VESTMK
Poštni urad 9020 Ceiovec = E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt =
=	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov
=	P. b. b.
ri])llimii:H)ll!Hti!ni)!l!!i!i<Himni!ili))!!H!)Hli))!!H)IIIHHmttHr;
LETNtK XXX).
CELOVEC, PETEK, 18. JUNIJ 1976
ŠTEV.25(1766)
CD
V te// Jae/; w/aeva tr/Je^et /et oJ t/stega Jae, ;e /J. ;M/;a /9^^ /zHa ^rva ReMM ,,^/oveas^ega ve^trz/M". /zy/a ;e na Daaa;a,
^a;t/ M^or pre; že uečMat v zgoJov/a/ ^oro^//) .S/ouencec ;e wora/ taJ/ aas /zst /zcca ož;e Jomcc/Me /sMt/ zn na;t/ wožnost, Ja za^r/c/ v svet svojo MseJo — vest o žžv/jetz;zz, Je/a žzt ^or^ž s/ovezzs^e wa-roJae sM^aost/ Ha A*otos^ez?z. /n svojo Nesejo je zaTriča/ ,,^/ovezzs^ž vestzzž^" g/zzszzo, o J/ocno, pogzzzzzzzo, zavedajoč se, Ja naJa/;a;e svet/o traJ/c/;o ^zzzz-tzzzzzzs^egzz t/sM,- oJ/ocen, Ja /zoJ/ po stopzzzjzz^z tžsfzjz, ^/ so sreJ/ ^z*vzzvžjz /zor/' protž jzzszstzczzezztzz nas/Z/a z jzzzzzzs^žzz: ^ojezzz zzz ^z-vzzvzzzzž žrtcaM po/aga/Z tezzze/je zzovezzzzz sveta, v Mte-zezzz /zo meJ HaroJ/ zzz /;aJM yrev/aJova/o pz*zjzzte/jstvo, ezzzz^opz*zzv-zzo sozJeJovzzzzje zzz /zrats^o sožžtje.
OJ takrat je zzzzzzž/o tr/Jeset /et. V vsezzz tezzz časa je Mo tzstzzzz,
^/ szzzo v tej a// Jrag/ o/z/z'^/ soJe/ova/Z pz*ž ^^/ovezzs^ezzz vestzzz^zz" zzz sM/ze/Z Zzz zzjegovo reJno zzjzzzjzzzzje, po ezzž stran; v pozzos zzz v čast, Ja szzzezzzo Ja/)e gz*zzJz'tž zzzz nače/Z/z, ^z' ;Z/z je Zzo/z/Z^ova/a Osvo-/zoJZ/na jz*0zztzz; raVHO to pzz zzzzzzz je taJZ ZZzz/zZgzzfo oMezzzost, Ja mora vse zzzzše Je/o ptevevzztž pose^zzzz oz^govoz*zzost Jo naroJa zzz njegovega janaš^ega /zoja, v Mterem szzzo 3/ovezzcz' ogz*ozzzzzo žrtvo-va/Z zze /e zzz /zzstzzz' obstoj, zzzzzpzz^ taJZ ZzZ zzve/jzzv/jzzzzje przzvzčzzzJz zzzeJzzzzrozjzzzTz oJzzosov.
/z te zzzvestž je M ,,5/ovensM vestzzž^" veJzzo zzz v vsakem po-/ožaja oJ/očen g/asnZ/; nasZ/z težezzj za Josego ezzzz^opz-zzvzzostz' zzz ^/Zcar Jo^z*egzz sožZtja me J naroJ;. /(o se Janes o/z ja/zZ/eja ozžz*zzzzzo zzzzzzzj zzzz pz*ejzojezzo pot, zzzoz*zzzzzo žzz/ zzgotovžtž, Jzz žzpo/zzjevzzzzje te ojgovotzze zzzz/oge zzz Mo veJzzo jzzjz^o,- pz*eveč je Mo JogoJMv, ojz Mtez*žž< /tz^z^o oMpzzvzzJž, če zze jzz' ^z7o vse zzzzse Je/o zgrzzjezzo zzzz Zzzzzpzzzzjzz v /zzstzze sz/c zzz prežeto z vero v zzzzzzgo reszzzee zzz przzvzce.
TrzJeset /etzzz/zov „.S/ovezzs^egzz vestzz/M" zzzto zzz' /e MozzzM žzv/jezzjzz zzz Je/zz zzzzšegzz /jMJstvzz, zzzzzrveč je preJvsezzz tzzJz' JoMzzzezz-tzzc/jzz /zrzvzc, ^z se goj/jo s/ovezzs^ezzzzz č/ove/zzz zzzz žčorosMzzz. O/* zzzzzogz/z rzzzvese/jzvz/z HspeMz, ^z' szzzo jz/z Josegzz/z zzzz rzzzzzz/z poJroč-jz/z zzzzšegzz zzzzroJzzegzz, M/tzzrzzegzz /zz gospoJzzrs^egzz zzJejstvovzzzzjzz, se Mt rJečzz zzzt s/zozz' vso zzzzso zgoJovzzzo vrst/jo przzzzcr/ JZsMzzzzzzzztczje, Zzzpostzzv/jzzzzjzz, /zzzjsMzzjzz /zz jzz/čzzz/z zzzzpzzJov, pzz še zzzzzog//z Jrzzgž/z o/z/z'^ /zrzvzčzzegzz oJzzoszz Jo zzzzše zzzzroJzze sMpzzostz.
Rzzvzzo zzzto pzz je ,,^/ovezzs^ž vestzzz^" /zz/, je zzz Zzoče ost^zt/ v przzvezzz pozzzezzzz /zeseJe g/zzszzz/z /;oroš/zz/z ^/ovezzcev, Z;; se zzzveJzz svoje trzzJzc/je zzz svoje przzv /z te tr<zJ/c/je ZzvZrzzjoče o/zvezzzostZ.
/(ot g/zzsz/o Zveze s/ovezzs^Z/z orgzzzzZztzcZj zzzz AZoroš/zezzz M tzzJz v /*oJoče pogzzzzzzzo rztz&rZva/ /zrZvZec, /zZ jz/z zzzorzz še veJzzo prezzzzšzztz' zzzzš č/ove/z. Dos/eJzzo postzzv/jzz/ zzz/zteve, Jzz zzzorzz tzzJz S/oveztec zzzz /(oroš^ezzz zzzžZvetZ Zzz MZ prZzzzzzzz ^ot ezzzz^oprzzvezz Jržzzv/jzzzz,* Jzt zzzorzzjo /zztZ Jos/eJzzo zzreszzzčezze zzjegove przzvZce, zzzpzszzzze v JržzzvzzZ pogoJ/zz'. žčot Je/ Jezzzo^rzttZčzzegz! t/sM /zo s/ej ^o prej /zr/tZčzzo opo-z^rjzz/ zzzz rztzzze rzezJrcve pojzzve v /zoroš/zz Zzz zzvstrZjs^z' Jrzzž/zz' ter sZ prZzzzJevzt/ zzz zztrjevzzzzje zJrzzve Jržztv/jzzzzs^e zzzvestZ, zgrzzjezze zzzz so-/ZJzzZ/z tezzze/jz/z cvstrZjs&e zgoJovzzze, /zz' se zze ozzzejzzje zz<z rzzzzze Jvozzz-/jZve „tZsoč/etzzzce", zzzzzpzz/z segzz Zz prete^/ostZ v Jzzzzašzzjo stvzzrzzost, porojezzo Zz ogrozzzzzz/z žrtev — tzzJz Zzz še preJvsezzz Zz vrst /zorošMz S/overrcev — z<z zopetzzo vzpostzzvztev zzeoJvzszze JerztoMzttZčrze zzv-strZjs^e repzz/z/Z^e. /zz Zzot rzzzpreJezz /Zst /zo /;ot Jos/ej stzz/ v vrstzz/z tZstZZz, /zZ sZ prZzzzJevzrjo Zz! przzvzčzzejšZ svet, svet zzzZrzz, svo/zoJe Zzz sp/ošzzegzz zzzzpreJM, Zzt svet, v Mterezzz /<o e/ove^ č/ove^zz /zrzzt Zzz zzzzroJ zzzzroJzz soseJ — zze g/eJe zz<z rzzz/Z/ze jczZM, Mrve ^ože, sve-tovzzegd zzztzorzz Zzz soezzz/zzegzz po/ožzzjzt.
ZzzveJztzzzo se, Jzz so to tež^e Zzz oJgovorzze zzzz/oge. Zzzto pzz zzzzj /zo tzzJz o/z tezzz zzzzšezzz jzz/zz/ejzz pozzz/^zrjezzo, z/zz /zo ,,/Z/ovezztM vest-zzZ^" /e teJzzj oJrzzz vsega zzašega /zotezzja, zzašega žZv/jezzja Zzz zzašega zzstvarjazzja, če /zo zares stvar Zzz s&r/z vse/z zzas, če se /zozzzo vsZ strzzZ/Z oM/Z zzjega Zzz vsa/; po svojZZz zzzožzzostZ/z Zzz sposo/zzzostz/z s^r/*e/Z, Ja /zo osta/ zzašezzzzz /jzzJstvzz /z/Zear Zzz zzszzzerjeva/ec.
O/z jzz/zz/ejzz zzašega g/asz/a /a/z/?o z zaJovo/jstvozzz Zzz s pozzosozzz Za/ze/ežzzzzo, Ja pozzzezzZ trZJeset /etzzz/zov „$/ovezzsMga vestzzZM" /<o-gato spozzzZzzs/zo MjZgo, pester Zzz zazzZzzzzv JzzevzzZ/; ^oroš^Z/z .S/ovezz-cev, ^jer je zapZsazzZ/z zzešteto ZzveJezzZ/z a/;cZj Zzz oseMega oJreMzzja v ^orzst sMpzzz/z težezzj. To zzas o/zvezz<je, Ja sZ to važzzo Zzz zzspešzzo sreJstvo zzašega Mja o/zrazzzzzzo, ga oMepzzzzo Zzz Zz/zo/jšazzzo, Ja ga op/ezzzezzztzzzzo z zzašo s^zzpzzo prZzaJevzzostjo Zzz ga čttvazzzo ^ot zzašo ve/ZM pzzJo/zztev, /;ot zzčzzz/zovzto z/ezrzo/;ratZčzzo orožje v roMZz /jaJ-stva, /J se zzzora še veJzzo /zorZtZ za svoj o/zstoj Zzz vsestrazzsM razvoj.
Zvest traJZczjazzz, Zz MterZ/z se je roJZ/ preJ trZJesetZzzzZ /etZ, /"o ,,^/ovezzs^Z vestzzZM" tzzJz zzaprej oJ/očezz zagovorzzz^ reszzZce Zzz pra-vzce — zaveJajoč se /zeseJ, ^z jz/z je zapzsa/ zzaš ve/Z^Z /vazz CazzMr; ^Pozzos je v zzzojezzz srca/ ^/ja/* vsezzz zzaa^ozzz, opozzzzaozzz, očZt^ozzz, /z/ja/z zaszzze/za, zzzzerjazzja Zzz zzato/cevazzja je vse zzzoje žzv/jezzje Zzz zze-Mzzje s/ažz/o zzajvzšjz ZJejZ, r e s zz Z c Z / /čar sezzz vZJe/ z očzzzZ Zzz z razazzzozzz, zzzsezzz zatajZ/; Zzz zze /J zatajz/ za sazzze z/ate zze/zeš&e zvezJe. Peszzzca pa je posoja vsega Jragega/ /epote, svo/zoJe, večzzega žzv-/jezzja. Do^/er sezzz zvest reszzzcZ, sezzz zvest se/zZ; Jo^/er Je/azzz v zzje-"ezzz Zzzzeaa, /zo zzzoje Je/o roJov/tzzo, zze Z*o ovezze/o oJ pozzz/aJZ Jo jesezzZ..."
V	J
Kocka je pad!a!
tnmtnmnmim)inm)iimnmitmnnininimnniiimnimnimim!mninmiiimnnnminnminnminiiiininninniin<iiimimtnmiminmt
,
S :ktepom treh v pariamentu in koroškem dežeinem zboru za$topa-nih strank dne 9. junija 1976 so se končno razbiiniie vse iiuzije, da bo prišio do pragmatične rešitve našega vprašanja brez predhodnega ugotavijanja manjšine. Nasprotno, kancier dr. Kreisky je kapituiira) pred nemškim nacionaiizmom v koroških strankah tudi giede vrstnega reda pri predvidenem reševanju. Medtem ko je namreč kancier do-siej zagovarja! načeto, najprej pospeševati in potem preštevati, se je ukionii zahtevi, ki terja najprej preštevanje in šeie od tega napravi odvisno pospeševanje. Pri tem ne spremeni ničesar, če kancier sedaj povezuje preštevanje in pospeševanje ter izjavijo, da je to ceiota in da je mogoče zakona sprejeti ie kot ceioto.
Razmere nas siiijo, da giedamo na razvoj dogajanj stvarno, brez sentimen-tainosti. Kdor te maio pozna zgodovino, ve, da nemškim nacionaii-stom nikdar ni biio do rešitve in da so imeti in imajo ie en sam interes — da preprečijo vsakršno ureditev. To so	r
iahko skiepaii in iahko vaiiii krivdo na manjšino vse dotiej, dokier jim je uspeio prikazovati predstavnike manjšine za nedostopne za vsak diaiog in sebe ko! ovčice, ki jim gre edi-noie za zaščito pravic večine, ki jih manjšina baje ogroža s svojimi prenapetimi zahtevami.
V trenutku pa, ko smo koroški Siovenci uspe!) prepričati in pridobiti napredne siie in števiine demokrate tudi večinskega naroda za podporo naših upravičenih teženj in zias!) za preprečitev ugotavijanja in smo tudi pri razgovorih z eksperti pokazati potrebno gibčnost in pripravijenos! za sporazumno reševanje, poznanim nacionaii-stičnim krogom ni preostaio nič drugega kot priti z resnično barvo na dan: s preštevanjem je treba preprečiti sporazumno reševanje med pristojno viado in zakonodajaicem ter prizadeto narodno skupnostjo.
S svojim vpiivom potom svojih pristašev v vseh strankah so uspeti tudi topot, kakor v vsej zgodovini in še posebej teta 1958 pri odpravi obveznega dvojezičnega šoistva ter ieta 1972 pri preprečitvi izvajanja zakona o dvojezičnih topografskih napisih in označbah. Kakor takrat je viada kapituiiraia tudi tokrat!
Topo! pa gre za več: gre za revizijo doiočii državne pogodbe, ki jih je Avstrija sprejeta v zaščito sio-venske in hrvaške manjšine. Na to revizijo koroški Siovenci nikdar ne bomo pristati. Ne ie zato, ker predstavijo čien 7 mednarodno obveznost, marveč še posebej zato, ker je čien 7 sad in priznanje naše antifašistične borbe in pomeni v tem smisiu tudi obveznost Avstrije, da
popravi nacionaino škodo, ki smo jo koroški Siovenci utrpeti zaradi nasiine germanizacije v prvi repu-biiki in ziasti v času nacizma, pa tudi po zadnji vojni vse do današnjih dni.
in prav v tej iuči giedano po strankah skienjeno preštevanje ne pomeni poprave nam prizadete škode, marveč pomeni dejansko zacementiranje uspehov dosedanje germanizacije in kot osnova za nadaijnje reševanje odprtih vprašanj zakonito možnost za nadaije-vanje raznarodovanja in torej za prizadevanje nadaijnje nacionai-ne škode.
Zakon o narodnih skupnostih in zakon o noveiizaciji zakona o ijud-skih štetjih sta tudi ko! „nerazdruž-ijiva enota" potemtakem v bistvu instrument nadaijnjega okrnjeva-nja manjšinsko-varstvenih doiočii in

B
1946
Siovenski vestnik trideset !et
1976
n
i.

S,

B
B
nikakor ne pomenita resničnega pospeševanja obstoja in ceio ne razvoja siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Siovenci na Koroškem, kjer je bi-ia siovenska nacionaina misei v zadnjem poistoietju nenehoma po-iitično, kuiturno in čestokrat eksistenčno ogrožena, smo biii v svoji težki zgodovini že toiikokrat kon-frontirani s probiemom dokaza svoje prave indentitete, da bi pome-niio novo povpraševanje, izvršeno brez dvoma pod psihoioškim in fizičnim pritiskom, dejansko izbiro med ..žrtvijo in udobnim umikom, med heroizmom, za katerega govore samo abstraktni argumenti, pa med priiagoditvijo, ki jo podpirajo vsi argumenti konkretne osebne koristi".
Zato tudi še tako tajno povpraševanje po družinskem ati materinem jeziku ne more pokazati prave siike narodnostnega stanja, ki pa je po drugi strani povsem znano, ker vsakdo ve, kje koroški Siovenci avtohtono živimo, kje skozi stoietja obdeiujemo in branimo svojo zemijo in kje trenutku primerno v eni dobi boij in v drugi spe! manj vidno kuiturno ustvarja-
mo in kjer neprenehoma proti stai-nemu pritisku obiastne avtoritete izpričujemo v vsakdanji potrebi in izkušnji utemeijeno, boij instinktivno kot zavestno občutje svoje narodne in v vse širšem obsegu svoje jezikovne pripadnosti.
To so tudi osnove za tako imenovano pragmatično reševanje, za katero smo biii koroški Siovenci, dosiedni svojemu načeiu, da je ko-iikor toiiko zadovoijiva rešitev narodnostnega vprašanja mogoča samo v sporazumu med pristojno viado in zakonodajaicem na eni ter prizadeto narodno skupnostjo na drugi strani, vedno iskreno priprav-ijeni.
Ta način reševanja je zadnji skiep predstavnikov treh v pariamentu in koroškem dežeinem zboru zastopanih strank, da se ne ie izvede preštevanje posebne vrste, marveč da naj ie-to tudi siuži kot osnova za priznanje pravic čiena 7, onemogoči) in nas siti v konfrontacijo.
Ne radi, toda prisi-ijeni se bomo moraii spoprijeti tudi s to naj-boij prefrigano nakano nemških nacionaiistov in neonacistov. Pri tem se zavedamo, da spričo oživitve nemškega miiitantnega naciona-tizma, kakor brez vsake krinke prihaja do izraza v neposredno v gornjem skiepu organiziranih pohodih v kraje naše avtohtone naseii-tve, kakor v Kotmari vasi, v Št. Jakobu in Škocijanu, katerim bodo stediii v prihodnjih mesecih vse do preštevanja še števiini masovni shodi, ta spoprijem ne bo iahak. iz zgodovine vemo, da nemški miiitantni na-cionaiizem — in to v potencirani meri hujše od vsakega drugega na-cionaiizma — ne pozna obzira, iz neposredne izkušnje nam je znano, da ga pri tem ne ovirajo niti varnostne obiasti, v koiikor ga spioh dejansko ne podpirajo! Nedvoumne izjave in skrite grožnje v Kotmari vasi so ie še ponoven dokaz za te naše zgodovinske izkušnje.
Zavedamo pa se tudi, da smo v še hujšem obdobju storiti, kar je zahtevat od nas zgodovinski trenutek. Zato tudi danes ne moremo dovoiiti, da bi nam bivši nacisti in njihovi nasiedniki kratiti pravice, ki smo si jih priborit) s svojim doprinosom v antifašistični borbi! Naša vera v iastno in v iastnem revoiu-cionarnem uporu utemeijeno pot je iahko toiiko močnejša, ker prav v zadnjem času iahko vidimo, da v tej borbi za demokratične in v našem primeru dejansko za čioveko-ve pravice nismo sami, marveč nas iz dneva v dan podpira vse več avstrijskih demokratov. Nemškim nacionaiistom ne gre namreč ie za naše pravice, marveč jim gre za naskok na demokracijo spioh in za pohod na načeta, kakor prihajajo
Kocka je padta!
do izraza v zakijučnem dokumentu heisinške konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi. Ta načeia vsebujejo potrebo odstranjevanja in ubiažitve napetosti med narodi v korist ohranitve in zagotovitve mirnega sožitja v dežeii in miru v srcu Evrope.
Če bomo praviino giedaii in ocenjevati, ziasti pa tudi voditi našo borbo v tem širšem mednarodnem skiopu dogajanj, nas ni treba biti strah, ker smo iahko prepričani, da nas bo ves demokratični svet podpri, v koiikor bomo sami storiii svoje v obrambo čiovekovih pravic, ki nam gredo!
Spričo dejstva, da gre tudi za revizijo državne pogodbe, pa smo iahko tudi prepričani, da država matičnega naroda, ki je s svojim podpisom pristopita k državni pogodbi, ne bo mirno giedaia kršitve pogodbe prav v pogiedu tistih dotoči), od katerih je bito odvisno njeno priznanje meja z državno pogodbo vzpostavijene neodvisne in demokratične Avstrije.
Zato vsak, ki ovira in onemogoča rešitev čiena 7 v korist sioven-ske in hrvaške narodne skupnosti, konec konca odpira vprašanje meje!
Če že ne zaradi jasnih doiočii petega odstavka čiena 7, bi zaradi zagotovitve meje država moraia prepovedati vse organizacije, ki jim je zgoij zaradi upravičenosti njihovega obstoja potreben „pra-strah" s stainim hujskanjem in izigravanjem vprašanja meje, ne pa staino pred njimi kapituiirati — pričenši z odpravo obvezne dvojezične šote pa do dejanske revizije doiočii državne pogodbe s skiepom pogojevanja njihove veijavnosti in njihove izvedbe od števiične moči siovenske narodne skupnosti. Če že ne varnost obstoja siovenske narodne skupnosti, varnost iastnih meja bi moraia biti imperativ državi, da ukrepa proti grobarjem svoje neodvisnosti v smisiu temeijnega dokumenta, ki se nanaša na vzpostavitev neodvisne in demokratične repubiike Avstrije.
Ob tridesetietnici svojega obstoja bi „Siovenski vestnik " kot gia-siio teženj siovenske narodne skupnosti na Koroškem gotovo rad zabeležil pozitivnejšo biianco odnosov med državo in njenimi sioven-skimi državijani. Na žaiost pa se v teh tridesetih ietih in v zadnjem poistoietju ni nič spremeniio: siej ko prej doživijamo, da manjšinske poiitike na Koroškem ne vodi država, ampak jo usmerjajo kot „dr-žava v državi" nemške miiitantne nacionaiistične siie — razumijivo ne v korist, marveč na škodo siovenske narodne skupnosti.
Jr. Franc; Ztcirter
ZADNJA VEST:
Nevarna zaostritev ozračja na Koroškem
Tik pred iztiskom naše jubitejne šte-viike smo zvedeti, da so neznani sto-riici v noči od torka na sredo razstreiiii Steinacherjev spomenik v Veiikovcu, ie nekaj ur zatem pa razbiii okenska stekia tamkajšnje siovenske Posojiinice. Po prvih komentarjih pomeni ta akcija nevarno zaostritev ozračja na Koroškem.
V zvezi z namerami viade in strank, da kot pogoj za izpoinitev čiena 7 izvedejo predhodno štetje manjšine, smo koroški Stovenci ponovno opozarjati, da tak skiep ne more siuiiti mirnemu sožitju in da bo nasprotno izzvai eska-iacijo nacionaiizma. Zdaj se je to očitno zgodiio.
Odtočno pa odktanjamo in protestiramo proti izjavam deieinega giavar-ja, ki spričo eskatacije nemškega nacionaiizma ob zborovanju KUD v Kot-mari vasi, kjer so v zvezi s Siovenci in njihovim bojem za dosego pravic govoriti četo o ..degenerirani totpi", krivdo za veiikovški atentat v naprej naprti Siovencem in usmeri poizvedbe samo v eno smer ter jih odvrne od druge strani. V Veiikovu so strokovnjaki dinamita namreč ie enkrat pokazati svoje sposobnosti. Prav tako pa je tudi nekdanji požig Rčichstaga pokazat, kakšnih provokacij se postužujejo fašisti, kadar jim je to potrebno.
PREDSEDNiK SZDL SLOVENiJE RiBiČiČ:
Jugostaviia nikoti ne bo sprejeta sktepa o štetju manjšin v Avstriji
ODBORA ZSO POUDARJATA:
Kakršno koli preštevanje
KOT PODLAGA ZA REŠEVANJE ČLENA 7 JE ZA KOROŠKE SLOVENCE NESPREJEMLJiVO
Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sfa na skupni seji dne 10. junija 1976 po poročiiu in femeijifi razpravi o pogovorih med eksperti viade in v paria-mentu zastopanih strank ter predstavniki siovenske narodne skupnosti z ogorčenjem obsodita skiep predsednikov treh v paria-mentu in koroškem dežeinem zboru zastopanih strank z dne 9. junija 1976 o nadaijnjem načinu reševanja odprtih vprašanj čiena 7 državne pogodbe. V izjavi, ki sta jo sogiasno sprejeta, je rečeno:
# Odbora ZSO ugotavijata, da brutaini skiep predsednikov v pariamentu zastopanih strank, da se izvede predhodno ugotavijanje manjšine kot osnova za nadaijnje reševanje živ-ijenjskih vprašanj siovenske narodne skupnosti, pomeni surovo briskiranje pripravijenosti osrednjih siovenskih organizacij, da v sporazumu z vtado in zakonodajaicem najde sporazumno rešitev odprtih vprašanj, nadaije popotno kapituiacijo viade pred nemškimi nacionaiisti in neonacisti ter izredno hud udarec vsem nadaijnjim poskusom vzajemnega reševanja.
$ Odbora ZSO ponovno poudarjata z vso odiočnostjo, da je za siovensko narodno skupnost kakršno koii ugotavijanje aii preštevanje za reševanje vprašanj čiena 7 nesprejemijivo. Zveza siovenskih organizacij na Koroškem se bo zato z vso močjo zavzemata, da skupaj z Narodnim svetom koroških Sio-vencev in z demokratičnimi siiami večinskega naroda prepreči nakano, da bi s preštevanjem okrniti krajevno in stvarno območje čiena 7 državne pogodbe in s tem preprečiii uresničitev pravic siovenske narodne skupnosti na ceiotnem znanem ozemiju avtohtone naseiitve; na vsak način pa bo poskrbeia, da rezuitati skie-njenega preštevanja ne bodo mogii siužiti reševanju našega vprašanja.
$ Odbora ZSO vidita v načrtu, da se pravice iz čiena 7 pogojijo s števiično močjo siovenske narodne skupnosti, izrazit poskus revizije državne pogodbe, na katero koroški Siovenci nikdar ne bomo pristati.
Ker viada in zakonodajaiec, kakor je razvidno iz tega bru-tainega skiepa, očitno nočeta reševati odprta vprašanja v sporazumu z manjšino, ki je prav v zadnjih tednih znova pokazaia svojo pripravijenost za konstruktivno vzajemno reševanje, je siovenska narodna skupnost v bodoče prisiijena, da za zagotovitev manjšinsko-varstvenih pravic, ki jih vsebuje čien 7 državne pogodbe, v notranjosti države vodi ostrejšo demonstrativno po-iitiko ter išče pomoč in podporo tudi na mednarodni ravni, ziasti pri državi matičnega naroda.
Osrednji organizaciji o nadaijnjih ukrepih
Med svojim bivanjem na Dunaju, kjer se je prejšnji teden udeleži! tamkajšnje Cankarjeve proslave, je predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič podal izvajo za avstrijsko RTV, kjer je zavzel stališče predvsem tudi k zadnjemu sklepu treh v parlamentu zastopanih strank o izvedbi štetja manjšin. Poudaril je, da se Jugoslavija ne strinja s to odločitvijo, niti je ne bo nikoli sprejela, ker pomeni ..zanikovanje avstrijske državne pogodbe kakor tudi helsinških sklepov".
Predsednik Ribičič je menil, da je v avstrijskem javnem mnenju čutiti spremembe v prid pozitivni ureditvi manjšinskega vprašanja, da pa odgovornost za to, da omogočijo manjšinama priti do njunih pravic, slej ko prej nosijo zvezna vlada na Dunaju ter deželni vladi na Koroškem in Gradiščanskem. Posebej
Pomočnik
jugoslovanskega
zunanjega
ministra
SE JE SPOZNAL S POLOŽAJEM KOROŠKiH SLOVENCEV
Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve pri Zveznem izvršnem svetu SFR Jugostavije Redžaj Suroi se je ob priiožnosti svojega obiska nekaterih mest v Avstriji v četrtek 10. junija 1976 sestai tudi s predstavniki koroških Stovencev v Ceiovcu. O priiožnosti kosita, ki ga je za odtičnega gosta priredi) gene-raini konzut SFRJ v Ceiovcu Bojan Lubej, so predstavniku iz Beograda toimačiii trenutno stanje siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pomočnik zveznega sekretarja je zagotovi), da bo Jugosiavija tudi o bodoče ko! dosiej podpirata prizadevanja koroških Siovencev in tudi s svoje strani skrbeia za poino uresničitev čiena 7 državne pogodbe.
Razgovora so se poieg gene-rainega konzuia udeiežiii še konzui Peter Zupančič in vice-konzui Miian Miškov, za ZSO predsednik dr. Franci Zwi!ter in podpredsednik dr. Avguštin Maiie, za NSKS pa predsednik dr. Matevž Griic in čian giavne-ga odbora prof. Jože Wakou-nig.
je Ribičič naglasil, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za to, da morajo prisotni avstrijski dejavniki manjšinsko vprašanje reševati v sodelovanju in sporazumno z manjšinama; pri tem je odobravala postopno reševanje in jo je v tem pogledu navajal določen optimizem.
Toda odkar so sprejeli tristran-karsko odločitev, se je položaj spremenil, je poudaril Ribičič, kajti ..preštevanje manjšin — kar pravzaprav pomeni sploh zanikanje njihovega obstoja — bo onemogočilo vsako sporazumno rešitev manjšinskega problema". To pa tudi ne izključuje možnosti zaostritve odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, kar je še tembolj obžalovanja vredno, ker je v odnosih med obema državama na številnih področjih prišlo do pozitivnega razvoja.
Na omenjeni Cankarjevi proslavi na Dunaju, ki so se je udeležiti med številnimi častnimi gosti tudi avstrijski zunanji minister dr. Bielka, veččlanska delegacija iz Slovenije ter zastopniki osrednjih organizacij koroških Slovencev, je o Cankarju in njegovem mestu v slovenski ter evropski literaturi govoril podpredsednik SAZU akademik dr. Bratko Kreft. Ob tej priložnosti je — očitno v zvezi z letošnjo ^tisočletnico" Koroške — dokumentirano orisal tudi slovenski del koroške zgodovine, ki sega dosti dalj nazaj kot tisoč let. Zato pa se, kot je poudaril dr. Kreft, ob stoletnici velikega umetnika in humanista Ivana Cankarja „po pravici ne le slovenski narod, temveč sleherni demokratično misleči in čuteči človek sprašuje, zakaj slovenski manjšini, ki na Koroškem prebiva že 1200 let, kljub državni pogodbi ni dovoljeno imeti niti dvojezičnih krajevnih napisov, da o drugem ne govorimo."
Neizpolnjevanje avstrijske državne pogodbe ter kratenje osnovnih pravic in svoboščin slovenski manjšini na Koroškem pa je obsodil tudi član predsedstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije Vladimir Šenk, ko je minulo soboto govorit na spominski svečanosti v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Podljubelju, posvečeni spominu na žrtve in trpljenje zavednih Slovencev po taboriščih in zaporih širom Evrope med drugo svetovno vojno.
Ztteztt siottettsiti/t orgamzad; tttt T^oroš^ettt trt NttroJttt' svet ^oroš^tit 5iovettcef sta se na sej; ^oorJttMCtj-s^ega oJFora Jtte 74. j%7ttj% 7976 po teweijtfi razprav; o poiožttjtt, ^t je rtasta/ po s^/epa tre/? strani, Ja se tz-veJe agotav/;aw;e rrtartjštrte, s^/erd/a ^ort^retrze /tora^c trt a^repe za preprečitev agotav/;art;a trt tzJe/a/a po-seFert rtačrt, Ja orterrtogočita, Ja Ft reza/tatr' rrtoreFitrtega preštevanja s/a-žtit za reševanje žtv/jenjs^t/r vprašanj s/ovens^e naroJne s^apnosti na Ko-roš^em.
Zastopnici ZSO in 7V5/CS so ago-tovi/i, Ja pomeni preJmetni sC/ep treC stranC JoCončno in popo/no Ca-pita/aetjo oJgovorniC po/itičniC Je-javniCov prej naciona/ističnimi zahtevami CorošCih stranC, Ci se še na-
Ja/je protivijo rettitzttciji čiena 7 Jr-žavne pogoJhe. Zato Costa osreJnji organizaciji pohreniii vse potreimo za naJaijevanje internacionaiizacije horošhega manjšinskega vprašanja.
Pri oceni trenainega poiožaja sta organizaciji agotoviii, Ja ravnajo stranke enako kot ieta 7972. TCtkor se teJaj niso zmeniie za siovenska staiišča in za meJnaroJne obveznosti, tako se taJ; topot ne ozirajo na meJnaroJne pogojite, ne na ateme-ijene pomitieke siovenske naroJne skapnosti, niti na njeno pripravijenost za sporazamno reševanje. Da prt' tem očitno iz straha za giasove voiivcev soJeiaje taJi JržttvtM poii-tika, ategne močno škoJovati agie-Ja Avstrije taJi v sveta.
Minuto nedetjo v Kotmari vasi:
Hujskaška protislovenska demonstracija
kot „priprava" ozračja za preštevanje manjšine
Koroška, prav posebej še njen narodnostno mešani teritorij, drči po krivdi odgovornih v državi in dežeii v nevaren narodnostni boj. Koroški Siovenci smo že ieta svariti pred popuščanjem nemškim nacionaiistom, ki jim ne gre za enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem. Skiep o ugo-tavijanju manjšine Koroški ni prinesei narodnostne pomiritve, temveč ie nasprotno: brezmejno hujskanje proti koroškim Siovencem in vsem tistim, ki so za to, da se po duhu in črki izpolni sedmi čien avstrijske državne pogodbe.
Očividen dokaz za to je biio „biagosiavijanje bandere" v Kotmari vasi. Vendar to še doigo ni bita zadnja prireditev take vrste. Nasprotno, načrtno si Heimatdienst s svojimi vkijučenimi organizacijami prizadeva, da bi čim boij zaneti) na-cionaine spore in narodnostno mrznjo na Koroškem.
Kijub temu, da so bite priprave veiike in so organizatorji pričakovati menda nad deset tisoč udeiežencev, se je udeiežiio kotmirškega protisio-venskega shoda, ki ga je skiicaia novoustanovije-na krajevna organizacija koroških brambovcev, ie okoii tri tisoč ijudi. Poieg števiinih zastopnikov strank in javnega živijenja se je počuti) zeio domačega v vrstah nemških nacionaiistov tudi predsednik koroške ijudske stranke, Bacher. Priredi-teiji in udeteženci shoda so navdušeno pozdraviti tudi hrvaške ustaše in pripadnike bivših SS-ovskih enot. Cerkvene obrede sta opraviia kato-iiški in protestantski duhovnik, igraia pa je vo-
jaška godba.
Kot giavni govornik shoda je bii napovedan predsednik koroškega Heimatdiensta, Feidner. Že predgovorniki so se na vso moč trudiii, da bi zanj ustvariti pravo vzdušje. Tako je predsednik krajevne organizacije koroških brambovcev govorit o potrebi obrambnega boja z umskimi sredstvi. Sames, predsednik brambovcev, je dejat, da se mu zdi Koroška v nevarnosti. Koroški nad-vindišar Einspieier pa je označit Heimatdienst kot najostrejši meč. Soiidarno se je tem govornikom pridružit tudi Bacher, ki je nastopit kot poste-vodeči dežeini giavar. Potem ko je poudarit, da ga še tako hudo zasramovanje ne bo odvračato od tega, da bi se še v prihodnje udeteži! takih prireditev, se je pritiznit nemškim nacionatistom še s tem, ko je reket, da bodo koroški brambovci potrebni še preko meje tega tisočtetja in da je deto Heimatdiensta in brambovcev danes in v bodoče aktuatno.
Zaktjuček je napravit Fetdncr. Med drugim je pozdravit skiep o ugotavtjanju manjšine, ga označit kot izpotnitev dotgotetnih zahtev avstrijsko zavednih in demokratičnih Korošcev, hkrati pa zahtevat, da morajo vse rešitve imeti za podtago mero tridesetih odstotkov. Poteg trditev, ki se ponavtjajo že teta, da desettetja, je naperit Fetdner, kot že vsi njegovi predgovorniki tudi gtavno ost proti sotidarnostnemu gibanju za pravice koroških Stovencev. Tokrat torej ni bruhat iz sebe samo sovraštvo napram koroškim
Slovencem, temveč tudi do vseh avstrijskih demokratov, ki podpirajo boj Stovencev. Vse tiste, ki se nočejo podrejati heimatdienstovskim zahtevam, je biatit z oznakami kot „!evoradikatm krščanski komunisti in Tito-Stovenci", ..komunisti in tevi kterikatci", kot višek vsega pa dodat oznako ..degenerirana totpa".
Sohdarnostni komite za pravice koroških Stovencev, ki je že teden dni prej opozarja), da bo otekato „btagos(avtjanje bandere" v protidemo-ratičnem in antistovenskem vzdušju je ob tej pritiki deti) tetake, v katerih je navzoče opozarjal na značaj prireditve. S Sotidarnostnim komitejem so sodetovati tudi mtadi kotmirški demokrati, ki so na ta način poteg drugih Kotmirčanov, ki so bodisi ostati doma ati pa se odpetjati na iztet, aktivno izraziti svoje nezadovotjstvo nad takimt prireditvami.
Nedetjska prireditev mora biti za vse demokrate v Avstriji signat, da se ne gtede na svetovnonazorska načeta še botj strnejo v boju prot) vsem protidemokratičnim pojavom v avstrijski družbi. Vsem tistim predstavnikom države in de-žete, ki jim ne gre te za kratkoročne in dvomtjive uspehe pa bi morat biti hujskaški shod v Kotmari vasi vzrok več, da premislijo svoj sktep o ugotavtjanju manjšine, ga prektičejo in nato najdejo skupno rešitev vseh odprtih vprašanj s predstavniki manjšine. S tem bi prispevati vetik det k temu, da se obvarujeta Koroška in Avstrija pred hujšim.

Slovenski politični tisk na Koroškem
vedno v prvih vrstah boja za pravice
našega ljudstva
Slovenska politična publicistika na Koroškem v nobenem obdobju ni naletela na ugodne razvojne možnosti. 2e od svojih prvih početkov naprej se je morala bojevati z in proti družbenim dejavnikom, ki so pri večinskem narodu ne le omogočali, marveč tudi pospeševali razvojno pot političnega tiska.
Do zloma monarhije je imel slovenski politični tisk na Koroškem morda le nekoliko ugodnejše razvojne možnosti; vendar moramo tudi te možnosti videti v okviru socialne strukture slovenskega prebivalstva in v sklopu imperialističnih načrtov buržoaznega razreda gospodovalnega naroda v državi. Če upoštevamo oba faktorja, šele moremo približno ovrednotiti velikansko delo, ki so ga opravili koroški Slovenci na področju politične publicistike. Ob svojem dnevnem delu so skušali analizirati potek političnega dogajanja v deželi m izven nje, v rednih presledkih so nudili predvsem slovenskemu prebivalstvu na Koroškem osnovno politično informacijo, dostikrat pa so mu s političnimi programi kazali pot za njegov nadaljnji obstoj.
Ostro ločevanje slovenske perio-dike na Koroškem na politično in nepolitično (leposlovno in zabavno) je seveda brezpredmetno. V času zatiranja vsakega političnega gibanja v Ptvi polovici devetnajstega stoletja in poznejšega prav tako zlobnega in morda še bolj učinkovitega zatiranja slovenske besede s pomočjo gospodarskih mehanizmov — spomnimo se le na dolgoletno borbo za ustanovitev ene same slovenske tiskarne na Koroškem — pomeni vsaka slovenska tiskana beseda tudi kulturnopolitično dejanje, ki se je moralo izbojevati s političnimi prijemi. V drugi polovici devetnajstega stoletja vidni predstavniki koroškega političnega Življenja slovenskemu prebivalstvu niti niso prisojali zmožnosti kulturnega ustvarjanja. Najraje so govorili n posebnem slovenskem jeziku na Koroškem, ki da se razlikuje od ^novoslovenskega" jezika kranjskih hujskačev, kar pa jih seveda ni motilo, da so svojo politično borbo vodili Pmv v tem jeziku in da so se ga posluževali tudi pri izdajanju protislovenskih listov.
Tudi Andrej Einspieler se je mo-ml ob ustanavljanju slovenskega pomičnega časopisa v nemškem jeziku STlMMEN AUS 1NNEROSTER-KEICH v svoji borbi, ki je privedla nazadnje do uspeha, posluževati zakonov, ki jih je izglasoval vladajoči fazred. Pri tem sc ni boril le proti Ppsvctni gospodi, ampak je preklinjal tudi vse tiste „višje farije", ki Pm njegov pravični boj ni bil po volji.
Andreju Einspielerju, privržencu liberalnega katolicizma, sta uglajevala Pot predvsem Anton Janežič in M. Majar Ziljski. Leposlovna glasila An-fpna Janežiča so obenem velikega poltenega pomena, saj nam ne pričajo e o leposlovnih prizadevanjih koroških Slovencev, temveč nam dajejo tudi verodostojno sliko narodnopoli-fičnega življenja na Koroškem. Listi ^LOVENSKA BČELA (1H50—53), ^LASNIK SLOVENSKEGA SLOVIVA (1854), GLASNIK SLOVENSKI (1858—68) in (1869—78) so seveda pomembni za ves slovenski
Prostor.
Matija Majar Ziljski je s SLAV-JAN-om (1873—75) širil zanimale za vseslovansko idejo in za iiiri-di. Z letaki velikega političnega Pomena pa je nastopil že v letu mc-znske revolucije 1848 in dopisoval razne slovanske liste. V Ljubljanski SLOVENIJI je Andrej Einspic-** sam zastavil pero in poročal o arodno-političnih razmerah — predmetu o slovenskem šolstvu — svoje ^Jc domovine. V ŠOLSKEM PRIJATELJU oziroma SLOVENSKEM PRIJATELJU (1852—73) je naše!
nekako „vadnico", kjer je zbiral izkušnje za svojo poznejšo publicistično aktivnost na političnem področju.
Katere so bistvene poteze tega velikega oblikovalca slovenske časnikarske besede? Šel je pot, ki edina je vodila koroškega Slovenca do intelektualnega poklica, ne da bi se izneveril svojemu narodu. Duhoven Andrej Einspieler je bil vse svoje življenje neizprosen in trd boj s posvetno in cerkveno oblastjo ter proti anonimnim nasprotnikom. Bil je kaznovan, prestal cerkveni zapor, prenašal zapostavljanje — in vendar ga niso uklonili. Vse svoje življenje je iskal pot k narodu, skušal najti osnove za skupen boj slovenskega in nemškega prebivalstva, ki naj bi koroškim Slovencem prinesel tudi nji-kove nacionalne pravice. Vendar pa je v teh svojih prizadevanjih, v tem svojem boju tragično propadel. Pove-
vil svoj politični program, ki ga je v SLOVENCU (1865—67) razširil in radikaliziral, vendar se k njemu v bistvu spet vrnil s svojim MIROM (1882—1920). Njegov nemški list je propadel vsled pritiska oblasti in in-trigantstva njegovih nasprotnikov na strani večinskega prebivalstva. Simon Muden, župnik in znan narodni buditelj, je v listu opozoril na zadržanje koroškega deželnega zbora nasproti Slovencem v deželi ter videl prav zaradi oholega nastopanja tega predstavniškega telesa ogroženo integriteto Koroške. Hujšega prekrška tudi za tedanje razmere član-Itar Muden ni mogel zagrešiti; isto-tako Einspieler, ki je prispevek opilil in radikalnejše formuliral. Einspieler je moral plačati šestdeset dolginar-jev in presedeti trideset dni za samostanskimi rešetkami. Doživel pa je tudi ..meščansko smrt" — ni
D R V S T V o ROVINARJ B.-V SLOVENIJE

ponrt mjH
"'--
TO, NAGRADO, USTANOVLJENO V SPOMJN NA ORGANt/.ATORJA PARTMSKECA TISKA TORKU' TOMOMA, ponnumE mtusTVO NOVINARJEV st.bvj-.NUB VSAKO J .ETO ZA POMEMBNE PRISPEVKE. K NAPREDOVANJE SEOVr NSKTGA NOVINARSTVA



'jr


TOMŠIČEVA NAGRADA
C je Mu ustuMovljeMu v spomin nu organizatorja purtijsMgg in purtizun-f^ega tisM Tonetu Tomšiču in jo Društvo nofinurjev .Slovenije podeljuje zu pomembne prispevke ^ nupredovunju s/coens^egu nofinurstvu, je čust-no priznunje zu deio, U gu opruf/ju Slovenski vestnih
zal se je z ljudmi, katerih interese nikoli ne bi bil mogel uskladiti z interesi slovenskega prebivalstva na Koroškem. Ljudje — veleposestniki in konservativci, ki so bili prva opora vladajočega razreda, proti kateremu se je Einspieler dejansko boril, seveda niso imeli interesa, da bi zavladala enakopravnost med obema narodoma v deželi.
Že v STIMMEN AUS 1NNER-OSTERREICH (1861—63), ki so posredno tudi rezultat nacionalnih razmer in narodnostnega boja na Koroškem, jc Andrej Einspieler zasta-
mogel ponovno kandidirati za poslanca koroškega deželnega zbora. Kakšno težo je imela obsodba političnega značaja! Moral je pred ministrskim predsednikom Schmerlin-gom na kolena, da je sploh obdržal učiteljsko mesto na celovški realki; in moral se je nasproti škofu obvezati, da nikoli več ne bo zastavil svojih moči na področju politike in politične publicistike. Njegovi nasprotniki pa so ga javno smešili v nekem časopisu kot spokornika iz
(Da/ej Hu 7. strum)
Nekje sem čila!, da so spomini edini raj, iz kalerega te ne more nihče pregnati. Letos, ko obhajamo tridesetletnico rednega izhajanja Siovenskega vestnika, se tisti, ki smo bili prisotni pri spočetju in rojstvu prvega revoiucionarnega časopisa za koroške Slovence, s ponosom in zadovoljstvom spominjamo narodnoosvobodilne borbe, ki je spočela in rodita naš, kljub tridesetim letom še vedno mladi Siovenski vestnik.
Protiijudskim elementom to rojstvo ni bilo po godu. Toiiko bolj pa je naš list s spoštovanjem in z ljubeznijo sprejeto slovensko ljudstvo na Koroškem. Sprejeto ga je za svojega — Slovenski vestnik je vseh trideset iet simboi zvestobe oporoki, ki jo naiaga kri, prelita v protifašistični narodnoosvobodiini borbi na naših tleh.
Siovenski vestnik je bil star komaj tri ieta, ko se je vanj zagnaia vsa protiljudska reakcija: angleške zasedbene obiasti, belogardistični begunci, pa tudi nemški škotijski ordinariat je izreke! nad njim svoje ..prekletstvo"
Ob tridesetletnici piemenitega dela in naporov Siovenskega vestnika pa je treba omeniti tudi ..ekskomunikacijo", ki je prišla z ieve: intormbirojevsko resoiucijo ieta 1948, proti kateri se je moral naš list prav tako braniti. Vse to je pomagaio ustvarjati na Koroškem ozračje, v katerem se je zasejat plevel nacionalističnega sovraštva do koroških Slovencev in do napredka.
Toda Slovenski vestnik je vzdržal te brezvestne napade, kajti spočet in rojen je bi) iz krvi tisočerih ran koroških Slovencev in vsega slovenskega naroda. Takrat se še ni utegnila pogrezniti zemlja, ki pokriva pet sto siovenskih partizanskih borcev širom južne Koroške. Da-
Simbol
zvestobe
pridobitvam protifašističnega boja
nes se je ta zemija že umirita in na štiridesetih pokopaiiščih tepi marmornati spomeniki krasijo in čuvajo to naše veiiko žitvovanje za obstoj siovenskega naroda na Koroškem in za pošteno družbeno ureditev v naši domovini.
V razburkanih časih minulih tridesetih let je opravi) Slovenski vestnik veliko poslanstvo in povsem zasluži, da je po letih neprekinjenega izhajanja najstarejši časopis, kar smo jih koroški Slovenci kdaj imeli. Nazorno je uči) svoje bratce in jih svarii, kaj je končni citj raznih „eks-komunikacij", brez katerih — to danes mirno tahko zapišemo — gotovo tudi Heimatdienst ne bi uspe) s svojo nemškonacionatistično ..vero" )ako gioboko zastrupiti odnose med obema narodoma v dežeii.
S!ovenski narod na Koroškem še nikoti ni bi) tako enoten, organizacijsko in idejno, kot je bi) ob koncu druge svetovne vojne. Enotnost koroških Siovencev se je kovata med oboroženim protifašističnim bojem, ko so naše družine doprinašaie največje žrtve. Na Koroškem so domovi, ki so dati po sedem partizanov (pri Štegarju v Beti); so družine, v katerih so med protifašističnim bojem padti trije bratje (Rojakovi v Št. Vidu v Podjuni). Enotnost koroških Slovencev se je kovaia s strahovitim žrtvovanjem 13 obgiavijenih iz Se), Žeiezne Kopte in oko-iiških vasi; 11 pobitih čtanov Peršmanove domačije; 3 Hojnikovih žrtev; Mičejevih v Št. Vidu in Kramarjevih v Škocijanu; Einspielerjevih, Križnarjevih in Schwarzovih z Bistrice v Rožu; Pockovih v Ločah ob Baškem jezeru — enotnost koroških Siovencev se je kovata širom naše zemtje.
S svojim žrtvovanjem so koroški Stovenci kovati tudi bratstvo obeh narodov, ki živita na tej zemtji. Onstran Drave, predvsem na področju Svinje pianine, kjer pretežno govorijo nemški jezik, so prav tako občutiti potrebo po bratstvu in sporazumevanju med dežetani vbeh narodnosti, ko so se vkijučiti v protifašistični oboroženi boj ter ne oziraje se na nevarnosti in žrtve zavestno podpirati partizansko vojsko, tn nacisti so pobijati tudi nemško govoreče Korošce; Kartut v Svinji pianini in Spitzbauerjeva tragedija nazorno potrjujeta to ugotovitev. Samo na področju severno Drave beieži zgodovina protifašističnega boja več kot HO padtih borcev za svobodo, da niti ne govorimo o vseh tistih, ki so biii pobiti v ztogtasnih zaporih in taboriščih nacističnega rajha.
Prvi tetniki Stovenskega vestnika pa so tudi žatostna kronika povojnega zastedovanja in preganjanja vsega tistega, kar je izšto naprednega in borbenega iz partizanske vojske na Koroškem. Angieške zasedbene site so napotnite avstrijske zapore s protifašističnimi borci; hišne preiskave so se vrstite po vsej Podjuni, po Rožu, po Gurah in po Zitji; na dnevnem redu so biti fizični napadi na naše zavedne tjudt. Ustrahovaine akcije ztogtasne FSS nad koroškimi Stovenci so vneto podpiraii domači nacisti in beiogardistični pribežniki iz Jugostavije. Toda siovensko tjudstvo na Koroškem je vzdržato tudi ta pritisk. Vzdr-šato je, ker je imeto svoj časopis — Siovenski vesfnik, ki mu je bi! zvest spremtjevatec tako v težkih kot v tepih časih.
Trideset tetnikov Stovenskega vestnika je bogata zaktadnica, )e neizčrpen vir podatkov o živijenju in boju koroških Siovencev za svoj obstoj. Ziasti zgodovinarji naj bi s pridom iistaii v tej kroniki, ki je hkrati tudi najzanesijivejši fundament, na katerem bodo koroški Sio-venci graditi svojo bodočnost.
Ob koncu navajam zadnji odstavek uvodnika prve števiike Siovenskega vestnika, ki je izšia 14. junija 1946: „Veiiko krivic se je nako-pičiio v starem svetu —in ta svet jih je odiočen braniti z vsemi siiami. Naše zaupanje pa ne more vetjati brainicem starih krivic, ker nam odrekajo pravico do živijenja. Zato veija naša vera ustvarjaicem novega sveta, ki bo spoštovat načeta pravičnosti do šibkih in upoštevat pravice dosiej preganjanih in zatiranih, kajti verujemo v zmago pravice."
V tem smisiu tudi moje iskrene čestitke Stovenskemu vestniku ob tridesetietnici izhajanja!
Kare/ TrafniT-Galper
V boju za naše pravice
Zgodovino nas uči, da je v slogi moč. Moč pa manjka predvsem zapostavljenim in tlačenim. Torej se morajo v vsakodnevnem življenju prav zatirani posluževati sloge in skupnega nastopanja, če se hočejo otresti jarma in izboljšati svoj položaj.
Tudi slovenski narod je bil dolga stoletja ndoločen" za hlapca in ponižnega slugo drugim "boljšim" narodom. (To po cerkvenih in posvetnih zapovedih). Toda prav nošenje več stoletij težkega hlapčevskega jarma je med Slovenci porodilo celo vrsto svobodo-tjubnih in naprednih narodnih buditeljev. Pred več kot sto leti so sprožili izvirček, ki se je polagoma toda vztrajno večal in širil ter se v narodnoosvobodilnem boju razvil v širok in veličasten veletok, ki ga nobena sila ni mogla več zaustaviti. Preplavil in odplavil je vse tiste, ki so živeli na račun zatiranja, zapostavljanja in izkoriščanja drugih. Pri tem veličastnem in enkratnem zgodovinskem pohodu se je slovenski narod zavestno in načrtno povezoval z vsemi demokratičnimi in naprednimi silami v njegovi neposredni bližini in v celotnem svetu.
Eden izmed velikih in pomebnih korakov v tej smeri pa so bila tudi dogajanja v 15. in 16. stoletju, ko so se kmetje dvignili zoper vse hujše zatiranje. Takrat se je slovenski kmet boril skupaj z nemškim za ,,staro pravdo", za ,,das alte Recht".
Zgodovina pa tudi potrjuje in dokazuje, da nazadnjaške in nedemokratične sile skušajo vedno in povsod razbiti vsak poskus skupnega in vzajemnega nastopanja zatiranih in zapostavljenih, ki se skupaj borijo za demokratične pravice.
Ivan Cankar, naš največji narodni buditelj, je zapisal: .Edina pot je bolj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen dosledni cilj! Boj za popolno in politično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda . . . Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture . . ."
Razlike v nacionalnih pogledih služijo nedemokratičnim silam, da z različnimi dema-goškimi in nazadnjaškimi prijemi ščuvajo narod proti narodu in ob tem kuhajo že več stoletij staro ,,prižganko", ki smrdi po zatiranju in človeški krvi. .Od sedaj naprej ni na Koroškem nobenega manjšinskega vprašanja več. Vse slovenske organizacije smo razpustili, del slovenskih voditeljev zaprti, druge pa izgnali iz dežele. Napravili smo obsežen načrt za bodoče delo. Kdor tu še verjame v zmago zaveznikov, zanj v tem obmejnem prostoru ni več mesta . . . Slovencem na Koroškem ni več prostora."
Tako je govoril Maier-Kaibitsch 10. julija 1942, četrt leta po tem, ko je do zob oborožena gestapovska drhal planila po mirnih slovenskih domovih od Djekš do Karavank ter od Pliberka do Smohora in od-
gnala najzavednejše Slovence v taborišča v Nemčijo, od koder naj bi se nikdar več ne vrnili.
Slovenci nasploh, posebno pa še koroški Slovenci, smo v preteklosti skorajda permanentno bili izpostavljeni izredno močnemu in temeljitemu nacionalnemu in socialnemu zatiranju. Tak pritisk je bil prisoten v .ječi narodov" v Avstro-Ogrski in dalje v prvi avstrijski republiki, za časa fašizma se je stopnjeval do fizičnega genocida in je kljub vsem lepo zvenečim obljubam v povojnem času prisoten tudi še danes v drugi avstrijski republiki.
Kje je bila tista sila in moč, da se je narod, poteptan in obsojen na smrt, določen za hlapca drugim .boljšim" narodom, uprl in da je v tem uporu tudi vzdržal in zmagal?
Že za časa kmečkih puntov, posebno pa v drugi svetovni vojni sta slovenski narod in slovenski človek pokazala; da vesta, kje je njuno mesto. V obeh primerih je slovenski narod dajal in iskal moč in podporo prav v skupnem nastopanju z demokrati drugih svobodoljubnih narodov.
Tudi koroški Slovenci kot tisti del slovenskega naroda, ki smo na severni meji slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora bili v zgodovini izpostavljeni največjemu nacionalnemu in socialnemu zapostavljanju, smo deloma že v kmečkih puntih, posebno pa v drugi svetovni vojni z ogromnimi žrtvami dokazali in potrdili, da smo doumeli bistvo in vsebino povezovanja in solidarnosti med narodi, ki se borijo za bolj pravično in boljšo prihodnost. In ko smo skupaj s svobodoljubnimi evropskimi narodi, polni upanja v boljšo prihodnost, praznovali enkraten in veličasten 8. maj 1945, niti sanjali nismo, da se bomo več kot 30 let po zmagi nad fašizmom še vedno morali boriti za osnovne človekove pravice, kot so jezik, šola, kultura in drugo.
Pritisk na našo narodno skupnost je po letu 1955 prikrito toda konstantno narašča! in je dosegel 10. 10. 1970 in z napadom na dvojezične napise take okvire in razsežnosti, predvsem pa takšno vsebino, da so pri tem bile ogrožene tudi nekatere demokratične pridobitve večinskega naroda. Pritisk nemških nacionalističnih sit se vleče kot rdeča nit od podpisa avstrijske državne pogodbe in se izraža predvsem v
—	zahtevi nemških nacionalistov iz leta 1957 po ugotavljanju manjšine,
—	odpravi obvezne dvojezične šole z zakonom iz leta 1959,
—	podiranju in onečaščanju partizanskih spomenikov,
—	celi vrsti grozilnih in zastrašujočih pisem pripadnikom naše narodne skupnosti,
—	javnem nacionalističnem napadu na dvojezične napise leta 1972,
—	napadih na dvojezično šolo, posebno na slovensko gimnazijo in v zahtevi po ločenih geto-šolah,
—	prirejanju izrazitih hujskaških proslav, ki potekajo pod krinko domovinske zvestobe,
—	odkrivanju spomenikov bivšim nacistom (primer Velikovec — Steinacher),
—	trajnem dezinformiranju koroške in avstrijske javnosti s strani medijev obveščanja
—	in končno v sklepu treh v parlamentu zastopanih strank o preštevanju posebne vrste.
Ko so avstrijske stranke sklenile, da popustijo skrajno nedemokratičnim in nazadnjaškim silam in ko so ugodile njihovi zahtevi po ugotavljanju manjšine, so mnogi med koroškimi Slovenci sprevideli, kdo in kje so naši pravi zavezniki.
Ko je na pobudo Solidarnostnega komiteja, katerega predstavljajo tako pripadniki manjšinskega kot večinskega naroda, fronta tistih, ki nas podpirajo v boju za naše narodnostne pravice, postala močnejša in je manjšinsko problematiko ponesla v celotno avstrijsko javnost, so se določeni krogi začeli z vsemi silami prizadevati, da bi to fronto razbili in zdiferencirali. Že pred leti je socialistična stranka razpustila svojo lastno mladinsko organizacijo — Zvezo socialističnih srednješolcev —, ker so pripadniki te organizacije zavzeli do praznovanja 10. oktobra jasno stališče in se zavzemali za izboljšanje odnosov med manjšino in večinskim narodom na podlagi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tudi katoliška cerkev izvaja hud pritisk na ljudi, ki aktivno sodelujejo v Solidarnostnem komiteju za pravice koroških Slovencev. Zveza socialističnih študentov Avstrije (VSStO) se mora zagovarjati pred strankinim vodstvom, ker nastopa proti sedanji manjšinski politiki; stranka jim grozi celo s tem, da bodo njihovo organizacijo razpustili.
Nasprotniki Solidarnostnega gibanja najbolj pogosto operirajo z antikomunizmom.
Najboljši in najbolj zanesljiv porok, da bomo v naši pravični borbi uspeti, je to, da se z vsemi silami prizadevamo, da ustvarimo močno, trdno in široko gibanje med avstrijskimi demokratičnimi množicami in se z njimi skupno borimo za demokratične pravice v korist obeh narodov. Samo trajno in tesno sodelovanje z demokratičnimi avstrijskimi sloji lahko premakne s strani avstrijskih politikov zavoženo manjšinsko politiko z mrtve točke v smeri reševanja vseh odprtih vprašanj na podlagi člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Na žalost se vedno spet pojavljajo in oglašajo taki, ki solidarnostnega gibanja med pripadniki večinskega in manjšinskega naroda nočejo ali ne morejo doumeti. To so
predvsem tisti, ki mislijo, da je manjšinsko problematiko mogoče rešiti predvsem z mešetarjenjem; pri tem pogosto iščejo tudi svoje lastne in ne predvsem narodove koristi.
Pogosto nastaja videz, kot da ne vidimo dovolj jasno poti, kot da nam manjka poleta in trme, korajže in odločnosti, ki je potrebna za uresničitev vsega, kar se novo prebija s krči in odpori. Vendar pa so rezultati skupnega nastopanja danes jasno vidni. Podpora koroškim Slovencenm s strani demokratičnih Avstrijcev še nikoli po letu 1955 ni bila tako velika in še nikoli po podpisu državne pogodbe ni prihajata iz vseh političnih taborov, kot se to dogaja danes. Kljub neprimerno hujši in načrtni antikomu-nistično obarvani gonji proti Solidarnostnemu komiteju se je zadnje demonstracije ude-
je potreben skupen nastop demokratičnih si!
ležilo več ljudi kakor leta 1973; med navzočimi je močno prevladovala mladina, predvsem pa se je bistveno povečalo število nemško govorečih udeležencev. Zlasti pa tudi številni izrazi solidarnosti iz celotne Avstrije in iz vseh političnih taborov ter močna denarna podpora pričajo o tem, da je ideja skupnega nastopanja za dosego demokratičnih pravic čedalje bolj prisotna v avstrijski javnosti.
Tudi v svetovnem merilu gledano politika solidarnostnega nastopanja zapostavljenih žanje uspehe. Politika neuvrščenosti, ki danes pomembno sooblikuje svetovno dogaja-nja, se je porodila prav iz potrebe skupnega nastopanja manj in nerazvitih dežel proti pritisku blokovske politike. Jugoslavija, ki je v povojnem času zelo trdo občutila posledice blokovske politike, je ena izmed pomembnih nositeljic politike neuvrščenosti. Vsaka še tako mala in nepomembna afriška in azijska državica je danes pomemben člen v verigi neuvrščenih držav in lahko v sklopu politike neuvrščenosti sooblikuje svetovna, gospodarska in politična dogajanja.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot naslednica OF in njeno glasilo Slovenski vestnik se že od vsega začetka zavzemata za skupen nastop vseh demokratičnih sil v deželi v boju za demokratične pravice, med katere brez dvoma spadajo pravice naše narodne skupnosti. ZSO se močno trudi, da bi solidarnostno gibanje zajelo še širši krog pripadnikov večinskega in manjšinskega naroda. Da bo to delo za naprej še bolj uspešno, je potrebno, da bo platforma sodelovanja čim bolj demokratična in široka, ideološko čim manj utesnjena.
Koroški Slovenci si prizadevamo za to, da se med pripadniki večinskega in manjšinskega naroda ustvari močno in široko soli* darnostno gibanje, ki bo baziralo predvsem na širših ljudskih množicah in ne samo na posameznikih. Kajti le tako bomo lahko kljubovali poskusom razbijanja skupnega nastopa demokratičnih sil. Zavedati pa se tudi moramo, da si zaveznikov ne moremo sami izbirati, temveč se moramo truditi, da pridobimo vsakogar, ki želi resno in pošteno sodelovati in podpirati naše zahteve.
Solidarnost, ki jo danes v zvezi z manjšinsko problematiko gojimo pripadniki večinskega in manjšinskega naroda, je izraz skrbi za demokratičen razvoj v deželi. Zavedati se moramo, da je vsak udarec proti manjšini hkrati tudi udarec proti demokraciji. Zato skupno z demokrati večinskega naroda v boj za demokratične pravice, za realizacijo člena 7 in proti preštevanju. Skupna akcija nemško in slovensko govorečih prebivalcev naše skupne domovine je pomembna protiutež vsem nedemokratičnim in nacionalističnim pojavom v koroški in avstrijski družbi.
Boj za popolno enakopravnost slovenskega jezika in slovenskega človeka na Koroškem bo še dolg in težaven. Prav zaradi tega pa moramo koroški Slovenci skupaj I demokrati večinskega naroda graditi borbeno demokratično skupnost, ki bo ob dolgotrajni in vsestranski podpori pripadnikov večinskega naroda v stvarnih in konkretnih pogajanjih s predstavniki avstrijske vlade dosegla tako rešitev odprtih manjšinskih vprašanj, ki bo naši narodni skupnosti dol-goročno gledano garantirata enakopraven obstoj in razvoj ter bistveno prispevala h graditvi dolgotrajnega in pravičnega sožitje enakopravnih evropskih narodov, s tem doprinašala k trajnemu miru v Evropi.
D;/)/, fug.
Na veiikih demonstracijah je bi!a manifestirana soiidarnost pripadnikov obeh narodov v boju proti ugotavijanju manjšine in la iipoinitev čiena 7
Grožnje, skrunnve partnanskih grobišč in številni drogi atentati na Slovence in njihove ustanove so sadovi, ki jih rodi nacionalistično-nacistično zastrupijeno ozračje na Koroškem.
Nacistična miselnost še danes
vpiivno soobiikuje poiitično živijenje na Koroškem
Koroška, je znana po tem, da je oila med tistimi predeli tretjega rajna, kjer je bil nacifašizem najbolj Zasidran in je imel poleg tega že dokaj staro tradicijo. Kaj pa nas danes sili k temu, da poskusimo skromno inventarizacijo v tem trenutku prisotnih manifestacij miselnosti in delovanja teh sil, ki jih moramo imeti Za naslednice nacifašističnega režima: Ali je res več kot trideset let po koncu druge svetovne vojne in več kot dvajset let po podpisu državne pogodbe v Avstriji še ali že zopet mogoče zaslediti kake sledove tiste ideologije in tistega gibanja, ki je prineslo številnim narodom sveta toliko bridkih izkušenj, ponižanj in nepopisnega trpljenja? Ali je prisotnost te miselnosti sploh tako velika in nevarna, da bi bdo vredno o njej govoriti ali pisati?
Ne samo dve okrogli obletnici, ki smo ju obhajali pred letom dni, zlom fašistične strahovlade in obnovo svobodne in neodvisne republike Avstrije, nam nalagata dolžnost, da razmislimo, kako je republika Avstrija upravljala in ohranjevala dediščino Protifašističnega boja in izpolnjevala obveznosti iz državne pogodbe, ki se nanašajo na fašistične in nacistične organizacije ter njih delovanje.
Širše kroge demokratične javnosti Y Avstriji od časa do časa vznemirjajo dogodki, ki opozarjajo na prisotnost in nevarnost nacionalističnih 'ri fašističnih sil. Pomislimo na podiranje dvojezičnih krajevnih napisov, N je opozorilo širšo javnost v Avstriji in v svetu na nerešeno manjšinsko vprašanje in hkrati na sovražen odnos dela večinskega naroda na Koroškem do slovenske manjšine. Ta udnos pa je breme preteklosti in fa-stzem je doprinesel bistven del k te-pu*. Pomislimo nadalje na volilno Kampanjo pred koroškimi občinskimi Rotitvami ali na izjavo koroškega de-zelncga glavarja, da je bil hoch-gradiger Hitlerjunge".
Tudi letos sta najmanj dva dogod-
.< ki sta v zvezi s pristaši fašizma, Pritegnila pozornost nase: poskus Proslaviti ..tisočletnico Ostmarke" in nastop oboroženih pripadnikov na-cmnaldcmokratske stranke (NDP) ob
priliki
Slnskftr
ti predavanja o koroškem manj-,'nskem vprašanju, ki ga je imel na unajski univerzi državni poslanec crinzi. Na Koroškem se iz leta v cto vrstijo skrunitve partizanskih &robišč ter razne proslave, odkritja spomenikov, shodi, blagoslavljanja praporov in podobne prireditve, ki organizirajo tisti, ki se še niso Odpovedali ideologiji, ki je prinesla sem svobodoljubnim samo nesrečo n trpljenje, neštetim tudi smrt. Koroški Slovenci smo trenutno še posebej izpostavljeni gonji teh v.' kajti one so prisotne v dnevnem Mjenju tako, da na vse mogoče ačme skušajo med Korošce tftjce vnašati
KNnostno
destr
Av-
narodnostni boj, na-sovraštvo, predsodke in
strpnost. V političnem življenju se . Jbolj zaganjajo proti uresniČitivi
nost, vsiljuje prispodoba o ledeni gori: le razmeroma majhen del dogodkov najde svojo pot v širšo javnost in zavest množic. Vsi drugi pojavi narodnostne nestrpnosti, ki smo jim iz dneva v dan priča in ki bi jih lahko imenovali navadni, vsakdanji fašizem, pa ostajajo neopaženi, in to kljub temu, da tvorijo važen sestavni del koroške ..stvarnosti" in so hkrati dokaz, da avstrijska družba še zdavnaj ni prebolela nemški nacionalizem in fašizem.
Pri tem pa, ko postavljamo na zatožno klop ideologijo in delovanje teh sil, se moramo varovati pred tem, da ne enačimo pristašev nacifašizma z nemškim ali avstrijskim narodom nasploh, ker bi to pomenilo nevarno, nepravilno in zaradi tega nedopustno poenostavljanje.
Šele razločevanje med demokrati in antifašisti na eni strani in pristaši narodnega šovinizma in nacifašiz-
nih in jezikovnih pravic, kot so jih imeli nemškogovoreči deželani. Pogosto so tudi oblasti same imele koroške Slovence za trn v peti in za lepotno napako koroške dežele. Poskusi v času druge svetovne vojne, da bi dokončno „rešili na Koroškem slovensko vprašanje", so prav tako povezani s prejšnjo etapo. Idejno so vse zločine nosili in pripravljali Korošci sami, ne pa mogoče uradi v Berlinu. Metode, ki so mislili o njih, da se bodo tudi drugod obnesle njim v prid, so prenesli tudi v ostale slovenske pokrajine izven Koroške, ki so jih zasedli. Nosilci so bili tudi Korošci. Korošci in Avstrijci so bil soudeleženi pri zločinih nad slovenskim narodom in to ne samo nad njegovim koroškim delom. Tudi nadaljevanja protislovenskega delovanja po koncu druge svetovne vojne, ki je bilo do leta 1955 po sili razmer še bolj ali manj prikrito, po podpisu avstrij-
cionalsocialistčne stranke, temveč tudi široke kroge tistih, ki niso postali vpisani člani NSDAP.
Od vsega začetka obstoja druge republike je bila Avstrija obremenjena z vprašanji nacizma, denacifikacije in neonacizma. Vendar teh problemov ni jemala preveč resno.
Značilno je, da so se po koncu vojne oblasti in stranke (razen komunistične) obrnile zgolj proti vsenemški varianti fašizma, avstrijsko pa pustile skoraj popolnoma ob strani. Splošno nedosledna denacifikacija je vodila do neposrednih posledic, do legitimacije komaj prikrite neofašistične agitacije na eni strani, na drugi strani pa do izgube na ideološki substanci pri obeh velikih strankah. Hiter sprejem članov nacionalsocialistične stranke in pripadnikov avstro-fašizma v ljudsko in socialistično stranko — svobodnjaška se nikoli ni mogla otresti močnega vpliva bivših
ie na proslavi 50-!etnice p!ebiscita,
bivši elan NSDAp"' (ilanska št. 4 !7S 171). SS-OberscharfUhrer (št. 299 580) in H3-Ge-fotgschaftsfuhrer Franz Koschier ter so
^šh'"°A:%7), iiegaini Ortsgruppenieiter NSDAP v ietih 1925— 1926 (št. 26 661) Siegfried Sames in drugi podobno „ia-stuini" koroški bojevniki, so postaviti zahtevo, ki so jo stranke s svojim skte-pom o preštevanju zdaj v potni meri iz-potnite: najprej ugo tavtjanje manjšine, potem šete manjšinski zakon.
sedmega člena državne po-
določi)
^odbe.
Vendar se kljub vsem tem poja-- ki zdaj v večji zdaj v manjši razburjajo demokratično jav-
Rieri
ma na drugi strani nam daje moralno upravičenost, da z besedo kažemo na nedostatke v avstrijski družbi in se z dejanji borimo proti njim, hkrati pa tudi, da obsojamo pojave, ki jih poznamo iz zgodovine našega naroda in tudi iz sedanjosti naše narodne skupine.
Zgodovinska izkušnja nas uči, da je imel protislovenski boj na Koroškem veČ oblik, ki so pa med seboj neločljivo povezane. Predvojno protislovensko delovanje nemškonacio-nalističnih in nacističnih društev, katerih tradicija sc vleče vse do vele-nemškega delovanja, znanega že iz zadnjih desetletij habsburške monarhije, je povezano s plebiscitnim bojem in dobo med obema vojnama. Razbohotiti so se mogle te sile tudi zato, ker niti za časa kabsburške monarhije, niti v dobi prve republike oblasti niso bile pripravljene, da bi vztrajno delale na tem, da bi ustvarile tudi za koroške Slovence enake možnosti vključno vseh narodnost-
ske državne pogodbe pa že brez večjih poskusov prikrivanja, si ne moremo predstavljati brez povezave s predhodnimi etapami. Prehodi iz ene faze v drugo so bili bolj ali manj nemoteni. Od nemškega nacionalizma do zločinov fašistov je bil le kratek korak. Tudi na Koroškem moremo govoriti o izredno močni povezavi (ki je dvojna, idejna in personalna) med nacifašizmom in nemškim nacionalizmom. Ta dejstva niso podčrtavali le koroški Slovenci sami, potrdili so jih vsi strokovnjaki, ki so se s tem vprašanjem podrobno bavili.
Mladi avstrijski zgodovinar Hanns Haas je opozoril na to, da prepogosto zanemarjamo dejstvo, da dediščina fašizma niso bile samo ruševine stanovanjskih poslopij in produkcijskih naprav, velika materialna škoda torej, temveč tudi, da je fašizem duševno prizadel velik del prebivalstva. Vplivno območje fašističnega sistema je namreč bilo zelo široko in ni zajelo zgolj tistih, ki so bili člani na-
nacionalsocialistov, pravzaprav se ga niti ni hotela — je prav tako doprinesel svoj del k ohranitvi fašističnega mišljenja. Velik del krivde za to stanje nosijo tudi avstrijske oblasti, ker se od vsega začetka niso dosti brigale za dosledno denacifikacijo.
Ker denacifikacija ni bila uspešna in avstrijske oblasti, ki so bile zanjo odgovorne, tega mednarodni javnosti nočejo priznati (prav tako kakor ne priznavajo kršenja tistih določil državne pogodbe, ki se nanašajo na zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji), so prisiljene, da ščitijo delovanje organizacij, ki bi jih morale pravzaprav prepovedati. Spomnimo se samo avstrijske note Jugoslaviji, v kateri Avstrija zavrača trditev, da bi bil koroški Heimat-dienst organizacija, ki bi jo bilo treba na podlagi petega odstavka člena 7 državne pogodbe prepovedati. Tako država sama daje tej in njej podobnim organizacijam novo potuho in podporo. S tem, da dopušča de-
lovanje takih organizacij, pa sama sebi ruši temelje. Površna denacifikacija tako postaja za državo pravi bumerang: spreminja se v zagovornika tistih sil, ki so že enkrat bile grobokop njene samostojnosti, leta 1933 pa likvidatorji demokratičnega sistema.
Stavlja se vprašanje, ali gre Koroški glede denacifikacije in ohranjanja fašistične miselnosti ter dejavnosti tako z ozirom na preteklost kot na sedanjost v avstrijskem merilu posebno mesto. Odgovor je dvojen: pritrdilen in zanikajoč.
Na splošno velja, da moramo k dejavnikom, ki so značilni za vseav-strijski prostor, dodati še nove, koroške posebnosti. Omenili smo, da je že v času avstroogrske monarhije in prve republike bilo na Koroškem izredno močno zakoreninjeno nemško nacionalistično mišljenje, bolj močno kot v drugih predelih Avstrije. Tudi organizirano nacistično gibanje je bilo na Koroškem prav posebno močno, kar se je pokazalo v julijskih dneh leta 1934, ko so si nacisti z vstajo hoteli vzeti oblast državi. Vendar tudi splošnoavstrijske dileme pri denacifikaciji ne smemo prezreti: v Avstriji je bilo od leta 1933 naprej pa do priključitve Avstrije k Hitlerjevemu nemškemu rajhu na oblasti samostojno fašistično gibanje — avstrofašizem.
Posebnost v avstrijskem merilu so prav gotovo dogodki v zadnjih dneh ..tisočletnega rajha", ko je po večdnevnih izčrpnih pogajanjih med predstavniki fašističnega režima in zastopniki nekaterih nefašističnih strank prešla oblast nacifašistov neposredno v roke Provizorične koroške deželne vlade. Zadnji Gauhauptmann Nat-melšnig je to predajo oblasti sam imenoval ..reibungslose Obergabe der Verwaltung" (nemotena predaja uprave). V očeh nacionalistov je bila ta predaja garant za površno denacifikacijo. Obdobje po maju 1945 je pokazalo, da se je njihovo upanje v polni meri izpolnilo. Znano je tudi, da Angleži kot zasedbena sila na Koroškem niso jemali denacifikacije resno in da so bili zelo popustljivi. Svoje je prispeval seveda tudi splošen povojni položaj v svetu in na Koroškem. Kmalu po vojaški zmagi nad fašizmom se je pričela takozvana hladna vojna, ki so jo nacifašisti kaj hitro znali izrabiti v svoje namene. Posebej jih je ohranilo pri življenju tudi odprto mejno vprašanje na Koroškem in obstoj slovenske narodne skupine v deželi sploh. Ti dejstvi sta jim omogočili nadaljevanje protislovenske propagande — ali odprte, ali pa pod plaščem antikomunizma in antisocializma.
2e takoj po vojni so začeli na mnogotere načine motiti sožitje med obema narodoma. Eno izmed glavnih področij je področje šolstva. Koroški deželni šolski svet je že leta 1946 poročal prosvetnemu ministrstvu o pojavih nasprotovanja dvojezični šoli sledeče:	..Majhen del prebivalstva
dvojezičnega ozemlja — obstaja zlasti iz nekdanjih nacionalsocialistov — poskuša na različne načine onemo-
(Delfj 7M strem)
Praksa avstrijske manjšinske potitike razodeva
Avstrija - svetovni rekorder v mednarodno-pogodbenih
V naslednjem objavljamo besedilo predavanja, ki ga je pripravil prof. dr. Janko Pleferskt za znanstveno posvetovanje o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji, ki sta ga 28. maja 1976 priredila v Ljubljani tamkajšnji Inštitut za narodnostna vprašanja ter Zavod za migracije in narodnosti v Zagrebu.
Mamesto uvoda tvegam definicijo obeh zakonskih predlogov, o „spre-membi zakona o ljudskem Štetju" in pa o .narodnostnih skupinah". Oba predla-gana zakona namreč pomenita smiselno in organsko celoto in se tudi formalno v bistvenih določilih med seboj povezujeta, tako da je drugi od prvega neločljiv in brez njega neizvedljiv. Sprejetje enega pomeni sprejetje obeh. Ta definicija bi se glasila:
Devetintrideset gostobesednih novih paragrafov izničuje pet kratkih in jasnih odstavkov 7. člena pogodbe o Avstriji in zasiplje dejstvo, da Avstrija teh svojih jasnih obveznosti vseh 21 let, kar veljajo, ni izpolnjevala, temveč da je, nasprotno, sistematično izpodkopavala obstoječe pozicije manjšin, ki jih 7. člen ščiti.
Smo priče nadvse vznemirljivemu položaju. Danes na Koroškem ni več v prvi vrsti aktualnosti popravljanje škode, ki je nastala za slovensko narodnost zaradi genocida politike nacističnih oblasti. Ta škoda še ni prebolena niti približno. A že stoji danes v prvi vrsti aktualnosti nov problem: poprava škode, nastale za slovensko manjšino, za njeno etnično substanco in njen razvoj, ki je nastala zaradi etno-cidne politike druge avstrijske republike po letu 1955!
Predlog o .spremembi zakona o ljudskem štetju" uvaja pod .tajnim ugotavljanjem družinskega jezika" inštitut ugotavljanja števiične moči narodne manjšine, in to kot pogoj za izvedbo [meddržavnopravnih obveznosti glede) zaščite teh manjšin. Takšna namera avstrijskega zakonodajalca je vidna v vladnem pojasnilu [.ugotavljanje... manjšin je potrebno za sprejem ukrepov... glede polne uresničitve člena 7...").
Vidna pa je tudi v določilu, da se tajno ugotavljanje družinskega jezika izvaja časovno in stvarno izločeno iz rednega štetja prebivalstva in na posebej izbranih delih avstrijskega ozem-Ija.
Posebno izbiranje delov avstrijskega ozemlja samo na sebi govori o absurdnosti ugotavljanja manjšin, saj takšen izbor pomeni, da avstrijski uredboda-jalec že pred štetjem dobro ve, kje je narodna manjšina doma. S tem je potrjeno stališče slovenske narodne manjšine na Koroškem, da je njeno etnično ozemlje že od nekdaj dobro znano in ga ni treba šele ugotavljati. Ugotavljanje samo po sebi je diskriminatori-čen ukrep, ker izraža načelen dvom zakonodajalca o eksistenci narodne manjšine in njegovo prepričanje, da je povsem dopustno in normalno pričakovati, da manjšina od ugotavljanja do ugotavljanja izgineva in končno izgine. Takšno stališče zakonodajalca je v nasprotju s samim bistvom zaščite narodnostnih manjšin.
Ena izmed v avstrijski zgodovini preizkušenih protimanjšinskih stastističnih metod je vnašanje zmede v pojme in kriterije o jezikovni pripadnosti. Od časov monarhije do I. 1971 je bila rubrika o jezikovni pripadnosti pri posameznih ljudskih štetjih na avstrijskem ozemlju sedemkrat različno definirana [Veiter, 647). To je ustvarilo položaj, v katerem vlada zmeda v za-
vesti prizadetega prebivalstva in čisti votutarizem v politični interpretaciji glede jezikovne pripadnosti. Avstrijski zakonodajalec s to preizkušeno metodo še nadaljuje: vsak obeh predloženih zakonov uporablja za jezikovno pripadnost drugačen izraz: zakon o štetju .družinski jezik", zakon o narodnih manjšinah .materinski jezik".
Tudi definiciji sta različni: družinski jezik je .jezik, ki ga oseba izključno ali pretežno uporablja v svoji družini",
odpira možnost novih interpretacij, kaj ta izraz pravzaprav pomeni. Vsa izkušnja govori, da so te interpretacije v avstrijski praksi vedno bile restriktivne, na škodo narodni manjšini. Vlada sama čuti, da ta izraz ni dovolj opredeljen, zato daje svojo interpretacijo, ki pa ne bo postala del zakona in torej ne bo obvezna. Celo ta neobvezna interpretacija izhaja od .skupine oseb" [ne od sociološko-politične-ga pojava .narod"). Prva značilnost
Znano je, da državna pogodba ni-kokar ne pogojuje izvajanje njenih določil s kakim predhodnim ugotavljanjem manjšin in da celo ne postavlja pogoja nekega deleža, ki ga naj manjšina doseže v prebivalstvu politične enote, da bi ji pravice bile priznane. Znano je, da to izhaja ne le iz besedila državne pogodbe, ki nima o čem takem niti črke, temveč, da to dokazuje tudi razprava ob sprejemanju in formuliranju manjšinsko zaščitnih do-
Ob številnih priložnostih, tako tudi na manifestaciji ob 30-ietnici zmage nad fašizmom in 20-ietnici podpisa državne pogodbe, smo koroški Stovenci opozarjali Avstrijo na njene mednarodne obveznosti, ki jih še vedno ni izpolnita
materinski pa „v družinski povezanosti posredovani jezik, ki se še dejansko uporablja".
Avstrijski zakonodajalec se kljub opozorilom slovenskih predstavnikov dosledno izogiba, da bi zares sprejel kot števno karakteristiko pravi materinski jezik, in sicer v jasni definiciji, ki jo priporoča OZM že od I. 1948 naprej, t. j. .jezik, ki so ga govorili v posameznikovem domu v času njegovega otroštva".
Terminološka zmeda, ki jo avstrijski zakonodajalec nadaljuje tudi z obema zdaj predloženima zakonoma, ni samo ovira za statistično evidentiranje stvarne etnične pripadnosti prebivalstva, temveč izraža tudi njegovo načelno voljo sprejemati in s tem sankcionirati jezikovno germanizacijo v življenju vsakega posameznika in to germanizacijo brezpogojno šteti v korist večinskega naroda.
Metoda ustvarjanja pojmovne in terminološke zmede, ki zaščiti manjšin nikakor ne more koristiti, se izraža tudi v označevanju narodnih manjšin. Po terminologiji čl. 7 so zavarovane .narodne manjšine [rusko besedilo) oz. .manjšine" [po drugih besedilih, vključno nemško). Pogodba o Avstriji takega izraza ne uporablja naključno, marveč zato, ker hoče govoriti o tem, kar je subjekt in objekt zaščite in kar se po ustaljeni mednarodni rabi od DM naprej in tudi v OZM označuje kot narodna manjšina. To pomeni, da se ve, da gre za dele naroda z vsemi njegovimi značilnostmi in pravicami, vključno političnimi. Avstrijski zakonodajalec odstopa od izrazov v pogodbi o Avstriji in uvaja izraz .Volksgrup-pe — .narodnostna skupina". S tem
te skupine naj bi bita, da doseže neko minimalno [nedefinirano) števito, ne pa, da je že dana kot objektivno, v zgodovini nastalo dejstvo. V nadaljnjem skuša takšno pomanjkljivo definicijo dopolniti z izjavo, da mora takšna skupina oseb imeti še dve lastnosti: teritorialni in kulturni element kot izraz notranjega odnosa v skupini. To pomeni .tradicionalno povezanost z ozemljem naselitve" in pa materinščino, čemur dodaja tudi zahtevo po .lastni narodnosti" [„das eigene Volks-tum"), ne da bi vlada povedala, kaj ji to pomeni. S temi dodatki se sicer razlaga avstrijske vlade približa objekti-viranemu pojmu .narodna manjšina", a šele po dolgih, za nikogar obveznih ovinkih. Tak način terminološke raz-rahljanosti v zakonskih besedilih, ki naj bi izvedle jasno mednarodno obveznost o zaščiti narodnih manjšin, odpira vrata vsakovrstnim manipulacijam, če ni to manipulacija že samo po sebi. Slednjo domnevo upravičuje dejstvo, da zakon, ki naj bi narodno manjšino zaščitil in celo .podpiral", brez vsakršnih pridržkov predvidevc možnost, da se njeno domovinsko ozemlje, na katero je po tradiciji navezana, in kar sam razlagalec ugotavlja kot bistveno za njen obstoj, še naprej krči do izginitve.
Avstrijski zakonodajalec uporabljc tudi metodo ustvarjanja zmede glede mednarodno pravnih obveznosti Avstrije za zaščito narodnih manjšin. S tem hoče posredno razvrednotiti obveznosti, sprejete v pogodbi o Avstriji, jih zamešati z drugačnimi, manj zahtevnimi obveznostmi notranjega ustavnega značaja in na ta način revidirati državno pogodbo o Avstriji.
ločil. Kaj pa stori avstrijski zakonodajalec! On sešteva določila senžermen-ske pogodbe iz leta 1919 in pogodbe o Avstriji iz leta 1955 kot enakovredne mednarodne obveznosti. S tem prikriva dejstvo, da je pogodba iz leta 1955 derogirala pogodbo iz leta 1919 in na novo določila obveznosti Avstrije za zaščito slovenske in hrvatske narodne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, prav zato, ker je zgodovina pokazala, da so določila iz leta 1919 bila nezadostna.
Avstrija danes določila iz leta 1919 vključuje v svojo ustavo. To je njena pravica. Mednarodno pravno pa je zanjo obvezno tisto, kar določa pogodba o Avstriji iz leta 1955 in tega ne more zmanjševati s sklicevanjem na pogodbo iz leta 1919 ko! nekakšno drugo mednarodno obveznost. Avstrijska vlada s takšnimi lahko razvidnimi pravniškimi zvijačami ne more koristiti svojemu ugledu. Lahko pa zelo škoduje prizadetim narodnim manjšinam. In to neposredno. Kajti le s takšnim načinom lahko trdi, da je pogoj za priznavanje manjšinskih pravic na delih ozemlja .sorazmerno pomembna številnost" pripadnikov manjšine, ki ga zahteva predloženi zakon o manjšinah, v skladu z mednarodnim pravom. Pri tem se vlada sklicuje na čl. 68 sen-žermenske pogodbe iz leta 1919 kot na vir, iz katerega prevzema to določilo!
Ob tem bi rad posebej podčrtal zanimivo dejstvo, da avstrijska viada zdaj trdi, da je dolžna izvesti ugotavljanje manjšine, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti iz senžermenske pogodbe. Zdaj torej hoče šele izvajati svoje obveznosti iz leta 1919! Res je,
da Avstrija s podobno zamudo izvaja nekatere druge obveznosti, npr. glede arhivov. A v svetu je po moji vednosti s takšno prakso edinstvena in pravi rekorder v zamujanju.
Potrebno je ugotoviti še eno občo značilnost zakona o manjšinah. Večidel govori o materiji tretjega odstavka 7. člena pogodbe o Avstriji. Me izjavlja, da hoče ta odstavek izvesti, hoče ga le upoštevati. Že to je nenavadno stališče do sprejete mednarodne obveznosti. Posebej se je treba spomniti, da je svoj čas sama avstrijska vlada bila mnenja — in tega mnenja so še danes predstavniki manjšine pa tudi dobršen del avstrijskih pravnikov — da tretji odstavek glede slovenskega in hrvatskega jezika kot uradnega jezika ne potrebuje nobenega izvedbenega zakona, temveč ga je treba izvajati neposredno. Z drugimi besedami, že od uveljavitve pogodbe o Avstriji v letu 1955 bi slovenski in hrvat-ski jezik morala imeti položaj drugega uradnega jezika v narodnostno mešanih okrajih Koroške, Štajerske in Gradiščanske. Današnji avstrijski zakonodajalec meni, da se mora postaviti med obveznosti Avstrije in pravico manjšine. Sprejema šele zakon, ki naj omogoči uživanje pravice, zapadle že pred 21 leti. To je značilno. In končno nekaj, kar sodi po pomenu na začetek. Zakon o manjšinah zadeva vprašanja, ki so v drugih zadevah ustavnega pomena. Ustava Avstrije same določa na primer nemški kot državni jezik. Določila pogodbe o Avstriji imajo v avstrijskem sistemu pomen ustavnih določil. Zakon o manjšinah pa je navaden zakon, pravice, ki jih daje manjšini, lahko prekliče prva nadpo-lovična večina v parlamentu. Le eno določilo ustavnega značaja je v njem: zadeva obračunavanje stroškov, ki bi jih utegnili imeti uradi zaradi dvojezičnosti. Pravice manjšine nimajo ustavne veljave. Zakaj ni v zakonu povzdignjena na ustavno veljavo sicer lepa načelna izjava, ki pa jo lahko preberemo le v za nikogar obveznih vladnih pojasnilih: .Obstoj manjšin in njihove posebne narodnosti je podedovani sestavni del avstrijskega kulturnega in družbenega življenja, zaradi česar njihovo pospeševanje ni le v interesu poglabljanja kulturnih in družbenih vezi med pripadniki manjšine samimi, marveč je potrebno tudi za ohranitev mnogoliko-sti avstrijske kulture"!
To lepo, manjšinam gotovo prijazna načelo, ni prišlo niti v zakon, kaj šele, da bi v Avstriji dobilo ustavno veljavo. Po drugi strani pa vemo, da je leta 1959, ko je avstrijski zakonodajalec potrjeval ilegalno razbitje splošno obvezne dvojezične šole na Koroškem, zanesljivo poskrbel, da je bil člen, ki je manjšini vzel njeno dotedanjo pravico, t. j. splošno obveznost slovenskega pouka, v zakon zasidran kot ustavno določilo [t/§ 7). Meobstoječo ugodnost torej obljubljam z navadnim zakonom, temeljno obstoječo pravica pa jemljem z ustavnim zakonom. Ali ni to dvojna mera!
Kaj zakon manjšinam pravzaprav obljublja, seveda le, če se podvržejo ugotavljanju! Poleg neopredeljene pod mnoge vprašaje postavljene denarne podpore v glavnem troje: manjšinske sosvete, dvojezične topografske napise in pripustitev jezika manjšine kot uradnega jezika v določenih uradih i" primerih.
Za zdaj nekaj ugotovitev v tej zvezi.
Manjšinski sosveti so po tem zakonu ustanova, ki je docela v rokah vlade. Ona odloča, kateri bodo ustanovljeni.
STADTAfAT

<6M**B*
Tudi občasne .napisne akcije" na javnih poslopjih in krajevnih tablah širom po južni Koroški opozarjajo na neizpolnjeno obveznost Avstrije, da bo v sodnih in upravnih okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom Koroške poskrbela za dvojezične napise in označbe topografskega značaja — tako v slovenskem kot v nemškem jeziku
neizpo!njevartju
obveznosti
^na odtoča, kotiko članov bodo iteti, ona imenuje vse njene čiane. Gtede potovice je sicet dotočeno, da jih imenuje iz vrst tistih, ki jih predtaga-jo organizacije manjšin. A ni rečeno, da je viada na te predioge kaj vezana. Lahko jih torej zavrne in zahteva nove predioge, vse dotiej, dokier ji vsi prediagani ne bodo po voiji. Kaj je viada doiina! Nič drugega kot to, da sosvet zasiiši. Mi mu doižna poročati o svojih namerah in ukrepih, kaj šeie, da bi mu zanje odgovarjata. Sosvet ne odtoča o ničemer razen o eni sami stvari: sam si doioči posiovnik. Obvezno mora njegovo mnenje siišati ie zvezna viada. Dežetna viada ie tedaj, šie sama tako hoče. Sosvet nima niti pravice kakega suspenzivnega aii drugačnega veta. Ne more kakor koii učinkovito izraziti svojega protesta, če se ukrepa na škodo manjšine. Miti na la način ne, da bi se abstinirat. Kajti viada ima pravico vsakogar, ki se ne udeieii treh sej, odpokiicati in nadomestiti z novim (svojim čiovekom). Viadni čiovek je iahko kaj probiema-lična osebnost. Mi namreč obvezno pripadnik manjšine oz. ni obvezno, da svojo pripadnost manjšini javno prizna, le iahko torej nekdo, ki se je svoje na-todnosti odrekei. — S takšnim sosvetom so koroški Siovenci prikrajšani za žeto pomembno danes priznano in obstoječo pravico, namreč, da predstavljajo nasproti viadi sami sebe, sami Prek svojih organizacij. Teh organizacij po novem nihče ne bo več doižen vprašati za mnenje. Torej, zakon jim Pravice jemije, ne daje!
Posebna kočijivost obeh zakonov za narodne manjšine v Avstriji izvira iz metode, da so v njih formatirana neka nočeta, ki naj bi manjšinam bita koristna, a najbistvenejša vprašanja gtede konkretizacije teh načet pa so prepuščena vtadnim uredbam. Kaj so vtadne uredbe po rangu in kakšna spre-mentjivka so v obtikovanju razmer v neki državi, ni treba raztagati. Za Avstrijo pa še vemo, da tam niti zakonov ne izvajajo, če nemškim nacionatistom niso po votji! Kaj je torej prepuščeno lej najmanj zanestjivi ravni normativne dejavnosti! Sktep o izvedbi ugotavtja-nja manjšine, datum tega ugotavtjanja in podrobni predpisi o izvedbi ugotavljanja. Vtada tahko ukaže izvajati ugotavtjanje manjšine ob poijubnih terminih in kotikorkrat sktene. Kaj bi to pomenito, če bi prišia na viado stranka, katere ideotogija je nemški nacio-uatizem, si je komaj mogoče dovotj iivo zamistiti. Datje. Vtadna uredba je tete tista, ki manjšine sptoh identificira, katere so in katere niso. Jasno, da to Pomeni vsaj gtede Stovencev na Koroškem in Štajerskem in Hrvatov na Gradiščanskem temetjito kršitev 7. ttena pogodbe o Avstriji, saj je ta čten 'srečno njim namenjen in je njihova navzočnost v Avstriji mednarodnopravno zasidrana, ne pa neznanka, ki b' jo vtada reševata s svojo uredbo!
še naprej. Vtadna uredba bi opre-detita ozemije (na temetju rezuttatov ugotavtjanja manjšine s 2$ odstotno "*ero), na katerem naj bi napraviti dvojezične topografske oznake, tn sončno: Vtadna uredba bi določita urade, kjer naj bi bit jezik manjšine dopuščen. Tudi ta uredba bi temetjita "o rezuttatih ugotavtjanja manjšine. A tudi še potem, ko bi se manjšina pustita prešteti in ko bi vse vtadne uredbe bite izdane, manjšina ne bi bita gotova, da bo vsaj v okviru teritoriai-"o veijavnosti teh uredb detežna pravit, ki o njih zakon govori.
Gtede topografskih napisov ostaja možnost, da pridejo v poštev samo v raztresenih, med seboj nepovezanih Posameznih nasetjih, ne pa v cetotnih "Pravnih enotah z mešanim prebivat-stvom, kot to dotoča 7. čten pogodbe o Avstriji (§ 12/f—2). A tudi v teh posameznih nasetjih to še ni gotovo, kajti Končna odtočitev, ati bo dvojezičen "opis res postavtjen ati ne, ni odvisna ne od zakona o manjšinah, ne od vtadne uredbe, temveč od — „drugih Pravnih predpisov — n. pr. od cestno Prometnega reda"! Tako pojasnjuje sama vtada v svoji obraztožitvi. O tem, oti bo potem kočno postavtjeni napis '"di obstat, pa bo seveda odtoči! niko-*0"r živemu odgovorni in vsepovsod "ovzoči ..Kdrntner Heimatdienst".
Kako pa z uredbo dotočeni uradi, ki "oj bi postovati dvojezično! Zakon in vtadna interpretacija njegovih dotočit stvar takote kažeta: Do sedaj, vse od "ta 1955 naprej, prej pa tudi ne, ni
'to ničesar storjenega, da bi spodbuditi uradnike k učenju jezika manj-*'n. Sete zadnja, četrta (!) varianta za-Kona o manjšinah je zdaj kot vetiko ostugo manjšinam predvideta posebno
ptačito tistim zveznim uradnikom, ki znajo jezik manjšine [kotiko morajo znati in kako to dokazati predpostavtjenim, ki zagotovo znajo samo nemški, zakon ne dotoča). Za dežetne uradnike ati četo za občinske, poštne, žetezniške, avtobusne, zdravstvene detavce in vse druge, ki so z tjudmi v vsakdanjem stiku, seveda ni predvideno prav nič več kot to, da ne bodo kaznovani, če bodo uporabiti jezik manjšine, ker se to ne bo šteto ko! kršenje dotočita zvezne ustave o nemškem državnem jeziku! Po vsem tem nikogar ne preseneti, če bere v vtadnem pojasniiu: „Personat teh uradov in uradnih mest ne bo vseskozi dvojezičen" (str. 18). Jasno: vsi ne bodo dvojezični, te nekateri. Ati pa bo na vsakem takem uradu in uradnem mestu vsaj po eden, ki bo dvo-
(mHBMtMMHSM#
Prepreahomo
!Wtm!we
mine
a:::/
L
ter je MdMMttratično
it prot) antrijsU jrža!)i papaji
r
-

Odločno, utemeljeno in dostedno koroški Siovenci poudarjamo, da je kakršnokoii ugotavtjanje aii preštevanje kot podiaga za reševanje čiena 7 povsem nesprejemljivo
VaHstattlaa) Pesaajarar ttrt
Bas st
Mmderheiten-
feststehng
y%en)
ten StarMtas MMsitieit
jezičen! Vtada pojasnjuje: „... ni mogoče pričakovati, da bo pri vseh uradih uradništvo dovotj znato jezik tiste manjšine..." (str. 21). Torej ne vsaj po eden na vseh uradih itd. Kako potem na vseh tistih, gotovo ne redkih uradih, kjer ne bo sptoh nobenega dvojezičnenga uradnika! Zakon pre-toži to zadrego najprej na rame samega pripadnika manjšine. Predvsem: ..Nihče se ne sme izogniti uradnemu postopku uradno nastopajočega organa niti ne sme odktoniti njegove zahteve samo zato, ker ta uradni postopek ni bit izveden v jeziku manjšine " (§ 13/ 2). Torej, četo če ne razume uradnega zahtevka, mora ubogati, kajti kriv ni uradnik, ki ne zna drugega uradnega jezika, temveč državtjan, ki ni Nemec. Madatjnja dotžnost, natožena pripadniku manjšine: Oseba, ki namerava v uradni obravnavi nastopiti v svojem uradnem jeziku, tega ne more storiti tako, kot to stori vsak državtjan nemškega jezika. Pripadnik manjšine je namreč dotžan, takoj ko dobi uradno vabito, svojo jezikovno namero naznaniti uradu. To baje ni svarito o prihodu sovražnika, temveč migtjaj uradu, naj se ad hoc pripravi na uradovanje v drugem uradnem jeziku. Kakšna je ta priprava! Drugega uradnega jezika nevešči organ tahko zaprosi drugega uradnega jezika vešči organ, da zadevo opravi namesto njega. Drugega uradnega jezika vešči organ bo torej mora! opraviti dodatno deto, drugega uradnega jezika nevešči organ pa bo
enega deta prost in tako nagrajen. Ce pa tudi takega nadomestita ni moč najti, ne btizu ne dateč, ima drugega uradnega jezika nevešči organ pravico pokticati totmača. Zakon ne pove, ati mora vsaj ta toimač biti kakor koti preverjeno kvatificiran. A zgodi se tahko, da tudi totmača ne bo. Ati je potem treba urad zapreti! Nikakor! Kajti zakon dovotjuje avstrijskemu uradniku, ki deta na ozemtju, ki je domačija narodne manjšine, da „za-gotovi sporazumevanje v jeziku manjšine z drugimi pomožnimi sredstvi" (§	H/3)! Kako vendar! Vtada to
uganko pojasnjuje: To pomeni, da „ni-so izktjučena v praksi že rabtjena pomožna sredstva, n. pr. tistki z natisnjenimi vprašanji in odgovori..." (str. 22). Torej: srečanje nemih! Kako dateč je že današnji avstrijski zakon, ki pravi, da pospešuje manjšine, od tistega gorečega zagotavijanja avstrijskega zunanjega ministra dr. Karta Gruberja dne 28. oprita 1948 v Londonu, ko je pred predstavniki vetikih držav branit mejo na Karavankah! Predstavnik Avstrije se je tedaj skiicevat na ..vzorno dvojezično šotsko zakonodajo na Koroškem, ki nataga četo zgoij nemško govorečemu prebivatstvu, da se uči stovenski, da bi temu jeziku zagotoviti boij sptošno razumevanje v dežeti"!
Zakon ničesar ne dotoča gtede izvedbe 5. odstavka čt. 7 o prepovedi dejavnosti in organizacij, ki jemtjejo siovenskemu in hrvaškemu prebivatstvu njegove pravice in značaj manjšine. V vtadnem pojasnitu (str. 13) se ta odstavek omenja, a te kot podkrepitev dotočitom o ustanovitvi manjšinskih sosvetov. Vprašanja preprečevanja in prepovedi po tem odstavku se ne zakon ne pojasnito ne dotikata. Statišče vtade in zakonodajatca v tem najbistvenejšem vprašanju pa je jasno razvidno iz dejstva, da je ..Karntner Heimatdienst" bi! uradno vprašan za mnenje o obeh zakonih. Priznavajo mu torej enak potožaj kot n. pr. dežetni vtadi. Statišče Avstrije do protimanj-šinske dejavnosti pa se najboije vidi v sktepnem 2$. paragrafu zakona o manjšinah. Ta potrjuje, da še naprej ostaja v vetjavi teta 1959 po organizirani protistovenski dejavnosti izsitjeni zakon o manjšinskem šotstvu na Koroškem. Tisti zakon je potrdit itegatno tikvidacijo obvezne dvojezične osnovne šote in uvede) sistem, po katerem te še kaka četrtina stovenskih otrok dobi nekaj pouka v svoji materinščini. Tudi novi zakon torej potrjuje staro odpravo pravice stovenskega prebi-vatstva. tn kar je morda še botj značit-no: zakon o manjšinah v istem paragrafu mimogrede razvetjavija zakon z dne 6. jutija 1972 o dvojezičnih topografskih napisih na Koroškem. Znano je, da so organizirane protistovenske site v itegatni akciji pogromskega značaja nasitno podrte zakonito postav-tjene dvojezične napise in da je pri tem ostaio. Vtada in država svojega zakona nista braniti. Zdaj pa ga bo zakon o manjšinah po tihem spravit s sveta, kot da ga ni bito. !n bodimo si na jasnem: sprejemanje novega zakona o manjšinah sptoh bistveno izhaja iz zamisti vtade, da bi se po tej poti, brez vsakršnega obračuna z itegatno protimanjšinsko dejavnostjo, nevšeč-nega zakona iznebiti.
Naj namesto skiepa še enkrat navedem uvodoma postavijeno definicijo obeh zakonov, ki o njima tu razprav-tjamo:
Devetintrideset gostobesednih novih paragrafov izničuje pet kratkih in jasnih odstavkov 7. čtena pogodbe o Avstriji in zasiptje dejstvo, da Avstrija teh svojih jasnih obveznosti vseh 21 tet, kar vetjajo, ni izpotnjevata, temveč da je, nasprotno, sistematično izpodkopavata obstoječe pozicije manjšin, ki jih 7. čten ščiti.
Oba zakonska predtoga sankcionirata dosedanje in prihodnje uspehe germanizacijskega pritiska, prav posebej pa sankcionirata organizirano kršenje mednarodnopravnih, ustavnih in zakonskih pravic stovenskega prebi-vatstva na Koroškem, izrecno še potrjujeta itegatno rušenje dvojezičnega šotstva v t. 1958—59 in pa podiranje dvojezičnih krajevnih napisov v t. 1972. G!adke besede in medeni toni, ki prežemajo oba zakona, in vtadna pojasnita k njima prikrivajo sramu vredno dejstvo, da sta zakona pravni izraz potožaja, ko so stovensko narodno manjšino na Koroškem — potem ko je v protifašistični vojni nepričakovano vstata od usmrčenih — zopet brutatno zbiti na kotena (ati vsaj mistijo, da so jo) in ji zdaj vsitjujejo paragrafe evta-natičnega značaja.
Dr. Janko Pleterski
Slovenski politični tisk na Koroškem... /
(/VarLdjfMMjf S 3. Sfr<3?!r')
Maria Luggau-a (tam je namreč Einspieler presedei svojih 30 dni).
Kljub vsemu temu pa Andrej Einspieler ni miroval. Težilo ga je dejstvo, da Slovenci kot edini narod monarhije še niso imeli svojega političnega glasila. NOVICE so mu bile premalo. Spet se je odločil za dejanje. S pomočjo stanovskega prijatelja je začel izdajati SLOVENCA, list velikega pomena za vse Slovence. Bil je duša lista od prve do zadnje številke. Prisilna smrt SLOVENCA v zadnjih dneh aprila 1867 pa je ponoven dokaz, kako močno vlogo je igrala koroška meščanska družba in njena gospodarska moč pri razvoju ali bolje povedano tlačenju in zatiranju slovenske publicistike. Pritisnili so na tiskarja, ki je odpovedal tiskanje lista. Andrej Einspieler je po prvih številkah SLOVENCA ponovno prosil ministrskega predsednika Schmerlinga, da mu dovoli sodelovanje in udejstvovanje pri listu. Schmerling je odločitev prepustil Einspielerju, vendar mu je hkrati zagrozil, da bo ob najmanjšem prekršku ob službo.
Schmerling je bil po „cesarski milosti" kmalu ob stolček. Einspieler pa je svojega SLOVENCA spočetka previdno, nato pa široko odprl mladim slovenskim liberalcem. Pod geslom „Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!" je ustvarjal SLOVENEC tisti zanos med slovenskim koroškim ljudstvom, brez katerega si ne moremo zamisliti nekaj let pozneje mogočnega taborskega gibanja na Koroškem. Levstik je s svojimi somišljeniki v SLOVENCU uveljavil program Zedinjene Slovenije. V Ljubljani pa se je začelo vrteti tisto kolo, ki se je ustavilo šele z ukinitvijo SLOVENCA. Cesarskim uradnikom v Ljubljani, ki so bili poleg tega nemški uradniki s svojimi predstavami nacionalne enakopravnosti, se je zdelo, da razširja SLOVENEC med slovenskim prebivalstvom nevarni komunizem. Sicer si uradniki pod „ko-munizmom" in „subversivnim komunizmom" niso znali predstavljati ničesar, a zastavili so si cilj, da uničijo glasnega in priljubljenega „kriča-ča" po narodni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji; konec je bil neizbežen.
Po ukinitvi SLOVENCA se je Andrej Einspieler z majhnim krogom ljudi lotil morda najtežavnejšega dela, ki pa je bilo za nadaljnjo zgodovino slovenskega tiska na Koroškem odločilnega pomena: iz ozadja je vodil korake za ustanovitev prve slovenske tiskarne v Celovcu, ki pa so jo omogočili šele zakoni liberalne vlade.
Obenem s SLOVENCEM se je Einspieler gnal za nemškim listom DRAUPOST (1863—66), ki pa njegovega truda ni bil niti najmanj vreden in mu je prinesel poleg tega občutno izgubo. Šele pozneje je iskal zaveznike med večinskim narodom v deželi in v ta namen ustanovil KARNTNER BLATT (1869—76) in KARNTNER VOLKSSTIMME (1876—83).
Po dolgih letih je na Koroškem zagledal dan nov slovenski politični časopis MIR (1882—1920). Spet je stal Andrej Einspieler za tem dejanjem. Želel je zbujati in podučevati, vedriti in tolažiti koroške Slovence. Konservativno geslo „Za vero, za dom, za cesarja" kaže na Einspielerjevo samotno prehojeno pot gesla v SLOVENCU. Sprva je izhajal MIR na osnovah idej liberalnega katolicizma, nato prevladujejo prvine konservativnosti s težiščem na pozornosti slovenskemu kmetu, končno pa se znajde v krogu slovenske katoliške meščanske periodične publicistike. MIR je ogromen vir za zgodovino koroških Slovencev, zlasti njihovega boja za pravično ureditev šolstva.
Liberalno usmerjene koroške Slovence je skušal nagovoriti KOROŠEC (1907—11), ki so ga tiskali v Kranju. Leposlovno tradicijo pa je skušal nadaljevati KRES (1881—86). Poleg tega je imel občasno svoje leposlovne priloge tudi MIR.
V plebiscitnem obdobju je za koroške Slovence izhajalo poleg MIRA več časopisov, ki pričajo o nastali
razvejanosti v slovenskem političnem življenju in ki so se borili za združitev koroških Slovencev z narodno celoto. V Velikovcu so izhajali JUGOSLOVANSKI KOROTAN (1918 —19), ki se je pozneje preselil v Celje, MLADA JUGOSLAVIJA (1919 —20), ki je nadomeščala v koroških šolah slovenske čitanke, in KOROŠEC (1919—20). V Borovljah oziroma Velikovcu je izhajala KOROŠKA ZORA (1920); razredno zavedno delavstvo pa je skušal nagovoriti SOCIALIST ZA PLEBISCITNO OZEMLJE (september in oktober 1920).
Po plebiscitu je GLAS PRAVICE (januar do julij 1921) izpovedal, da koroški Slovenci hočejo živeti naprej, da nočejo umreti. Pomembnejše slovensko glasilo v medvojni dobi je bil seveda KOROŠKI SLOVENEC (1921—41), ki je prinašal raznotere vesti in informacije ter razglašal in tolmačil načela političnega zastopstva koroških Slovencev. Odločno je zagovarjal kulturno povezanost koroških Slovencev z narodno celoto.
Niti GLAS PRAVICE niti KOROŠKI SLOVENEC nista mogla izhajati na Koroškem. Represija, ki je zadela koroške Slovence po plebiscitu, se je kazala tudi na tem področju. Noben celovški tiskar ni bil pripravljen tiskati slovenskih listov. Mohorjeva tiskarna pa ni več obstajala; obnovljena je bila šele po drugi svetovni vojni. Tako so morali GLAS PRAVICE in KOROŠKEGA SLOVENCA, čigar zadnji založnik je bil dr. Franc Petek v Velikovcu, tiskati na Dunaju. Javno mnenje na Koroškem so ustvarjali tisti, v čigar rokah so bila producijska sredstva; ustvariti so si hoteli popoln monopol. Vzrok, da je mogel KOROŠKI SLOVENEC izhajati do aprila 1941, je treba iskati v takratnem odnosu ve-likonemškega rajha do Jugoslavije, kajti takoj po napadu na Jugoslavijo je bil na smrt obsojen tudi KOROŠKI SLOVENEC. Marsikatero koncesijo režimu je moral dati list že v času avstrofašizma, katerega ideje so morda zastopali tudi nekateri sodelavci KOROŠKEGA SLOVENCA. Po priključitvi Avstrije nemškemu rajhu je imel list seveda še manj svobode. Konservativne narave pa je bil tudi že do leta 1934.
Pomembno vlogo je igral tisk v času narodnoosvobodilne borbe. Na Koroškem je delovalo več skritih tehnik, ki so pošiljale med ustrahovano, vendar uporno slovensko prebivalstvo vrsto revolucionarnih glasil. Partizanski tisk na Koroškem pa je imel še posebno nalogo: tudi med večinskim, nemško govorečim prebivalstvom je moral širiti misel odpora in potrebo boja proti nacizmu. Zato je patizanski tisk deloma izhajal v dveh verzijah — v obeh deželnih jezikih, v katerih so partizanske tehnike poleg rednih publikacij tiskale tudi veliko število letakov in brošur.
Največji obseg je dobila partizanska publicistika v drugi polovici leta 1944 in v letu 1945 do zloma nacizma. Vendar pa zasledimo prvega znanilca borbe proti nacizmu KOROŠKEGA POROČEVALCA že leta 1942. Iz obirske tehnike je sredi leta 1944 začel izhajati VESTNIK OF in NOV na Koroškem, INFORMACIJSKI LIST in INFORMA-TIONSBLATT sta vzporedno opravljala svojo nalogo. Pokrajinska tehnika je začela izdajati RADIJSKI VESTNIK, ki je bil preimenovan v CELOVŠKI VESTNIK in po zlomu nacizma v SLOVENSKI VESTNIK, ki je izhajal do 14. junija 1945, ko sta nadaljnje izhajanje preprečili britanska zasedbena oblast in provizorična deželna vlada. K protifašističnemu boju so pozivali še ENOTNOST in njen nemško pisani pen-dant DIE EINHE1T, SLOVENSKI TEDNIK, KOROŠKA V BORBI, SLOVENKA POD KARAVANKAMI in BORBENA SLOVENKA.
Leto dni po prepovedi SLOVENSKEGA VESTNIKA je — kakor že predhodniki — na Dunaju začel izhajati spet SLOVENSKI VESTNIK, ki zdaj neprekinjeno že trideset let nadaljuje tradicijo naprednega slovenskega časnikarstva na Koroškem.
dr. AvgKŠf:?! Malle
Prispevek
57ovencev
v sAupno žaMadnico s7ovenske i-ru/fure
Aa(:arwa os^eščeaosz ;c eJea fzrMcJ gfavar/; stebrov sJe^crrze aaroJae zgraJ^e. ^ose/<e; 'ue/ja to za rzaroJao s^apnosf, ž:w fzvca we;a wo-;e aaroJae ce/ote, ^;er ;e te ^ote^o :'zyosZav/;'caa tajcma vp/f^a :'a t tew nevarnost:, Ja /*o/; a(: man; zgaM;a na svo;: SK^stanct.
Aoroš^r 5(ovenc; v te^M svo;e zgojovtne nwno /?J: :zpostav(;ent /e ta;ewa c/J/va, marveč ;e /'Jo tn ;e se nasJ;e, nam oJre^a nase yrav:ce :n nas t^ttsa :'zrt'n;t;' s poJeJovane zem/;e. Fastzem nam ;'e tzre/^eJ smrtno o^soJ^o, toJa ayrJ smo se ;/ tn smo znova zažtve/t. Z Ja; spet sto;tmo prej nam sovražntm tt^repom, ^t' poment za nas statzsttčm gewocžJ; na-poveJano preštevanje nas postavka prej tež^e pretz^ttsnje. VenJar pa nas acž zgoJovfaa, Ja smo veJno teJa;, ^o so nas ze prog/asJ: za mrtve, posejmo oj/očno tzprtča/t našo žtvj;en;t&o vo/;o tn moč, vero v zmago pravtce.
Da smo temtt nenejtnema prttts^a ^jjtt^ovajt tn mtt še ^Jjtt^ttjemo, ;e j?rez Jvoma prtptsatt z/astt tttJt našt naroJnt zavestt tn ^ttjtttrnt stopnjt. Le ^Jor trna ^a; jmanttt, se jto oJ/očJ za Z*o;. Aoroj^ž 5/ovenct pa tmamo po/eg poJeJovane zem/;e ta J: bogato ^a/tarno traJtctjo. ZttJt sreJt na;-jntjšega nast/;a smo ;o o/irar:J; — ne samo /'ranJt, marveč tttJt astvar;a/t tn razvt;a/t nove ojJt^e. 5 tem smo ^oroš^t S/ovencz prtspeva/t tn še prt-spevamo svo; Je/ež v Raftamo za^jaJntco vsega s/ovens^ega naroJa; ta naš Joprtnot se ;e še posejmo po^azaj v zaJnpjt Jesetjetjtjt, ^o ;e naša bajtama organtztranost postaja j?oj; ačtn^ovtta tn napreJna.
Povsem raza7?J;/yo ;e, Ja ;'e najprej naša naroJna pesem postaja sestava/ Jej s/ovens^e gjasjtene ^ajtare. Aa;t/ naroJna pesem je najjto/j ts^rena tn najštrša ametntš^a tzpovej s/e^eraega naroJa — naša ^orošjta pesem pa soJt meJ najčtstejša bajtama tzročtja, ^t jt'jt Sjovenct tmamo. Oj* zvo^a te naše pesmt so oneme/a cejo jtrtčeča asta paznt^ov v Dttjerjevtjt taj?o-rtščtjt. Danes je ^oroš^a naroJna pesem znana po vsem sveta tn soJt' v repertoar s/e/zeraega s/ovens^ega zjtora; jtt/a je prva, ^t nas je Jvtgntja tz anontmnostt.
5tovens^a j^eseJna ametnost na Aoroš^era trna svoje ^orentne že v časa /*a^ova:štva tn prav oj? 730-jetntct svoje smrtt je taJt ZnJrej 5cjtaster Draj^osnja^ naše/ pravo mesto v sjovens^t sjovstvent zgoJovtnt. Po zaJnjt vojnt je t/ovent^a j^eseJna ametnost na DoroŠ^em Jožtveja raz-vesejjtv razcvet. Najprej so jJjz posameznt^t, Janes jtjt je že ce/a vrsta, &t častno čavajo Jajtovno potomstvo Draj?osnja^a tn s svojtmt stvarttvamt tvortjo sestavnt Jej osreJnje sjovens^e ^njtževnostt. Naj jto Jovojj agoto-vttev, Ja tmamo meJ naštmt ^njtzevnt^t' taJt' Prešernovega nagrajenca, ^ar jmez Jvoma poment prtznanje taJt vsej sjovens^t j-eseJnt ametnostt' na Aoroš^em, jt katere avejjavjjanja gotovo prtspeva svoj Je/ež zjastt taJt jtterarna revtja Af/aJje, o^o/t katere se zjnrajo m/aJt avtorjt, j;t so oj?et za naJajjnjt razvoj sjovens^e jtteratare na Aoroš^em tn s tem za na-Jajjnjt Joprtnos jtorošjtt/t 5/ovencev ^ j^ogatttvt vsesjovens^e j;a/tarne astvarjajnostt.
Prav ta^o &ot jteseJna ametnost se je ravno v povojntjt jettjt — če tzvzamemo tmena jtot npr. Pernjtart ajt A/arjtovtč tz starejšega ojjJoj<ja — razvt/a meJ ^oroš^tmt 5jovenct taJt' jt^ovna ametnost. /mamo vrsto jtt^ov-nt^ov, j;t so že zJavnaj pres^očt/t meje jo^ajntjt o^vtrov,* ne^atert soJtjo v sam vrjt meJnaroJno prtznantjt ametnt^ov. V zaJnjtjt Jvejt Jesetjft;'t'jt so se nam na razntjt s^aptns^tjt tn samostojntj? razstavah preJstavtjt' ametnt^t, ^t' so opozort/t' nase s svojtmt tzvtrntmt tJejamt' tn s stvarttvamt, tz ^atertjt pojje naše žtvjjenje. Prav na tem poJročja je sjovens^a ametnost Jeježna taJt največ prtznanja s strant večtns^ega naroJa. Ajjajt tzreJno vtso^o razvttt jt^ovnt ametnostt v osreJnjem sjovens^em ^a/tarnem prostora pa so sjovens^t ametnt^t s Aoroš^e taJt tam Jeježnt ena^ovreJnt/t ocen, ^ar veJno znova potrjajejo njtjtove preJstavttve v večjtjt centrtj? 5joventje tn taJt v Prsta.
Oj? tej j?ežnt s/tPt o našem prttpevjra v s^apno za^jaJntco sjovens^e ^ajtare pa ne gre prezrett' Jeja ^ajtarntjt asfanov ^oroš^tjt 5/ovencev, t^t' razvtjajo prosvetno žtvjjenje meJ naštm jjaJstvom na vast. Prav to Jejo je osnova tn tzjtoJtšče sje/ternega večjega ametnts^ega Josež^a, po Jragt' strant pa taJt najjtojj preprtč/jtv Jo^az žtv/jenjsAe vojje tn astvarjajne zmogjjtvostt našega č/ovejta tn njegove potrebe po jta/tarnem aJejstvo-vanja. jitevt/ne centra/ne tn krajevne prtreJttve so oJraz sjovens^e ^ajtarne prtsotnostt v Ježejt, jta^or so taJt Jemonstractja, Ja prtpaJamo naroJnt cejott s ^a/tarno stopnjo, ^t se jajt^o j*rez srama postavt na ena^ovreJno raven z vejtjttmt ^a/tarntmt naroJt. Nočna bajtama povezanost z mattc-nt'm naroJom se oJraža zjastt v vsestranskem soJejovanja tako kajtarntk centra/ kot krajevntk prosvetntk organtzactj z jvattktmt organtzactjamt v 5joventjt tn taJt v zamejskt Prtmorskt.
Naše prosvetno Jejo se preJvsem oJvtja na pevskem poJročja, kt je jjjo tn je taJt še Janes naša najmočnejša naroJna tn kajtarno-ametntška tzpoveJ. Po se oJraža v števtja pevk tn pevcev oztroma pevsktk zkorov, kt ponekoj Josegajo enakovreJno stopnjo zkorovske kajtare kot zkort v osreJnjt 5joventjt, kar se veJno znova potrjaje na razntk tovrstntk srečanjtk. PaJt na poJročja oJrske Jejavnostt keježtmo kvajttetne Josežke, kt prav tako soJtjo meJ prtspevke k soJoknema sjovenskema kajtarnema Jo-gajanja; saj se nekatere skaptne oprtjemajo najkojj zaktevntk ojJtk oJrsktk preJstav, kt so prav tako Jeježne agoJntk ocen tn prtznanja. Aoroškt naroJnt pjes trna svoje značJnostt ter kogatt sjovensko jo/k/oro tn Jopoj-njaje pttano pajeto sjovensktk naroJntk noš. Naj ko samo omenjeno, Ja prav ztjjska noša spaJa meJ najjepše sjovenske naroJne noše, kakor oktčaj ztjjskega štekvanja tzvtrno pjementtt sjovensko jojk/orno kajtaro.
Pakko kt našte/t še mnoge Jrage prtspevke, s katerimi koroški .Siovenci pomagamo Jopojnjevati kogastvo sjovenske kajtare. Prt tem je treka poaJariti, Ja prikaja ta naš Joprinos svojstvenosti in izvirnosti s ceiotnega ozemija naše avtoktone naseiitve in je zato najkoijši Jokaz o naši prisotnosti na tej zemiji — Jokaz, ki se ga ne Ja izkrisati a(i zamojčati. Ok tem pa raste nov roj sjovenske miaJine, kt se izokražaje in spoznava Jo-seJanje in Janašnje Josežke sjovenske kajtare. Zato ko ta roJ nekoč jakko taJt sam Jopojnjevaj to naše Jejo, naJajjevaj in okranjaj sjovensko keseJo, s tem pa taJt trJoživost naše naroJne skapnosti na Aoroškem, kogati kajtaro ne je Ježeje, v kateri živi, marveč taJt vsega siovenskega naroJa.
Andrej Kokot
Oblika „tisočletnice" ki skrajšuje zgodovino Koroške za štiri stoletja slovenskega obdobja
Dne 26. junija bo slovesnost ob proslavi takozvanih „1000 tet Koroške" (1000 Jahre Karnten), ki teče v letošnjem letu na Koroškem na vseh mogočih ravninah. Naslov proslave pomeni pač, da naj bi bila Koroška stara šele „1000 let". V resnici gre pa le za preprost dogodek iz dinastične zgodovine, ki v zgodovini Koroške ni bil niti prvi, niti zadnji svoje vrste. V 9. in 10. stoletju je bila Karantanija (Koroška) večkrat pridružena (ange-gliedert — niti vključena, niti podrejena) Bavarski v obliki personalne unije. Vsaj dvakrat, če ne trikrat v 9. stoletju je bila ta unija razvezana, pa tudi razvezava te personalne unije 976 (gotovo po 21. juliju) ni bila še dokončna, saj je tokrat trajala le sedem let (do 983) in šele po 1002 je imela Koroška svoje posebne vojvode (do 1335, ko se vnovič združi v personalno unijo z vzhodnoalpskimi deželami pod oblastjo Habsburžanov).
Dejstvo, da je prišlo pred tisoč leti do ene izmed razvezav personalne unije med Bavarsko in Karantanijo, ki po letu 1002 res nista imeli več skupnega vojvode, pa nikakor ne pomeni, da bi se šele tedaj pojavila v zgodovini Karanta-
ne brez vzroka se imenuje tedaj včasih tudi Sclavinia, njeni prebivalci pa kot ..Slovani" poleg „Ba-varcev". Že tedaj in odtlej vsaj do 13. stoletja je pomenila beseda „Karantanci" srednjeveškim piscem od Rusije do Sicilije in Anglije posebno etnično enoto na zahodu Južnih Slovanov, v bistvu isto, kar pomeni današnji izraz ..Slovenci".
Karantanija, zmanjšana zaradi vdora Madžarov v srednje Podonavje in njihovih napadov proti zahodu spet v bistvu na ozemlje nekdanje slovanske kneževine, se je v 10. stoletju sicer prislonila na Bavarsko, a tudi v tem času nastopajo nekateri „vojvodi Karantancev" (Bertold 927—930) ali ..Bavar-cev in Karantancev" (Arnult 935), pa tudi .Karantansko kraljestvo" je včasih omenjeno (953) na enak način kot pred nastankom te personalne unije za vlade Arnulfa .Koroškega". Po madžarskem porazu pri Augsburgu leta 955 in novem širjenju oblasti nemške države na ozemlju ob Vzhodnih Alpah se je nato 976 prvič in 1002 drugič ločila iz te nekaj nad polstoletne povezanosti z Bavarsko. Tudi tedaj ima izraz Karantanija širši pomen, tudi tedaj je to vojvodina s predvsem slovanskim prebivalstvom in zdru-

		
		
		
		
		
KNEi!) KAMEN
pr! Krnskem gradu (idaj v deže!nem muzeju v Ce!ovcu) je po svojem izvoru pravi simbo! nekdanje s!ovanske kneževine in njene pravne
nija (Koroška) kot posebna politična enota in da bi šele tedaj dosegla položaj vojvodine. Karantanija, naseljena pred 1400 leti s Slovani, je obstajala že v 7. in 8. stoletju kot slovanska kneževina; njeno središče je bilo na Koroškem v Krnskem gradu, njeno ozemlje pa je daleč presegalo teritorij današnje Koroške. Od tretjega desetletja 9. stoletja sicer v Karantaniji ne vladajo več knezi slovanskega rodu in kmalu so se v njej začeli pojavljati tudi posesti germanskih fevdalcev, poleg domačega slovanskega tudi germansko plemstvo in poleg domačih slovanskih tudi prvi priseljeni germanski kmetje, čeprav še nekaj stoletij med kmečkim prebivalstvom v deželi prevladuje slovanski (slovenski) živelj. Predvsem pa z zgodovinskim obratom okrog 820 ni bila pretrgana kontinuiteta s kneževino Karantanijo. Prav spričo zgodovinskega izročila — Karantanija je bila v 9. stoletju v Vzhodnih Alpah edina dežela s takšnim izročilom — je postala Koroška sredi 9. stoletja celo središče .karantanskega kraljestva" (regnum Karantanum) v Vzhodnih Alpah in Panoniji, ki je imelo pod Arnulfom v vseh pogledih položaj tedanjih vojvodin frankovske države. Združevala je v svojih mejah skoraj vse alpske in panonske Slovane in
žuje obenem s svojimi krajinami v svojih mejah skoraj vse .Karantance", slovansko ljudstvo, ki je prednik današnjih Slovencev. Do odcepitve krajin od Štajerske preko Savinjske krajine in Kranjske do Furlanije in Istre je prišlo šele postopno pozneje v zvezi s posledicami razvoja v fevdalni dobi.
Odcepitev Karantanije od Bavarske 976 in 1002 ne predstavlja kakega popolnoma novega konstitutivnega akta nemške države, ustanovitve nove vojvodine (saj izvemo zanjo le tako, da se 977 pojavi poseben vojvoda Koroške — in enako 1002), ampak samo razvezavo personalne unije dveh vojvodin, do katere je prišlo ob naslonitvi na tedaj že tri in pol stoletja staro izročilo. Kontinuiteto te tradicije dokazuje obstoj pričevanja po .slovanskem pravu" (institutio Slavica), predvsem pa svojsko postavljanje novega vojvode. Obred ustoličevanja koroškega vojvode po slovenskem kmetu s slovenskim obrednim jezikom na knežjem kamnu pri Krnskem gradu je brez dvoma predfrankovskega izvora, ker frankovska država nikjer drugje ne pozna nič podobnega. To ustoličevanje se je opravljalo do 18. marca 1414. Knežji kamen je po svojem izvoru pravi simbol nekdanje slovanske kneževine in njene pravne
ureditve. Pa tudi vojvodski stol po svojem izvoru ni simbol leta 976 oz. 1002 osamosvojene .tisočletne" Koroške, marveč .karantanskega kraljestva" pod Arnulfovo oblastjo
—	simbol Arnulfove oblasti nad tem tedaj še .slovanskim" kraljestvom. V obeh simbolih se torej hrani izročilo izvora Koroške, katerega se je koroško plemstvo dobro zavedalo še v začetku 16. stoletja. Še leta 1523 je v pravdi proti bam-berški škofiji, ki je hotela svoje gospoščine na Koroškem izvzeti izpod oblasti koroške dežele, češ da so to fevdi nemškega cesarstva, koroški deželni glavar kot vrhovni predstavnik dežel zapisal, da Bamberg tega ne more zahtevati od Koroške kot .slovenske vojvodine", ker .je znano, da je Koroška nadvojvodi-na, objeta s svojimi mejami in markami in sosedi, in da je izšla od starine od tujega in ne od nemškega naroda, k temu obdarovana in povzdignjena v primerjavi z drugimi vojvodinami v nemškem narodu s posebnimi svoboščinami in običaji"; skliceval se je tudi na še ne pozabljeni obred ustoličevanja koroških vojvod, ko je zapisal, da mora vojvoda nadvojvodino Koroško .sprejeti na Gosposvetskem polja in ob tem položiti prisego".
Na podlagi vsega navedenega je razumljivo, da so spoznanja o slovenski kneževini Karantaniji in o etnični enoti Karantancev, ki obe
—	enako kot tudi .karantansko kraljestvo" 9. stoletja in 976 iz personalne zveze z Bavarsko izločena vojvodina Karantanija (Koroška) — presegata teritorij poznejše Koroške in zajemata tudi druge poznejše dežele, v katerih so živeli Slovenci skupaj z izročilom obreda ustoličevanja in širjenjem njegovega poznanja igrali pomembno vlogo tudi pri oblikovanju slovenske narodne zavesti v 18. in 19. stoletju.
Vse to postavlja kot temeljno vprašanje ob letošnjih proslavah: Kako je mogla biti v tem širokem okviru sorazmerno malo pomembna dinastična sprememba v poletju 976 po formulaciji proslave .1000 lef Koroške" dvignjena na raven, ki pomeni s skrajšanjem zgodovine Koroške za njeno slovansko obdobje od 7. stoletja naprej že potvarjanje resnične zgodovine te dežele, s tem pa tudi izpuščanje resničnih zgodovinskih temeljev dogodkov v letih 976 in 1002? Zgodo-vinskomitološki smisel tega skrajšanja obstoja Koroške na tisoč let je pač v tem, da je zastavljeno praznovanje visokega jubileja dežele, ki je bila pred 1000 leti še vedno osrednja pokrajina Karantancev (prednikov današnjih Slovencev), očitno v imenu današnje nemške večine v deželi. Odkar po vstajenju med vojno na smrt obsojenega ljudstva koroških Slovencev v obliki partizanskega boja zoper nacistični jarem, pod katerim so ječali koroški Slovenci, Koroška in Avstrija, in posebej od zrušitve .tisočletnega tretjega rajha" 1945 in obnovitve osvobojene Koroške in Avstrije ni več mogoče zanikati slovansko dobo Karantanije na način nacistične .zgodovinske" razstave v Celovcu 1943 ob .1200-letnici dežele nemškega rajha", se je tej dobi mogoče izogniti pač le z amputacijo deželne zgodovine. To amputacijo pomeni danes geslo .1000 let Koroške". Za Slovence ta oblika proslavljanja pač ni te zgodovinsko neutemeljena, marveč je tudi nesprejemljiva: pomeni namreč zanikanje štirih stoletij karantanske zgodovine.
a^aJf??J^ /*ro/. Jr. Z?ogo Gra/caaacr
Stovenski vestnik - ogiedato
V	ponedeljek 14. junija je minilo ločno 30 tel, odkar je izčia prva iteviika Slovenskega vestnika — tednika koroških Siovencev, ki se danes ponaša kot najstarejši slovenski časopis na Koroškem.
V	teh tridesetih ietih izhajanja je Siovenski vestnik izpričevat neziomijivo živijenjsko voijo našega ijudstva, da hoče živeti zvesto narodu in jeziku ter v enakopravnem in mirnem sožitju s sodežeiani.
Ob 25-ietnici izhajanja Siovenskega vestnika v tetu
1971, smo v jubiiejni števitki podati kronoioški pregied dogodkov — 2$ iet prenašanja krivic, deta in boja, ki ga ietos ob tridesetietnici nadaijujemo.
Zadnjih pet iet smo koroški Siovenci doživeti stopnjevano gonjo nacionaiističnih eiementov in popotno kapi-tutacijo koroških oziroma avstrijskih obiasti tem sitam. S tem v zvezi pa je treba tudi z radostjo poudariti, da so se prebudite avstrijske demokratične site, ki se z nami ramo ob rami borijo za demokratizacijo Avstrije in za pravično
izvedbo dotočit avstrijske državne pogodbe.
Naslednji kronoioški pregted dogodkov prenašanja krivic deta in borbe v zadnjih petih tetih, o katerih je poročat Stovenski vestnik, dokazuje, da je bita borba trda vendar upravičena, to tem botj zato, ker smo si koroški Stovenci v tej borbi pridobiti mnogo zaveznikov iz vrst avstrijskih demokratov, kar nam vtiva novih moči in votje, da si bomo skupno z njimi priboriti pravice, ki so nam zajamčene v avstrijski državni pogodbi.
Prenašanje krivic
1971
H. 8.: Neznani storiici oskruniti nagrobni spomenik za za padte partizane na pokopatišču v Reberci ter ga pomazati z raznimi gesti.
10.	11.: Na pokopatišču v žretcu je bit ponovno oskrunjen spomenik na grobišču. „Neznani storitci" so ga obtiti s črno barvo.
1972
17.	2.: Predsednik Stovenske mtadine Marjan Šturm pred sodiščem v Leobnu. Obtožen je bit, da je poškodovat državno imovino. Šturm je pred sodiščem povedat, da krajevne tabte šmohor/Hermagor ni poškodovat, ne pomazat, temveč dodat samo stovensko ime. Hotet sem, je dejat, opozoriti javnost na to, ka-
Avstrija zavtačuje izvedbo dotočit državne pogodbe. Proces je bit pretožen.
18.	9.: „Neznani storitci" pomazati postopje vetikov-ške posojitnice s protistovenskimi gesti, okno v po-sojitniški prostor pa „zatemni!i" s črno barvo, da se ne bi videt tepak, s katerim sta obe osrednji organizaciji ob začetku novega šotskega teta opozoriti
30- 9.: „Neznani storitci" oskruniti prve dvojezične uradne krajevne napise, ki so jih namestiti detavci cestne uprave. Kakor je znano, so v nadatjnjih proti-stovenskih akcijah biti odstranjeni vsi dvojezični krajevni napisi.
197:
15. 9.: Koroški dnevnik „Vo!kszeitung" že vnaprej napoveduje razstretitev partizanskega spomenika, ki ga je Zveza koroških partizanov odkrita 2. septembra 1973 v Robežu pri Apačah.
1š. 9.: Je bit ztočinsko razstretjen partizanski spomenik v Robežu. Ta ztočin se je zgodit skoro na dan točno za dvajsettetnico barbarskega atentata na partizanski spomenik v št. Rupertu pri Vetikovcu, ki je bit razstretjen v noči od 9. na 10. september 1953.
4. 10.: Bombni atentat na sedež Zveze stovenskih organizacij v Cetovcu.
10-	10.: Novi cetovški župan Leopotd Guggenberger prepovedat razstavo „Sodobni probtemi koroških Stovencev".
19.	10.: Streti na stovenske dijake v Cetovcu.
11-	11.: Hujskanje proti Stovencem četo na obravnavi Pred cetovškim sodiščem. Soditi so štirim obtoženem, ki so biti obdotženi krivde oziroma sokrivde za ztočinsko razstretitev partizanskega spomenika v Robežu. Neposredni storitci so biti kaznovani, nedotaknjeni pa so ostati gtavni krivci v ozadju, ki s svojim zastruptjanjem ozračja v dežeti ustvarjajo pogoje za take ztočine.
11.	12.: Predsednik Karntner Heimatdiensta dr. Fetd-ner toži odgovornega urednika Stovenskega vestnika, *er se čuti užatjenega.
1974
15. 1.: v zvezi z ukinitvijo kazenskega zastedovanja oseb, ki so sodetovate pri protizakonitem podiranju uradnih dvojezičnih krajevnih napisov, sta odbora
strije za svojo osvoboditev, tzjava je izzvata oster protest Zveze stovenskih organizacij in Zveze koroških partizanov.
21. Ktub stovenskih študentov na Dunaju odtočno protestira proti ztonamernim poskusom spraviti atentat v Miktavčevem (Haus der Heimat) v vzročno zvezo s kakršnokoti strujo znotraj stovenskega gibanja. Nasprotno, vse okotiščine atentata kažejo na provokacijo Heimatdienstu sorodnih krogov.
12.	7.: Predstavniki koroških Stovencev so zveznemu kancterju Kieiskemu predati pismeno izjavo, v kateri protestirajo zaradi sistiranja stužbenega navodita za stovenski kutturni referat pri dežetni vtadi.
15. 10.: Odtočen protest dijakov in učencev stovenske gimnazije v Cetovcu, ki so z ogorčenjem ugotoviti, da je KHD kot odgovorni prireditetj zborovanja v Cetovcu, dne 13. 10. 74 s transparentom izjavit: „Vetiki strup — stovenska gimnazija v Cetovcu".
18. 10.: Protistovenske napisne akcije v šmihetu, Hot-bičah pri škofičah in na še nedograjenem postopju
11. 11.: Obe osrednji organizaciji koroških Stovencev v zvezi z atentatom na sedež KHD in AKB v Cetovcu ostro obsojata podtikavanje nekaterih javnih obči), da gre verjetno za dejanje stovenskih ekstremistov.
6, 12.: V gtavni skupščini Združenih narodov je jugo-stovanski predstavnik med drugim dejat, da jugo-stovansko detegacijo ztasti skrbi izjava avstrijskega predstavnika, da v Avstriji ni posebnih nacionatnih ati etničnih skupin, marveč samo verske in jezikovne skupine.
1975
2. 5.: Brutaten napad na predsednika SPD „Zarja", podpredsednika ZKP, odbornika ZSO in ZSZ tovariša Petra Kuharja iz Žetezne Kapte. Kuhar je mora) v cetovško botnišnico.
čtansko družino'
20.	6.: Ktub stovenskih študentov na Dunaju in Ktub stovenskih študentov v Gradcu odtočno protestirata proti najnovejšim poskusom zveznega predsednika Kirchschtagerja naprtiti krivdo za obremenjene odnose med Avstrijo in SFR Jugostavijo absotventom stovenske gimnazije. Dr. Kirchschtager je namreč izjavit, da so se težave z Jugostavijo začete po vstopu maturantov stovenske gimnazije v potitično živ-tjenje.
27. 6.: Tetevizijska oddaja „Tujci v domovini" je razkrita neprijetno resnico o Koroški.
29. 6.: Gosposvetski župnik Mucher imet strupen hujskaški govor v Vernberku.
1. 7.: Dežetni šotski svet ugotovit, da stovenska gimnazija ni „vetiki strup"
22. 8.: Mesto Cetovec z županom Leopotdom Guggen-bergeriem na četu je preprečito, da bi Kutturni dom koroških Stovencev stat v središču koroške dežetne presiotnice.
Ob neodgovorni pasivnosti obiasti so nem-škonacionaii-stični in neonacistični eiementi teta 1972 porušili uradne dvojezične napise ter načela zakonitosti in pravnega reda poteptali v blato
rtsende
luhtbach
stovenskih organizacij sogtasno sktenita po-'Qt< protestno pismo zveznemu predsedniku Jonasu utemetjitvijo, da neodgovorno popuščanje obtasti, emške nactonatiste samo spodbuja k nadatjnjemu ovarjenju proti Stovencem in njihovim pravicam
5.: Ktasični primer sofizma je bitanca enotetnega ^eta študijske komisije, ki očitno spada med rekvi-avstrijske manjšinske potitike.
5.: Sodnik s samovotjnim totmačenjem zakona kr-' predpise o uporabi stovenskega uradnega jezika P'ed sodiščem v Borovtjah.
4-: Avstrija v odboru Organizacije združenih na-Odov (OZN) obtožena, da vodi diskriminacijsko in stmttacijsko manjšinsko potitiko.
4.: Avstrijski zunanji minister zanikat partizansko na Koroškem in s tem zanikat prispevek Av-
7. 11.: V koroški kmetijski zbornici je stovenščina bru-tatno zatrta
1976
20. 1.: Predstavniki treh v partamentu in koroškem de-žetnem zboru zastopanih strank so pod predsedstvom zveznega kancterja Kreiskega dokončno potrditi sktep o ugotavtjanju manjšine.
28. 2.: Ugtedni strokovnjak za manjšinska vprašanja prof. dr. Veiter je v tedniku „Die Furche" objavit čta-nek z nastovom „Ljudsko štetje je smrt tjudstva"
7. 6.: Napisna tabta Zveze stovenskih organizacij v Cetovcu, Gasometergasse 10, je bita ponovno pomazana s črno barvo. „Neznanci" so se tokrat predstaviti z ustaškimi znamenji.
Deto
1971
19. 6.: Na Dunaju je Ktub stovenskih študentov otvo-rit svoje ktubske prostore, kar je, čeprav na Dunaju, precejšnjega narodno-potitičnega pomena za stovensko narodnostno skupnost na Koroškem.
19. 9.: Zveza koroških partizanov priredita pri Terktu v Setah tovariško srečanje, katerega se je udetežito okrog 1500 tjudi.
1972
5. 4.: Napisna akcija, ki je zajeta središča tistih upravnih in sodnih okrajev na Koroškem, za katere čten 7 državne pogodbe predpisuje dvojezične krajevne napise.
16. 4.: Mogočna manifestativna spominska stavnost ob tridesetietnici izsetjevanja koroških Stovencev.
5. 5.: Pevski zbor „Danica" iz Št. Vida v Podjuni gostovat v Zahodni Nemčiji.
11. 5.: Uspeta krstna prireditev „Miktove Lipe" v Že-tezni Kapti.
28. 5.: Zveza koroških partizanov odkrita spomenik Domenovi četi na Komtju, katere borci so biti izdani in 12. oktobra 1944 zahrbtno pobiti na Apovnikovi kmetiji na Komtju.
22. 7.: Kongres mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuttur je zasedat v Cetovcu
in boj
SPO, UVP in FPO, da vsakršno ugotavtjanje manjšine oziroma „kvatificirano jezikovno štetje" načetno od-ktanjata kot neuporabno sredstvo za reševanje odprtih vprašanj.
25. 9.: Protestni zbor odbornikov in krajevnih zastopnikov vseh narodnih organizacij koroških Stovencev proti diktatu, s katerim hočejo v partamentu in v koroškem dežetnem zboru zastopane stranke in zvezna vtada vsititi ugotavtjanje manjšine.
29. 10.: Nota SFR Jugostavije avstrijski vtadi.
15. 11.: Naše vprašanje pred mednarodnimi forumi (UNESCO v Parizu).
29. 11.: Die Furche ugotavtja, da tik države, ki zatira manjšino „nikakor ne ustreza Avstriji", zato bi bito treba vsak ukrep v zveži z manjšinskim vprašanjem dobro premistiti, ker do razprave o manjšini v OZN zdaj „ni vetiko časa".
27. 12.: Nova jugostovanska nota Avstriji, v kateri ponovno odtočno zahteva, da Avstrija izpotni svoje mednarodne obveznosti.
1975
10. 1.: Ljubtjanska zatožba „Borec" je ponatisnita knjigo Karta Prušnfka-Gašperja „Gamsi na ptazu". 7. 2.: Od izpotnjevanja obveznosti iz državne pogodbe je odvisen razvoj avstrijsko-jugostovanskih
J 77%;-
S/o-PfTICfV ^70 JfMgž 3T7ffO-P777
30J7 MO-P7 Z%^7*%Z777 Cf77ffr T7 Cf/oVCM
(Detavska zbornica). To zasedanje je bito posebej posvečeno potožaju koroških Stovencev.
24. 8.: Stotetni jubitej posojitnice v Št. Jakobu v Rožu, najstarejše kmetijske kreditne zadruge v Avstriji.
197:
24,	1.: Okrog 500 predstavnikov koroških Stovencev je na zborovanju v Cetovcu sktenito, da se ne bodo pogajati s tistimi, ki so vedno preprečevati rešitev naših vprašanj.
6. 8.: Napisne akcije nastovtjene na turiste južnoko-roških turističnih centrov so imete za vsebino, da živita na Koroškem dva naroda in da v interesu mirnega sožitja v Evropi podprejo pravični boj koroških Stovencev za izpotnitev svojih pravic, ter boj avstrijskih demokratov proti vzktitju neonacističnega gibanja.
11. 8.: Okrog 8000 tjudi obiskato Miktovo Zato na zgodovinskih tteh v Svatnah.
2. 9.: Odkritje spomenika partizanskim borcem v Robežu.
14.	10.: Vetičastna prostava obietnice kmečkih puntov na Koroškem v Gtobasnici.
25.	10.: Mogočne demonstracije za pravice koroških Stcthencev v Cetovcu se je udetežito nad 3000 tjudi.
1974
I.	1.: Dr. Pavet Apovnik vodja novega urada pri dežetni vtadi.
8. 2.: Pod nastovom „Koroška — atarmno znamenje" (Karnten — ein Atarmzeichen) je izšta brošura, ki jo je izdato Avstrijsko odporniško gibanje na Dunaju.
8.	:.: Tudi Stovencem na Koroškem mora biti zago-tovijen sprejem stovenske TV.
15.	:.: Znanstvena podpora boju za pravice stovenske manjšine na Koroškem, inštitut za znanstvena vprašanja v Ljubtjani izdat zanimivo razpravo o koroških Slovencih, ki jo je napisat direktor inštituta Drago DruškoviČ (v angteškem jeziku).
25. 6.: Pričetek mednarodnega seminarja OZN o pravicah in zaščiti manjšin v Ohridu.
27. 6.: Ustanovni občni zbor društva Kutturni dom.
9.	7.: Tiskovna konferenca v Cetovcu, ki sta jo organizirati obe osrednji oraanizaciji koroških Stovencev ob pritiki izida knjige Die Stowenen in Karnten / Stovenci na Koroškem
14. 7.: Pričetek mednarodne konference v Trstu.
II.	8.: Zaktjučen manjšinski kongres v dežeti Baskov. Avstrija bita obtožena, da še ni izpotnita manjšinskih dotočit državne pogodbe.
17. 9.: Osrednji organizaciji koroških Stovencev ^opo^-
odnosov, je dejat podpredsednik !S SR Stovenije Rudi Čačinovič, ko je v skupščini odgovarjat na vrsto postanskih vprašanj v zvezi z odnosi z Avstrijo.
14. 2.: Pri Državni zatožbi v Ljubtjani izšto peto knjižno deto Vatentina Potanška „Lipov bogec". Nagrado Prešernovega sktada prejet tudi koroški knjifevnik Ftorijan Lipusch.
7. :.: Otvoritev moderno urejene zadružne centrate in dvorane „Auta stovenica" v Cetovcu.
14. 5.: Ob 20-tetnici državne pogodbe izročena spomenica koroških Stovencev zvezni vtadi na Dunaju.
25. 5.: Ob tridesettetnici zmage na fašizmom in dvaj-settetnici podpisa državne pogodbe sta obe osrednji stovenski organizaciji prirediti mogočno manifestacijo v Ptiberku, katere se je udetežito 2500 tjudi.
18. 6.: Otvoritev postopja Zvezne gimnazije za Sto-vence v Cetovcu.
28. 9.: 75-tetnica rojstva organiziranega stovenskega ptaninstva na Koroškem in odkritje spominske pto-šče žrtvam pod Arihovo pečjo.
14. 12.: Strnjeni okoti svojega vodstva bomo koroški Stovenci nadatjevati boj. To je sogtasen sktep občnega zbora ZSO ob 20-tetnici obstoja naše osrednje narodne organizacije.
1976
27. 2.: Obe osrednji organizaciji koroških Stovencev sta zveznemu kancterju postati protestno brzojavko, v kateri sta se odtočno izrekti proti siehernemu ugotavtjanju ati preštevanju. Prav tako pa sta sktep treh v partamentu zastopanih strank o štetju posebne vrste (20. 1. 76.) najodtočneje zavrnita tudi predsednika obeh osredrtjih organizacij, ki sta v izjavah za tisk poudarita, da sktep o štetju nasprotuje dotočitom državne pogodbe in da zato koroški Stovenci takšno ..reševanje" dostedno odktanjajo ter bodo takoj znotraj države kot tudi na mednarodni ravni pod-vzeti vse, kar je v njihovih močeh, da preprečijo izvedbo tega proti njihovim živtjenjskim interesom naperjenega naktepa.
9. 4.: Mogočna manifestacija sotidarnosti pripadnikov obeh narodov v dežeti, katere se je udetežito nad 3000 tjudi.
14. 5.: ZSO je ob obtetnici državne pogodbe v reso-tuciji zahtevata dostedno izpotnitev čtena 7 državne pogodbe in izrazita pripravtjenost konstruktivno so-detovati pri iskanju sporazumnih in znosnih rešitev.
6. 6.: tzredno tepo uspeta informacijska in diskusijska prireditev v Kotmari vasi. Prireditetj Sotidarnost-ni komite za pravice koroških Stovencev.
14. 6.: Pred 30 teti izšta prva števitka Stovenskega vestnika.
mi? RecMsdraP
5o st'Ar es ????e/? a/s 5oz;a//sf /?e/r/eJ/gt, J<t/? zw/scFe?t Jer FJwt-??er 5/ ant/ Jer /.ar;Jesparte;/J/jrawg, /aat FFZ, D///erewzet? aas-J/sF^t/ert werJew, so ge/?e /c/;, a/s e/aer aw J/e Za^an/J Jer 3FO //esorgter, /o/get?Jes za BJeriFen.'
ScJ Jer /aags^ea Vergaagea/jeJ ste//ew s/c/? J/e Fragen; W/e tf/rj J/e ^r/t/sc/?e /aie///geaz, aac/? J/e Jer /aagererz, /a Jerz e/geaeK Re//?ea ver^ra/tet, J/e wazzc/?wa/ za anJere?! Dea^erge/?zz/ssez? /?ora-fwen? /st es a/c/?C so, Ja/? e/ne D/s^ass/ozz /z: Jer Dezzzo^raC/e n/e za FaJe /sef F"aaa s/c/? J/e ParCe/ ^e/ae Pesoaaaz oJer GJrMng /e/sCea, J/e Joe/? A/otor Ja/ar s/a J, gese//sc/?a/fsa'a Jera Je A/a/?aaZ??aea, tt?e-a/gsceas sc/?r/CCwe/se, vort^Jrts za tre/Z?ea? /st Jer Fegr///, J/e /ageaJ /?a/?e e/ae Vorrec/?C /a ZZ?rer A/e?aaag, a'/?er/?o/cf z)/?er aac/? a/s a'Z?er-zeagCer Gett?erFse/?^/ter /rage /c/? ?a/c/?, w/e /aage Faaa s/c/? J/e Parte/, J/e s/c/? sozZa/ZscZscZ? /?eze/c/?aeC, aoc/? /e/sCea, e/ageJeaZ? Jes w/c/?c/gea Gzaoser-ZrC?/;e/s /a Jer FFZ voza 22. 3. 76, Fr/a'//aags-ge/?///e e/aer F/z/faC/oaspo//c/^ aaj e/aer Po//c/^ za/c Pec/?CsJra// za se/af A/aa zaac/?c s/c/? JaJarc/? zaza e/geaea Ge/aagcaea, Jeaa weaa zaaa ForJeraagea „J/eser" ZrC e/azaa/ a/c/?e er/J'//t, wa/?/ea J/ese PaaJscZ?Zc/?Cea ic/eJer aaJere ParCe/ea.
Wo /a'/?rc Jas /?/a /as Vo/F za /?orc/?ea aaJ a//es Jas za ver-w/r^//c/?ea, was Jessea A/e/?rZ?e/t *K?///f /sC Jas a/c/?C e/ae /JaveraaC-worc//c/?Fe/C, coeaa s/c/? J/e ge/J/JeCe 7a/orza/erC/?e/c Jer ezaoC/oae//ea Z7a:a/orzaZercZ?c?e aaCercczr/cf Ge/a'///gFe/CsJezao^raC/e ge/?C Joe/? ge-gea Gezae/asc/?a/cs/aceressea/ Afaa /?e/a'rc/?CeC, Jas /?ose Frwac/?ea aac/? e/aer 5cZ?a/Jeazaora/ ^aaa /ar e/ae J/e Veraacccorcaag CrageaJe Afe/?r/?e/csparCe/ ge/J/?r///? se/a. Gaj Jer Zassprac/?, J/e a/?so/aCe A/eZ?rZ?e/c cc?e/cer za /?a/cea, aac/? o/?ae J/e 5/oweaezz, /?/e/?e, we/Cer J/ese a/cZ?C waasc/?easwerCe Po//c/^, ae/?ea e/aer soasC gaCea Pe/orza-/?o//c/^, p//egea za zaassea. 1V;7/ zaaaa JaJarc/? v/e/en 5/oweaea, J/e /?e/ Jer PaaJcagscoaZ?/ aaJ Nac/oaa/raCswa/?/ Jes/?a//? Jer FPO Jas VerCraaea ga/?ea, weZ/ s/e s/c/? a. a. Jarc/? e/a c?oa //?aea za /orJera-Jes A/a^ voa OrCsCa/e/a aaer^aaaC za werJea /?o//ten, verCre//?ea, /?/o/? we// zaaa JaJarc/? aa/?e/e/?r/?are DeaCsc/?aac/oaa/e JaJarc/z /?a'/c, J/e Jas a/cZ?e aas/?a/cea wo//eaf
W/// J/e 5/ a/? aaa Z?e/ /?e/aer DezaoasCraC/oa, J/e Jer F/azaa-a/cac J/eaC, Ce//ae/?zaea aaj aa/ //?r Jezao^rac/sc/?es GraaJrec/?C ver-z/c/?Cea, /?/o/? ice// JorC Pozazaaa/sCea aaj Pac/?o//^ea za/czaarsc/?/e-rea? Waraza verarCe/Zce /a J/eseza ZasazazaeaZ?aag J/e 5PO a/e J/e aaJezao^rac/sc/?e DezaoasCraC/oa /we// GageseCz//c/?^e/Cea scCzeaJ/ Jer OrCsCa/e/sCarzaer /972, wo e/a paar 5oz/a//sCea za/c 7VDP-/era a. FeaCea ezoa aaJerea aac/oaaZ-^oaserczaC/vea ParCe/ea zaarscZ?ZerCea? WarJe /?/er ;ezaa/s e/a ParCe/aassc/z/aj? aageJro/?CČ' /Ve/a/ Geaaaso, w/e zaaa e/a /?aar 5P-Gezae/aJeraCe aas /Jc;7?arg aas Jer ParCe/ a/c/?C eaC/eraCe, J/e e/aea OVP-A/aaa, gegea Jea WZ//ea Jer ParCe/ aaJ Jes Gro/?Ce//s Jer 5P-Gezae/aJeraCe, zaza Pargerzae/sCer wa/?/Cea.
/sc s/c/? J/e 5/ /zz? P/area, Ja/? s/e za/c //?reza F/aversCaaJa/s zar PersoaeasCaaJserZ?e/?aag Jer Fro//aaag Jes Vo/^sCazas^aza^?/es aaao /920 zasC/zazaCe? We// /eJe Vo/&sza/?/aag /?esoaJerer zlrc, J/e zaaa ;ezc a/s PersoaeasCaaJser/?e/?aag azazaoJ///z/erea w///, J/ese Fc/zazaaag provoz/erc aaJ Jeza $CeaerzaZ?/er a/?erJ/es gegea /JO A/////oaea 5cZ?Z//Zag Foscea w/rJ. D/e F/ ga/? Jaza/c Jea /Jea/ea FozaprozaZ/? aas Jer F/aaJ, J/e /eCzCe orJeaC//c/?e Vo/^sza/?/aag c?or Jeza FcaaCs-verCrag, J/e c?oa /93 /, a/s GraaJ/age Jer Fr/a//aag Jes FcaaCsczer-Crages wrzasc/?/agea. G/aa/?C J/e 5/, Ja/? es sozZa/Zsc/seZ? /sc, weaa s/e J/ese aa s/c/? se//?sCversCaaJ//c/?ea D/age, w/e J/e Za/sCe//aag zwe/s/?rac/?/ger OrCsCa/e/a, a/s a/c/?C weseac//c/? Z?eze/c/?aeC? 5/aJ w/r sc/?oa so cce/c, Ja/? 5oz/a//sCea Co/?ogra/?/?/sc/?e Fa/e/a we/? Caaf
Weaa J/e FFZ /?e/?aa/?CeC aac/? ParaCaer F/occeaea s/aJ gegea ZM?e/s/?rac/?/ge Fa/e/a, so se/ gesagC, Ja/? e/a Waasc/?Jea^ea e/ae Ver-Cragser/a//aag a/c/?C erseCzea ^aaa. Fs /sc /?/ar, Ja/? 5/oweaea /?e/ Jer Fc/zazaaag /a FaraCea, wo /ejer sc/?/c/ aagese/?ea w/rJ, Jer s/owea/sc/? s/?r/c/?c, es a/c/?C wagea werJea, aza /a /are Pa/?e za /?a/?ea, s/c/? o//ea /ar e/ae zwe/s/?rac/?/ge OrCsCa/e/ aaszas/?rec/?ea. Gaj es ZsC aa/a/r, Fr/cer/ea /ar J/e Ver/?re/caag Jer 5/oweaea za /orJera, weaa zaaa ice;/?, Ja/? s/c/? J/e Za/?/ Jer Zss/raZ/ZerCea za/c /eJeza /a/?r Jer Verzogeraag Jer 5caaCsverCragser/a//aag /zazaer zae/?r *cergro/?crC/ F/a paar s/owea/sc/?e Fpar^assea oJer Geaosseasc/?a/cea, sow/e e/a Gyzaaas/aza Zzoaaea J/esea Vo/^sCoJ a/c/?C aa//?a/cea, aa Jeza a/?er e/ae soz/a//sC/sc/?e ParCe/ a/c/?C J/e 5c/?a/J Cragea so//. Za Jeza, Ja/? zwe/s/?rac/?/ge Fa/e/a tvieJer Jezaoac/erC ccerJea ^oaaCea, w/rj zaaa erse/?ea, w/e se/?r J/e ParCe/ea J/e PZ/Jaags- aaj Za/&/araagsarZ?e/c se/c /9J3 /?zw. /972 Jer 0/?/?orCaa/CaC o^?/ercea.
F/ae c?ersCaaJa/sc?o//e aaj Co/eraaCe Ga/Caag e/aes Fe//es Jer A/e/zr/ze/CsPeco/^eraag ^aaa aar Jaaa erreZcZ?C coerJea, weaa w/r Foz/a//sCca J/ese c?or/e/?ea aaj eaj//c/z, s/c/?c/?ar, J/e /aagsC /a///gea J/es/?ezag//c/?ea 5c/?a/aagea aaj /a/orzaac/oaea e/a/e/Cea, aac/? aa/ J/e Ge/aZ?r /?/a, Pc/zazaea /?e/ Wa/?/ea za ver//erea. Was /?ac zaaa sc/?/Ze/?/Zc/? sc/?oa voa e/aer aPso/aCea A/e/?r/?e/C, cceaa zaaa s/c/? o/?ae ZasC/zazaaag Jer aaC/oaaZ-^oaservaC/vea ParCe/ea oJer e/aes „aaCar-//c/? rec/?Cseza/?//aJeaJea" Vo/Z?sCcZ/es s/c/? a/c/?C CraaC, aac/? J/e /eCZCe Pea^C/oa aaszasc/?a/cea, J/e VerCragser/a//aagea /?e/?/aJerC aaj Jea ForCsc/?r/CC aa//?a/c? Was aaczc es, weaa zaaa eCcras /ar J/e DeaCsc/?aac/oaa/ea /?r/agC, /aJeza zaaa a/?er J/e VergaageaZ?e/C PeCers, aaj so /aJ/re/;C /ar v/e/e aaJere, e/aea Fc/?/a/?sCr/c/? z/e/zc? 5o Ca/?-c/sc/? aaj /?syc/?o/og/sc/? es /ar Jea Zagea/?//c^ se/a zaag, weZ/ e s Wa/?/er Z?/aJeC aaJ e/aea zaog//c/?ea, sc///ea Foa//c/oas/?arCaer czer-/?///c/?CeC, so /?aCasCro/?/?a/ /sC es /a /?azaaaer G/as/c/?C, weZ/ J/ese A/ea-sc/?ea //?re Vergaagea/?e/C a/c/?C aar a/s verz/e/?ea, soaJera /za /VacZ?-/?/ae/a a/s /ega//s/erc erac/?Cea.
Zac/? /?/er zaac/?C zaaa s/c/? za/C J/eser A/eiaaag zaza e/geaea Ge-/aageaea, Jeaa weaa zaaa J/ese Pas/s a/ePc „/?a/c" oJer aocP „aas-/?aaC", Jaaa ge/?ea, w/e gesagC, J/e WaP/er. .. Za/?erJeza w/rj e/ae geco/sse aaerwaascPce Pc/zazaaag JaJarc/? a/e aa/gewe/c/?C — /za GegeaCeZ/, J/e Za/?/ Jer Ga/?e/e/?r/?area er/zarCeC aaJ vergro^erC s/cP aaj /a//c aas a//ea /a Forza voa aaC/s/owea/scPea aaJ Ce//we/se aac/-seza/c/sePea ZasscPre/Caagea aa/ Jea Foc?/. Z//es Nac/oaa//sC/scPe /r/^C scP/?e/?//cP, za/c Jer Ze/c, a//es 5oz/a//sC/scPe aaJ F/Pera/e aa/.
Manner Udo, ViHkezmazU
Nagradna križanka
Ob prazniku nažega )i$ta :mo :eveda mislili tudi na tiste braice, ki se v svojem prostem času radi io-tijo reševanja ugank. Pripraviti smo jim „jubi!ejno" križanko in jim žeiimo, da jim ne bi deiaia samo pregiavice, ampak bi jim biia tudi v zabavo.
Da pa trud, ki ga bodo viožiii pri reševanju, ne bo povsem odveč, razpisujemo tudi vrsto tepih nagrad, ki jih bomo z žrebanjem razdeiiii med tiste, ki nam bodo pravočasno posiaii praviino rešeno križanko:
1.	nagrada: 500 šiiingov
2.	nagrada: 300 šiiingov
3.	nagrada: 200 šiiingov
4.	nagrada: ceioietna naročnina za „Siovenski vestnik"
5.	nagrada: poiietna naročnina za ..Siovenski vestnik"
6.	—10. nagrada: iepe siovenske knjige
Torej vidite, da se bo na vsak način izpiačaio, če se boste maio potruditi in pri tem osvežiti svoje znanje. Pri tem vam žetimo mnogo zabave in uspeha, potem pri odiočiinem žrebanju pa že zdaj potrebno srečo, tn še to: rešitve križanke (napisane na posebnem iistku aii kar na izrezku iz časopisa) nam poš-tjite najkasneje do konca meseca, to je do 30. junija 1976, na nasiov „Stovenski vestnik", Gasometer-gasse 10, 9020 Ktagenfurt-Cetovec.
2 J t 3	6
73
6	9
10 11

n,
63	64	65	66	\ / 67	66
1ž	13	14		s §
			
			
	X"		
	36		
339			
143	44 ^	H 45	
Lr	46		
]3o			
		B	
36	Ji		
	[f		
n	J,		
Pl	X"		
	83 N		
	8č		
			
Vodoravno: 1. znan egiptovski faraon; 8. gospodarska panoga, ki se bavi s kmetovanjem; 16. glasbena drama; 18. masa, masiv; 19. začetnici slovenskega pisatelja (Cvetje v jeseni); 21. nogometni pojem (tujka); 22. stolica na visoki šoli; 26. moško ime (grafik Justin); 27. kvartaški izraz; 28. diapozitiv, okr.; 30. mesto na Koroškem; 32. reka v Sovjetski zvezi; 33. ognjenik na Siciliji; 34. vojaški
čin; 35. pomladni mesec; 36. spodrsljaj (ljudska oblika); 37. čebelja tvorba; 40. rdeča poljska cvetlica; 41. števnik; 42. predlog; 43. španski spolnik; 45. osebni zaimek (množ.); 46. pevski zbor; 47. klej, lepilo; 49. narodno moško ime; 50. izobrazba; 51. glodalec; 52. izvir; 53. tega meseca, okr.; 55. začetnici znanega češkega pisatelja (roman „Rur"); 56. latinski veznik; 57. samo; 58. del
jedilnega pribora; 60. manjše naselje; 61. afriška štorklja; 62. posla-dilo iz sadu kakaovca; 67. slovesna, obredna oprava; 71. del knjige; 72. španski narodni junak; 74. belokrv-nost; 77. sanje; 78. kemični znak za aluminij; 79. del zobovja; 81. moto-vilo; 82. zdravilo; 84. oziralni zaimek; 85. ubežnik; 87. nekdanji pobiralec davkov; 89. beletristika; 90. okras.
Navpično: 1. in 15. naš jubilej; 2. kazalni zaimek; 3. avstrijska tiskovna agencija; 4. reka, ki teče skozi Leningrad; 5. žival, ki rije pod zemljo; 6. začetnici slovenskega pesnika (Balade in romance); 7. plug; 9. hruški podoben sadež; 10. okrajšava za tangens; 11. naziv; 12. jadrnica; 13. trimestno število; 14. kazalni zaimek; 17. dolgo časovno obdobje; 20. bajeslovni velikan; 22. biljardna palica; 23. železniška proga; 24. domačija; 25. zrak (tuja označba); 27. del obleke; 29. star Slovan; 30. soglasnik s konca in samoglasnik z začetka abecede; 31. avtomobilski znak Celja; 32. kadi se iz dimnika; 38. naša ožja domovina; 39. mesto, v katerem izhaja Slovenski vestnik; 42. fantič; 44. mejna vrednost (tujka); 46. boter; 48. vse človeštvo si ga želi; 54. znana znamka bencina; 57. majhen las; 59. Jud; 60. jadranski otok (med zadnjo vojno je bilo tam nekaj časa vrhovno poveljstvo jugoslovanske osvobodilne vojske); 63. glej 78. vodoravno; 64. obžalovanje; 65. prvi parlament nove Jugoslavije (zgodovinsko zasedanje v Jajcu); 66. organ vida; 67. babica; 68. češko-avstrijski pesnik, avtor ..Devinskih elegij" (Rainer Maria); 69. osebni zaimek (4. sklon); 70. enaka samoglasnika; 73. iz premoga narejeno gorivo; 75. žensko ime; 76. gora kralja Matjaža; 79. kratica naše osrednje organizacije; 80. bolečina; 82. pri starih Rimljanih varuh domačega ognjišča; 83. znano športna društvo v Celovcu; 85. upanje, nada; 86. veznik; 87. predlog; 88. avtomobilski znak Reke.
Koroško preštevanje
(Andit/jevanje $ 3. strani) gočiti dvojezičen pouk . . . Ugotoviti smo, da vsakokrat stoje v ozadju nekdanji nacisti na vptivnih gospodarskih položajih. Nasprotniki trdijo, da pomeni uredba o dvojezičnih šotah stovenizacijo dvojezičnega ozemlja. Takšen duh pa ne izvira šele iz dobe nacizma, temveč je starejšega datuma; na južno Koroško ga je zaneslo nemškonacionalno gibanje." Isti značaj so obdržale vse akcije proti obveznemu dvojezičnemu šolstvu na južnem Koroškem, dokler ga v letu 1958 deželni glavar We-denig z odlokom ni ukinil.
Pravzaprav na dnevnem redu je na Koroškem v teh krogih blatenje protifašističnega boja nasploh in ko-roško-slovenskega še prav posebej
oblastilo, da tedaj, kadar gre za reševanje manjšinskega vprašanja na Koroškem, zastopa ta organizacija težnje nemškega dela koroškega prebivalstva. Na državni ravni položaj ni nič drugačen.
Nadaljnji vpliv se kaže tudi v postavljanju z osebno fašistično preteklostjo. Stranke ena drugo prekašajo v protimanjšinskih izjavah, ko gre za to, katera je bolj „nemška", katera bolj ..protislovenska", katera bolj ..domovini zvesta". Isto se seveda dogaja še posebej tudi na osebni ravni.
Vsa ta dejstva so povzročila, da je Koroška mogla postati dežela, kjer so življenjski znaki neofašizma, če upoštevamo Zahodno Nemčijo in Avstrijo, najbolj močni. Prav posebej
po demokratizaciji fašistične Španije in odpravi nečloveške diktature. V času, ko je vsa demokratična svetovna javnost ostro obsojala zločine fašističnega režima, ki je moril borce za svobodo, je na primer list koroške svobodnjaške stranke zapisal, da je Španija zadnji steber še svobodne Evrope (Karntner Nachrichten, 18. 10. 1975) in tudi, da se je vse zgodilo zaradi borbe proti komunizmu. Drugič je isti list zapisal, da je nemški narod še vedno pod tujo oblastjo (Karntner Nachrichten, 30. 8. 1975). Tudi odnos do rasistične politike v Južni Afriki razkriva njihovo pravo mišljenje (Karntner Nachrichten, 1. 9. 1973).
V državni pogodbi so bile Avstriji naložene take obveznosti, o ka-
Nacistična miselnost še danes
vptivno sooMikuje potitično živtjenje na Koroškem
Zadržanje koroških Slovencev res neutemeljeno in nerazumljivo?
Deželna iiskovna služba in uradna ..Karntner Landeszeifung" sta nedavno objavili hude očitke koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja predstavnikom koroških Slovencev. Vzrok je bilo pismeno sporočilo obeh osrednjih organizacij, da koroški Slovenci ne bomo sodelovali pri proslavah „1000 Jahre Karnten", katerih višek bo ..Karnten-Tag" 26. junija 1976. Kljub navedenim vzrokom za to zadržanje je deželni glavar Wagner vrednotil to odločitev kot .neutemeljeno in nerazumljivo" in ji dodal celo hudo politično obdolžitev, da slovenskim funkcionarjem „očitno nič ni na tem, da bi s svoje strani prispevali k izboljšanju vzdušja v deželi".
Res je bilo razglašeno, da naj bi imel .Karnfen-Tag" dne 26. junija 1976 „čim manj uradnega značaja", marveč „naj bi potekal bolj po načinu moderne ljudske veselice". Proslava naj ne bo dan tradicije v ožjem pomenu, marveč naj obrne pogled na skupno bodočnost vseh Korošic in Korošcev, „ker je prilagojena našemu času in izrecno orientirana na cilj, ki kaže v bodočnost."
Kako v resnici izgleda premagovanje .tradicije" na Koroškem ob takšnih prilikah, pa je druga stvar. To smo koroški Slovenci morali ugotoviti ob proslavah 50-letnice plebiscita in ugotavljamo ob sedaj poznanem programu .Dneva Koroške". Naslednja primerjava govori zase:
(kar se zopet prekriva s splošno protislovensko gonjo). Pridružuje se temu omalovaževanje nacifašističnih vojnih zločinov, predrzno izkrivljanje značaja fašistične agresije itd. Iz teh korenin potem rastejo napadi z razstrelivom ali drugimi sredstvi na partizanska grobišča in spomenike, prav tako fizični napadi na posamezne Slovence in številne druge akcije, ki so naperjene proti slovenski narodni skupnosti v celoti ali posameznikom.
Kje se bolj kaže vpliv fašističnih m nacionalističnih krogov, kot v besedah in dejanjih avstrijskih politkov In oblasti?
„Z omenjanjem tesnih odnosov z nacionalsocializmom je treba biti posebno previden. Če bi hoteli aktivne politike danes presvetiti na njihove povezave z nacionalsocializmom, bi se ne mogli dosti načuditi", je nedavno (Karntner Tageszeitung, 27. 4. 1976) priznal Karntner Abwehr-kampferbund, organizacija, ki je članica Heimatdiensta. Ker so torej pristaši te ideologije tako dobro zasidrani v vseh treh v avstrijskem parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strankah, pogosto postaja že prav težko, da bi tedaj, če v manjšinski politiki brezpogojno klonejo zahtevam nemških nacionalistov, lotevali med tem, ali kapitulirajo pred silami, ki so organizirane izven strank, ali pa pomenijo koraki proti manjšini že uresničevanje strankinega Programa.
Da si ne pridejo stranke in osebe političnega življenja z nemškonacio-nalističnimi organizacijami navzkriž, J'm nudijo zaščito: deželni glavar Wagner je pred nekaj dnevi poudaril, da je proti prepovedi koroškega Heimatdiensta, predsednik koroške ljudske stranke Bacher pa je za svojo stranko dal Heimatdienstu celo po-
se je potrdilo v organiziranem podiranju dvojezičnih napisov in v agitaciji za ugotavljanje manjšine.
Res je, da se v gonji proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam skušajo posluževati na videz demokratičnih gesel. Nadaljnji način je ta, da pod krinko gesel o .domovinski zvestobi in ljubezni", o .svobodni in nedeljivi Koroški" in podobnimi zaslepljajo ljudi. Šele preizkušnje, pred katere jih od časa do časa postavi zgodovinski razvoj, pokažejo kako puhla in v resnici zlagana so vsa ta gesla. Pomislimo samo na leto 1938, kako so tedaj te sile, ki še danes jemljejo v zakup vso .domovinsko ljubezen", vzklikale nemškemu nacionalsocializmu in njegovemu Fiih-rerju, ker je zbrisal z zemljevida Avstrijo. Nekaj let nato so pozdravljale tudi okupacijo Jugoslavije in priključitev nekaterih slovenskih predelov nemškemu rajhu. Tedaj nobeden od teh ni bil pripravljen, da bi ščitil meje. Prav tako so sile, ki so najbolj glasno vpile v svet svojo domovinsko ljubezen, jemale svojim so-deželanom, koroškim Slovencem, domovino in jih pregnale z domače zemlje v izgnanstvo.
Tako se kmalu pokaže, sploh če upoštevamo koroško .resničnost", da je skorja okoli fašističnega jedra zelo tanka in da se vsa navidez še tako demokratična gesla kaj kmalu sprevržejo v nacionalistično demagogijo, katere zelo važen del je prav ideologija nacifašizma. Še bolj pa se razkrinkajo pristaši nemškega nacionalizma kot fašisti, če upoštevamo njihova gledanja na položaj in razvoj v svetu. Tedaj postaja tudi vsem, ki koroškega vprašanja ne poznajo, jasno, da v teh krogih ohranjajo na-cifašistično ideologijo. Naj zadostujejo iz cele vrste primerov samo nekateri, na primer odnos do zahtev
terih so velesile in zavezniki ali vedeli, da ne morejo ogrožati obstoja svobodne in neodvisne republike, ali pa so bili o njih prepričani, da šele njihovo izpolnjevanje more jamčiti svoboden in neodvisen razvoj države. K drugi vrsti obveznosti prav gotovo spadajo tudi šesti, sedmi in deveti člen. Šesti govori o človekovih pravicah nasploh, ki jih mora spoštovati Avstrija, sedmi o pravicah slovenske in hrvaške manjšine, deveti pa o prepovedi kakršnekoli dejavnosti ali kakršnegakoli oživljanja fašistične in nacistične miselnosti. Avstrija je s tem sprejela obveznost, da nadaljuje tudi v času svoje neodvisnosti boj proti vsem oblikam in pojavom oživljanja ali ohranjevanja nacizma in fašizma. Na Koroškem sta se nacizem in fašizem kljub tem jasnim predpisom s pomočjo napadalne politike napram slovenski narodni manjšini zasidrala in razbohotila v širokih krogih prebivalstva.
Najbrž zaradi teh določil poudarjajo tisti, ki nič niso doprinesli k obnovitvi svobodne in neodvisne republike Avstrije, da je bila Avstrija z državno pogodbo v delih svoje suverenosti okrnjena (Karntner Nachrichten, 22. 9. 1973). Če upoštevamo to prepričanje, seveda ni čuda, da se z vsemi močmi zaganjajo proti izpolnitvi tistih obveznosti, ki še danes, več kot dvajset let po podpisu, niso izpolnjene.
Kar se tiče nevarnosti teh sil za družbo, je treba omeniti sledeče: nikoli ne smemo pozabiti vedno veljavne resnice, da so tiste sile, ki so pripravljene odvzeti eni skupini demokratične pravice, pripravljene tudi na to, da jih odvzamejo vsem. Zato je borba proti tem silam slej ko prej aktualna in potrebna.
Teodor Domej
1943
so slaviti: .Karntner Fesfwoche 3.—10. oktobra
# .Karnten — H00 Jahre Grenzland des Reithes".
1976
stavijo: „Woche der Be-gegnang	18.—26. junija
O .1000 Jahre Karnten".
#	Je ob 7.00 zvonila .Heidengiocke" v Celovcu k začetku dneva giasovanja.
#	Je ob 8.30 biia Reichsteier der MSDAP v Veiiki dvorani grbov, na kateri je govorii minister rajha Reichsieiter Rosenberg.
#	Je ob 10.30 bii Generaiapeii der MSDAP na dvorižču Dežeinega dvorca; govoriti so Gauieiter Dr. Rainer, ministra rajha Aifred Rosenberg in Seidte, zastopnik Reichstuhrerja SS Himmier-ja in Fiihrer SA skupine Sudmark.
O Bodo ob 7.30 pričeie .Karn-ten-Tag" fanfare iz stoipa mestne cerkve.
O Bo ob 9.00 siavnostna seja Koroškega dežeinega zbora in Koroške dežeine viade v koncertni hiši.
O Bo ob 10.15 .Karntner Kund-gebung" na dvorišču dežeinega dvorca; govoriti bodo ceiovški župan, koroški de-žeini giavar, avstrijski zvezni kancier in zvezni prezidenf.
Je ob 11.00 zvonita zopet .Heidengiocke" v Ceiovcu.
So imeii popoidne veiiko ijudsko zborovanje na .Trgu SA", koncerte vojaške godbe Dietiove armade, Kriegsmarine, Luftwaffe, .nekega vzhodno pruskega regimenta grenadirjev" ter godbene enote Waffen-SS na raznih trgih Ceiovca.
So zakijučiii Gedenktag z .veiikim Zaptenstreich" na Trgu Adolfa Hitierja.
O Bodo od 9.45 do 10.15 trobiie fanfare iz stoipa Dežeinega dvorca.
O Bodo popoldne peii koroški zbori, nastopate .Votkstums-gruppen" iz vse dežele in igraie godbe na pihata na dvorišču Dežeinega dvorca, na Movem in Starem trgu in na Trgu dr. Arthura Lemischa. O Bo zakijučii prosiavo .Za-pfenstreich" vojaške godbe in zaktjučna beseda dežeinega giavarja.
Kaj naj bi bilo ob teh paralelah novega, ki naj bi obrnilo tudi pogled koroških Slovencev v skupno bodočnost? Ostane torej samo resnica, da je proslava .prilagojena našemu času". Orientacijo na cilj, ki kaže v bodočnost, pa bo proslava dokazala šele, če se bo vidno distancirala od
.Karntens Gelobnis 1943: Die Losung der Karntner Frage bleibt weiterhin eine Hauptaufgabe der Partei und soli auch in diesem Jahr den Endzustand im Sinne des ungeteit-ten und freien Karnten ndhergebracht werden."
Dokler koroške stranke in vlada tudi še 1976 prisegajo na .Losung der Karntner Frage auf Grund einer Minderheitenfeststellung noch in diesem Jahr", za nas ni povoda, ne vzroka za praznovanje.
Jr. Miran Ztoitter
X O R O š K
..PRASTRAH"
ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN!
TONE FERENC:	2
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji ieta 1940
^ prvi spomenici, ki obsega tri in pol strani *^esedi)a, je najprej poudaril, da je Mežiška do-hna (okrog 360 km? in okrog 20.000 ljudi) vedno spadala h Koroški, dokler je ni od nje odtrgal nasilni mir v St. Germainu in jo priključil k Jugoslaviji. Železnica Celovec—Maribor, ki pelje skozi Mežiško dolino, je del pro-rnetnega trikotnika Gradec—Bruck—Št. Vid ob Glini—Beljak—Celovec—Gradec, vendar se niora potnik, ki želi iz pokrajinskega glavne-mesta Celovec naravnost priti v okrožno rnesto Wolfsberg, peljati čez jugoslovansko ozemlje. Vsa Mežiška dolina se zaradi svoje naravne omejenosti že po naravi nagiba h Koroški in je bila dolgo časa tudi njen sestavni oel. Ko je opisoval gospodarski pomen ob-jbočja, je Maier Kaibitsch poudaril, da glavno .ogastvo pomenita rudnika svinca v Mežici }n Črni ter da se mora industrija Mežiške do-'nc svoj nastanek in razcvet zahvaliti .izključno nemški ustvarjalnosti in podjetniški volji". Pri opisu jezikovnih in narodnostnih razmer je prikazal lažno sliko, ko je trdil: "čeprav del prebivalstva uporablja vindišar-občevalni jezik, je v Mežiški dolini pretežni , , tega prebivalstva nemški." Neutemeljeno je ^klepai, da bi se pri plebiscitu, če bi ta leta f20 zajel tudi Mežiško dolino, več kot polo-V'ca prebivalstva izrekla za Avstrijo. Spome-
nico je Maier Kaibitsch sklenil z lažno trditvijo: „Še danes so razmere v Mežiški dolini takšne, da hoče večina prebivalstva nazaj h Koroški in Nemčiji. To upanje in ta goreča želja sta iz dneva v dan večji in kljub ostrim osamitvenim ukrepom, ki jih izvaja jugoslovanska vojska, prihajajo prav vsak dan odposlanci nemških Mežičanov na Koroško z željo in namero, da Mežiška dolina ne bi bila pozabljena nemška dežela."
Spomenici je Maier Kaibitsch priložil zemljevid Koroške, na katerem je posebej začrtal meje območij, ki so po letu 1918 prišle pod Jugoslavijo in Italijo (Mežiška dolina I, Jezersko 11 in Kanalska dolina III). Na zemljevidu pa je še zarisana ena meja, in sicer med radovljiškim in kranjskim okrajem, kar pa je bilo že vprašanje nove spomenice.^
Spomenico je Maier Kaibitsch takoj poslat naprej; en izvod je dobil tudi salzburški gauieiter dr. Friedrich Rainer, koroški rojak, ki jo je prek svojega adjutanta Lea Kreinerja 16. julija 1940 posredoval referentu v oddelku .Nemčija" nemškega zunanjega ministrstva in članu Ribbcntropovega pribočništva? SS-Ober-ftihrerju Rudolfu Likusu v grad Fuschl pri Innsbrucku.
Verjetno je tam tisti čas prebival nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop, ki je
tako tudi na ta način dobil Maier Kaibitschevo spomenico. Po tem, da je Maier Kaibitsch poslal najprej samo eno poslanico, bi lahko sklepali, da se je s tem zelo mudilo in niso utegnili počakati še na drugo. Maier Kaibitsch je namreč že sestavljal spomenico o .jeseniškem trikotniku". To spomenico, ki ima 4 strani, je Maier Kaibitsch datiral samo z mesecem julijem 1940. V njej je najprej povedal, da je imel t. i. jeseniški trikotnik „na pariških mirovnih pogajanjih glede na svoj obseg popolnoma neprimerljiv pomen". Pod pojmom jeseniški trikotnik so razumeli tudi dolini obeh Sav, tj. Save Bohinjke in Save Dolinke, ki sta se zabili kot klin med nekdanjo Avstrijo in Kraljevino Italijo. Potem kot je zemljepisno in gospodarsko opisal to območje ter poudaril pomen železarstva in prometnih zvez, je Maier Kaibitsch navedel, da si je Italija na mirovnih pogajanjih prizadevala, da bi imela v tem predelu neposredni stik z Avstrijo in da bi naj jeseniški trikotnik spadal k Avstriji, vendar je temu zelo nasprotovala Velika Britanija. Vprašanje pa je ostalo odprto prav do sklenitve rapalske mirovne pogodbe, ki je jeseniški trikotnik prisodila Jugoslaviji. Nato je navedel statistiko upadanja prometa na železnicah Celovec—Podrožca, Beljak—Podrožca, Pod-rožca—Jesenice in Jesenice—Trst v letih 1914, 1922 in 1935, poudarjal škodljive posledice razkosanja najkrajše železniške zveze med Berlinom in Trstom ter na koncu sklenil:
Treba je torej poskrbeti za to, da bi lahko bile popolnoma in v celoti izrabljene vse dane prometne značilnosti in da bi padle vse prometne ovire. Nevzdržno je tudi to, da več
kot 1000 km dolge železniške zveze od Berlina do Trsta seka le 40 km dolg kos, ki teče po tujem carinskem območju in ovira neposredni železniški promet med rajhom in Trstom.
Ovire, ki hromijo promet v jeseniškem trikotniku je torej treba na nek način odstraniti, in sicer ali s priključitvijo k velikemu nemškemu rajhu ali najmanj z ustvaritvijo koridorja. Prva rešitev bi bila pravilna tudi z vojaškega gledišča."
Tej spomenici je Maier Kaibitsch dodal dve prilogi, in sicer dve skici. Na prvi je prikazal obseg jeseniškega trikotnika, ki zajema severozahodni del Gorenjske z Radovljico vred, kljub temu da to mesto ne leži tik železniške proge Podrožca—Jesenice—Bohinjska Bistrica —Podbrdo. V .jeseniški trikotnik" je vključil kar ves radovljiški okraj. Na drugi pa je prikazal glavne železniške zveze med Trstom in Berlinom ter razdaljo med njima, če tečejo čez jeseniški trikotnik ali mimo njega (čez Maribor, Ljubljano in Rakek).
(Daije v prihodnji števi/hi)
8	Potitisches Archiv Auswartigen Amtes in Bonn (navajam: PAAA Bonn), Po). X)!, Bd. 7, !ta!ien, Die Grenzen des Deutschen Reiches in Krain und SOd-steiermark insbes. Asstinger Dreieck u. Miessta) 1940, Maier Kaibitschevo spomenica „Das Miess-ta!" 8. jutija 1940.
9	PAAA Bonn, Po). Xi), Bd. 7, )ta!ien, Kreinerjev dopis 16. 7. 1940
10	PAAA, Bonn, Po). X)), Bd. 7, )ta)ien, Maier Kai-bitscheva spomenica „Das Dreieck von Assting" iz jutija 1940 Pr. Ferenc, Nacistična raznarodovalo potitika, str. 109—110.
VESTNIK
32 — $jev. 25 (1766)
Celovec, petek, 18. junij 1976
Odtočen protest
Na nedeljskem zborovanju slovenskih občinskih odbornikov v narodnem domu v Št. Jakobu v R. so zveznemu prezidentu posiaii protestno pismo s siedečo vsebino:
Siovenski občinski odborniki in zaupniki občine Št. Jakob v Rožu, zbrani dne 13. junija na protestnem zboru, odtočno protestiramo proti nameravanemu preštevanju odnosno ugotavijanju manjšine.
Preštevanje, ki je v potnem nasprotju z dotočiti čtena 7 državne pogodbe, so v pariamentu zastopane stranke ponovno potrdite in to na žatost ktjub temu, da je zadnje čase obstajato upanje, da bo zvezna vtada te upoštevata predtoge, ki so jih staviti koroški Siovenci v iskreni pripravtjenosti sodeiovanja za pravično rešitev našega narodnostnega vprašanja.
Maš protest vetja vsem, ki skušajo revidirati avstrijsko državno pogodbo z aktivnim sodetovanjem za sktep nameravanega preštevanja. Vetja pa tudi vsem, ki na odgovornih potožajih trpijo tako početje, ki navsezadnje škoduje ugtedu naše države v svetu ter demokratičnemu razvoju in miru v dežeti, kajti s tem podpirajo nemško-nacionalistične in neonacistične nakane, ki so naši avstrijski državi že enkrat prineste neizrečno gorje in nepopravtjivo škodo.
SPD „Obir" je vabilo na Obir
trebo, da se naši ljudje dobivajo na takih krajih, ne samo doli v tesni dolini po prireditvah in ob raznih vsakovrstnih srečanjih. Da je obir-ska pobuda posrečena akcija, je že presenetljivo število današnjih tukaj zbranih v dokaz. To naj bi postala tradicija. Končno smo tudi vsak samemu sebi dokazali, da smo še dobri, ko se povzpnemo na tako višavo, je pribil Velik. Nato se je krog prepevajočih širil in širil, pa se je vrstila pesem za pesmijo. Najbrž vrh Ojsfrca še ni toliko ljudi skupaj pelo toliko lepih naših slovenskih pesmi! Oglasila se je prav-tako nabožna pesem kakor tudi partizanska. Zaorila pa je tudi Po-lanškova „Pozdrav Koroški" (Glej, vrh Obirja sam stojim!) Članice Obirskega ženskega okteta seveda niso mogte mimo tega, da ne bi zapele še Polanškovo .Dečva z Obirja". Vroče je rastlo v avtorjevi
Bratska pomoč
žrtvam potresa v Posočju
Da bi omogočiti našim državijanom, ki deiajo in živijo v tujini, in njihovim organizacijam, kot tudi tujim državijanom in organizacijam, da izrazijo svojo soiidarnost in pripravljenost pomagati po potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju pri obnovi, je republiški odbor Rdečega križa Slovenije odprl tudi devizni račun, na katerega je možno nakazovati prispevke v devizah, in sicer:
50100-620-107-32002-285, republiški odbor RK Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, z oznako: za pomoč in obnovo Posočja.
Istočasno sporočamo, da je dinarska sredstva možno nakazovati na žiro račun:
50103-678-51579, republiški odbor RK Slovenije Ljubljana, Mirje 19, z oznako: za pomoč in obnovo Posočja.
RDEČ/ KR/2 5ZLOVE/V//E
rojake sosednih društev iz Sel, Kota, Kaple, Šentlipša, Štarje vasi, Šentvida na binkoštni ponedeljek 7. junija letos. V vabilu je bilo med drugim rečeno:	....predlagamo,
da .zasedemo' naš Obir z dobro voljo, s številno udeležbo in kakšnimi presenečenji..." In glej: Prišlo je na napovedani dan (kljub neprijaznemu nebu v zgodnjih urah) nad 80 prijateljev gora in sosedov našega lepega kraja. Tako smo tudi tisti, ki smo skozi pešačili od Kovača prek Spodnjejamniške steze na Peske— pod Jezerce (kjer stoji sedaj kapelška koča) dosegli vrh Ojsterca (pravilno staro domače ime za vrh gore!!!) okoli trinajste ure. Gori smo se rokovali s trdoživimi Kočani izpod Grlovca in za-padnega dela Košute, se razveselili nasmejanih Selanov izpod Zeteč in sive Košute, se pozdravljali z vedrimi Vobenčani izpod Ojstre, se šalili z neugnanimi Lepenčani izpod zelenih robov, občudovali pogumne Šentlipšane, hvalili številne Kapelčane in se vživeli takoj z vsemi drugimi kar na mah v prija-tetjsko vzdušje. Oči so žarele od planinskega navdušenja, nahrbtniki so se praznili, želodčki se polnili, jezički se odžejali in vedra beseda je krožila med množico. Potem se je iz kroga žensk in deklet mehko dvignila pesem: .Glej, kak sončece sije od Obirja dovsej!" Vse je prisluhnilo. Na takem kraju ima pesem svoj poseben učinek. Lepa Selška narodna konča z besedami ....saj si včasih bil moj." Prav te besede so dvignile Valentina Po-lanška, da je v imenu SPD Obir pozdravil prišleke. Navezujoč svoje misli na konec pravkar izpete pesmi je povedal, da pomenijo nekje simbolično tudi za to goro, za Obir, za Ojstre, kakor za celo vrsto drugih vrhov in krajev v tej deželi ob Dravi. Zakaj potujčevanje skozi stoletja spreminja naša ledinska imena, pa ne samo to, tudi naša rodbinska in naše priimke popačijo. Zamisel SPD Obir-ja je, da se dobimo pogosto po raznih doma-
SYMBOL
ftir exzellente
REPRODUKTIONEN
OFFSETLITHOS
KUSCHEES
METALLBILDER
MOREA
REPRO
KLAGENFURT - LINSENGASSE 59 TELEFON (0 42 22) 86 0 24
čih gorah. Da se med sabo tudi na tej poti povežemo. Da z našo prisotnostjo pokažemo, da smo mi domačini še tukaj na Koroškem doma. Da poznamo prava imena naših vrhov. Da ne pustimo potujčevati imena gora, krajev in samega sebe. Prišedši na Obir nazaj, je Valentin Polanšek na kratko orisal zgodovino Obirja, ki je kaj usodno povezana s krajem Obirsko. Imenska zveza je očitna. Žal pa je Obir danes tuja lastnina, žal je danes tukaj spodaj vse polno takih propa-lih Krnic, kot jih je opisal Prežihov Voranc v svojih .Samorastnikih". V imenu udeležencev je podpredsednik SPZ, selski župan Herman Velik čestital obirskemu SPD k tej ideji .Srečanja vrh Obirja', se zahvalil za vabilo vsem sosednim društvom. Naglasil je resnično po-
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi čiane društva na
OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo 27. junija 1976 ob 13. uri v planinski postojanki „Koči nad Arihovo pečjo" na Blešče-či pianini.
Prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležite.
Odbor
Št. Ilj ob Dravi
duši in kaj lahko bi si s Kuharjem Mihijem delil solze sreče ... S pesmijo smo se na povratku dalj časa zadrževali na kapelški koči, tako da je Rokijeva Kati zaradi poslušanja skoraj pozabila gostom streči. Pa še za konec je nas združevala pesem pri Kovaču, da smo bili vsi v novem narodnem ognju. Kako tudi ne, ko so na sončnem Obirju skupno peti pevci selskih, kapelških, šentlipških, kočanskih in obirskih zborov. Tokrat je pesem zadobivala dvojen pomen zbliževanja, bratstva in srečne slovenske domače skupnosti. Morda je to skrivnost Obirja?
Farna dvorana v Št. liju ob Dravi je bila v soboto 12. junija zvečer polna navdušenih poslušalcev, ki so uživali ob lepih melodijah ženskega okteta SPD „Obir" z Obirskega in ob veselih zvokih tamburaškega zbora, v katerem sodelujejo otroci iz Hodiš in Škofič.
Številne udeležence koncerta, ki se je odvijal pod naslovom .Še ob Dravi pesmi pojo", je pozdravil domači župnik Petričič. Ker je bilo na prireditvi tudi nekaj nemških gostov in tudi drugih, ki ne razumejo slovenskega jezika je bila prireditev dvojezična.
Najprej je nastopil ženski oktet pod vodstvom Valentina Polanška.
Zveza koroških partizanov priredi za področje pliberške okolice v nedeljo, dne 11. julija 1976 enodnevni IZLET
v Slovenijo. Obiskali bomo Begunje, Sv. Urha in partizansko bolnišnico Franjo. Stroški za vožnjo in kosilo znašajo 190 šil. Prijave oddajte do najkasneje 4. julija 1976 v Posojilnici Pliberk.
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
# SLOVENSKI ATLETSKI KLUB
PO ŠESTEM ZALETU NOGOMETNI MOJSTER
Nogometna ekipa Slovenskega atletskega kluba je končno dosegla svoj zastavljeni cilj. Potem ko se je 5 let več ali manj nesrečno borila za vstop v kvalitetnejši razred — štirikrat je zasedla častno mesto vicemojstra — je ob šesti obletnici svojega obstoja končno uspel podvig, vstop v zaželjeni 1. razred. Igra Slovenskega atletskega kluba je bila šest let zrela in tako konstantna, da uspeh ni mogel izostati. Med klubi, ki so igrali v kletnem območju nogometnega prvenstva, pa si je ekipa Slovenskega atletskega kluba zasigurala kaj kmalu glas izrednega tekmeca, tako da so v boju za prvenstveno lovoriko morali priznati njegovo premoč. Pa tudi kva-
Slovenski atletski klub vabi na VRTNO VESELICO SAK
v soboto 26. junija 1976 ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Za veselo razpoloženje bodo skrbeti Veseli Rožani.
Prisrčno vabljeni!
litetnejši klubi, vsaj sodeč po njihovem stanju v višjih ligah, so morali že večkrat izraziti priznanje Slovenskemu atletskemu klubu, če je le ta nastopil na turnirjih ali prijateljskih tekmah proti njim. Kljub številnim priznanjem pa je izobesek slovenskega nogometa na Koroškem moral celih šest let čakati, da je napredoval v kvalitetnejšo nogometno skupino.
Ob vstopu v višji nogometni razred, v 1. koroški razred, je treba poleg celotne vrste nogometašev omeniti tudi posrečeno roko vodstva Slovenskega atletskega kluba, ki je v letošnjem prvenstvu zaupal izključno nogometašem iz Koroške. Ena največjih pridobitev, vratar Beno Kraut, je utegnil resno izpolniti kar dve funkciji: kot trener je znal pripraviti in navdušiti svoje soigralce tako, da so prihajali na prvenstvene tekme ne samo iz vse Koroške, marveč tudi iz Dunaja in Gradca, kot igralec pa je znal biti opora v obrambi in opora celemu moštvu. Izredni pa so bili tudi mlajši nogometaši, ki so brez pomanjkljivosti nadomestili mesta, ki so postala ob odhodu prijateljev iz Slovenije prazna. O ostalih izkušenih igralcev niti ne govorimo, saj so si z osvojitvijo mojstrske lovorike dali najboljše spričevalo. Sedaj pa seveda leži na vodstvu, da bo za novo nogometno sezono, ki bo glede kvalitetnejšega razreda nekoliko zahtevnejša, pritegnil iste igralce, ki so osvojili naziv .mojster", in število igralcev v kadru povečal. Z
naraščajem je SAK vsekakor dobro oskrbljen. V vrsti mladinske ekipe, ki je kakor članska ekipa osvojila mojstrsko lovoriko, se namreč nahajajo nadarjeni igralci (Velik in Polanšek sta nominirana v koroško mladinsko nogometno reprezentanco), ki bodo kaj kmalu lahko oblekli majice članov prve ekipe. Sicer pa po osvojitvi dveh mojstrskih nazivov ne bi smelo biti v višjem razredu nobenih težav.
#	SLOVENSKI ATLETSKI KLUB — SELE 2:2 (1:0)
Nad 300 navdušenih navijačev iz cele Koroške je v nedeljo popoldan spremljalo četrti derbi med Slovenskim atletskim klubom in enajsterico iz Sel. Derbi je tokrat nekoliko zaostal za napetostjo in borbenostjo ostalih treh. Po vodstvu 2:0 za SAK, gole sta dala Jože Fera iz enajstmetrovke in Peter Waldhauser, je vse kazalo, da bo SAK zlahka odpravil z nasprotnikom. Z enajstmetrovko (Fl. Dovjak), ki jo je zakrivil Oraže, so Selani dosegli zadetek in poživili naposled napadalno igro. Po odličnem strelu Selana Florijana Dovjaka, ki ga je vratar Kraut prekratko odbil, se je znašla po splošnem vrvežu žoga v mreži SAK — 2:2. Dan je bil isti rezultat, kot v derbiju v Selah.
Točka, ki jo je dosegel Slovenski atletski klub, je pomenila predčasno osvojitev mojstrske lovorike. Igralci SAK so bili presrečni, posebej še tisti, ki so se za vstop borili celih šest let.
Na sporedu ima SAK sedaj le še prvenstveno tekmo proti Pokrčam, ki bo to nedeljo ob 14.30 uri na igrišču ob Koschatovi cesti v Celovcu.
Enajsterica iz Sel pa bo v nedeljo gostovala v Št. Janžu v Rožu.
V četrtem slovenskem derbiju sta si stali sledeči ekipi nasproti:
SAK — Kraut, J. Pandel, Lampichler, Blajs, Hribar, Oraže, P. Waldhauser, Lipuš (Velik), Tratar, Fera, Woschitz;
SELE — H. Otip, Weiss, N. Dovjak, O. Travnik, T. Travnik, N. Olip, Wassner (St. Otip), Mak (P. Olip), Fr. Dovjak, Starovasnik, Fl. Dovjak.
*	V TRŽIČU ZMAGALA AVSTRIJCA
Mednarodni motokros v Podljubelju v razredu 250 ccm za .Nagrado Slovenije" se je končal z dvojno zmago avstrijskih dirkačev. Zmagal je Siegfried Lerner pred Weissom in Švicarjem Haflingerjem. Na motokrosu, ki je bil posvečen 50. obletnici prirejanja dirk v Tržiču je tekmovalo 34 dirkačev iz Avstrije, Belgije, ČSSR, Danske, Madžarske, Romunije, Sovjetske zveze, Švice, Švedske, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije in Jugoslavije.
Ubranost petja, prijetni čisti glasovi in lepo izbrane pesmi so bili prepričljiv dokaz, da imamo opraviti s kakovostnim zborom, ki je v dobrih in veščih rokah. Valentin Polanšek, ki je tudi znan slovenski koroški pesnik in pisatelj je imel na koncertu važno in hvaležno vlogo napovedovalca oziroma povezovalca, kar je suvereno izvedel in tako dal pevski prireditvi še poseben pečat. Prav tako uspešni so bili mladi tamburaši pod vodstvom učiteljice Dorice Sabotni-kove, kateri gre vse priznanje, da je iz teh mladih ljudi — med njimi so v glavnem otroci, ki še hodijo v ljudsko šolo — ustvarila uspešen tambu-raški zbor, in da tako nadaljuje tradicijo škofiških prosvetašev, ki so tudi po zadnji vojni bili na tem področju zelo aktivni. Z veseljem ugotavljamo, da so tudi v Železni Kapli ustanovili podoben tamburaški zbor, kar je seveda lepa obogatitev kulturne dejavnosti na Koroškem.
Po uspelem vokalnem in instrumentalnem nastopu, je bil na sporedu še besedni ustvarjalec Valentin Polanšek, ki je bral iz svojih pesniških del. Za njegove pesmi je značilno, da so lahko razumljive in zelo priljubljene. Ne čudimo se torej, da so bile izredno dobro sprejete in nagrajene z navdušenim aplavzom.
Po prireditvi smo se še skupno z gosti z Obirske, Hodiš in Škohč zadržali v prijetni domači družabnosti. Med pogovori je prišlo še posebej do izraza, da je treba tujcem, ki prihajajo vsako leto poleti na dopust, pokazati, da na Koroškem živita dva naroda, kar storimo najlaže s takšnimi in podobnimi prireditvami. Tujec, ki pride na naše dvojezično ozemlje ima dejansko vtis, da je pravzaprav na dopustu v tisti deželi, kjer so pred nekaj leti razsajali .Tafelsturmerji". Ali ni to sramoten sloves, ki ga uživa Koroška?!
Slovensko pianinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na
tZLET NA KRN (2245 m)
Zbirališče v soboto 19. junija 1976 ob 16. uri na Vršiču, kjer se dobimo s planinci tovarne ISKRA in nato skupno nadaljujemo pot. Prenočevali bomo v Domu dr. K. Juga v dolini Lepeni in se naslednjega dne mimo znamenitega Krnskega jezera povzpeli na vrh Krna.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku in mešani pevski zbor .Podjuna' vabita na
POLETNO NOČ
v soboto 26. junija 1976 ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Gostuje moški pevski zbor .Vres" DPD Svoboda iz Prevaij. Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Igrajo .Fantje iz Podjune ' K številni udeležbi vabi odbor!
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slo-venskih organizacij na Koroškem; glovn) urednik: Rado TanežIC; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 202T Klagenturt - Celovec, Gosometergasse 19, tel. S2-5-50 —Tiska: Založniška In tiskarska
družbazo. j. Drava, Celovec— Borovlje-