirajo I
Ricmanjsko vprašanje.
(Dalje.) Dopis, kateri je bil poslal tržaški škof na tri može v Ricmanjih, ni povedal nič. Iz dopisa se vidi, kakor da se je hotel škof norčevati s svojim verniki, ki so se zaupno obrnili do njega.  Pisal jim je, da je h pa-
i-.,,,,.,, ^
Spisa'  H. Sienkiovvicz. k po'jščirso pssio.-osv.!  Pj.dravski.
Naj refo kdo, kar hoee, toda naša družba jo čudovita. Videl sera lopa, pa tudi odurna lica, taka, ka-koršna vstvarja stara in rafmirana civilizacija. Vratovi in ramena rok so me pri vsej mladoniški okroglosti spominjale naravnost »sevriških« izdelkov. V njih tiči nekaka mirna mifinost, nekaka s popolnost. Kake sem videl tukaj nogice, kake roke, kako glavo! Resnica, tukaj ne predstavljajo Evrope, marveč tu so same Evropa.
Stal sem tako Četrt ure, premišljuje So to, katero od teh glav in teh vratov in prsij je usoda namenila meni? Med tem sta dospola Sniatinska. Njega sem videl pred nekoliko mesci v Rimu, njo sem tudi žo poznal poprej. Rad jo imam, ker ima jako sladko lice ter spada med izjemne Poljakinje, ki ne požirajo življenja svojih soprogov, marveč jim žrtvujejo svoje. Crez trenutek se je vrinila med nas neka mlada ose-bica, katera je pozdravila Sniatinako, ji podala roko, ki je tičala v beli rokavici, meni ter ine vprašala:
»Ali me ne poznaš, Leon?«
To vprašanje me je spravilo nekoliko v zadrego, kajti v prvem trenutku zares nisem vedel, koga imam pred seboj; vsekakor pa sem začel potresati to roko-smehljati se in ponavljati: »A to je dobro! a kaj še!
Seveda ! SevedaU kakor Movek, ki so noče pokazati! m«vljudnt'ga. Mislim si celo, da sem bil videti pri temi dovolj bedast, kajti gospa Sniatinska so jo na to na-j srni jaht ter rekla :
»Ali vi je zares ne poznate? Angelica P.t »Anglica! moja bratranka ! Nikako čudo to, da je nisem poznal. Videl som jo pred desetimi ali ed-najstimi ieti, v suknjiči, ki jej je segala do kolen. Spominjam se, da je bilo to v Plosevu na vrtu. Imela je takrat nogavico rožnate barve in komarji so je zelo pikali v noge, radi česar je cepetala ž njimi kakor konjič. Kako naj bi sedaj poznal, da ta vrat, olepšan z vijolicami, te bele roke, to mično ličice s črnimi očmi, z eno besedo: da je ta gospodičina v vsem svojem razcvetu ona tresorepka na tankih nogah. O, kako je lepa! Metulj se je izlezel iz tega meSička! Seveda jo sedaj §o vdrugtč najprisrčnejše pozdravljam. Potem, ko sta odSla SniatinBka in mi je ona povedala, da sta jo teta in mati poslali po me, ji podam roko, in š!s sva skupaj na sredo dvorane.
Kakor bi trenil, se mi je hipoma zjasnilo v glavi. OČividno je, da ima teta izbrano Angelčico! To je vsa tajnost, vse iznenadenje! Teta je imela to deklico vedno tako rada in večno se je jezila nad gmotnimi zadevam; gospe P. Čudno mi je samo bilo to, da se ti gospi nista pojavili v hiši moje tete, toda nisem hotel dolgo premišljati tega, ker sem si želel rajše ogledati siAngelico, katera, kakor je lahko razumeti, me je začela ssdaj zanimati na drugi način, nego vsaka druga gospodičina. Potoma sera imel dovolj časa za razgovor in za poskuBnjo, ker sva šla na drugi konec dvorane,
in gnječa je postajala čimdalje večja. Sedanja moda naroča nositi rokavice srednje dolgosti, ki pa ne smejo segati do lakta; najprvo sem torej zapazil, da roka Angelčice, ki se je opirala na mojo, ima morda nekoliko preveč temno barvo, morda vsled, preobilnega, pokrivajočega jo mahu. Angelica nikakor ni brunetka, dasi na prvi pogled kaže brunetko. Lasje se ji lesketajo kakor bron. Oči ima svetle, toda črne se kažejo vsled neizmerno dolgih trepalnic; njene obrvi nasprotno so popolnoma črne in v resnici prelepe. Karakteristično znamenje te majhne glavice z nizkim čelom pa je prav ona bujnost last, obrvij, trepalnic in mahu, ki je na licu kaj delikaten kakor kosmata svila in popolnoma svetel. Vse to, v celoti, ne vtegne sčasoma služiti v korist njeni lepoti, sedaj pa je ona Se tako mlada, da označuje to nekako životno moč in bujnost organizma ter tvori iz tega dekleta ne mrzlo dondo, marveč toplo, živo in mičnosti polno žensko.
Ne tajim, da so moji živci kaj izbirčni, ki se ne razvnamejo za kako si bodi malenkost, da sem izborno začutil to ničnost. To je moj tip. Teta, katera smatra Darvina, ako je slišala o njem, gotovo za nekako »odurno glavo« — se je strinjala nehote z njegovo teorijo naravnega križanja. Da, to je moj tip! To pot pa je bila vaba še pritrjena na kaveljček.
Nekaki električni prodi so jeli švigati iz njene roke po moji. V ostalem sem videl, da sem tudi jaz napravil na njo ugoden vtis, in to vedno oživlja. Izkušnja, ki sem jo imel kot umetnik, je bila tudi kaj ugodna. Nahajajo se lica, ki se prezentirajo kot prer vod godbe ali poezije na človeške črte. K takim prav-
stirskega pisma popolnoma jasno, kaj je odredila sv. Siolica o ricraanjskem cerkvenem vprašanju ter da je pastirski list povedal natančno odredbo sv. Stolice. V resnici pa v omenjenem pastirskem listu ni zapisal Škof niti besedice, kaj da so mu ukazali iz Rima izvršiti v Ricmanjih; govoril je o vsem drugem, le o papeževih odredbah ne.
ŠBof Nagi je iztrgal iz pisma sv. Stolice par stavkov, v katerih se navidezno odo-bruje postopanje njegovo v Ricmanjih. Vprašati pa smemo, če stojijo omenjene besede sploh v dekretu kardinala Gottija, ker je pač nekam čudna, ako kardinal po eni strani hvali Škofa, po dragi pa mu ukazuje, da mora vse zopet postaviti v poprejšnje stanje, zlasti kar se tiče staroslovenske službe božje.
Vse ono pav kar se tiče Ricmanj, kar mora izvršiti Škot* tira, vse to je skril za itd. Ud., in Se do danes ni objavil in seveda tudi ne izvršil ukazov glede Ricmanj. Dne 3. t. m. je preteklo leto, kar so izdani oni ukazi, zato pa bi bil pač že čas, da pride Škof Nagi na dan z dekreti iz Rima, kajti potem se pokaže, kje tiči pravi vzrok, da cerkveno vprašanje v Ricmanjih še doslej ni rešeno! Sedaj pa bi bilo najbrže sploh že prepozno za izvršitev ukazov iz Rima 1
Šlo se je na roko škofu Naglu od več strani, da izvede ukaze iz Rima glede Ricmanj, ali on je oosluSal rajši vlado ter sovražnike slovenskega ljudstva nego da bi storil tako, kakor bi bilo prav.
_________     (Pride se.)
DOPISI.
Is Gorice. — Dolgo časa smo poslušali izbruhe »Goričinega glasbenika* ; v vsaki vrsti se je zrcalila le njegova osebna mržnja proti gg Kometoma, in v zadnjem času tudi proti g. Fetglu, ki pa ni sin gosp. skladatelja Danilo Fajgeljna ne po telesu ne po duhu, kakor se je blagovolil izraziti. Gospod Feigel mu je lahko hvaležen, da ga je »Goričin glasbenik0 kar čez noč povzdignil v glasbenega kritika. S tem pa hi ne nas, ne drugih prepričal, da bi bile sklepne mase dobre, ker mi ostanemo še vedno pri svoji trditvi, naj .Gorica" še tako skuša prati prizadete gospode. Še vedno čveka o kruhobor3kih namenih g. Komela; se li mar boji, da ga izpodrine g. Komel iz njegove službe; saj mora pač sam vedeti, da je to nemogoče! Sicer bi bilo mogoče najbolje, ako bi vpo-Stsvali svet g. evangeljskega župnika, naj bi prezirali pisavo .Gorice*, toda hočemo se vendar dotakniti replike njegove, da se ne bode Stalil .Goričin glasbenik", čeS, ugnal sem jih v kozji rog 3 svojo učenostjo, katera ga je zapustila že pred leti t j. ko je zvonil po .Soči* in moral slednjič popolnoma utihniti, saj se je dobil v hribih boljši glasbenik, ki ga je na celi črti pobil. Naše namene pri kritiki smo že davno pojasnili.
V 67. številki .Gorice" je neka trditev, s katero se moramo podrobnejše baviti. V
isti Številki se poje na dolgo in široko hvalo Mrcini kot požrtvovalnemu, Štiri ure na teden brezplačno poučujočemu učitelju petja. Mi mu ne kratimo teh zaslug, pribiti pa hočemo dejstvo, zakaj je bil omenjeni učitelj tako .požrtvovalen". Dijaki so se isto leto zbrali v pevskem društvu, Mrcina jih je v svoji ljubezni do slovenskega dijaštva denun-ciral nemškemu ravnatelju Grossu, in posledica temu je bila, da se je moralo potolažiti dijake na drug način. Mrcina je bil torej le radi tega, da ne bi zahajali dijaki v pevsko drJtvo, katerega ne more videti, tako marljiv in .požrtvovalen". Po tej naši izjavi nam menda ni več treba preklicati našega .obrekovanja", kar zahteva od nas.
Glede kritike tretje maše na Travniku piše .Goričin glasbenik", da_je leizmaščevanja kritiziral mladi g. Komel mašo ,kat. del. društva", ker je g. župnik Kokošar pred kratkim časom izvršil hud zločin, odpovedal kot župnik jezuitske cerkve iz tehtnih vzrokov službo svojemu pomožnemu organistu g. Komelu. To je 1 a ž, podla laž! G. Komel je sam odpovedal službo g. župniku Koko-Sarju, torej mora odpasti tudi vsako maščevanje od strani g. Komela. Dokaz, da je to resnica, kaže že izjava g. župnika v neki družbi, da mu je žal, da je odpovedal gosp. Komel službo, ker je bil rea točen, marljiv, za lepo petje skrben crganiat, s katerim je bil ves čas zelo zadovoljen. Tako se je izustil sam župnik, katerega povzdiguje .Goričin glasbenik" med glasbenike, na drugem mestu pa trdi, da ni bilo petje v cerkvi za nič, petje namreč, o katerem se je sam g. Kokošar tako laskavo izrazil. Čudno, da si tako nasprotujeta glasbenika in veščaka.
Še nekaj! Trditev .Goričinega glasbenika", da je izpodrinil g. Hdniga g. Komel ter na ta način snedel kruh očetu mnogo-brojne družine, je že ovrgla .Soča". Mi dodamo temu se sledeče. G. župnik Kokošar je postavil že pred dolgim časom gosp. Hfiniga pred alternativo, naj pusti orgljanje pri protestantih ali pa pri sv. Antonu. Ako se torej ne bi nič zgodilo pri protestantih, bi moral vendar opustiti g. HGnig orgljanje v lamošnji cerkvi.
O kom bi se torej prej lahko trdilo, da je spravil ob kruh ubogega g. Hdniga, ali katoliški župnik Kokošar ali g. Komel ?
Pa bodi dovolj!
Iz Dornberga. — Naš kaplan, ki ima med ušesi vse polno šebreljskih kolesc, ki baje prav rada slabo tečejo, je vsled silnega napora pri svojem delu, ki se ne vjema z njegovim poklicem, pri agitaciji fca predsto-ječe volitve obolel, zato pa mora sedaj ubogi Lovro (saj veste, kateri!} na ponočne shode in pohode, da mami in straši nevedne ljudi. Naj se pa te čiste angeljske dude le ubijajo, ljudstvo je sprevidelo v njih svoja dva grda sovražnika, in ako bode le količkaj moi^to, upamo na zmago. Ako Šebreljee ozdravi in bi hotel komu se kaj čenčati, le zavrnimo ga,  kakor zasluži! V nedeljo bo v cerkvi
morda kaj ropotalo, morda se grozovitm Lovro tu kaj razkorači, ter bo upii, da je vera v nevarnosti (povsod tam, kjer so taki dušni pastirji!), klical bo na nas ogenj in žveplo, strašil bo z zadnjo uro (katere se Lovro prekleto malo boji, ker sicer bi bil boljši človek, kakor je!), grozil bo z vragom, hudičem, luciferjem in peklenskim breznom! Ali Dornberžani, saj poznamo Lovreta, le pustimo ga, naj tuli, mi pa ostanimo trdni kaktr skala! Lovro gotovo pride tudi na volišče (za v cerkev je bolan, o ti zvesti Kristusov služabnik božji!) in to celo »:.'orda v spremstvu svojega generalnega štaba, obstoječega iz adjutanla Šebreljca s šebreljskimi kolesci v glavi, iz majorja deviško obritega dr. Rojca, iz par vohunov: črnogledih Kav-četov, iz sluge t. j. Drejeve škripajoče karjo-lice in morda iz par drugih barab. Na to se Lovro v vsej svoji veličastnosti in mogočnosti spravi na očitno mesto, od kjer bo bliskal s svojimi tigrovimi očmi po svoj h poslušnih pujskih, mrdal bo z nosom, migal bo z ušesi, sikai bo in grmel s svojim medvedjim glasom ter tako panal one uboge nezavedne Lukce!
Mi pa, ki vemo, in vi, ki morda Se spoznate, koliko trpi Dornberg radi Lovreta, nič ne se bati l Ne mislimo, da .sta Lovro in njegov Sebreljec kaki nadčloveški popolnosti, pojdite no, človeka sta, ki cel Dornberg z Dornberžani vred sovražita in obirata, kjer moreta, špekulanta sta, ki pijeta ubogemu ljudstvu kri, kakor obad govedu, in mi ljubi Dornberžani, ne bodimo več tako neumno govedo, obade zatovimo od sebe s tem, da bomo volili samo napredne ljudi, ki bodo skrbeli za rair in red v občini, ki je toliko trpela vsled nekrščanskega in peklenskega sovraštva do nas od strani tistih, katere predobro redimo! Koraža torej: far pred albr, v naše stvari naj ne vtika svojih nerodnih in grešnih prstov!
V boju izkušen.
Iz Mirna. — Dral sem slučajno v ,Pr. listu" poročilo o razvitju zastave kat. del. društva v Mirnu. A ta poročevalec marsikaj zavija in slabo poroča. Prvič povem, da naša zastava je p!apolala na zadnjem, be!u, črno-rumena in šele potem naSa trobojnica. To se pravi: Vse za vero, cesarja, dom. Seveda klerikalcem ni nič na tem. Kažejo paC povsod brezdomovinstvo. Čudno, da niso razobesili samih bcMi zastav. Morda jih niso imeli.
A zdaj o veselici sami nekolike: Smili se mi g. Vodopivee, vbogi revček, velikanski napor je prestal v tej vročini, da je nuucil pevce tri pesmice, ki so se že dvakrat, trikrat pele v Mirnu, nekatere celo pri zadnji veselici dne 15. maja L 1. Pevski zbor iz Rubij ni nastopil na odru. Kritiko o petju bi znal napisati samo kakšen A. K. Sploh bodi povedano, da mnogo udeležencev petja niti poslušalo tu. Deklamacija bi se lahko izpustila. S to točko ni bib nič. .Gorica" p»3e, da se je deklamirala pesem .Blagovestnikom",
kar ni res, Je narodnega duha ta pesem, kaj ne? in kaže poleg tega nekoliko temnih stranij klerikalcev. Ne sme na oder. Od točke »kolesarja* najprej ni bilo več reda. Nekateri so stopali na stolice, drugi na mize, od zadaj pa se je slišalo .dol* s stolic, Mnogo ljudij je Slo tudi ven. Čast rediteljem za tak red.
Oprostite l Pohvaliti Vas moram tu javno, da ste spravili ob 9. uri zvečer nekega klerikalnega razgrajača iz Kostanjevice ven, a ne soc, demokrata, kakor ste poročali. Napad na soc. dem. se je izvršil okoli 11. ure in ne ob 9. uri. Bil sem namreč pri obeh prizorih -avzoč. Vrglo se je dotič. soc. dem. na tla. Pač ne more biti brez ,ba-rufe" na farških veselicah.
Tudi plesalo se je pod murvami in na .šali" na nasprotni strani dvorišča. Poslušalci, ki »o slišali govor dr. Kreka, se bodo pač spominjali vodnjaka, je najbrž lastnina klerikalcev. Godba je bila slaba. Hajdrih bi se gotovo prebrnil v grobu, ko bi slišal .Adrijansko morje" tako igrati,
.CJorica" poroča tudi, da so se* nekateri, gotovo liberalci ali demokrati udeležili Viiselice. Jaz rečem, da jih je bila tretjina vseh navzočih, a ne le nekateri. Radovednost jih je ifnala na to klerikalno veselico, h ki-leiri se jo baje priglasilo Is druUev, a v velike razočaranj«; mnogih ni bilo teh društev nikjer videti. Zmeraj isti pesem, klerikalne vcie-lice ne vspevajo, Čeravno tako bobnajo in vabijc nanje. {Podrobnosti prihodnjič, če kdo proti kakšni točki ugovarja). Število akademiske mladine je znašalo številko 3.
Navzoč izmed  nekaterih o koli Cano v.
\kmto in nm novice.
OdllkoTauJe. - Mniški nadsiMtelj v kaznilnici v (iradilcu ob Soči g. *bsip M u -žina je dobil od N;eg- Vel.'canstva cesarja srebrni križec za zasluge a fcrono.
I'rMetek iiolskrva leL* 11» uMMJI^u t Kopru. — Vpisovanje za šoUao leto 1901/5. se bo vršilo Ane 13.—15. septembra t. 1. od 9.« 12. uri* predpirludne. Dne Iti. septembra se pricnu sprejemni in p^navljalui izpiti, na vadnici pa redni pouk. V teCa^h se letu prične 3 sv. maso šele po duvrSonib sprejemnih izpitih.
Na c. kr. pripravnici za ttredoj« Šole 11» Frosekn p^ene šolsko 5rU> dno IG. septembra 3 sv. uvšo. Sv. maša bode ob 8. uri zjutraj, za te .1 se bode vpisovalo, na kar sledi kodni poduk. l"conci se morajo javiti v spremstvu slariSev, oziroma namestnikov, prinesti morajo s seboj zadri;e Gotsko spričevalo, krstni list in spričevalo zdravih očij.
»Pevsko  In  glasbeno društvo" nastopi peto društveno   teto ter prične z rednimi vajami   za   molki  zbor  v petek iti. t. 1». ob 8. uri zvečer. Ta večer s** do» (Dalje t prlloct.)
zaprav pripada ličice Angelice. Na njem ni nič vsakdanjega. Deklicam iz plemenitaških hiš se tako vcepi skromnost, kakor se otrokom vcepijo osepnice — torej Je v nji tudi ta izraz, je nekaj nedolžnega, ali izpod te nedolžnosti zre vroč temperament. Kako združenje! Tako, kakor bi kdo dejal: nedolžni zlodej!
V ostalem dopuščam, da pri vsej svoji nedolžnosti more biti Angelica nekoliko koketna. Zapazil sem takoj, da se povsem dobro zaveda svojih mičnostij. Evo, ker ve, da ima lepe trepalnice, spušča jih vsaki hip na oči, to pa brez vsake potrebe. Navajena je tudi kaj mično dvigniti glavo ter zreti v govorečega. Iz po-četka razgovora je bila nekoliko umetna, toda črez trenutek sva občevala med seboj tako, kakor bi se od onih pioševskih časov nikdar ne bila ločila.
Teta je neprekosljiva v evoji raztežnosti, samo zarote sklepati ne bi hotel ž njo. Komaj sva se z An-gelico približala tem gospem, komaj sem vtegnil po zdraviti njeno mater ter spregovoriti ž njo nekoliko besed, kar se je teta, vide mojo živahnost, vsa razvnela, na to je skomignila z rameni ter obrnivši se k Angelikini materi, rekla glasno:    *
»Kako je lepa v teh vijolicah! Ha! morda je bila pametna misel to, da jo je na plesu zagledal prvo...«
Angelikina mati je postala zbegana, Angelica isto tako hi jaz sem razumel, Čemu ti gospi nista zahajali v tetino hišo. To je bil očividno domislek gospe P. Ona in teta sta morali to že davno snovati. Dopuščam, da Angelica za te spletke ni vedela, toda vsled dekličje bistrovidnosti v takih rečeh sije vsega lahko domislila.
Torej, hote napraviti konee splošni zadregi, se obrnem k njej in rečem:
»Opozarjam te že naprej, da slabo plešem, pa vsaj te mi tako vsaki hip odvzamejo, torej žrtvuj mi vsaj en valček.«
Angelica mi na to poda v odgovor svoj >karnet< ter reče odločno:
»Zapiši, kar hočeš.«
Priznavam, da ne ljubim vloge »manekina«, katerega gibljejo s tem, da ga vlačijo za motvoze; takisto tudi nočem, da bi me kdo kam potiskal; ker sem torej hotel takoj zavzeti neko delavno vlogo y politiki starejših gospa, vzamem »karnet« in napišem : »Ali si razumela, da me hočejo oženiti ?*
Ko je prečitala Angelica te besede, se jej je spremenil obraz; na to je nekoliko obledela. Nekaj Časa je molčala, kakor bi čakala, da se ji glas pro* vrže, ali kakor ne bi vedela, kaj ima pravzaprav odgovoriti. Končno je dvignila svoje zale tropa tnfce, pogledala mi naravnost v oči ter odvrnila :
»Da!«
Toda sedaj je začela povpraševati, ne sicer z besedami, marveč s pogledom. Povedal sem že, da sem napravil na njo kaj ugoden vtis, a pri tem, kakor hitro si je domislila načrta, so se morale njene misli obračati na-me. Zato sem sedaj tudi razločno čital v njenih očeh besede:
»Vem, da si mati in teta želita, <i.. bi se spoznala in se zbližala, torej... torej?«
Namesto odgovora objamem z roko njen život, privijem jo lahno k sebi ter se spustim a njo v pl Ob enem som se spomnil svojih »ur vaje.«
Tak nem odgovor je moral nekoliko zbegati deklico, kateri je Že poprej ugajalo to, kar sem bil napisal v »karnet*. Toda mislit sem si: Čemu bi *e nekoliko ne zbegal? V nikakem slučaju ne pojdem dalje, nego hočem; a kam pojde ona, to mi je prav malo mar. Angelica izvrstno pleše, prav tako, kakor mora ženska plesati Valček, to je strastno iu z vda-InoBtjo do svojega plesalca. Zapazil sem, da se vijolice
na njenem vratu i« pivu h gibljejo urnojo, n«>f-u bi ne to dalo opravičiti s sicer počasnim tempom. Uuzumel som, da so godi v rijej nekaj posebnega. Ljubljenj*' je sicer fizična pntveba, katero gospodične zares čiru najskrbnejSo kroto. zlasti ono, ki pripadajo k višjim vrstam. Zato tudi. kadar začuje deklica besede: 'tega že smeš ljubiti*, se večkrat pripeti, da so deklica kaj hitro okoristi z dovoljenjem.
Angelica so je očividno nadejala, da ker sem izrazil no, kar r-em napisal v »karnet«, da po valčku nastopi daljši razgovor o te tu predmetu. Toda jaz sem se umaknil nalašč na stran, hote jo pustiti v pričakovanju.
Hotel sem jo iud\ oglodati nekoliko iz daljave Istina, to j« moj tip. ŽenfcJce to vrste razvijajo na-mv tako moč kakor magnet. Oh. ko bi Stola že trideset let ter bi ne bila tista, t; katero me hočejo oženiti!
Varsavn. dno .'\ piv.-dK.M Ti gospi sta se preselili k nam. Včeraj sva bila z Angelico skupaj ves dan. On ima več stranic v duši, nogo jih navadno imajo gospodične njeno starosti. Več teh stranic zapiše šo le bodočnost, toda ondi je prostora za prav lepo reči. Ona čuti in razume vse, pri tem posluE.a in odpira široko svojo oči ter jih upira v govorečega. Ženska, ki zna poslušati, ima eno sredstvo več, da ž njim človeku ugaja, ker s tem vstreza samoljubju moža. Ne vem, ali se Angelica tega zaveda, ali pa je to uspeh ženskega nagona. Mogoče je tudi, da je že toliko slišala o meni od tete, da vsako mojo besedo smatra za merodajno. Pri tem pa ima tudi nekoliko koketerije. Danes, ko sem jo vprašal, Česa si najbolj želi v svojem življenju, je odgovorila: »videti Rim«, pri čemur je povesila evoje dolge trepalnice ter bila v tem hipu nepopisljivo lepa. Ona vidi to dobro.
Priloga „Softe" it. 13. i dne 10, septembra 1904.
ločita stalna dva večera za društveno I. 1904/5; tako prične tudi ženski zbor redne avoje vaje v torek 20. t. m, ob 6. uri zvečer — oboje v društvenih prostorih v hisi Marzinijevi, vhod ulica Seraeniška Štev. 5.
Vabijo se vsi gg. pevci in , ovke, da pristopijo polnošlevilno že pri prvi vaji, in da vsak pevec v svojem delokrogu pridobita ¦ novih močij ter jih pripelje k vaji. Vpisovanje novih izvršujočih članov se bode vršilo po vsakokratni vaji. Oglasi se pa lahko vsak novi član pri društvenem pevovodji ali odboru. Izvraujoči člani so prosti vstonnin&Jn, članarine.
Društvo priredi tudi *ekom nastopijo-, čegaleta dva velika koncerta po vzgledu ljubljanske »Glasbene Matice*. Letos bode prvi koncert tem važnejši, ker se bode vrli!, kakor upamo, v novih krasnih prostorih pri otvoritvi našega .Trgovskega doma*. .Pevska in gl asbena šola* za naraščaj prične s pondttjkom 19. t. ro. Učni načrt in urnik se objavit* pravočasno.
Vpisovanje v p e v s k o in g 1 a s-bcno Šolo se bode vršilo 15., Iti. m 17. t. t«, vsaki dan od 10—12. predpoludne in od 4—G. popoldne pri društvenem pevovodji g. Josipu Michiu.
Društvena šola ima dva oddelka, onega za glasovir vodi izprašani učitelj g. i mil Kome l, onega za gosti pa konservatorist in pevovodja g. Josip Michl. Oba oldeika bo-dvta razdeljena v dva tečaja. V prvi oddelek se sprejmejo novi učenci in oni, ki nis;> pokazali dosedaj povsem pnvoljuega vspeha, v drugi pa oni, ki so dobro napredovali ali pa novi, ki i?Stale,'o nekoliko znanja,
Ldos se odpre tudi poseben skupen tečaj za ves naraščaj, v katerem se bode poučevalo pelje in nekoliko glasbene teorije, tlčnina znaša za sedaj po 2 K na mesec; ob enem pa imajo starimi pristopiti kot člani » članarino 1 K na mesec.
Društveni o b č n i z h o r se bo.lf vršil v ticde;;« y. oktobra t. 3. ob 10% predp, v druUvenih prostorih, ll;iv-vni rul se objavi v kratkem s posebnim oglasni.
tfrof <*Oe"i*. — Dolgo časa se je ogibalo, kdaj pojdn, slednjič je vendar prišlo do resniee, da je Sel. Slovenci nimamo nikakega vzroka, žalovati za njim, kajti moj je bil n«mlki grof bnv, srca za trpeči slovenski nar".d, nersposuben za namestnika na tako težki po:ic»;i. kakor je trzaftka, na sploh človek starega kopiti. Radi tega pa tudi vlada po «a?:h deželah stari sistem z vso svojo brutalno krivico in z vsemi pogreski. Nobenega zanimanja za napredek, nobt-ue ini-cijative za pomirjenje narodnostih bojev, nikakega zudsfa za težko stcijalno vprašanje, marveč išče Se te komodnega življenja, da se prav tistemu, ki je na površju, v ostalem pa je ravnilo stare srednjeveško gesb : Divide et impera ! K.er v'a ia to, tam podpirajo tudi k>r.ka!c». In p* s, ko so bruhnili pri nas na
dan klerikalni življi, so našli najboljšo oporo pri namestniku Gožssu. Ta je bil njih zvest zaščitnik, ki jim je šel povsodi na roko. Od takrat klerikalci tudi niso imeli zanj več gra-jalne besede — dasi je bil svoj čas vBrdih dosti jasno povedal, da jednakoprav-nosti za Slovence  ne   bo nikoli.
Nič dobrega nimamo beležiti «a njim. Afr^Me*««« »j«n*d»jr4»ljšega&*$e verjamemo/ kajti predobro poznamo duha, ki preveva vso vlado v Avstriji!
Okr. sodulja v Krminu je poslala nekomu v Brda vabilo v zapor, pisano v laškem jeziku. Prizadeti je zavrnil list, ker ne ume laško in zahteva, da se mu piše po slovensko. Županstvo je vrnilo vabilo sodniji, aH ista ga je zopet vrnila, rekoč, da prizadeti ga mora sprejeti. Sodnik je baje rekel županu, da je sodnija v Krminu laški urad, da naj se vabilo kar pribije na vrata, potem pa Se pristavil, da novi občinski tajnik hujska ljudi. Tako pripovedujejo. Ako je res tako, tedaj je to nespodobno za višjega sodnijskega uradnika. Okr. sodnik ima izdati Slovencu slovensko vabilo; za laško vabilo ni prav nikakega vzroka, kajti če ga je orožnik ovadil po nemško, to pač ne more imeti za posledico laškega vabila! To je lepa jedtia-kopravnest! — Okr. sodnija v Krminu ni laški ura«, marveč je v njenem okraju dobra tretjina Slovencev, in s temi mora urado-vati slovenski. Namesto šikanirati ljudi z laškim vabilom ter iskati hujskačev — je bolj prav izdati slovensko vabilo, kakor pri-ličc, potem odpade lov na »hujskače"!
K o n č n o o m e n j a m o še, da bi stala ekspozitura kakega slovenskega odvetnika v Krminu prav d o b r o 1
Zahvalno ptsmo je poslal feldmaršal-lajtnant p!. Chavanne goriškemu županu, ker je bilo za časa manevrov vojaštvo dobro oskrbljeno s stanovanji in ker se je vse izvršilo v lepem redu; izrekel je priznanje magistratu in prebivalstvu.
Dogodki v Ulcmaiijtii. — Tržaški *kof Nugl je izda! nov pastirski list na Ric-manjce. O tem pitejo iz Hicmanj ,Ed.":
Tržaški škof dr. Nagi je zopet čutil potrebo, da izda .pastirski list*' na Ilic-manjce ; to je že četrti, odkar je ukaza! zapreti tukajšnji cerkvi. V tem .pastirskem listu* nas imenuje celo: ,V Gospodu ljubljene vernike !* Počeikom lanskega leta je pošilja! na nas cele čete orožnikov, par mesecev potem smo bili pred njegovimi oči .banditje*, v svojem .pastirskem listu" od dne ;). septembra 1903 nas je nazival že »vernike* in sedaj nas imenuje že v »Gospodu ljubljene vernike*. Zdi se, da so škof dr. Nagi pd.igoma popne do »serafinske* ljubezni nasproti nam. Vidi se pa, da je v tem pastirskem pismu tudi zapel labudovo pesem in se od nas za vedno poslovil.
V omenjenem pastirskem pismu 13, septembra 1003. povabil je škof Nagi k«ebi
tri riemanjske može z besedami: poživljam Vas po očetovsko, pridite s tistim zaupanjem in s tisto ljubeznijo k meni, kakoršno gojim jaz do Vas: izberite tri zastopnike, koji se bodo posvetovali z menoj o obnovljenju cerkvenega življenja..." In res so se našli trije možje, ki so šli dne 16. oktobra 1903. k škofu Naglu s svojim legalnim zastopnikom dr. Brnčičem, seveda le v inremrkafcih 43-družin. T^ra povodom so mu izročili pisane predloge, kako bi bilo urediti riemanjsko cerkveno vprašanje. Škof dr. Nagi je depu-taciji obljubil, da ji tekom 8 dni odgovori, se hoče It nadalje pogajati na temelju podanih predlogov ali ne. In ta »dobri oče*, ki hlini tako .očetovsko ljubezen« do nas, ni »svojim sinovom* do danes 7. septembra 1904. na omenjene predloge še besedice odgovoril; in vendar si je upal zapisati v zadnjem »pastirskem listu* od 4. t. m. besede: Nikar ne verujte, da se škof za Vas ne briga*. Še do danes čaka torej omenjena trojica, ki je šla zaupljivo k »dobremu očetu«, škofu Naglu, odgovora na svoje predloge !
Istočasno ponavljamo gospodu tržaškemu škofu vnovič: Da je v Ricmanjihpopolnoma nemogoč, da mu tukaj nihče ničesar več ne verjame, ne izvzemši njegovih zaupnikov in da nima tukaj nič več iskati.
Konečno zamoremo torej že od njega zahtevati, da nas vendar enkrat pusti na miru1 Ž njim se več ne pogajamo!"
»OštUi, krlstljftnl smo ml"! - L, Vuk nam je prinesel: SI. vredništvo lista »Soče* v Gorici. — Spodaj podpisani zahtevam v zmislu § 19. tiskovnega zakona na notico v listu »Soča* pod »Oštja, kristjani smo mi* priobčeno, sledeči popravek: Ni res, da sem podpisani v pondeljek po veselici Kat. del društva kričal: »Oštja, kristjani smo mi.
Miren 9./9. 04.             Leopold Vuk.
Opomba uredništva: Če bi ne bil Vuk član zloglasnega »Katoliškega društva* v Mirnu, se hi mu morda še kaj verjelo, ko bi popravljal, tako pa naj nam nikar ne zameri, če mu ne verjamemo nič: je pač predobro znano, kako klerikalci radi lažejo, sklicuje se na § 19, tiskovnega zakona. — Sicer pa prepuščamo besedo g. poročevalcu.
fiiEplsanl »ta naduclteljskt službi v Črnem vrhu pri Idriji in Hotedršici (Kranjsko); prošnjo je vlagati potom predstoječih okrajnih šolskih syetov na okrajni šolski svet v Logatcu do 13. septembra t. 1. Službi se popolniti s koncem febr, aH pa zaključkom Sol. leta. Z ozirom na silno pomanjkanje moških učnih močij na K .»jskem se bode oziralo tudi na prosilce iz utoriške.
Pomanjkanje moških učnih močij na Kranjskem je postalo že tako veliko, da se niti za nadučiteljska mesta česio ne oglasi nobeden prosilec. Nadučiteljska mesta se morajo sedaj oddajati provizoričnim učiteljem z zrelostnim spričev~'om. Da celo neki novinec je bil letos nameščen za šolskega voditelja na večrazrednico.
•Napad" pri Barki. — Saj smo vedeli, da ni voe skupaj nič, kar se je pisalo o "napadu« pri Barki v nekem tukajšnjem laškem listu, in kar smo tudi mi omenili zadnjič. Bila je le šala med domačini fanti, dva sta se sprijela, in jeden je bil po nesreči malce opraskan. Drugega ni bilo nič. Drugi večer so zopet skupaj peli. — Kako izvedo Lahi kaj takega, pa hitro pišejo o napadih, kakor da bi bilo kdo ve kako nevarno, stopiti iz mesta!
Tttdl t Št. Audrežugrmi že dlje časa po večkrat v cerkvi ter se vsiplje toča na liberalce in brezverske liste. Kaj so za to postavili novo cerkev v Št. Andrežu, da se bo uganjala v njej politika ter delala reklama za farovske lažnive liste ?lT»rav bi bilo, da štandrežki možje povedo g. nuncu, kaj se spodobi] v cerkvi in kaj ne. Ce bo v cerkvi politika, opravljanje in obrekovanje, pa ni treba hoditi vanjo !
Delavec ponesrečil. — Strašno smrt je storil Jakob Hrast, rojen leta 1879. na Kobariškem, pri delu na novi železnici v Sv. Luciji. Imel je opraviti z mino, '-ar se je unel dinamit poleg njega. Udarilo mu je vse v glavo ter mu jo razneslo. Smrt je nastopila takoj. Strašna smrt je vzbudila mnogo sočutja ne le med delavci, marveč med vsemi, ki so culi o njej.
Tatvina t cerkvi. — V noči od sobote na nedeljo so se dosedaj še neznani zli-kovci utihotapli v cerkev na Gradu pri Mirnu ter poskušali tam odpreti tri skrinjice za milodare. Odprli so le eno, v kateri so našli le malo drobiža.
Domborškega župana obira znani posvečeni dopisnik po zadnjem »Prim. listu", češ, kakšen je bil poprej in kakšen je sedaj. N6, kot kristijan je prav tisti sedaj, kakor poprej, da se pa v drugih rečeh ne da več komandirati iz farovža, to pa že ve, zakaj ne. 6, Brce je pač sprevidel, kam pelje fa-rovžka politika. Mož je zaupal črni suknji, sam poštenjak je zaupal besedi posvečenega človeka, ali ko se je varal, ko je uvidel, da ti ljudje nimajo nikakega dobrega namena ne z občino ne z ljudstvom, in ko se je končno prepričal, da hočejo imeti njega, župana, le za podplat — pač kot mož ni mogel storiti drugega, nego obrniti hrbet hinavcem. Odprle so se mu oči, in kot izkušen mož, ki ljubi svojo rodno občino, ne more stati več na strani izsesavalcev in lovcev po novcih ! Kaj tak mož, kakor je Brce, bo hodil k tistemu kaplančetu v farovž po svete?! Kje pa smo?! — Tako, kakor gosp. Brce, stori vsak poštenjak, ker kar je poštenega in dobrega, se ne more držati klerikalne stranke; te mora prej ali slej od nje odpasti! In tako se zgodi na celi črti tudi v Dornbergu!
Klerikalna blamaža t Miran. — Slovenec" reagira na to, da je imenoval »Slov. Nar." razvitje zastave v Mirnu —klerikalno blamažo, ter se sklicuje pri tem na »Sočo*, češ »Soča" sama priznava, da je bilo nad 1000 udeležencev. — Res, da je
da mi ugaja, U»r se čuti radi tega »rečno. Njena koko-terija je krasna, ker izvira iz oveseljenega srca, ki želi ugajati drugemu izbranemu srcu. Nimam nikakega dvoma več, da ta duša leti k meni, kakor nočni metulj k luči. Revna deklica, čuteča odločbo starejših, se hoče jako hitro okoristiti i. njo. To je mogočo opažati čimdalje boj j razločno od ure do ur«.
Jaz bi si imel staviti vprašanj**: ako se le nočeš ženiti, čemu torej dopriuaSaš vso, tla bi vzbudil v tuj deklici ljubezen 'i Toda n« ljubi se mi, dajati odgovor na to vprašanje. Tako se počutim dobro in som miren. AH pravzaprav: kaj neki delam takega? Ne prizadevam si, kazati se bolj bedastega, niti manj odkrito-" srčnega, niti antipatičnejega, nego sem     in to je vse !
Atigelica je dospela danes zarano na kavo v neki prostrani, mornarski jopici s trakovi, pod katero si je bilo lahko rtomiiditš njenih oddik ter pri mislih na nje izgubiti glavo. Oči je imela nekoliko zaspane in od nje se je sirila toplota. Nekaj basenskega je, kak vtis dela na-me.
Dne V,\. pru$inca.
Teta jo priredila zabavo za Angelico. Jaz pa hodim v posete. Obiskal sem Sniatinske ter posedel ondi dlje časa, ker se počutim pri njih dobro. Snia-tinska živita v neprestani neslogi med sobo], toda v povsem drugačni, nego žive navadni zakonski. Navadno je tako, kakor bi dva imela eden plašč ter bi se slednji pulil zanj, ona dva pa se pričkata vsled tega, ker hoče oddati on ves plašč njej, ona pa njemu. Zelo rad ju imam, kajti šele pri njima se prepriča-vam, da sreča more biti tudi dejanska, ne pa le opisana v knjigi. On je pri tem kaj bistroviden tn občutljiv človek, prav kakor Stradivarijavo gosli, ter se povsem zaveda svoje sreče. Želi si je in jo ima. To mu pa zavidam. Razgovor ž njim mi je bil vedno pri-
jeten. Postregla sta mi z izborno Črno kavo — brŽ-j kone samo književniki pijejo podobno —- ter me jela i/.prasevali, kako bo mi zdi v Varšavi v domovini po tolikem času odsotnosti? Zlasti me je izpraševala gospa Sniatinska, kajti njej je nekoliko znan tetin namen,i in ker je rojena v Volinju, namreč v onem kraju kakor Angelica, zato pozna Angelico dobro in bi kaj j rada utaknila svoj rožnat nosek v to zadevo.               j
OČividno je, da sem se ogibal osobnih zadev,] toda mnogo smo se razgovarjali o naši družbi sploh. Izpovedal sem, kaj si mislim o tej družbi; kerpa Sni-! atinski, navzlic temu, da večkrat sam ostro kritikuje svojo družbo, želi slifiati o njej le pohvalo, je postal! nenavadno dobre volje ter mi jel takoj pritrjevati.
»Prijetno mi je,* je rekel naposled, »čuti podobne reči i/, takih ust, kakor so tvoje, kajti, ako kdo, imel si pred vsem drugim ti priliko primerjava«*; drugič pa te poznam kot pesimista.*
»Ne vem, moj dragi,« mu odvrnem, »če morda tudi ta moja sodba ni pesimistična.«
s Ne razumem radi česa.«
»Ker vidiš, da je na vsako tako rafinovano kulturo mogoče napisati to, kar se piše na zabojčke s steklom ali porcelanom: >fragile!« Tebi, ki prihajaš duševno iz Aten, meni in deseterim drugim je dobro in prijetno živeti z ljudmi, ki imajo take popolne živce; toda ako hočeš na tem temelju dalje zidati, pa te svarim, da se ti tramovi poderd na glavo. Ali si morda misliš, da ti dični diletailtje življenja ne morejo podleči v boju za obstanek z ljudmi, ki imajo krepke živce, debele mišice in debelo kožo?t
Sniatinski, ki je kaj živahen človek, je vstal ter začel hoditi po sobi, in potem me je napadel z veliko unemo:
»To je ena stran, in sicer pozitivna, kakor sam
priznavaš; ne misli pa si, da pri nas bi ne bilo ničesar več. Ti prihajaš izza morja, pa govoriš, kakor bi bil tukaj prebil življenje.«                                                 #
»Jaz ne vem, kaj tiči v vas, toda znano mi je to, da nikjer na svetu ni takega nedostajanja ravnotežja v kulturi društvenih vrst kakor tukaj. Na eni strani razcvet, ali morda tudi ocvet olike, na drugi pa absolutno barvaretvo in nevednost.«
Jela sva se pričkati in zmračilo se je, predno sem odšel od njih. On mi je dejal, da ako bom pogosteje zahajal k njemu, pa se on zaveže pokazati mi srednje člene verige, ki niso ne prerafinirani, niti ne bolehajo na diletantizmu, niso temni kakor tobak v rogu, z eno besedo, hoče mi pokazati krepke ijudi, ki nekaj delajo ter vedo, kaj hočejo. Govorila sva drug bolj od drugega, in to še tembolj, ker sva po kavi spraznila nekoliko Čašic konjaka. Ko sem že odhajal, je kričal še na stopnjicah za menoj:
»Iz takih, kot si ti, ne bo nič, vendar iz tvojih otrok morejo postati ljudje; toda treba je, da ti, ali bolje, da vi vsi pridete poprej na boben,- kajti drugače se še vaši vnuki ne poprimejo nikakega dela!«
Mislim Bi* da sem splošno imel jaz prav. "Ta razgovor pa sem zapisal prav radi tega, ker od časa svojega prihoda mislim neprestano na to nedostajanje ravnotežja. Dokazano je namreč, da naše društvene vrste loči propast, vspričo katere je vsako sporazum-ljenje, vsako složno delovanje nemogoče. Sniatinski se mora sam strinjati s tem, da obstojimo iz Ijudij preveč omikanih in povsem neolikanih. Tako se vsaj' meni zdi! SevriŠki izdelki ter surova glina — ali ničesar v sredi. Eno >tres fragile«, drugo pa Ovidova »rudis indigestaque moles«. Očividno je, da se sevriški izdelki prej ali pozneje razbijejo; ali iz gline pa napravi bodočnost, kar ji bode ugajalo.  (Dalje pride.)
bilo toliko udeležencev, ali .Slovenec* je imel, če bi mu bilo kaj do resnice, povedati po .Soči" tudi to, da je prišla velika večina le iz radovednosti posluSat ljubljanska filozofa in da la velika večina ne pripada klerikalni stranki. — V ostalem pa smo v našem članku o klerikalnem fijašku v Mirnu povedali dovolj razločno, kaka blamaža je zadela klerikalce v Mirnu; in zdi se nam, da sta stala pod vtisom blamaže tudi oba ljub-Ijanska filozofa, kajti poročilo o tem .krasnem" shodu v »Slovencu* je bilo straSno kratko f1 — Kdor pozna Miren in okolico, ve, da je hitro lOOOljudij skupaj, če je kaj posebnega ! Mi vemo pa tudi, da klerikalci ne morejo prirediti ničesar, kar bi bi!o iepo, kar bi bilo impozantno.VY,Slovencu« pravijo, da so s tem prav zadovoljni — n6, mi smo tudi!
DrnStvo čevljarjev v Hira« priredi v nedeljo, dne IS. septembra, na dvorišču g. Beltrama delavsko slavnost z lepim vspo-redora.
Vstopnina k veselici 40 vin., s sedežem vred t K, k plesu vsak komad 20 vin, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Topnlčarjl so se vrnili v Gorico deloma v četrtek, deloma včeraj. Prišli so iz Celovca čez Predel. Ustavili so se v Bovcu in Tolminu. Častniki topničarski, ki so se vračali včeraj, so imeli na kapah ob strani pripete lepe planinke.
.Katoliška veselica t Mirnu*. — Prijeli smo: Slavno uredništvo ,Soče* v Gorici. Z ozirora na vest, priobčeno v .Soči", St. 70. z dne 31. avgusta 1.1. pod naslovom: .Katoliška veselica v Mirnu", v kateri se trdi, da sem podpisanec pridigal ob tej priliki, zahtevam z ozirom na § 19. tiskovnega zakona, da priobčite popravek, da ta trditev, ker se tiče moje osebe, ni resnična, kajti govoril sem izven cerkve o delavskem stanu. Ljubljana, 2. septembra 1904. Dr. Evgen Lauope.
Opomba uredništva: Vse drugo je pustil na stran, samo to se zdi dr. Lam-petu tako imenitno za popravljanje, da ni pridigal. Popravek tiče v koš, ali priobčuierao ga za to, da se vidi, da katoliški duhovnik dr. E. Lampe niti tega ne ve, da se more pridigati tudi izven cerkve I — Mi pravimo, da je vendarle pridigal, kakor smo rekli prvotno, kajti ves njegov .govor o delavskem stanu" ni bil drugega nego neslana pridiga. Je pač razlika med govorom in pridigo, ali istina je, da politikujoči duhovniki le pridigajo, tudi če niso v cerkvi. — Lampka je bržčas sram, ker je .katoliška misel* tako slavnostno pogorela v Mirna, pa se hoče izvleči h te mlake s tem, da hoče nafarbati svet, dani pridigal, ampak .govoril o delavskem stanu". Ali ne pomaga nič vse izvija-nje, kajti pridiga Lampetova je bila žalostna, kakor žalostna vsa .katoliška slavnost" v Mirnu. — Niti z mezincem nismo ganili proti njej, kaj še le bi bilo, če bi se bilo reagiralo primerno na to .katoliško" izzivanje v Mirnu potem bi bil Lampek tekel! Sicer pa mislimo, da ga ne bo več v Miren. Grozdje je prekislo!
Nekaj vprašanj so bili. stavili .katoliški* možje iz Mirna, češ, kedaj se je zgodilo to in to, kar se jim je očitalo v javnosti. Za danes on.enjamo le, da so sami pravili v krčmi Al. Mozetiča v Mirnu, kako 30 se v Kostanjevici za noge vlačili iz postelje ter kako so hlače narobe oblačili itd. Janez Vuk je povedal marsikaj, in on je menda dosti dobra priča. Včasih se izdajo nehote, potem pa tajijo, kar so sami raz-. nesli okoli. — .Oštija, kristijani smo mi«,— ki nikdar ne lažemo! Kaj ni tako, mirenski .katoličani !*
Vse za denar. — Ali ste culi zadnjič, da je hotel Mrcina iti k protestantom orgljat zadrag denar, za 6 K za vsakikral? K protestantom! Za navadnega človeka ni sicer nič čudnega, če hodi orgljat k protestantom, ali da je pripravljen za kaj takega Mrcina, katoliški mož, to pa je jako čudno. On uči druge, kako se morajo varovati zapeljivosti denarja, ali sam je toliko požrešen, da pri svoji lepi plači in pri kapitalijih še hoče hoditi .pomagat drugo ver cem«, kakor pravi župnik Kokošar. Mrcina, Marijin otrok, česti-lec kat. duhovščine, se da za svitle goldi-narčke spraviti, kamor kdo hoče, celo drugi y eri hoče pomagati! Ješ, ješ, ob vso vero je prišel! Kaj bo ž njim! — Je pač res, da za denar se pobrati klerikalec tudi s hudičem I Mrcina pa je že tako precej v zvezi ž njim.
KonStatnjemo, da Mrcina nadaljuje v .Gorici" v številki za številko grdenje oseb,
obrekovanje in laganje, in to na najgrši način. Kaj pravi k temu njegov ravnatelj in šolski svetnik^? Kaj pravi k temu dež. šolski nadzornik? če bi kak neklerikalen učitelj tako delal, sta gaze zdavnaj .disciplinirala", on pa sme slobodno uganjati najgršo osebno gonjo po javnosti. Lepa šolska oblast, ki ima tako dvojno mero! Kaj smemo še kaj zaupati učitelju Mrcini?! Nič!
* Šnops. —• Mrcina, apostol treznosti, ima dosti šnopsa. Včasih ga je polna .goriška okolica", včasih pa ga prinese na učiteljišče ter ga v konferenčni sobi deli po .štarjperlih* in ponuja na prodaj. Saj veste, g. Mrcina, kako je bilo zadnjič 1! Najbrže ga sedaj ob začetku leta zopet prinese na prodaj I Ali jnorda mami s šnopsom šolsko oblast, da mu dopušča uganjati vse tiste nečedne reči po .Gorici* ?!... Kadar ga je .goriška okolica* polna, potem pa čitamo v .Gorici", kako zmerjajo s pijanci ljudi, ki žive" trezno in redno življenje! — Ali za to je Mrcina v Gorici?!
U8Imo se od njih! — V četrtek je bila za .Lego* na Telovadnem trga zopet velelaška veselica, ki je vspeia sijajno. Lahi so za .Lego" neizmerno navdušeni, in če gre kaj za .Lego", vspe sijajno z velikimi dohodki, z velikim prebitkom l — .Lega" ima grde raznarodevalne namene, naša družba sv. Cir. in Met, pa plemenite. Učimo se požrtvovalnosti za našo prekoristno družbo od Lahov ter bodimo tako goreči za njo, kakor so Lahi za .Lego"!
Cujemo, da je bilo na velelaški veselici v četrtek tudi nekaj Slovenk in Slovencev. Ne rečemo danes drugega nego vprašamo jih, če jih ni prav nič sram?!
Gimnazijski dijak A!. Ferfolja v Doberdobu je šel z nabito puško iz hiše; hote! je čez zid, pri tem mu je spodrsnilo z jedno nogo, da je padel. Puška se je sprožila, in strel ga je zadel v levo roko. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico.
Stoletni starček je umrl te dni v Trbižu. Znan je bil pod imenom .oče Treu".
Odprti lekarni. — .Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner.
Podružnica slov. planinskega drnšva v Cerknem priredi dne 11. septembra 1904. v prostorih g. P. Jurmana planinsko veselico v korist zgradbe planinske koče na Poreznu. — Na vspbredu je nagovor, petje, klavir.-— Med posameznimi točkami udarja tamburaški zbor. Začetek ob 6. uri zvečer.
Veselica y Nabrežlnl. — Pevsko društvo .Nabrežina* priredi dne 18. t in. veselico. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Godba. 3. Nedved: .Prešernu", petje. 5. H. V. Vogrič: .Lahko noč* osmerospev. 6. Godba. 7. Dr. G. Ipavec: .Savska* petje. S. Godba. 9. .Razlresenca* burka v enem dejanju. 10. Godba. Prosta zabava s plesom.
•Bralno društvo« na (itradlšcu vabi na veselico s plesom, katero priredi dne 11. septembra 1904. v prostorih Alojzija Kerše-vana. Na vsporedu je govor, godba, igra, petje. Po dokončanem vsporedu sledi društven ples. Začetek veselice ob 37* uri. K obilni udeležbi uljudno vabi                            odbor.
Noto vino se bo smelo začeti točiti letos z dnevom 20. oktobra. Poprej pa se bo dovoljevalo točenje le, če se bo konštatiralo na licu mesta, da je vino godno za točenje.
Gobe. — Včeraj so pripeljali na trg v Gorico gob za 4200 kilogramov. 12 kilogramov je bilo neužitnih, zato so jih tržni organi odstranili.
.Dekliški dom*. — Gospa, ki ima vse potrebne sposobnosti, namerava otvoriti v Gorici .Dekliški dom*, kjer bi se vzgajale deklice nravstveno-versko ter poučevale po šolskih urah v vseh različnih vrstah ženskih del ter v gospodinjstvu. Klavir in citre na razpolago. Poduk na klavirju, citrah, v angleščini, francoščini, italijanščini proti posebnemu honorarju. Plačilo mesečno za hrano in perilo od 40 K naprej.
Ponudbe je nasloviti na gospo D r a-šler Marija, rojena pl. Gariboldi, Gorica, Via Orzoni 40.
Napačno prebadanje Je rzrok mnogih, bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat 1     1
Zgubljena pslea. — Od Vipolž do Smartnega v Brdih se je zgubila te dni psica-ptičarica, beia, s črnimi lisami in z mestno ovratnico. Kdor jo najde, naj se zglasi pri g. vitezu Tosi-ju v Sovodnjah, kjer dobi 10 kron nagrade.
HennebergovB svila i?rnt*"r«ln,b"r-
vana od 60. kr. do gld. 11-35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna »vile Henneberg r Curlhn.   (1)
Razgled po sveta.
Novi brambnt zakon In novi topovi. — Vojni minister vjtez Pitreich je bil v Išiu, da je poročal cesarju o izgotovljenem novem brambnem zakonu, o katerem je bilo zadnji čaš toliko pogajanj med obestranskima vladama. Novi zakonski načrt, ki temelji na dveletni vojaški službi, se predloži parlamentoma takoj po njih sestanku. — Zadnje dni so se vršili poskusi z novimi topovi. O vspe-hih vojna uprava ne da jasnih poročil. Poroča se, da se je tehničnemu vojaškemu odboru že izročila izvršitev tega vprašanja. Stari topovi pridejo v trdnjave.
Afera dalmatinskega namestnika. — Dalmatinski namestnik nemški baron Handel je hudo razžalil Dalmatince, rekoč, da ne da nič za častno besedo Dalmatinca, da Dal-matinec nima častne besede. Tako je rekel proti nekaterim hrvatskim vladnim-uradnikom, ko jih je vpraševal, če so v kaki zvezi s pisanjem po listih proti njemu, ter so mu rekli, da mu dajo svojo častno besedo, da ne. Sicer se je uradno dementiralo, da tega ni rekel baron Handel, ali uradniki so potrdili tudi pismeno, da je res tako neču veno razžalil Dalmatince. Cela Dalmacija je ogorčena, sklepajo se protesti, in zahteva se, da naj Handel odstopi. — Handel je šel radi te zadeve na Dunaj.
In tega človeka se imenuje celo med kandidati za namestništvo v Trstu!
Kako skrbi ogrska država za kmetijstvo. — Neposredno pred prepovedjo o izvozu klaje, pa tudi po prepovedi, je nakupila ogrska vlada v Avstriji velike množino sena, najmanj 1500 vagonov. Plačevala se je krma na vsaki postaji po 8 do 9 K za mc-terski stot. Poslati se je moralo seno vsekdar na kakega upravnega organa, ki so potem razdelili med posamezne potrebne kmetovalce. In sicer dobivajo kmetje seno na up, t. j. kot brezobreitno posojilo, ki ga je plačati v 5 do 10 letih. Ali stori avstrijska vlada kaj podobnega za bedno kmetijstvo ?j
Kralj Viktor Emannel dobiva civilno listo 14 milijonov lir. Sedaj se določi nova. Kralj Viktor Emanuel ima srce za narod in deželo ter je sam določil, da zniža civilno listo za 3 milijone tir, tako da bo dobival v bodoče le 11 milijonov lir. Vrhutega odstopi v državno korist celo vrsto svojih graSein, palač in vil, ki se mu zde odveč ter provz-rota njih uprava le velike stroške.
Grof Lev Tolstoj je obhajal včeraj 9. t. m. na Jasni Poljani svoj 76. rojstni dan,
Tolstoj ruskemu naroda. — List .Dai!y News" v Londonu priobcuje Tolstojev predgovor k Certkovemu essavu o .revoluciji ali krščanski demokraciji*. Tolstojev Članek pojasnjuje brezuspešnost nasilne revolucije, ki samo uničuje sposobne može ter pomno-žuje brutalnost uradnikov. Plehvejtt ho sledil najbrže še slabši in vlada bo še krutejša po tem umoru. Ako bi se ljudstvo branilo, plakati davke ter služiti v vojski, to bi bilo mnogo uspešneje od sile. Ako bi se porabila eneržija, ki bi šla za uresničenje nedosežnih ciljev, za duševno, notranje delo, bi se dalo lahko doseči vse to, po čemur revolucija brezuspešno stremi.
Kitajski modrijan. — Ruski vojni poročevalec Nemirovič Dančcnko je imel nedavno razgovor s kitajskim modrijanom Otso. Otsa je rekel: Vse preide, kakor oblak na poletnem nebu, Kitajska pa ostane. In še tisoče let bo Kitajska stala, Vam nerazumljiva in tuja, kakor ste Vi Kitajski nerazumljivi in tuji. Naša moč je v potrpežljivosti. Vsa Vaša razburjenja so nam nerazumljiva. Smrl spremlja vsakogar, in le eden je pravi pol na svetu — to je pot, ki vodi do groba. Grob na nami, grob pred nami in vmes kratko življenje — ali se izplača zaradi tega se tako zelo razburjati in mučiti. Ako neseni svoj stol na vrt ter gledam skozi rože zaiti solnce v morje, potem si ne želim ničesar več. In če bi bit tudi kitajski cesar, mi ne more biti prizanešena noč, ki sledi solnč-nemu zatonu.
Vojna med Rusi in Japonci.
Poročilo generala Kuropatkin*.
Brzojavka generala Kuropatkina n« carja Nikolaja z dne 5, t. m.: Naša armada se je umaknila proti severu ter se je na ta način izognila nevarnemu položaju, v katerem se je nahajala, ker jej je sovražnik pretil na sla-botneji strani, kakor tudi na levem krilu. Pri zadnjih četah, posebno pa na levem krilu je streljanje topov trajalo ves dan, vendar je imelo le mab vspeha. Naše izgube v današnjem dnevu znašajo okoli 100 mož. Krlžarkl ^.trograd* In .Smolensk* se vrneta v Evropa.
Angleška križarka »Forte* je oddala ruskima križarkama .Petrograd* in .Smolensk", ki nista bila niti 3 milje oddaljena od Zan-zinbara, povelja carja Nikolaja. Križarki sta takoj odpluli ter izjavili, da se nemudoma povrnete v Evropo.
Reka Taitsi.
Reka Taitsi, o kateri se je v zadnjih dneh mnogo pisalo in ob kateri leži mesto Ljaojang, je po velikosti in važnosti druga stranska reka veletoka Liao. Taitsi izvira na zapadnem obronku gorskega hrbta SamuSan, 60 kilometrov južno od mesta Siutsintin ter
se izteka v reko Liao blizu vasi Santaahe. Reka je dolga 350 kilometrov, Gorenji tok do mesta Liaojang meri 200 kilometrov. Za časa deževja reka silno naraste ter prestopa svoje bregove.
Poziv na kapitulacijo. List .Oat-Asien", ki ga izdaja v Bero-linu Japonec Kisak Tamai, priobcuje v svoji zadnji številki besedilo poziva na kapitulacijo, ki sta ga poslala general Nogi in admiral Togo ruski porlartarski posadki. Poziv se glasi: Vojna, katere se udeležujete, je nepravična in pregrešna, in država, za katero se borite, je nasilna in nečloveška.. Ruska vlada smatra za svojo glavno nalogo, da si neprestano prilaščuje tuje dežele in uničuje, tuje države. V dosego svojih cilje? se poslužuje vseh mogočih prevar in spletk. Barbarstvo, nasilje in prelivanje krvi so njena glavna sredstva. Odkar se je osnovala država, je ruska vlada vedno stremila za tem, Ja bt brez povoda podjarmila sosedne dežele in je vsled svoje nasilnosti pregnala mnogo vladarjev in jih oropala njihovih dežela, RuBko nasilatvo je uničilo Poljsko in mnogo držav srednje Azije in še sedaj se truJi ruska viada, da bi spravila v svojo malho Perzijo, Turčijo, kitajske pokrajine in razne druge deželi;, Z narodi podjarmljenih dežela ravna nečloveško in jih ponajvefi oropa vae svobode. Tako postopanje ruskemu narodu nič ne koristi, marveč ga stane dosti krvi in/ni donaša vedno večjih davkov. V najnovejšem času je Rusija stegnila svoje pohlepne roke po Mandžuriji in Koreji. S tem je prelomil* mir in ni? smo bili primorani v svrho samoobrambe zgrabili za orožje. Po kratkih me-serih je postalo rusko vzhodnoazijsko bro-dovje popolnoma brezmočno in rinka armada je doživela težak pora;, ob reki Jalu. Nali hrabri vojaki so se trdno odločili m žrtvovati za domovino in popolnoma izključeno je, da bi jih mogli premagati lina, O predragi ruski vojaki, vaša bodočnost bode nesrečna; vi ste se ločili od svojih rolbin pot pritiskom ruske vlade in ste prelili mnogo dragocene krvi. To uvidite vsekakor tudi sami. Vasi tovariši, ki so to uvideli, so položili orožje in žive sedaj kot ujftniki na J4* ponskem, kjer so vesele življenja. Mi ravnamo z vsakomur, ki nam ne nasprotuje t orožjem, človeško, kakor s prijateljem. N.ka-kega dvoma ni, da vojna konča z niSo zmago. Boli ms, da se toliko hrabrih vojakov žrtvuje za nečloveško in nasilno vlado, n<> da bi vedeli zakaj. Prevdarite turej vse dobro, kar smo vam povedih, odložite orožje in udrt.lc se nam !•
Taksen naravnost nesramen iti skrajna žaljiv poziv na kapitulacijo *t se drgnili Jt-ponci poslati hrabri porUrtu4ki po-udki! «-Umeven je pač odgovor: ne!
10.000 japonskih vojakov bolnih. Kakor   je  poročil   «l).Jt!r Tvk^rap* k t';»fu, loži v Daljnem 10.000 Japoac,*v,buinih •na bolezni »bcri-bcriV — Ta bolezen konča z naglo smrtjo.
Holeaen .Berl-berl". Ta bolezen, katero imenujejo Japonci Kufc-k<\ je neka čudna tropična bolezen. Pokaže se velika utrujenost, človek ohromi od nog navzgor, ne čuti nič, težko diha. voda pa so nabere v raznih delih telrsi. Ta bc-lezeti so nahaja na Japonskem, v Avstraliji. Indiji, na otoku Ovlonu, na obrežju Malabre, tudi v Braziliji. Smrt nastopi pogostoma žs po 6 urah.
Koliko stane vojna? Ruski finančni minister Kukotzrk je povedal, kakor pomčajo nemški listi, da je finančno ministerstvn izdalo od začetka vojne do 15. avgusta t'i-2 milijonov rubljev l»*r da se sodi, da bo znašla do l. jan. 19*15. 3* izdana svola okoli M) milijonov. Skupno ne utegne torej izdati prvo Ud o vojne od 550 do G00 milijonov rubljev. Kasno. Prebivalstvo v Tokiju 3? vedno proslavlja .zmago' v Liaojang«. Japonski cesar je čestital armadi na sijajni zmagi, ki so ;e izvoljevala navzlic groznim težavam. Ker ;> konec vojne Se daleč, naj prenašajo četo tudi v bodoče vse težave. — Husi deUjo utrdbe pri Tienlingu, kakor je krenil K'iropV.ki:i, in sicer dela na tisoče Kitajcev. — General Kuropatkin je dospel 7. t. m. v Mtikden. Storilo makih («t v Mandžuriji, •Beuterjev biro* je prejVl iz Petrograd* sledečo vest: Veliko Število novincev jo bilo nemudoma poklicanih. Od pričetka vojne je prišlo v .V-andžUi'ijo, ne glede na četo, ki stražijo sibirsko železuico, 350 000 mož, izmed katerih pa ni^o še vsi prišli do bo iSča. Pred koncem oktobra bodo klicani L, 8. in Vd. voj. Kuropatkin dobi do konca septembra 1108 topov.
Novi poveljnik portartarakega brodovja. Kapitan Viren, poveljnik ladije »Bajan*. ja imenovan mesto kontreadrairala kneza Uhtoraskeg» poveljnikom porhrlurskegg, brodovja.
Zadnje vesti. Govori se danes o veliki bitki južno od Mukdena, pravijo celo, da Rusi izpraznjujejo Mukden, in za poboljšek so si izmisliti prijatelji Japoncev še to, da so zajeli Kuropatkina. Potem so šli še do superlativa, da je Kuropatkin ranjen, kar pa se iz Petrograda dementuje kot brezvestna laž. — Porf Artur stoji trdno. Baje ga hočejo napasti Japonci zopet po dveh tednih.
Zahuala.
Za duševno podporo in tolažbo, katero smo dobivali v času dolge in mučne bolezni, dnevih smrti in ob pogrebu nepozabne soproge, ozir. hfiere in matere, veže me dolžnost izreči tem potom najioplejo zahvalo v svojem imenu in imenu svojih; prečast. duhovščini za duševno tolažbo pokojnlcl v Gasir 4mtoMMr ©fc. siarliiL.uri ia za spremsstvo pri pogrebu, voditelju šole g. F. Bogataju in g. soprogi A. Bogataj za vse, kar sta naredila in priredila v resnici prijateljsko in kolegijalno za pokojnico, tuk. zdravnik'u g. dr. Franeku, sosedam, katere so ji stale ob strani v pomoč podnevi in ponoči, od začetka bolezni do groba, vsem »prijateljicam^ »kobar&kira gospem« in »učiteljstvu- za krasne vence, spremstvo in petje. g. Laaiču t', kr. okr. šol. nadzorniku, vsemu uradništvu, fin. straži in vsem drugim za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
Bog povrni!
V Kobaridu. dn«> »i •utpUMiitir.i liti) t.
fl. ITIiklauič,
bciMj
Prazni sodi od 70G litrov
so na prodaj na Sempotorski  vvsti siv. 9.
Anton Krusic   Anton Potatzky v Gorici.
krojaiki monter is trgovec tae Gtestppe Vtrds $X 33
vsabvrshe obleke = ¦ ¦ ¦» zi mk sta«,
xa  civilne,  vojaftk« In  dri »v, uradnik*.
u *«M«** i* sinil* <:>*
Ima zalogo   gotovih   oblek in
površnih  sukenj za vsak stan* -
Cene zmerne.
Na stanovanje in hrano
učenci iz nižjih razredov
:-:::;--:::     ali kandidatlllJ6. :
A, vd. Berfni     Gorica
ŠUlfkl ulici it 12
Tdib zaloga oljlieia olja
prY« vrst«
#i^ tiri i: fst«, N«^ MUi% tet m ln»
^ tr. ;>;    r »  "r ".  - ¦••: .';-:  I _.—~     Nit* d*N»i<-* <»<m«* u«:<MR<»r    ~—-
Pr*« ttMfci m ft t «»**«. I***|t »tt n «*** C#ti# sm«rne.
!*S0VS*A  *A UMMNO IX UfcilitO
¦**.•  i*f*i*t;f i'r«M:ifc»g» C« drobca t> »f« «** HM'.«, fr»> t« «tU|
i'*v«I;Ki:$iIS'K
21 pisariicr, tedilse in popotnike.
N-
'*-'¦«¦ *:*¦;".!*«» *:.! -l.!\ ;Uffi»    trojo
rs krcjal* in čevljarje,          j
Ntrttttjfrr.       K >rr»t <phcI.      Mata«*   j
Lttjlltfr.                          j
I;sna obuvala ia vse letne čase.   j
Semesi za jtltnjarc, trave is detelje,   j
*.»;r   >   . ,lrly:-j   :••&:, ^a   ra   kra:sisrj.\    I
Božjasf.
JtJ r :-*. nt t- S,*«'. *:* ,J : » .' scn^ia. I- \'XT..h ?.*. s*7,m« is. 5 •. a s »h  l*'lrx2. i-   ^ r. * «* ***"- a,   a
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
i/ lu*aM*tv*-Lr;» {».-a /, z»'jfznimi »!.r«.n. -1 2. 7. 'jo. :iu ,1«. 70 h"kt"!itr«»\.   »i-7  »in   <l«'i»*'hiM!
\    lfL\i.    V    |t>*{twhui?IU    iltiiit-f*!ll
.»tati \ *<* tiu |>r«»«Ltj. kakor tiuii kadi rn/ii<Niiili v .-likati. .NafaitriK-jV >»' i/*«* |»ri IT<»J». L. Sfertltl, na rYam*«.lMMjmvi
¦••¦¦¦••••¦¦¦••¦•¦•••••¦¦»••¦t
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Kitici Cmi Fn»c 6in it. t
filijalka V  isti  ulici št 20,   i
8prejoma naročila vsakovrstnega |
peciva,  tudi  najfinojofia,  za nove j
maSc   in   godove,   kolače   xa   bir- •
mance,  porok«   itd.   Vsa  naročihi S
S izvrfiuje točno in natančno po želji j
i naročnikov.                                           •
i    Ima tudi na prodaj različno moke, Z
f fino  pecivo,  fina   vina in   likerje f
t po zmernih cenah.                              j
f Za  t«llko   uuč   pri poro?*   ^orlAk«« S
•                plnce, potice itd.                   "
wimmiiinnncMiiMnm»
kleparska delavnica
:—-¦:.- ? Gorici -:-z::=..
Karol Čufcr
ulica Sv. Antona št i.
S>   uH.l„   j,j;|*-,r*.*» J.?av. iViJ^iv« v i„<'Hu in r»a d»-trit  i* I*:|p1 ivanji-  v**h  Ms-•artkiii Mtikttv. kakor eetrij  n v»m   Hetae ?a pMlopjt, kuhinj*kf | pr*er»vi»    iW     Provzame   »udi vsak->   popravo   [/>*   tu<r>rnih c?nah.   Zagotavlja   t'«on<>  posli tiho in jK«fit<-no delo. Izdtiajf ta<ti zltite niiplve sa trgotlnr.
100 kvinialov grozdja
fine vrste kakor:
refošk, muškat in drugo
je na prodaj.
Oglasiti se je pri županstva v Biljafc—
Karol praščil^,
pekovski mojster in  sladčidar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
..... .   PriporoCa  se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna naroČila  ter  obljublja solidn.
postrežbo po.jako zmernih cenah.
4           Piva  koiircsijontiaiift  riithtvuira z »no-
4   t orni m obratom ?m lin i mehaniko, liziko, ma-
^   '= !:..!• kis. n|i:<L<i, !ino hruSMij« in polirniijo itd.
4   V; il.;iv;i •*;<,!n\(!iii.v,   lirzojavov,   IiiSniU   tok"
*   f. ¦!•...». |.i.na m t ude.
4        Puprattt ho Izvi-fiujcjo hitro I« pO oont.
IMnFotott&ilplI
L             Gorica, za vojašnico.
j  Precuijski itlavnica prtdmetav za Merjenje.
4                    Bogata zaloga
4   ia/iiUi |»rotIr«n'tov za razsvetljavo za plluovo j
in elrktrlruo I ur.
V • it!;i ?ni iliii ki <<l''klrii*iio, {ilinoi-o vodno j in j-:iri:>. vj.-i !j:ivo. Pumpf, ii'ic7.no iii kovinske »•--.i     /.i'»y:»   !!ii»var!<k«*iM   iirodja.   kuliiiijskih imf.'-.. JiMvkili bsiicv, hk:u-ij itd. IU»j>-AUJatov na dvtrlo  bc   IzvrSI hitro In !•¦> c^nl. •                                J
Posle} je izšlo o zalogi_____J
„Goriške liskarne fl. fiabršček" !
o Soricl ? knjig „0enca slouansklh pouestij"
B B
I.  knjfoa: |. Figura. — 2, Is križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepčovodja. - 4. Slika iz gladnih let. ~ 5. SlovaSke sličice. — 6. Ada. 7. OčenaS. — 8. Sovražnik. — Cena........ K P—
II.  knjiga: l. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatijn, vojaSka nevesta. — 7. Žywlla ali mo5 domovinske ljubezni. ~- 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. - Cena .... K P-
III.  InjiBa: 1. »Prokleti ste...U - 2. »Kadar
pridem z vojne!«— 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke*. Cena.............K P20
IV.  knjiga: i. Rusinja. - 2. Prvo rože. -
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. —6 Jetnikov! otroci. Cena.............K P20
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. —• 4. Glasovi iz groba. — B. Noč v gozdu. C. Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva mizarja, — Cena.....K 1*20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. -2. Ta tretja.
— 3. Poroka po pomoti. — Cona K 1*20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. - 2. Dež. - 3. Svetla prikazen. — 4, Pripovedka o oSabnem Ageju. — 5. Star! oče Zabar. — 6. Go-rolomov. — 7. Straina osvota. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K P20
»Vcnoc slov. povostij« prinaša provodo iz ruScino, poljSdmo, SoSemo, slovaSSino in srbohrvaščino. — Izhaja v ncdoloConili rokih.
Kdor nnrožl po pošli, naj prldtne 10 uln. za poStnlno.
*w   Pošilja se ledino po povzetju al! naprej poslanim zneskom.   -wq|
na zahltoanje pošiljamo cenik naše knjlžeone zaloge.
Vabilo
3 na izredni občni zbor h h
Mizarske zadruge" v Gorici
fl
kateri bode v nedeljo dno 18. septembra 1904 ob 8. url dopoludna -.«
v prostorih zadružnega skladišča v Solkanu
DNEVNI RED:
L Č?tanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.  Poročilo nacelstva.
3.  Poročilo nadzorstva.
4.  Razdelitev zgube in dobička. E. Vstanovitev uradniških služeb. 0. Volitev 1 nadzornika.
7. Predlogi in vprašanja zadružnikov.
V Solkanu, dne 9. septembra 1904,
Nadzorstvo.
Jakob Suligoj
ur-ar                fiL&             v Gorici
c. k r. železnic    *1m   Gosposka ulica 25.
priporoča
šivalne stroje najnovejših sistemov
minskem pri J, Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. Cene so tomniike.
nadalje priporoča
raznovrstne ure,
kakor najfin^je Rvican*e in parifike uro, najbolj natanjčno in trpoZno. Cene od 4 krone naprej
n ' i NaHianiaia. da dajem ceneje in boljše are nego vse UpOmin! krakovske in drage židovske firme, ker kupujem are v veliki množini «er garantiram vsak komad. Le ogledati si treba mojo bogato zalogo.
Gorica  -5**-   Gorica
I    Klimatično zdravišča.
Hotel Sudbahnl
J na Telovadnem trgu, poleg ljud-! I skega vrta. — Hotel prvega reda. j j — V hotelu in dependanci nad j I 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. ~ Elek-I trifini avtomobilomnibus k vsem j brzovlakom in po potrebi. — J Velik pyrk pretežno z eksotiSkim j rastlinstvom. — Mirna, krasna •I lega, nič prahu, kakor nalašč j ssa one, ki hočejo prijetno in h mirno preživeti nekaj časa v i Gorici. — Izborna kuhinja in h klet. — V hotelu je obsežna M                  kniižnica.
^ntori 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih betih in ernih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslro-ogerske monarhije v sodih od 56 I naprej. Na sahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena zmerna. Postrežba poštena In točna
Zaloga piva
„ Delniške družbe združenih pivo-varen Zaleo-laški Jrg in ptzenjsfcega piva .prazdroj* iz sloveče fie§ke »meščanske pivovarne".
Zaloga ledu.  karerega se oddaja le na debele oči 100 kg naprej.
Pfaff-ovi šivalni stroji
St-P** «0 najboljl.   "IsH
To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in že ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po nali več kot 20-lctni poakužnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfalfovl šivalni stroji najbolj trpežui, ter se uverili da se ue dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm.
Ifaflovi šivalni stroji LSu2.po l0"le!ai dobi ae ve,Inc Ffaffovi iivalni stroji X^2Sr za dM rab0 in
HfaffflV! iivallli ifmfi so Posebao pripravni za umetno vezenje riBiiuti  oifuuu •nuji   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
ffaBovi šivalni stroji KSTzfio^r11 vsako tovarao-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfalfove šivalno stroje.
laloga Ifaffovih šivalnih in drugih strojev y CofIgI via lunisipio štev. l
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalnima Šivalnih strojov, dvokole* Sumk* ulies 11
•    •   Ohranitev zdravega želodca   #    <§
y,0: |-u< t..i. . ..s...- j.i,-j. '.i/, - lSi U\i>„ .-h...... -.   .i i..:-/1.- -i.-I-'.w.   m i.zj.:.h zjm:.-  ponlfdlVf
iii*/mt>rii(i-li, jm^rcAk«' \ »Hrti, pn-hUjenj« in imill<>?in. zaprtost, kitkor /s?skm, >«U{ictiJAi)Jc lir«Milillim kislino in lnj;a krfnito In.l./ni je sdravnika Mota balzam 2» iolodae I/ ckiunc K. Krajjner - 1'r.ijrl.
Svarilo   v.-.i..:,..,..,...,:..,..,,..........!.,..„,..«,»*¦.•,«.,,..,-..,   '
<i! i-.». i n •:-      : !¦ U.iin.-.   B.    Fragnei*,    <• kr.  duirnl   založnik                '^Z*1'   ,1
ril1 .'"!-li':,iJ- ':!'i:-"    ':¦¦¦«.«'/'_  **•<¦    '••  •¦ ,:V: ,r!s''""' "! '' ,    •'¦':
»j K-. k : .«• I...J.::. .-..ki. .-.i . f. ,iik-.'n. , . | -v -.^ \. •,.;.:¦¦..." .- Z«l«^'u v mHi lt>k:trituli A»••tni-Ojfcr-k«',
V <»orIi-l t lokanmht CrMuf»JottJ, l.||iit>ii-li, l*ontoiil in (.ironn.H.                           I
Mizarska zadruga
v Gorici — Solkanu
"T    vpisana zadruga z omejenim jamstvom     izrr:
Ekspurt
tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh siogov
------       ...... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dola. -------rrr-~~
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecrala 1. Zastop v Spljetu tor Orijentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Prej«
Kavno istu vožnja in postrežba kakor  prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 60
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsjrlvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Montana,  Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana. Dunajska cesta 31.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisnim zadruga z '»tnejeiilin Jamstvom.
Nacelstvo "m nmdtortivo jo uklonilo v skupni »oji dno >. nov, 11102. tako:
Hranilna vloga ho obrestujejo   po 4'-t%.   Klalne vlogo t.d 10,(KHi  kron   daljo   t   odpovedjo l  lota p > dogovoru. Kontni davek plačajo po«, nama. Posojila:   nn vknjižbe   po -*>',%,   na varščino ali   zrthtavo f>%, na menice i)%. (»lavni deleži koncem leta 5',%
Stanj-i   »1.   tleč.    1'KKI. (v kronah): Članov  17,7  •/.   nol-.tii K l:'3.t'-M.        Hranilne  vlo^e  l,.!»i..V.':$ M.      Poho j ila i.-!7l.fi."j0 M V r o d n o « t h i S l »i.?. 1 i'2'.Kt (v resnici »o vredno več).      K e *» e r v n i zalo«* 70.1:15 s.',.
Hranilne vlORe ^ sprolomnfo od vsakogar. Ti'I.T«.u ;t   71).
Christofle & CJ°
c  in kr. dvorni založniki Heinrichhof Dunaj i. Opern Kingf 5.
Težko po .reornjeno namizno orodje in posod je vseh vrst*
i žlice, vilice, noži itd.} Pripoznani naj*boljsi izdelki izredne trpežnosli.
Najvefija izbera najlepših modelov.
HMr- Ilustrovan cenik  na zahtevnnje.   "»g
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svt»je izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamka in ime ChHstoile.
= Zatiteuajte pri nakupu =
Schicht-ovo sledilno milo
^^^^^^"^^^^^"                   2 znamko   ?,JELEN^.  <-*9gi
Ono je H9    zajamčeno čisto ^| In brez vstuke škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad Ime „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN".
Gaorg Schlcht Ausslg a. E. —  Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju 1                   DoblD^l   SP  DODSOd '
= Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. =
Franc Palik
v Gorici, Nunska ulica 17
izdeluje po najnovejšem sistemu
stiskalne stroje za grozdje in sadje,
vijaki so iz najboljioga jekla, podnožja ali
stojala i« vlitega železa.
Jamči najboljšo in točno postrežbo
SW Lastni izdelki. "VB
Elsport
Seflajgll60
zelo znižane vozne cene v
Ameriko