J JI r> • P. 1 PRlMurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim onn Abb. postale i gruppo Lena oUU hr Leto XXXVI. Št 165 (10.685) TRST, četrtek, 17. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^^^vcujpri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TISKOVNA KONFERENCA MIRKA KALEZIČA Sodelovanje SFR Jugoslavije s sosedi pomembno za krepitev miru v Evropi Pozitivna ocena obiska Vrhovca v Italiji, Vatikanu in San Marinu - Jugoslavija potrjuje svoje stališče o kampučijskem vprašanju - Priprave na madridsko konferenco BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zu-anie zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji tiskovni konferenci v j ezi z obiskom zahodnonemškega zunanjega ministra Genscherja v Jugoslaviji poudaril, da bo obisk v skladu z ustaljeno prakso rednih Stankov med vodilnimi in političnimi osebnostmi in redno izmenjajo mnenj med zunanjima ministroma obeh držav. To ustreza dobrim ponosom med državama. Pogovori se bodo nanašali na dvostranska m mednarodna vprašanja. Na vprašanje kako ocenjuje obisk------------------ Predsednika zveznega izvršnega sve-Veselina Djuranoviča na Madžarskem ter zveznega sekretarja zunanje zadeve Josipa Vrhovca j Buliji, Vatikanu in San Marinu, 'e dejal, da so bili obiski v okviru Jugoslovanske neuvrščene politike u-*merjeni h graditvi dobrososedskih. Prijateljskih odnosov in krepitvi dvostranskega sodelovanja na zna-'n načelih. Med obiski so izmenja-*udi mnenja o skupnih prizade- vanjih za obnovitev popuščanja, krepitev miru in stabilnosti, kar naj bi tudi pripomoglo k reševanju velikih problemov sveta. V zvezi z nedavno poslanico, ki jo je prejel predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovič od Leonida Brežnjeva, je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve odgovoril, da poslanica pomeni nadaljevanje izmenjave mnenj na najvišji ravni in da se je to- "•■■iim, .„...................„„„„„„ ZASEDANJE SLOVENSKE SKUPŠČINE JANEZ ZEMLJARIČ PREDSEDNIK IS SRS Pozornost nove vlade bo usmerjena predvsem v gospodarska vprašanja .LJUBLJANA — Delegati vseh treh P°rov slovenske skupščine so na Kupni seji izvolili za predsednika “RVegu izvršnega sveta Janeza Zemljariča. Potrdili so tudi tri podpredsednike in 18 članov izvršnega ?veta. Za podpredsednike so bili izvoljeni Jože Florjančič, ki bo od govarjal za tekoča gospodarska gibanja in ekonomsko politiko, Vlada ■Klemenčiča (družbenoekonomski od-hysi in plan) tdr Dušana Šinigoja, Ki bo odgovoren za družbene dejavnosti. Komite za mednarodno sodelovanje bo tako kot v prejšnji vladi tUxi' P°s,eJ v°dil Jernej Jan. Novi predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič je v najosnovnejših črtah zarisal prihodnje naloge vla-oe. Izrazil je prepričanje, da bo bjena sestava pripomogla k učinkovitemu in operativnemu delu za uresničitev nalog, ki ne dopuščajo nobenega odlaganja. Med osnovnimi na področju gospodarstva je "Uštel zagotovitev virov energije, surovin in hrane, preusmeritev dela industrije in drugih gospodarskih "eJavnosti in razvoj prometnih po-yezav Hkrati s tem se misli novi Uvršni svet odločneje spoprijeti z vsem tistim, kar ovira večjo gospo-Uarsko učinkovitost. To pomeni, da b° treba boljše izkoriščati sedanje zmogljivosti, povečati produktivnost doseči tehnološki napredek, zla SV tam, kjer ga je mogoče zagoto-Vlt-' z lastnim znanjem. Med osnov-mmi nalogami je tudi izboljšanje ueviznega položaja Slovenije, zago-Juvitev tekoče proizvodnje in pa, da ,.° trg oskrbljen z osnovnimi šiviljskimi potrebščinami. Skupščina je sprejela še nekaj zakonov s oodročia kulturnih deiavno- ro in generalnim direktorjem mednarodnega denarnega sklada Della Kussiejem, krat nanašala na nadaljnji razvoj prijateljskega jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja V okviru priprav na madridski sestanek konference evropske varnosti in sodelovanja je imela jugoslovanska diplomacija v zadnjem času več posvetovanj s predstavniki zunanjih ministrstev držav udeleženk. Ta posvetovanja so po besedah predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve dokazala zanimanje za madridski sestanek, ki se nenehno krepi in po oceni mnogih držav dobiva še večji pomen prav zaradi zaostrovanja mednarodnih razmer. Pri vseh državah udeleženkah konference j? navzoča težnja in pripravljenost, da preostalo obdobje do sestanka čim bolje izkoristijo za priprave. Od madridskega sestanka pričakujejo, da bo omogočil vrnitev k procesu popuščanja, okrepil politiko popuščanja in ohranil kontinuiteto konference o evropski varnosti in sodelovanju. V zvezi z odločitvijo indijske vlade, da prizna vlado Henga Samri-na in z njo naveže diplomatske odnose, je odgovoril, da gre za sklep suverene države in tega sklepa ni potrebno komentirati. Sicer pa je stališče Jugoslavije znano in so ga obrazložili na 6. konferenci neuvrščenih v Havani ter na 34. zasedanju generalne skupščine OZN. U-pamo, je dejal Kalezič, da bo resolucija, ki so jo sprejeli na tem zasedanju podlaga za rešitev kampučijskega problema. Kar zadeva obmejne incidente na tajsko - kampučijski meji ter na napetost v tem delu sveta, je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve dejal, da je prava pot in način rešitve kriznih razmer v jugovzhodni Aziji v uresničitvi resolucije generalne skupščine OZN. Uresničitev te resolucije, bi vrnila mir v jugovzhodno Azijo in ustvarila take razmere, da bi države in .Obrodi tega območja po poljtiini poti reševali probleme in spore. Eden izmed rezultatov nedavnega srečanja Brežnjev - Schmidt je predlog, da bi začela pogajanja med Vzhodom in Zahodom o raketah srednjega dometa brez pogojev. Po besedah predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve se Jugoslavija skupaj z drugimi neuvrščenimi državami nenehno zavzema za čimbolj vsestransko preučitev problema razorožitve, (dd) OB OSTREM ODPORU KPI IN DELAVSKIH SKUPŠČIN VLADA BO ZELO VERJETNO UMAKNILA ODLOK 0 «SOLIDARNOSTNEM SKLADU> RIM — Vedno bolj verjetno postaja, da bo vlada spremenila zakonski odlok o odbitku pol odstotka mesečne plače vsem zaposlenim za ustanovitev «solidamostnega sklada* v zakonski osnutek, o katerem bo torej mogel parlament poglobljeno razpravljati in ga morebiti tudi popraviti. Odločni zahtevi KPI v tem smislu se je včeraj pridružil tudi PSDI, komunisti so pa dali tudi pobudo za posvet o tem vprašanju, katerega se bodo danes udeležili odgovorna za gospodarsko politiko levih strank Cicchitto (PSI) in Chiaro-monte (KPI), načelniki parlamentarnih skupin ter sam minister Reviglio. V takih razmerah je predsednik vlade Cossiga sklical prav tako za danes sestanek s tajniki vladnih strank Craxi-jem, Piccolijem in Spadolinijem. Zdi se, da nameravajo komunisti odigrati na tem vprašanju vse karte. Včeraj so na sedežu stranke zhrali komunistične sindikaliste CGIL, katerim je Chiaromonte potrdil, da ni misliti na kompromis o tem vprašanju: KPI ima najtrdnejši namen blokirati zadevni vladni dekret in je pripravljena zato izvajati v senatu nekakšno obstrukcijo. Odtegljaj na prejemkih delavnih ljudi neposredno zadeva odnose med KPI in sindikati (ki vladni odlok, pa čeprav s pomisleki in rezervami, sprejemajo). O predsinočnjem srečanju med tajnikom KPI Berlinguerjem in najvišjimi voditelji enotne sindikalne zveze Lamo, Camitijem in Benvenutom, ki je trajalo polnih pet ur, so se včeraj razširile razne indiskrecije. Zdi se, da je bila diskusija zelo živahna in da je mestoma mejila na spopad. Berlinguer je baje generalnemu tajniku CGIL Lami očital, da je dejansko prezrl mnenje stranke in voljo delavskih skupščin. Čeprav so bili posegi drugih sindikalnih voditeljev (zlasti Carnitija), ki so bili prisotni, previdnejši, prevladuje mnenje, da bodo odslej, na račun sindikalne enotnosti, odnosi med KPI in CGIL čedalje težji. Po drugi strani napoveduje KPI namen, da razčisti do kraja »afero Cossiga - Donat Cattin*, o kateri bo začel parlament razpravljati prihodnjo sredo. Socialisti so pa dali razumeti, da bodo odločno branili predsednika vlade pred obtožbo, da je pomagal (dasd posredno) mlademu teroristu, sinu bivšega podtajnika KD. Bo Cossiga preživel neurje? Nekateri že govorijo o novi vladni krizi, ki naj bi se začela konec julija. R. G. odločno smiša koroških Slovencev Slovenska manjšina ne sme biti predmet strankarskih sporov Glavar Wagner ne priznava osrednjih slovenskih organizacij za pravno zastopstvo manjšine CELOVEC - Vodjem volilnih list je seveda prepuščeno, da se spopadajo na svoj način, vendar pa taki konflikti ne smejo biti iznošeni na hrbtu manjšine. Tako izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij zavzema stališče do izjav koroškega deželnega glavarja Wagnerja. Wa-gner je pred dnevi ostro napadel vodstvo slovenske manjšine in postavil trditev, da si posamezni slovenski funkcionarji prizadevajo, da bi Slovence potisnili v izolacijo. Imenoma in zelo emocionalno je pri tem napadel Karla Smoleja, člana predsedstva narodnega sveta koroških Slovencev in hkrati vodjo Koroške enotne liste, ter v tej zvezi zagrozil, da ne bo več pogosto pripravljen se pogovarjata s takimi ljudmi, tudi ne pri uradnih pogovorih. Wagner je dejal dalje, da pri PO SPODLETELEM POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA IRANSKIH ČASTNIKOV s področja kulturnih dejavno-8tl in zakon o triglavskem narav-hem parku, (jp) Delegacija SFRJ Washingtonu WASH1NGT0N — Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi zvezni sekre-za finance Peter Kostič se je •bed obiskom v Washingtonu pogovarjala s predstavniki ameriške Vlade kot tud) mednarodne banke Zu obnovo m razvoj ter mednarodnega denarnega sklada V pogovo-r*h z ameriškim ministrom za finance Millerjem so proučili vse o-plike sodelovanja med Jugoslavijo 111 Združenimi državami Amerike, Posebej pa finančno, investicijsko in bančno sodelovanje. . Jugoslovanska delegacija je ime-, ločene pčgovore tudi s predsed-hikom mednarodne banke McNama- Veselin Djuranovič odpotoval v Bagdad BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič je včeraj odpotoval v Bagdad kot voditelj jugoslovanske državno-partijske delegacije, ki se bo v i-raškem glavnem mestu udeležila proslave ob obletnici iraške revolucije. V delegaciji so še izvršni sekretar predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Pavle Gaži, jugoslovanski veleposlanik v Iraku Živko Mučalov in svetovalec predsednika ZIS za zunanjo politiko Nikola čičanovič. problema razorožitve, (dd) bodo po izjavah predsednika”Brni- ................................................................. INTERVJU ZUNANJEGA MINISTRA ZRN PRED ODHODOM V BEOGRAD Genscher zadovoljen nad razvojem odnosov med Zahodno Nemčijo in SFRJ Poseben poudarek na vlogi politike neuvrščenosti Ugodno gospodarsko sodelovanje med obema državama Iranski revolucionarni svet sklenil zapreti za eseminštirideset ar vse povezave s tujino Sklep naj bi preprečil beg zarotnikov * Senca nad vso iransko armado - Ministrstvo za šolstvo ukinja zasebne «neislainske» šole TEHERAN — Iranski revolucionarni svet je včeraj sklenil, da prekine za 48 ur ves promet preko kopenskih, pomorskih in zračnih meja Irana. Odločitev so sprejeli, da bi preprečili beg v tujino ubežnikom spodletele zarote iranskih častnikov. Nekaj ur pred odločitvijo revolucionarnega sveta je teheranski radio objavil neuradno vest, da so vse iranske meje zaprte do nadaljnjega za cel teden. Zaradi tega je predstavnik iranskega predsednika Banisadra zanikal tako vest in prebral uradno sporočilo revolucionarnega sveta o 48-urni zapori meja. Medtem se je tudi izvedelo, da so iranske oborožene sile ubile 10 zajele pa 300 zarotnikov, ki jim rV\Hr» T\r\ ioionnli _ tv___• BONN — Zunanji minister Zvezne republike Nemčije Hans Dietrich Genscher je pred uradnim obiskom v Jugoslaviji odgovarjal na vprašanja dopisnika Tanjuga v Bonnu Iva Vajgla. Najprej je ocenil od noše med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo ter z zadovoljstvom ugotovil, da se dobro razvi jajo. Jugoslovansko vodstvo in vla da v Bonnu se strinjata v enem najpomembnejših vidikov svoje evropske in svetovne politike: obe vladi želita s svojo politiko prispevati k miru v Evropi in v svetu. «Naši narodi imajo boleče spomine na vojne strahote in oboji želimo, da se kaj takega ne bi ponovilo. To je posebej pomembno v sedanjih kriznih razmerah. Prepričan sem, da bodo moji pogovori v Beogradu v veliki meri zajeli ra zvoj svetovne politike in posledico tega razvoja na Evropo in v naši državi,» je dejal vodja zahodno nemške diplomacije. "'iiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiniiimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitfiiiiiiiiNiiiii Višji sodni svet je včeraj povi-*Kl rimskega glavnega državnega PfHvdnika Giovannija De Mattea v Predsednika sekcije kasacijskega sodišča. . je bila odstranitev De Mattea ** rimske sodne palače nujna, so soglašali vsi. Ne samo zato, ker je oil neoporečni voditelj najbolj konservativne frakcije italijanskega sodstva in je to svoje prepričanje stalno uveljavljal pri opravljanju Poklica, ampak zato, ker se je njegovo ime vse prepogosto pojavljalo Pfi pomembnih preiskavah; in kjer J* uspel doseči svojih ciljev s prefinjeno diplomatsko sposobnostjo, je Posegel x oblastjo, ki mu jo je dajala visoka funkcija. Med njegovi-toi podrejenimi je nezadovoljstvo Latinski rek še vedno velja naraščalo in preraslo v kritike zaradi neprikritega prijateljstva med De Matteom in brati Caltagirone ter doraslo v odločne kritike, ko se je izvedelo, da je umorjeni sodnik A-mato nekaj mesecev pred smrtjo obvestil De Mattea, da se čuti v nevarnosti, a mu glavni državni pravd-nik ni priskrbel varstva. In ko so vsi zahtevali njegov odstop, je prosil za premestitev in bil je povišan. Latinski rek «promoveatur ut amo-veatur« je torej še vedno v veljavi. Vprašanje je le, kako bo lahko človek s tako preteklostjo vodil sekcijo kasacijskega sodišča, ki je vendarle najvišji organ rednega sodstva in ki mora pri svojem delu strogo upoštevati edino zakone in pozabiti na prijateljstva. V zvezi z gospodarskimi odnosi je Genscher podčrtal, da so se le-ti v zadnjih letih nenehno razvijali in doseglj. visoko raven. V zadnjem času se je znatno povečal jugoslovanski izvoz, kar je spodbudno dej stvo v zvezi s prizadevanji za zmanjševanje jugoslovanskega trgovinskega primanjkljaja. Nenadna sprememba vrednosti dinarja, kot tudi sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo bosta k temu pomembno prispevala. K želenemu ravnotežju bo pripomoglo tudi vedno večje zanimanje nemških turistov za Jugoslavijo. Naslednje vprašanje se je nanašalo na pomen in vlogo gibanja neuvrščenih pri reševanju nasprotij sodobnega sveta. Genscher je med drugim dejal, da je zgodovinska zasluga predsednika Tita, saj je bil eden izmed ustanoviteljev gibanja in da je vse do konference v Havani, oziroma do konca življenja ostal borec za politično neodvisnost in dodal, da je Jugoslavija ena naj pomembnejših držav v gibanju, želja za neuvrščenostjo, samostojnostjo, in neodvisnostjo bo v prihodnjih desetletjih po Gescherjevih besedah bistveno vplivala na svetovno politiko. Eno izmed vprašanj se je nana šalo tudi na stališče Zvezne repu blike Nemčije v zvezi z madridskim sestankom konference o evropski varnosti in sodelovanju. Genscher je podčrtal, da se bonska vlada zavzema, da bi se proces popuščanja napetosti nadaljeval in razvi jal ter dodal, da reakcije na za hodnonemške predloge za pogajanja o raketah srednjega dometa kol tudi za dunajska pogajanja o zmanjšanju enot in obrožitev v srednji Evropi dovoljujejo mnenje, da jih bodo skrbno proučili. Bližnji uradni obisk zunanjega ministra Zvezne republike Nemčije v Jugoslaviji, v Beogradu ocenju jejo kot novo spodbudo za vsestran ski razvoj medsebojnih odnosov in kot priložnost za široko izmenjavo mnynj o vseh vidikih poslabšanih političnih in gospodarskih razmer, ki obremenjujejo sodobni svet Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in zahodnonemški zunanji minister Genscher se bosta pogovarjala o poteh za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov posebej na gospodarskem področju, o odnosih med Vzhodom in Zahodom, obnovitvi procesa popuščanja, o madridskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju, kriznih žariščih v svetu, dejavnosti neuvrščenih držav, razmerah na jugu Afrike in žgočih mednarodnih gospodarskih problemih. Sestanek Vrhovec - Genscher bo že četrti v zadnjih dveh letih, kar zgovorno potrjuje kontinuiteto političnih pogo vorov med vladama v Beogradu in Bonnu ter pripravljenost obeh držav, da čim pogosteje izmenjujeta mnenja o vseh problemih ter o dvostranskih odnosih, (dd) sadra sodili že v prihodnjih urah. Iranski predsednik se je včeraj sestal z ajatulahoni Homeinijem, ki ga je pooblastil, da takoj sproži javni sodni postopek proti zarotnikom. še vedno pa ni jasno, koliko udeležencev spodletelega poskusa državnega udara je pravočasno zbežalo. Iran je včeraj uradno poslal Turčiji zahtevo, naj izroči dva poročnika, ki sta prejšnji teden zbežala v Turčijo, Predstavnik revolucionarnega sveta Hasan Habibi pa ni povedal, čp je bila tudi dvojica vpletena v zaroto. Lov za ubežniki je baje v polnem teku. Teheranski radio je pozval prebivalstvo obmejnih območij, naj budno pazi, da ne bi kdo prekoračil iranske meje in se tako izognil «islamski pravici*. Ajatolah Behe-šti je včeraj že jasno povedal, kakšna bo «islamska pravica* za zarotnike. Vsem udeležencem grozi smrt in le redki se bodo lahko izognili obsodbi Spodleteli poskus državnega udara pa meče sedaj grozljivo senco na vso iransko armado. Nezaupanje je doseglo svoj višek. Uradna iranska tiskovna agencija «Pars» je objavila, da so ukinili vse pokojnine bivšim pripadnikom vojske, ki se nahajajo v tujini. Najprej Banisadr včeraj pa tudi Behešti sta obvestila, da so preprečili drugi del četrtkove zarote iranskih častnikov. Voditelj iranske republikanske stranke Behešti- pa je včeraj napovedal, da bodo prej ali slej proučili položaj admirala Ma-danija. Poveljnik iranske mornarice se je namreč odpovedal poslanskemu mandatu in napovedal, da bo ustanovil «novo fronto*, ki bo združevala vse iranske sile, ki se ne strinjajo z islamsko republikansko stranko. Ajatulah Behešti je tudi omenil, da nima dokazov, če je Madani vpleten v četrtkovo zaroto. Že to pa predstavlja hud napad na bivšega predsedniškega kandidata in enega redkih sposobnih visokih častnikov iranske armade, Predsednik Banisadr se je torej tokrat izognil kritikam, še več, v očeh ljudstva se je njegov ugled ponovno dvignil, saj je baje prav on odkril zaroto. Islamski integra-listi so v takem položaju osredotočili svoje napade drugam in ne na vlado. Tarča so sedaj razne »nemuslimanske* vzgojne ustanove. Pri tem pa jim vneto pomaga ministrstvo za šolstvo, ki je včeraj objavilo vest, da so v šoli italijan- skih salezijancev v Teheranu odkrili dokumente, ki dokazujejo, da so se italijanski redovniki dopisovali z Izraelskimi ustanovami. Salezijanski internat «Andiše» so pred dvema tednoma preiskali »varuhi revolucije*, potem ko so se menihi uprli, da bi stavbo izročili ministrstvu za šolstvo. Obtožba, da so se dopisovali z Izraelom je osnovana, saj je osrednja salezijanska ustanova v Izraelu. Bolj nevarno je pisanje raznih teheranskih časopisov, ki trdijo, da so italijanski redovniki »pohujševali iransko mladino*. za dosti manj je že marsikdo v Iranu izgubil glavo; če bi islamska sodišča sprejela za resnične trditve tiska, bi menihi le s težavo ubežali kamenjanju. Ministrstvo za šolstvo pa je zaprlo tudi vse ostale zasebne kato- liške šole in ustanove. Ista usoda je doletela tudi židovske in zoroa-strske šole, dejavnost verske ločine »baha ’i» pa so prepovedali že pred letom dni. Šiitska verska strpnost se je torej izjalovila. Islamski integralisti načrtujejo kar nasilno islamizacijo pripadnikov drugih verstev, potem ko so lastne vernike utesnili v ozke spone koranskih zakonov. izbiri partnerjev za pogovor velja načelo prostovoljnosti, to pa seveda meri na celotno vodstvo slovenske manjšine. S tem Wagner ponovno aktualizira svojo trditev, da osrednji organizaciji nista edino in pravo zastopstvo slovenske manjši e. Zato izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij poudarja, da sta edino v Avstriji in v inozemstvu priznano zastopstvo slovenske manjšine na Koroškem Zveza slovenskih KD Trinko prijavilo neznane mazače na Kamenici ČEDAD — Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je, po škodi in požaru, ki sta ju neznani vandali povzročili na Kamenici pri Spodnjem Tarbi-ju, vložilo prijavo proti neznancem. Na Kamenici prirejajo ^ vsako leto tradicionalno »Srečanje sosednjih narodov*, v prejšnjih dneh so neznani vandali uničili naprave za pripravo tega praznika in pomazali kamen, ki označuje kraj, kjer se zbirajo Slovenci iz Na-diških dolin. V prijavi so omenili tudi prejšnje dogodke, ki so po vsej verjetnosti istega izvora, to je oskrunitev grobov italijanskih in slovenskih partizanov na pokopališču Zornjega Tarbija in mazanje prej omenjenega kamna. Kulturni krožek je v prijavi zahteval, da neznane skrunilce odkrijejo in kaznujejo ter da preprečijo nadaljnja vandalska delanja. Krožek je zahteval tudi nadzorstveno službo. 5 ■ SANTIAGO DE CHILE - Pripadniki čilskega odpora so včeraj v glavnem mestu s strojničnimi rafali ubili ravnateja vojaške obveščevalne šole polkovnika Rogera Vergaro. Vodja čilske desničarske hunte general Pinochet je izrabil atentat za dokaz, «da Čile ni še pripravljen na tradicionalno obliko demokracije*. Samaranch (po Killaninu) Na zasedanju CIO v Moskvi so včeraj izvolili Španca Juana Antonia Samarancha a novega predsednika mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo nasledil Irca Peera Ki Hanina. Samarancha, ki je bil doslej španski veleposlanik v Moskvi, so izvolili že v prvem glasovanju. Podrobneje poročamo o novem predsedniku CIO na športni strani Še vedno smo pri borbi za ABC ••• Te dni sem po naključju srečal poštno kočijo, ki je ob 400-letnici Lipice vozila z Dunaja v Trst. Nenavadni pogled na voz in na vprežene konje je bil dokaj presenetljiv. Zdelo se je, kakor da se je kolo časa v širokem zamahu obrnilo za stoletje in več nazaj ter me pahnilo v dobo Marije Terezije in Jožefa II. Občutek je trajal samo za trenutek, vendar je bil dovolj močan, da mi je narekoval celo kopico misli in ugotovitev. Prva je bila, da sta zgodovini Trsta in Slovenije tesno, rekel bi nerazdružno povezani. Ko je naše pristanišče proti sredini 18. stoletja začelo rasti in se gospodarsko krepiti, je z njim zadihalo vse bližnje in daljnje zaledje. Na Primorskem, Notranjskem, Kranjskem in Štajerskem so se razgibale trgovi- na, obrt, industrija, začel se je o-blikovati vedno krepkejši srednji sloj, iz vrst katerega so stopili prvi moderni intelektualci — buditelji naroda in naše zavesti. Brez Trsta in njegovega nenavadnega zagona bi stekla zgodovina Slovencev po drugačnih tračnicah. A tudi obratno, brez Slovencev, njihovega materialnega in intelektualnega dela bi bila usoda Trsta povsem različna. Mislim, da je to resnico treba jasno pribiti, toliko bolj, ker je še vedno pri nas nr. kopice ljudi, ki o njej nočejo slišati. Pred preteklostjo tržaških Slovencev si zakrivajo oči kot moralisti pred nespodobno sliko. Še več. kadar so bili časi primerni, so jo skušali celo s silo uničiti in izbrisati. Požig Narodnega doma pred šestdesetimi leti, da o načrtnem kulturnem genocidu, ki ga je skušal uresničiti fašizem niti ne govorim, bolj kot zgovorno priča o teh težnjah in naklepih. Danes si mračne sile ne upajo tako očitno in drzno na dan: a da so njihovi odnosi do nas še vedno isti, glasno govore izkušnje zadnjih let, ko je prišlo do pravih izbruhov masovne histerije kadarkoli smo Slovenci zahtevali, da nas italijanska večina prizna kot sestavni del mestne skupnosti. Take razmere nas silijo seveda, da še vedno stojimo na barikadah, ki jih je postavilo prejšnje stoletje. Marsikomu - tudi dobronamernemu — se zaradi tega zdi naša borba nacionalistično obarvana, tako kakor se je tržaškim komunistom v tridesetih letih zdel sumljiv boj tigrovcev in njihovih pristašev proti fašizmu, češ da gre za spopad med dvema nasprotnima nacionalizmoma. Taki pomisleki na žalost še niso izumrli: kadar jih slišim, pomislim, kako vse drugače, širokogrudno tn jasnovidno so ocenjevali razmere na Primorskem Togliatti in njegovi sodelavci, ki niso samo enkrat očitali svojim tržaškim tovarišem, da ne znajo razumeti prave vsebine slovenskega boja. Kot včeraj gre še danes za najbolj osnovne človeške pravice: za rabo lastnega jezika v javnosti, za prosto oblikovanje svoje identitete. Ugledni politični delavec, s katerim sem pred kratkim v Ljubljani govoril o teh problemih, je podal morda najboljšo oznako naših naporov, ko jih je označil kot borbo za ABC. JOŽE PIRJEVEC --.vi organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, Znano je, da sta obe osrednji organizaciji že od podpisa državne pogodbe naprej pogovorni partner zvezne vlade in da se tudi zdaj pogovarjata o konkretni izvedbi operativnega koledarja. Zveza pa sd prizadeva, da bi tudi na deželni ravni prišlo do konstruktivnih pogovorov, katerih namen naj bd bil, da se rešijo tista vprašanja, ki so v pristojnosti dežele. »Naša organizacija je bila vedno za trezno in neemocionalno diskusijo in je tudi zdaj mnenja, da nizki udarci služijo samo poslabšanju odnosov med večinskim in manjšinskim narodom na Koroškem. Predvsem pa smo mnenja, da volilne skupine, ki jim gre v prvi vrsti za glasove, ne morejo nastopati v imenu te ali one narodne skupnosti. Grožnje, da bodo prekinjeni stiki med vlado in osrednjima organizacijama, in trditve, da pripravila io koroški Slovenci okoli 10. oktobra spektakularne motilne akcije, prav tako škodujejo odnosom na Koroškem kot psovanja in osebni napa-di», piše v izjavi izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij. (Sindok) LUANDA — Angolsko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da je južnoafriška vojska sprožila »širokopotezni napad* proti mestu Ca-lai ob namibijski meji na angolskem ozemlju. Močni poviški TV naročnin RIM — Z glasovi zastopnikov KD in PSI je včeraj parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami odobrila predlog ministra Daride o povišanju televizijskih naročnin. Proti so glasovali predstavniki KPI, PLI, PDUP in PR, medtem ko se je neodvisna levica vzdržala. Naročnina za erno-bele sprejemnike bo znašala 41.000, za barvne pa 76 tisoč lir, čemur je treba še dodati davek na dodatno vrednost (IVA). Ni še znano, kdaj bodo poviški stopili v veljavo, saj jih mora še potrditi posvetovalna komisija, nato pa še medministrski odbor za cene. Najbolj verjetno jih bodo u-vedli od prvega avgusta, tako da bi morali naročniki s črno-belimi ekrani doplačati okrog 7.300 lir. i barvnimi pa 11.900 lir za preostalih pet mesecev letošnjega leta. Občinski svet Marzabotta proti Rederjevi razsodbi MARZABOTTO - Sinoči je ob-činski svet Marzabotta poslal pred-sedniku republike, obrambnemu ministru in javnemu tožilcu vojaškega sodišča v Bariju zahteve v zvezi t Rederjevo razsodbo. Sklep vojaškega sodišča v Bariju naj se razveljavi, sproži naj se priziv proti razsodbi sodišča in naj se »zamrzne* postopek osvobajanja bivšega esesovskega polkovnika Wal-terja Rederja. RAZPRAVA 0 REFERENDUMU V OBČINSKEM SVETU VEČINA IZPRIČALA PRIPRAVLJENOST NA OKREPITEV SODELOVANJA S SFRJ la izvedbo ljudskega posvetovanja se je izreklo le 22 svetovalcev (LpT, PR, PSDI, MIT in MSI), 13 svetovalcev (KPI in PSI) pa se je vzdržalo - Svetovalska skupina KD je pred glasovanjem stopila iz dvorane Kakor smo poročali že v včerajš nji številki, je občinski svet na torkovi seji razpravljal o sklepu občinskega odbora, s katerim so mestni upravitelji napovedali ljudsko posvetovanje o skupni industrijski coni na Krasu. Seja se je zaključila pozno ponoči, in sicer z glasovanjem o dokumentu, za katerega se je izreklo 22 svetovalcev (LpT, PR, PSDI, MIT in MSI), preostalih 13 svetovalcev, prisotnih v dvorani (KPI in PSI), pa se je vzdržalo. V trenutku glasovanja so bili od šotni predstavnik SSk Lokar, republikanec Pacor in vsi svetovalci DC, ki so zapustili dvorano malo poprej, v znak protesta. Ko je namreč župan Cecovini zavrnil zahtevo sveto- Gledališka sezona Teatra stabile še naprej v Rossettiju Po vseh polemikah in negotovostih zadnjih tednov kaže, da bo deželni Teatro stabile vendarle lahko nadaljeval svojo dejavnost v gledališču Rossetti. Prav včeraj sta namreč lastnik gledališča, tržaški Lloyd Adria-tico, in vodstvo Teatra stabile našla skupno govorico in sklenila sporazum, po katerem bo deželno gledališče tudi v prihodnji sezoni domovalo v osrednjem tržaškem Talijinem domu. S tem so zaenkrat padle tudi skrbi po privatizaciji tržaškega gledališkega življenja, čeprav je vprašanje še daleč od dokončne rešitve. Kot znano se je vprašanje o uporabnosti Rossettija pojavilo v trenutku, ko je tržaška zavarovalnica sklenila začeti s popravili na ogrevanju. Ta naj bi se zavlekla še v prvo polovico prihodnjega leta in zaradi tega je vodstvo Lloyda sklenilo, da ne da Teatru stabile gledališča v najem. Po močnih pritiskih političnih strank in same tržaške občine, ki je izplačala najemnino za prejšnjo sezono, pa kaže, da bodo dela na ogrevanju kmalu dokončana, tako da se bo sezona deželnega gledališča oktobra letos redno začela. valca Abateja, da bi v besgdjlo „«jpre-judicialnega* predloga vnesli neki popravek, češ da je bila glavna razprava o tem dokumentu že zaključena, je svetovalska skupina KD stopila iz dvorane. V njej je torej ostalo le 35 svetovalcev, sklep odbora pa je bil zavrnjen, saj bi bil za njegovo sprejetje potreben pri stanek absolutne večine v občinski skupščini, to je 31 glasov. O popravku, ki ga je predlagal svetovalec Abate, naj zabeležimo, da je predstavnik KD zahteval spremembo zaključnega besedila »preju-dicialnega* dokumenta v smislu, naj bi občinski svet. odložil glasovanje o sklepu ne «do trenutka, ko bodo znani novi dogovori (o lokaciji skupne industrijske cone) med italijansko in jugoslovansko vlado*, temveč cglede na to, da so že v teku novi dogovori* med obema vladama. Prva verzija bi torej pomenila le odložitev glasovanja, druga pa praktično njegovo odpravo z dnevnega reda. Ta del besedila (skupščina je glasovala ločeno o posameznih delih dokumenta) je bil zavrnjen z večino glasov, prvi del, v katerem občinski svet poziva osrednjo vlado, naj se zavzame za razvoj predvidenih oblik gospodarskega sodelovanja med I-talijo in Jugoslavijo in za uresničitev skupne industrijske cone drugje in ne na Krasu, pa je bil sprejel z veliko večino glasov, saj so se proti izrekli le svetovalci MSI in odbornik Salvagno. V razpravo pred glasovanjem o sklepu občinskega odbora je poseglo 11 svetovalcev, ki so vsi, iz različnih zornih kotov, mimo osrednjega vprašanja lokacije skupne industrijske cone, posegli širše v problem gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Prvi je govoril komunist Poli, ki se je zavzel za splošno okrepitev tega sodelovanja ne glede na izbiro dokončne ubikacije skupne industrijske cone. Glede referenduma je govornik poudaril, da je nepotreben in da se določeni krogi zavzemajo zanj iz razlogov, ki nimajo nič skupnega z željo po ugotavljanju stališč tržaškega prebivalstva. Radikalec Ercolessi je dejal, da bi bil referendum nepotreben samo v primeru, ko bi italijanska vlada formalno vprašala jugoslovansko, naj umakne industrijsko cono s Krasa. Dokler do tega ne bo prišlo, pa je ljudsko posvetovanje potrebno. Socialist D’Amore je opozoril na uspeh srečanja med Vrhovcem in Colombom; iz skupnega poročila o poteku razgovorov — je še dejal D’Amore — je razvidno, da nova rimska vlada upošteva želje in zahteve tržaškega prebivalstva, zaradi česar nima smisla vztrajati pri zahtevi o izvedbi referenduma. Kdor se v tem trenutku še zavzema za ljudsko posvetovanje, očitno nima zaupanja v vlado in hoče umetno napihovati problem, ki dejansko ne obstaja več. Socialdemokrat Lanza je naglasil, da se je PSDI od vsega začetka borila za to, da bi skupno cono uresničili ne na Krasu, temveč v Vipavski dolini; po njegovem bi bil referendum tudi v se danji fazi koristen, sej bi ntrHii ■tališča italijanske vlade glede te ga problema. Načelnik svetovalske skupine KD Richetti je v svojem posegu poudaril, da se za različnimi stališči o referendumu dejansko skrivajo različna stališča o razvoju gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo in o industrijski bodočnosti Trsta. Sam referendum je nepotreben in tudi neizvedljiv, saj gre za materijo, ki ne spada v pristojnost občinske u-prave. Fašist Giacomelli je napovedal svoj pritrdilen glas odborove-mu sklepu, odbornik Gambassini pa je zagrozil, da bo LpT, če bo sklep zavrnjen, potegnila iz tega določene politične zaključke. Republikanec Pacor je poudaril, da se njegova stranka zavzema za to, da ostane Kras nedotaknjen, da pa naj se nove industrijske pobude z Jugoslavijo uresničijo v tržaški {»krajini. Načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon je poudaril, da bi bil danes referendum brezpredmeten in da bi njegova izvedba poleg vsega zahtevala veliko zapravljanje javnega denarja. Radikalec Pecol Cominotto se je zavzel za izvedbo referenduma, češ da bi ta inštrument pomenil določen pritisk na rimsko vlado, zadnji pa se je oglasil k besedi svetovalec Marche-sich (MIT), ki je v glavnem polemi- ziral s KD in KPI ter poudaril, da sta stranki proti referendumu zgolj iz strahu pred posledicami volilnega značaja. VZPI proti osvoboditvi nacističnega krvnika Walterja Rcderja Pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI -ANPI) je v zvezi z načrtovano osvoboditvijo nacističnega zločinca Redarja poslal ministru za sodstvo brzojavko, v kateri izraža ogorčenje nad takšno odločitvijo. Walter Re-der je bdi namreč obsojen zaradi svojih nezaslišanih krutosti v Marza-bottu, zaradi tega pa borci za svobodo apelirajo, da ne bi blatili žrtve tamkajšnjih mučenikov. V brzojavki je tudi rečeno, naj minister odkloni vsakršen pritisk, ki bi imel namen osvoboditi nacističnega krvnika. Ml m; K VESTI NA ZADNJI STKANI ZARADI PREDVIDENEGA ODPRTJA NOVEGA KAMNOLOMA Delegacija iz Bazovice izročila občinskemu odborniku protest vasi Poteg protesta izrazili predlog, da bi sklenili sporazum s sežanskim Kraškim zidarjem za izkoriščanje njegovih kamnolomov Bazovica odločno nasprotuje namenom, da bi v bližini vasi odprli nov kamnolom. Svoje nasprotovanje so vaščani pokazali na nedavni vaški skupščini, ko so se je udeležili tudi politični predstavniki, to so pokazali z akcijo zbiranja podpisov proti temu ukrepu in to so spet z vso odločnostjo pokazali tudi včeraj, ko je delegacija vasi v spremstvu tajnika Kmečke zveze E-dija Bukovca (žal so bili tokrat, čeprav povabljeni, odsotni politični predstavniki) obiskala tržaškega občinskega odbornika Dea Rossija ter mu izročila peticijo z 431 podpisi. «Kamnolom bi bil vir hudega o-nesnaževanja gosto naseljenega o-kolja, je rečeno v peticiji, in bi pomenil nesprejemljivo izmaličenje kraške krajine na področju, ki je bilo v tem pogledu že hudo prizadeto ter bi neposredno prizadel tradicionalne kraške dejavnosti, med katere sodi v prvi vrsti kmetijstvo. Zato terjamo od občinskih in deželnih oblasti nemudoma zagotovila, da se takšnim načrtom postavijo učinkovito po robu. Hkrati opozarjamo na pretečo nevarnost tudi stranke in ustanove, ki sta jim kraški človek in kraška narava pri srcu*. Do tu peticija, ki so jo Bazovci HiiilifniiiiiimiiMiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii PO SPORAZUMU Z NAČELNIKI SVETOVALSKIH SKUPIN NA POKRAJINI Jutri začetek dvostranskih posvetovanj za oblikovanje nove pokrajinske večine Predsednik Carbone bo sprejel delegacije KPI, KD, SSk in PSDI - Drevi seja pokrajinskega vodstva PSI - Nocoj se bo prvič sestal novoizvoljeni dolinski občinski svet Novoizvoljeni predsednik pokrajin ske uprave Gianfranco Carbone bo jutri začel posvetovanja z delegacijami strank, ki so mu na ponedeljkovi seji poverile raziskovalni mandat za oblikovanje nove večine. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin, ki je bil v dopoldanskih u-rah na sedežu pokrajine. Predsednik Carbone bo v teku jutrišnjega dne sprejel delegacije KD, Krfi......... in Slovenske skupnosti, s katerimi bo preveril možnosti za oblikovanje take večine, ki bi drugi tržaški kra-- • žTjfrvf ‘ddmev "H8“ Molitev Carbo- jevni ustanovi zagotovila trdno in dolgotrajno upravo. Jutri bo predsednik Carbone sprejel tudi delegacijo Liste za Trst, ki mu bo orisala program, ki ga sama predlaga za petletni mandat pokrajinske uprave. O predlogih, ki jih bo predsednik Carbone iznesel na jutrišnjih dvostranskih pogovorih, bo drevi razpravljalo in odločalo pokrajinsko vodstvo PSI. Vzporedno s temi posvetovanji, ki jih je sklical Carbo-ne. naj bi po njegovem predlogu potekali še sestanki ne samo med delegacijami strank, ki so prisotne v pokrajinskem svetu, ampak tudi med predstavniki drugih strank ter sindikalnih, kulturnih in drugih organizacij. Na včerajšnjem sestanku so načelniki svetovalskih skupin sklenili, da se bo pokrajinski svet sestal še pred koncem meseca, po vsej verjetnosti v ponedeljek, 28. t.m.; o dokončnem datumu seje _ ” prihodnjega tedna. Politična kronika pa medtem bele- __• __ rs__t__ neja za predsednika pokrajine. Pokrajinsko tajništvo KD jo pozitivno ocenjuje in med drugim pravi, da se taka izbira uokvirja v politično optiko KD, ki teži k iskanju homogenega oblikovanja pokrajinskega odbora. V tiskovnem poročilu KD jasno poudarja, da je bil predsedniku Carboneju poverjen le raziskovalni mandat ter da bo stranka od blizu sledila razvoju dogodkov, ki so povezani s tem mandatom. Vsekakor pa stranka ponovno potr- MIIIIHIIIIUIIlMIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIMmilMIIIIMIIIIUHIIItmitlIHtIMIIIIIIIIIIHIMIIIMMIMIIIIHIIIIIIIIIItllllll V STANOVANJSKI HIŠI V UL. PONZIANA Požar razdejal prenatrpano klet juje svoja stališča in obvezo, da bi mestnim izvoljenim organizmom zagotovila upravljivost; v tiskovnem poročilu je še poudarjeno, da KD ni pripravljena od zunaj podpreti ponovno oblikovanje levičarskega odbora, kar je podčrtal tudi načelnik svetovalske skupine Locchi med ponedeljkovo razpravo. Obrača se na ostale politične sile, da bi pri iskanju uresničljivih rešitev na pokrajini pokazale Ccrtr Odgovornosti in brez zapiranj pristale na jasno in konstruktivno' konfrontacijo. Drevi, ob 19. uri, se bo prvič sestal novoizvoljeni dolinski občinski svet. Dnevni red predvideva izvolitev župana ter občinskega odbora. Tudi v sedanji mandatni dobi bo potrjena dosedanja levičarska koalicija med KPI, ki šteje 11 svetovalcev, in PSI, ki pa ima 2 svetovalski mesti. Za župana bo potrjen Edvin Švab, za podžupana pa socialist Marino Bandi, tri mesta efektivnih odbornikov bodo prevzeli komunistični svetovalci, enega pa predstavnik PSI. Z enakim dnevnim redom pa se bo v ponedeljek, 21. t.m., sestal devinsko - nabrežinski občinski svet; seja se bo začela ob 18. uri. izčrpno obrazložili občinskemu odborniku. Podrobno so orisali že večkrat omenjene razloge, zaradi katerih se upirajo vsakršnemu novemu poseganju v kraška tla, čeprav se istočasno zavedajo, kaj pomeni izkoriščanje kamnolomov z gospodarskega vidika. Poleg protestov pa so Bazovci prinesli občinskemu odborniku tudi1 konkreten predlog, kot alternativo odpiranju novega kamnoloma. Deželna uprava, ki je pristojna za reševanje te zadeve, bi po njihovem mnenju lahko sklenila v okviru mednarodnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju posebno konvencijo s podjetjem Kraški zidar iz Sežane za izkoriščanje njegovih kamnolomov (sežansko podjetje je svojčas že izrazilo svojo pripravljenost na takšen način sodelovanja). Odbornik Deo Rossi je izrazil ba-zovski delegaciji razumevanje ter dejal, da je občinska uprava od samega začetka proti načrtu za odpiranje novega kamnoloma. Zanimanje je pokazal tudi za omenjeni [Medlog ter zagotovil, da bo uprava posredovala pri deželi. Naslednji korak bazovske vaške skupnosti bo deželna uprava. Peticijo s podpisi nameravajo izročiti tudi deželnemu odborniku za industrijo De Carliju in v ta namen so že zaprosili za srečanje. Prav od deželne uprave bo v prvi vrsti odvisno, kako se bo zadeva okrog načrta za odpiranje novega kamnoloma v Kotelcah pri Bazovici razvijala v prihodnje. Težave tovarne Stocfc zaradi davka na likerje Ministrstva za finance, zaklad in proračun, vse parlamentarne skupine in državna tajništva sindika tov, so včeraj prejela telegram, v katerem delavci Stock opozarjajo na hude težave, ki bi jih imela tovarna po zvišanju davkov na proizvodnjo likerjev. Uveljavitev vlad nega odloka bi namreč imela svoje posledice pri zaposlitvi, delavci zahtevajo zato takojšnje ukrepe, ki bi položaj utešili. Končana stavka v Italcementi < valcem računov v deželnih bolniških ustanovah. Izravnave, ki so v veljavi že od leta 1972, so s časom izgubile na vrednosti, zato jih bodo prilagodili na podlagi kriterijev, ki so jih upoštevali pri dviganju izravnav občinskim in provincialnim upraviteljem. Odbornik za zdravstvo in higieno Antonini, ki je predložil osnutek, je podčrtal veliko prizadevanje in trud, ki so ju upravitelji vložili, da bi prilagodili bolniške sisteme zdravstveni reformi. Deželna uprava misli s tem nagraditi njihov trud. Izidi matur na tečaju za otroške vrtnarice Včeraj so na vzgojiteljski šoli objavili izide maturantskega izpita. Zrelostni izpit je polagalo dvanajst vzgojiteljic. Osem dijakinj je izdelalo z zelo visokimi ocenami, le šti ri pa imajo popravne izpite. Izdelale so: Daniela Brecelj (8,33), Caterina Ciuk (9,25), Laura Cunja (8,41), Irene Milič (8,50), Nicoletta Mira-sole (7,00), Franca Semoli (8,66), Mihaela Skupek (8,58), Katja Stop-per (7,50). SREČANJE «GLEDALISCE NA TRGU» ZGODBA O PETROSINELLI KOT VRAČANJE V SANJE Gledališčniki iz Rima so prikazali in dokazali možnost preoblikovanja tradicionalnih zgodb - Tudi drevi zanimiva predstava Drugi dan mednarodnega srečanja «Gledališče na trgu» v Miljah. Po izjemnem torkovem večeru, ko je Trg Marconi napolnilo številno občinstvo, pa je bil sinoči ob predstavi skupine «Ruota liberat iz Rima obisk gledalcev skromen. In reči moramo, da so odsotni zamudili priložnost soočanja s takšnim gledališčem, ki ne rabi velikih odrskih rekvizitov, da poda svoje sporočilo Namen srečanja «Gledališče na trgu» je vsekakor privabiti čimveč mladih gledalcev, ki bodo čez čas sestavljali «zrelo» gledališko občinstvo. Zgodba o Petrosinelli pa je bila kot nalašč za to, da zabava mlajše in nudi poldrugo uro sprostitve tudi starejšim. Fabula uprizoritve rimske gledališke skupine nas popelje na precej znano polje, saj gre za pravljico, ki je zelo podobna Andersenovim ali splošno znanim zgodbam o Pepelki, Janku in Metki, itd. Petrosinella mora plačati davek greha svojih staršev, ugrabijo jo pošastne vile, ki ji nalagajo vrsto težavnih nalog, nenazadnje pohod v kraljestvo Morgane, kjer bo morala mladenka ukrasti skrivnostno skrinjo. Na svoji poti pa se Petrosinella seveda spoprijema z najrazličnejšimi zaprekami, ki se stalno stopnjujejo, vendar jih mlada deklica uspešno preskakuje. Zgodba skriva v sebi tudi bolj ali manj razvidno simboliko, saj je llllllIMIIIII1IIIIII1111111111111111111111111111111111111111111111111(1111111111111111111111111111111111111111111111111111118111111111 ZBOROVANJE DELAVCEV MILJSKE LADJEDELNICE ALT0 ADRIATICO Danes važen sestanek na deželnem odborništvu za industrijo Fašisti pomazali spomenik v Križu Fašistični mazači, ki ne izgubijo priložnosti, da bi pokazali svojo stopnjo kulture, so se v noči med nedeljo in ponedeljkom znesli nad kriškim spomenikom. Niso se sicer znesli nad mogočnim spomenikom, ki spominja na žrtve narodnoosvobodilnega boja, pač pa so z napisi pomazali klopi, ki so postavljene ob njegovi neposredni bližini in so torej njegov sestavni del. Z napisi zloglasne Fronte della gioventu in odgovarjajočega znaka so fašistični mazači pomazali tudi žaromet, ki osvetljuje spomenik in tablo, ki opominja, da je treba spomenik spoštovati, ker je last nas vseh. Sicer pa so se taki napisi pojavili tudi na zidovih nekaterih hiš v neposredni bližini spomenika; nova fašistična provokacija je izzvala ogorčenje in odločen protest demokratičnih prebivalcev, Včeraj se je končala n dvodnevna stavka v Italcementi -v podporo-aato tevi po menzi, saj je Italcementi edina večja tovarna v industrijski coni. ki ne razpolaga s to storitvijo. Sindikati pa so zagotovili, da z ustanovitvijo socialnega centra pri Domju delavci lahko vsak dan prejemajo Obroke hrane kar na delovnem mestu. • Na svoji zadnji seji je deželni odbor sprejel zakonski osnutek za povišanje izravnav predsednikom in članom bolniških uprav in pregledo- DRAMATIČNO OZADJE PADCA DOBRANKE TOFOLOVlf Na včerajšnjem zborovanju so predstavniki tovarniškega sveta miljske ladjedelnice Alto Adriatico seznanili delavce z rezultati srečanja med tovarniškim svetom in sodnim upraviteljem glede rešitve kritičnega položaja miljske ladjedelnice. Sodni upravitelj dr. Tommasdni je na srečanju izjavil, da je pristojno ministrstvo dalo pooblastilo, da postanejo delnice privatnih lastnikov, ob skorajšnjem povišanju kapitala, last ladjedelnice. Do pomembne rešitve naj bi prišlo tudi danes, na srečanju med deželnim odbornikom De Carlijem, sodnim upraviteljem in sindikati. Dežela naj bi pripomogla k temu. da bi se celotni kapital, skupaj s sredstvi, ki jih je vložila Friulia, zvišal na deset milijard lir. Na včerajšnjem zborovanju so zagotovili, da je finančna sredstva za končna dela na obeh dvatisoč tonskih ladjah prispevala družba D’Alessio iz Livorna. Delno kritje je zagotovljeno tudi za trajekt Julia, potem ko je tržaški Lloyd, kateremu je namenjen, sprejel dejstvi, da se pregledajo cene in da sam nabavi motor za ladjo. Če bo danes na deželnem odbor -ništvu za industrijo prišlo do re- Salvatore Sibilia aretiran Moški ima za sabo motno preteklost, zaradi katere sto se najbrž sporekla - Preiskavo vodi dr. Staffa Zdravstveno stanje 39-letne Do-branke Topolovič, ki je predsinoč-njim padla iz drugega nadstropja stanovanja v Ul. dell’Abro 1. se postopoma izboljšuje. Zdravniki pra vijo. da ni več nobenih nevarnosti za morebitne komplikacije. Med tem pa se je tudi jasnilo ozadje dramatičnega dogodka ki bi se za Dobranko lahko usodno končal. Topolovičeva živi v omenjeni u-lici z 38-letnim Salvatorejem Šibi lio, ki je tudi oče dveh otrok, 17 letnega Giuseppa in 2-letne A-driane. Moški ima za sabo dokaj razburkano preteklost, saj je bil pred časom zaprt v kraju Poggio reale v bližini Neaplja; iz zapora je sicer hodil ven na delo. nekoč Včeraj ob 16. uri se je v stanovanjski hiši v Ulici Ponziana št. 23 vnel požar. Plameni so zajeli klet in kmalu nato tudi stopnišče, a brez hujših posledic. V Ul. Ponziana so prihiteli gasilci, ki so bili plamenom kmalu kos. čeprav je pripeljal tudi Rdeči križ, ni bilo med stanovalci nikogar, ki bi potreboval zdravniško pomoč. Po mnenju gasilcev so bile kleti, v katerih se je vnel požar, prenatrnane z raz nimi lahko vnetljivimi predmeti. Kljub temu so gasilci menili, da ne gre za samovžig, in so pričeli s podrobnejšo preisk ivo, kajti to je v nekaj dneh že drugi zaporedni pa žar; prejšnji teden so namreč gorele kleti v Ulici Belpoggio. Plameni so povzročili veliko materialno škodo, a žrtev ni bilo. Na sliki: brizgalke gasilcev pred poslopjem v Ul. Ponziana. V društveni gostilni v Gabrovcu Danes nagrajevanje zgoniških vinogradnikov Drevi ob 19. uri bo v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu nagrajevanje vinogradnikov iz zgoni-ške občine, ki so razstavljali svoj vinski pridelek na 16. razstavi dn mačih vin. B.S. ltltllllll-lllllllllllltlllllHHIIIlll|fMIIIIIIIHIIIIIIIIIliMit«llinil|l|MIMHflllMMIIIHIMIIIlllllllllllllltllllllllllllllllillllllllilHIIIHIIIIIIIItl|ll|MI||||l||||||l||||HIIIIIIIIIIIIIIC Z RAZPRAVE 0 VIADI1IH PROTIINIIACIJSKIH UKREPIH Delavski razred mora ostati enoten Mnogo je v teh dneh govora o vladnih protiinflacijskih ukrepih. Na eni strani stoje stranke vladne večine, ki ukrepe zagovarjajo, na drugi strani pa v prvi vrsti komunistična partija, ki se je odločno postavila proti takemu načinu poseganja za sanacijo državnega gospodarstva. Posebno mesto v tem frontalnem spopadu ima enotna sindikalna zveza, ki ima nelahko nalogo usklajevanja interesov delavskega razreda in splošnih potreb za premostitev kriznega stanja. Gre za vprašanja, ki so predmet poglobljene in občutene razprave širokih družbenih slojev, v katero je prodrla tudi ostra polemika, ki nikakor ne služi interesom delavskega razreda. Ta vprašanja, še posebej pa vprašanje gospodarske politike sedanje italijanske vlade, so bila osrednja tema javnega zborovanja, ki ga je sinoči priredila KPI, v okviru festivala komunističnega tiska na tržaškem sejemskem razstavišču. Član tajništva Poli in tajnik sindikalne federacije CGIL Gialuz sta skupno s predstavniki tovarniških svetov in drugimi sindikalisti skušala prikazati utrip delavskega razreda v sedanjem trenutku, ko so ga vladni ukrepi še enkrat, in izključno njega samega, ponovno prizadeli. Težko je strniti v nekaj stavkih občutke in predloge neposredno prizadetih, težko pa je tudi uskladiti mnenja sindikalnih predstavnikov in zastopnikov druge najmočnejše stranke v državi, komunistične partije, ki zastoja široke plasti delavskega razreda Kljub temu' pa z sinočnje razprave- lahko potegnemo nekatere zaključke, V prvi vrsti velja opozoriti na odnos, ki se ustvarja med KPI, stranko opozicije, in PSI. stranko vladne večine. Soglasno je bilo poudarjeno, da morata tako delavski razred, kot enotna sindikalna zveza že v kali zatreti vsako najmanjšo možnost razkola med obema strankama, oziroma med sindikalnima federacijama CGIL in UIL, saj je povsem jasno — kar so tudi pokazali nešteti primeri — da mora delavski razred nastopati enotno za dosego zastavljenih ciljev. Jasno je tudi — je bilo še poudarjeno — da s takimi manevri, ki so privedli do vladnih protiinflacijskih u-krepov, skušajo povsem izolirati komunistično partijo in ustvariti pogoje, ki bi v kratkem roku privedli do razkola v sindikalni federaciji CGIL. Za vsemi temi manevri se skriva odločen napad, ki so ga na delavski razred sprožili deloda jalci, ki skušajo, ob podpori konservativnih sil, vsiliti takšen model razvoja italijanskega gospodarstva, ki je že preživel in je za enotno sindikalno zvezo nesprejemljiv. Poudarjeno je bilo tudi, da taka stališča v veliki meri odražajo sedanji nejasni vsedržavni politični položaj, ki na rekuje enotni sindikalni zvezi poglobljen premislek o ciljih, ki jih mora zasledovati. Vsekakor pa je še treba pripi sati, da so reakcije, ki so jih spro žili vladni protiinflacijski ukrepi, pokazale, da ie treba take sklepe sprejeti s predhodnim sodelovanjem de lavskega razreda, ki mora, kot vselej, v največji meri tudi nositi njihove posledice. pa mu je uspelo s ponarejeno do volilnico zbežati in od tedaj živi v Trstu. V torek zvečer sta se z Dobranko močno sporekla in kaže, da je bilo to zaradi Salvatorejeve pre teklosti. Salvatore se je spozabil in žensko udaril, Dobravka pa je stekla k oknu, da bi poklicala na pomoč. V trenutku zmedenosti in razburjenosti se je najbrž premočno izpostavila, zgubila je ravnotežje in omahnila v prazno. Sibilio in sin Giuseppe sta stekla na ulico, toda medtem ko je bil sin toliko priseben, da je naglo poklica) Rdeči križ. je Salvatore sedel v avto in zbežal. Topolovičeva je takoj po prihodu v bolnišnico izjavila, da jo je skozi okno porinil Salvatore. Na kraj nesreče so prišli tudi a-genti letečega oddelka, ki so začeli nemudoma preiskovati okolico, da bi za ubeglim Sibilio našli kakšno sled. Okrog ene ponoči so blizu pokopališča pri Sv. Ani našli njegov renault, kmalu potem pa tudi njega, ki se je pustil brez oklevanja prijeti. Noč je prebil na kvesturi, včeraj zjutraj pa ga je zaslišal namestnik državnega prav dnika dr. Staffa, ki je ugotovil, da Sibilia ni neposredno odgovoren za padec Topolovičeve skozi okno. Kriv je le toliko, v kolikor ji ni nudi) takojšnje pomoči. Salvatore Sibilia je trenutno v koronejskih zaporih. Trije ranjeni pri trčenju avtomobila in taksija Včeraj nekaj pred poldne sta v Ul. Rosani v naselju S. Sergio trčila taksi in alfa romeo goriške registracije. Voznik taksija 42-letni Lucio Sain se je samo popraskal po roki. Mnogo huje pa je bil ranjen 31-letni Dario Della Santa, ki se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 40 dni zaradi zloma čelne kasti in globokih ran po desni roki. Tretjega ranjenca Danila Colari-cha pa so prepeljali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zaradi domnevnega zloma desne golenice zdraviti 20 dni. šitve, bodo uvedli nadzorovano u-pravo, ki naj bi zagotovila ponovno produktivno obratovanje ladjedelnice. Do ustreznih zakonskih izpolnitev bo prišlo šele čez en mesec. Do tedaj bo 440 delavcev miljske ladjedelnice še vedno brez plače, ki jo pogrešajo že dva meseca. Tovarniški svet si zato prizadeva, da bi Tržaška hranilnica vnaprej izplačala delavcem manjkajoče dohodke. Kaj vse se je v enem letu . uimv i ,i <> podražilo ■*.......... Vsako leto se morajo družine spopadati s problemom bliskovito naraščajočih cen. Predvsem je vznemirljivo, da se najbolj občutno dvigajo prav cene osnovnih življenjskih potrebščin. Prav tako pa ni prizaneseno niti oblačilom, obutvi in številnim javnim uslugam. Po podatkih zavoda za statistiko ISTAT so se življenjski stroški od maja 1979 do maja letos dvignili za 17,8 odstotka. Naj omenimo, da so se najbolj občutno dvignile cene kuhinjskega plina, in sicer za 56,6 odst. in cena bencina super, za katerega moramo odšteti 36 odst. več kot lani v istem času. Znatno pa se je podražila tudi elektrika (34,5 odst.). Istočasno beležimo precejšen porast telefonskih računov (23,9 odst. več kot lani), dnevnikov (20 odst.) in kina (24,9 odst.), medtem ko pa se ni povišala naročnina za televizijo. Tudi vsakdanja živila so zmerom dražja. Za kruh moramo odšteti kar 34,2 odst. več kot lani, za testenine 29,6 odst., jajca 22,1 odst., sladkor 16,7 odst. Pri govedini beležimo 19-odstotni porastek, pri perutnini pa 13,8. Podražilo se je mleko (615,7 odst.), vino (16 odst.), semensko in olivno olje (7.1 odst. oziroma 9,7 odst.) in prav tako tudi maslo (15,4 odst.). Pomenljivo je, da plača poprečna družina le za parmezan in sveže sadje 7,5 odst. oziroma 2,3 odst. manj kot lani, medtem ko je bila podražitev riža (3,4 odst.), sira (4,4 odst.), zelenjave in povrtnin (5,2 odst.) omejena. Podražila so se tudi čistila (22,8 odst.), mila (22,7 odst.), zobne paste (20,2 odst.). Moški morajo za striženje pri frizerju odšteti 23 odst. več kot pred časom, obenem pa je tudi žensko friziranje dražje za 25,3 odst. Da so cene oblačil in obutve vsak dan bolj nemogoče in da nakupovanje hudo omaja družinski proračun, spoznavamo še posebno v našem mestu, kjer so večkrat cene precej višje kot v drugih italijanskih mestih. Naj navedemo le, da so moške srajce porastle za 18,8 odst., medtem ko so moški čevlji in ženski čevlji za 28,8 odst. oziroma za 31.8 odst. dražji. zgodba mladenke, ki se razvija v ženo. Je pa tudi zgodba dekleta, ki se spopada z raznimi strahovi, skratka razvoj človekovega življenja od adolescence preko pubertete do zrelosti. Predstava, ki jo igralci zelo spretno igrajo, se prikazuje ljudem, gledalcem, kot nekakšno nedovršeno delo, je samo obris igre, ki jo lahko razvijamo. V bistvu gre za valorizacijo magičnega in nedojemlji• vega, brez kvarnih sentimentaliz-mov ali moralnih naukov. Besede izgubljajo svojo vrednost, ostajajo le maske kot odblesk notranjega življenja posameznika, kot ozračje, v katerega je mogoče projektirati svoje želje in upanja. Svet Petrosi-nelle je svet zvokov in luči, je i-skanje komunikacije, človeške topline in razumevanja med ljudmi. Miljsko srečanje «Gledališče na trgu» opravičuje sloves, ki si ga je pridobil v prejšnjih dveh letih. Gre za izjemno pomembno pobudo, ki odpira nove poglede in širi poznanja znotraj posebnega tipa gledališča, ki ga lahko z dvoumnim i-zrazom imenujemo «gledališče za otroke». Že prevečkrat smo napisali o kulturnem uboštvu Trsta, ki ne zna ali ne zmore ceniti takih hvalevrednih in umetniško polnih pobud. Zapira se v svojo provincialnost in ne najde poti do novih izrazov. do novih pogledov v umetnost. Zaradi tega miljska manifestacija nima tistega ljudskega o-kvira, ki bi ga morala imeti. Upati je le, da se bo «kulturni» Trst zdramil iz svoje dremavice in se zavedal vrednosti «Gledališča m trgu». Drevi ob 21. uri pa bomo na Trgu Marconi lahko prisostvovali predstavi «Recitarcantando» v izvedbi gledališča «Della Tosse» iz Genove, kar bo gotovo doživetje, saj bomo imeli priložnost gledati novo obliko posredovanja odrske umetnosti. (nič) Roberto Vecchioni na Gradu sv. Justa Sinoči je na Gradu sv. Justa nastopil prof. latinščine in grščine na nekem milanskem klasičnem liceju, sicer pa priznan italijanski kantav-tor Roberto Vecchioni. ki je med svojim dolgim izvajanjem predstavil kar osemnajst svojih skladb, ki pač zaobjemajo praktično ves njegov glasbeni opus. Nastop je začel z dvema hitrima ročkoma (kako pa fie bi. mogel, da bi vsaj malo segrel ledeno tržaško publiko), ter nato,.nadaljeval s svojimi krasnimi, •občutenimi in res globokimi intimnimi pesmimi, ki govorijo pač a tragikomiki našega življenja, o ženi, ki ga je zapustila, o očetu, ki ga je neizmerno ljubil, o hčerki, o kateri noče, da bi bila srečna, temveč vedno proti vsaki krivici in nasilju, čeprav jo bo to v življenju drago stalo. Občinstvo je zelo raztreseno in površno sledilo predstavi ter se segrelo samo ob Samarcandi, ki je pač ena izmed redkih Vecchionijevih komercialnih pesmi (ki pa vseeno ni banalna), zato pa so jih globoke pesmi, kot Per un vecchio bambino, Velasguez, Figlia, Vultimo spettacolo in Ninni pustile popolnoma indiferentno. Za zaključek lahko dodamo, da je bila predstava res posrečena, in prav pri tem se nam vsiljuje misel, da bomo v Trstu videvali še malo takih Vecchionijev, zato pa nas bodo pitali z mnogimi predstavniki reakcionarne psevdoglasbene kulture. D. Jelinčič Plamene v Italsidru zanetile rdeče brigade? Včeraj dopoldne je na deželni u-rad tiskovne agencije ANSA telefoniral neznanec in dejal, da si za požar v železarni Italsider prevzemajo odgovornosf rdeče brigade. Predvčerajšnjim zgodaj zjutraj se fe namreč vnel moderen žerjav, ki je služil za prevažanje in sipanje premoga v topilne peči. Gasilci so se morali krepko potruditi, da so požar omejili in trajalo je nekaj ur, da so plamene popolnoma pogasili. Kljub vsemu pa je ogenj povzročil večmilijonsko škodo. Strokovnjaki so ugotovili, da se je žerjav vnel zaradi kratkega stika in so torej vsa namigovanja, da bi bile v zadevo vpletene rdeče brigade, neos-novana. Telefonski poziv je prej ko slej neslana šala neuravnovešenca. Pijan Nemec razgrajal v središču mesta V noči med torkom in sredo je v Ul. XXX Ottobre razsajal 30-letni nemški mornar Rainer Panwic iz Hamburga. Panvvic je član posadke nemške ladje Amado, ki je zasidrana v tržaškem pristanišču. Ko ga je srečala policijska izvidnica, je bil Nemec že krepko pod paro. Ves razjarjen se je zaganjal v vrata nočnega zabavišča Messi-co, ki je bilo v torek ponoči zaprto. Agenta Iachetta in Oliva sta ga skušala prepričati, da je njegovo razsajanje zastonj in da samo zanj lokala ne bodo odprli. Toda na prijazno prigovarjanje policistov je Panvvic odgovarjal z grobostmi in psovkami in nazadnje se ju je lotil še s pestmi. Agenta sta se morala precej potruditi, da sta ga spravila v avtomobil in ga odpeljala na kvesturo na iztreznitev. Panvvic ni imel pri sebi nikakega dokumenta, med prerivanjem in prerekanjem pa je policistu Olivi zbil z zapestja uro in povzročil za kakšnih sto tisoč lir škode. Policista sta razgrajaškega Nemca prijavila sodnim oblastem, pred katerimi se bo moral zagovarjati zaradi pijanosti, razgrajaštva, upiranja in napadanja javnega funkcionarja, nasilja in podobno. Ob tragični smrti Radota Stoke izraža družina Dušana Košute globoko sožalje soprogi Darji, otrokoma, sestrama Metki In Marjanci, mami Slavki in drugim sorodnikom. Tržaška občina izraža sožalje družini dr. inž. Atta Brauna občinskega svetovalca v letih od 1949 do 1952 In od 1956 do 1965. Septembra v Medulinu srečanje deportirank V dneh od 13. do 16. septembra letos se bodo v Medulinu pri Pulju sestale ženske, ki so jih nacifaši-sti deportirali v taborišči Auschvvitz in Ravensbruck. Srečanje organizira Komisija bivših deportirancev pri Zvezi združenj borcev SR Slovenije, ki vabi tudi deportiranke iz dežele Furlanije - Julijske krajine, naj se tega srečanja udeležijo. Prijave za srečanje se sprejemajo do 25. julija 1980 na sedežu bivših političnih deportirancev — AN ED — v Trstu, Ulica Crispi 3 (tel. ”30-306) vsak ponedeljek, sredo in Petek od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. Celoten penzion v Medulinu znaša 220 dinarjev na dan. Zbirno . nestc udeleženk bo v Pulju na železniški postaji, od koder bodo odšle v spremstvu v hotele, kjer jim bo določeno prenočišče. SPOROČILO TPPZ V soboto, 19. t.m., ob 20.30 bomo na tržaškem sejmišču nastopili na festivalu demokratičnega tiska s celovečernim koncertom. «NAS PRAZNIK > 19. IN 20. JULIJA 1980 V NABREŽINI SKORO VSAK VEČER NA VRSTI VERIŽNI SESTANKI MIRAMARSKI PARK predstave «LUČI IN ZVOKI« Danes, 17. julija, ob 21.30 v italijanščini in ob 22.45 v srbohrvaščini — «Cesarski sen v Miramaru*. Jutri, 18. julija, ob 21.30 v slovenščini in ob 22.45 v italijanščini. Redne vožnje z motornim čolnom Kino Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v torek, 29. julija, e-nodnevni izlet v Beneško Slovenijo ln sicer v Čedad, Špcter, Landar — z ogledom znamenite jame, Šent Le-•tart, Kamenico in Staro goro. . Vpisovanje danes, 17. in jutri, 18. julija, od 10. do 12. ure v Ul. Cice-rone 8. Združenje UNION priredi enodnevni izlet 20. julija 1980 v Avstrijo in Jugoslavijo (Trst, Trbiž, Celovec, Hubelj, Ljubljana) Z ogledom raz-h)h spomenikov in znamenitosti. Plana se samo vožnja. Vse informacije na sedežu združenja v Ul. Valdiri-v° 30, tel. 64-459. Prispevki Nazionale 15.30—22.00 «1 superporno fallocrati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Temporale rosy». F. Minton, R. Bock, G. Tedeschi. Ritz 16.00 «Agente 007: 1’uomo dalla pištola d’oro». R. Moor, Christo-fer Lee. Barvni film. ExceIsior 17.00 «Un uomo da mar-ciapiede*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Apocalipse now». Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 «Rabid, sete di san-gue». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.30 «11 piccolo grande uo-mo». D. Hoffman. Barvni film. Filodrammatico 15.30 «BIue excita-tion». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Agente 007 una ca-scata di diamanti*. Barvni film. Aurora 17,00—22.00 «Chinatown». Barvni film. Capitol 17.30 «Un mercoledi da leo-ni». Barvni film. Namesto cvetja na grob Tereze Kocjančič daruje Milka Racman 10.000 lir za ŠŽ Gaja. V spomin na pok. Marijo Hrvatič P°r- Berdon darujeta Marija in pernarda Kuret (Ricmanje 4) 10 tisoč lir za KD Slavec. V spomin na pok. Jožefo Škapin darujejo sestre z družinami 5.000 br za Sklad Mitja čuk. Mario Milič daruje 10.000 lir za Društveni prapor SPDT. . V spomin na Tončka Kalca darujta družini Križmančič in Krmec 10-000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob - Radota Stoke daruje Dušan Košuta' Ž 'dne' šino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontove-lu in 10.000 lir za ŠD Kontovel. Ob življenjskem jubileju naše drage mame in nune AMALIJE RENČELJ ji želijo mnogo zdravja, sreče in veselja Marija, Nada, Boris, Da-“rio ter vnuki Milenin d<‘Wiij*,iivAlel’-Danes praznuje ALEŠ ŠTEFAN- Včeraj- danes Danes, ČETRTEK, 17. julija ALEŠ bonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Lu-na vzide ob 10.43 in zatone ob 23.38. Jutri, PETEK, 18. julija MIROSLAV ^reme včeraj: najvišja temperatu-^ 25,2 stopinje, najnižja 19,6 ob 18- uri 24,3 stopinje, zračni tlak 1012 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga ""-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja ^2,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Alessandro V®Ri, Rossana Sciarabba. UMRLI SO: 75-letni Giuseppe Vec-uhiutti, 74-letni' Alberto Macovaz, ‘3-letna Teresa Kocijancic vd. Pe-PaU 50-Ietni Cristiano Alfarč Ri-06-letna Benedetta Molinari vd. Maddaleni. dnevna služba lekarn T„ (od 8.30 do 20.30) .Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. V Severo 112, Ul. Baiamonti 50. UM 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 21 do 8 ure "p 732627; predpraznična od 14 21 ure (n praznična id °. do ure r«| 68441 LKKARNF V OKOLIC) Boljunee: tel 228 1 24, Bazovica p' 226 165; Opčine: tel. 211001; £rns(,k: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel f'7-121 i Sesljan: tel. 909 197, Žavlje: 213 137; Milje: tel 271124 Razstave Palača Costanzi — razstava z naslovom «Fantastična znanost*. Razstavlja 52 slikarjev. Razstava bo od prta do 27. julija. f Čestitke ČIČ svoj god. Mam Mika, Tatjana ih nonoti mu iz srca čestitajo. Družino tov. Maks - Križman-čiča je osrečil drugorojenček GORAN Srečnima staršema obilo sreče, malemu GORANU pa obilo zdravja želi sekcija KPI Bazovica, Gropada, Padriče. Danes praznujeta 25-letnico skupnega življenja MILKA in MAKS KALC Vso srečo jima želita Aleks in Rosana isaiss ', , 1 <. bancavDi creditoi01 toaste,; TRZA S K A KR E:D j:,f NA 'B A N K A s.p.a ft , ' n-ncT FlUSŽMb.^' > kUR -BI-440 • 16. 7. 1980 Ameriški dolar 828.— Funt šterling 1970.— Irski funt šterling 1750.— Švicarski frank 512.— Francoski frank 201.— Belgijski frank 28.— Nemška marka 473.— Avstrijski šiling 66.— Kanadski dola- 718.— Holandski fiorint 432.— Danska krona 150.— Švedska krona 197.— Norveška krona 167,— Drahma 20,- Mali dinar 30.- Veliki dinar 29,25 ■mmMm vsemu, mi Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA 'lin 2500 450 345 Povrtnina Česen Radič zelen domač 2000 Cikorija catalogna Čebula bela Solata domača Melancane Krompir nov 150 Paprika zelena Paradižniki za solato Peteršilj želena Buče Bučice Maks. 3000 Prevl. 2600 3000 2400 500 500 460 403 1000 575 1500 863 350 1200 690 230 403 690 518 403 300 350 150 300 575 1200 700 250 700 460 800 500 200 400 Min 1000 880 3450 KILOGRAM. TARA VKLJUČENA) 16. JULIJA 1980 Sadje Marelice I. Banane češnje I. Jagode debele Jabolka jonathan I. 805 Hruške vvilliams Hruške gujot Breskve I. Cimbore Pomaranče jajčaste Limone zelene Grenivke Maks 1200 1320 4600 Prevl 1100 1265 3-150 - 1980 - 978 920 1210 1320 1320 1380 690 690 1495 863 1035 1380 748 805 1380 1725 1495 518 633 1100 598 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT obvešča, da bodo uradi zaprti od 17. julija do 18. avgusta 1980 OBVESTILO ŠTUDENTOM Tržaška knjigarna vabi študente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročili šolske knjige, da to storijo čim-prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta. Razna obvestila Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica. IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «škladišče». IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben». UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212-641. NA PADRIČ(VM,iWio našli mladega lovskega psa.i Telefon 226-381 (Pa; driče). OSM1CO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico. PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200 , 300 in 600 litrov, f-eze 135 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše nemera rr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33. tel 2758. V PETEK je iz stahovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. LJUBITELJE pristne domače kap ljice vabimo k Cočevim v Dober dob, kjer so odprli osmieo z belim in črnim vinom. TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnje nje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem pod ročju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe poš Ijite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programer». V' Sele začeta pogajanja o programih za večino na pokrajini in občini Malo verjetno, da se bosta sveta sestala še demokrati izgubijo vodilno mesta, ki sodijo v v avgustu - Social-deželno pristojnost? Smo že v drugi polovici julija in ni še jasno, kako bodo sestavljene večine v goriškem pokrajinskem in v goriškem občinskem svetu. V teh dneh so se šele začela pogajanja med strankami, ki sodijo v krog tistih, ki pridejo v poštev za sestavo teh večin, čeprav ni jasno ali bo v teh večinah zastopanih vseh šest strank, ki se sedaj pogajajo. Po okvirnem sestanku prejšnji petek, na katerega je KD povabila tudi komuniste, ki pa so na sestanek prišli in z njega tudi takoj odšli, potem ko so izjavili, da v taka pogajanja ne gredo, je bil na sedežu KD v torek sestanek zastopnikov šestih strank, KD, PSI, PSDI PRI, SSk in PLI. Liberalci sicer nimajo svojega predstavnika v goriškem pokrajinskem svetu, pa jih kljub temu krščanska demokracija vabi na pogajanja. Seveda je šlo šele za prvi sestanek, na katerem je bilo govora o programskih točkah, temu bodo sledili še drugi m to šele prihodnji teden. Malo verjetno je, da zaključijo pogajanja do konca tega meseca in s tem v zvezi malo verjetno, da bi sejo pokrajinskega sveta sklicali v avgustu. ko gredo številni ljudje — in pokrajinski svetovalci niso izjema — na počitnice. Za časa velikega šmarna se v Italiji ne zgodi nič. Ni še dano vedeti, kako bo sestavljena večina v pokrajinskem svetu, ali bodo v njo vstopili zastopniki petih strank, ki imajo v njem zastopstvo, z izjemo komunistov in misovcev. Če bi bili v odboru zastopani PSI. PSDI, PRI, SSk in seveda tudi KD, potem bi se morala krščanska demokracija zadovoljiti s samo tremi odborniki (sedaj jih ima sedem!). Da bi v takem zanjo zelo zmanjšanem položaju prepustila socialistom še predsedniško mesto, se nekaterim političnim opazovalcem zdi docela nemogoče. Zato naj bi skoro neizbežno prišlo do izločitve enega ali dveh manjših partnerjev iz večinske koalicije, pravijo vedno isti politični krogi v Gorici. Prav tako je vzbudila zanimanje javna polemika demokristjanskega tajnika Longa s socialističnim načelnikom skupine Cumpeto na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, ko je Longo zelo ostro zavrnil Cumpetove teze o socialistični «centralnosti». Do nekaj podanega naj bi pri šlo tudi v goriškem občinskem svetu, .kjaiovibibiiprevelika koalicija zmanjšala < težo "krščanske demokracije. Tu so sicer šele na ravni dvostrankarskih pogajanj. Medtem ko so se prejšnji teden sestali zastopniki nekaterih strank, ki bi lahko sodelovali v novi koaliciji, se v teh dneh sestajajo zastopniki krščanske demokracije s socialisti, socialdemokrati, slovensko skupnostjo, republikanci in liberalci. S takimi sestanki naj bi nadaljevali prihodnji teden, na njih naj bi razpravljali o programskih točkah in šele potem bi prišlo do skupnih sestankov, do skupne sestave programa in ob koncu tega postopka do razprave o porazdelitvi mest v odboru. V nekaterih goriških krogih je vzbudilo opazke dejstvo, da je kandidat za goriškega župana dr. Sca-rano. ki je tudi istočasno ravnatelj združenja goriških trgovcev, poslal včlanjenim trgovcem okrožnico v kateri poziva na protestno akcijo proti rimski vladi zaradi zadnjih konjunkturnih ukrepov, po katerih bi prišlo nad trgovce strožje davčno dzorstvo in po katerih pride tudi do sprememb nekaterih točk davka na dodatno vrednost. Ti krogi, zdi se. da je to predvsem v vrstah same krščanske demokracije, pravijo, da ni prav, da se bodoči de mokrist.ianski župan tako obregne ob vlado, v kateri ima glavno he-sedo prav njegova stranka. Še nekaj v zvezi s političnim poletjem, ki je, z razliko od vremenskega, precej vroče, ne samo pri nas, marveč v vsej deželi. Bajo so predstavniki treh strank, ki sestav ljajo sedanjo deželno večino, demokristjani, socialisti in socialdemokrati, pred nekaj dnevi dosegli sporazum o porazdelitvi tistih vodilnih mest, ki sodijo v pristojnost dežele. Sedaj prazno mesto predsednika pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici naj bi zasedel demokristjan (s tem v zvezi omenjajo ime nekdanjega deželnega svetovalca odv. Ginaldija iz Tržiča). Prej so to mesto imeli socialdemokrati, nekaj časa pa je bilo prazno, potem ko je dr. Bon odstopil. Demokristjani naj bi dobili še podobno mesto v Vidmu, republikanci v Pordenonu, socialisti pa v Trstu. Prav tako naj bi demokristjanom pripadlo mesto predsednika goriške hranilnice (tu je sedaj za predsednika inž. Graziato), na podpredsedniško mesto pa naj bi šel socialist. Sedaj je na tem mestu socialdemokrat Ciolli in brez dvoma bo ta odločitev deželnih politikov zelo hudo prizadela goriške socialdemokrate. Še posebej če pomislimo, da bo moral v kratkem pustiti mesto predsednika zavoda za ljudske hiše socialdemokrat Can- dussi in tudi v tem primeru naj bi sedanja večina v deželnem svetu imenovala koga iz vrst treh deželnih večinskih strank. Prav tako bo v prihodnjih mesecih precej govora o vodenju področne zdravstvene enote. Če pride samo do ene take enote na vsem pokrajinskem teritoriju, potem bo ta upravljala vsa zdravstvena telesa na Goriškem, štiri bolnišnice, ambulante in vse ostalo. Postalo bi to veliko podjetje s približno tri tisoč zaposlenimi. Ker bo upravni svet sestavljen iz sorazmernega števila svetovalskega zastopstva v vseh občinskih svetih, bo tu precej vroče. Po nekaterih računih naj bi zastopstvo komunistov, socialistov in socialdemokratov doseglo točno polovico mest v tem novem upravnem odboru. Zato se za to predsedniško mesto zavzemajo socialdemokrati, vendar taka koalicija najbrž ne bo držala skupaj. Nekateri menijo, da predlagajo nekateri v krščanski demokraciji na vodilno mesto v tem novem organu dosedanjega goriškega župana Pa-squala De Simona. V TOREK NA NEKEM STRELIŠČU 22-LETNI VOJAK RANJEN OB EKSPLOZIJI BOMBE Gre za 22-letnega Vlncenza Borellija iz kraj3 Poggi, vojaški rok pa služi v Gradišču • Bomba laže ranih tudi oficirja V tržiški bolnišnici se zdravi 22-letni vojak Vincenzo Borelli zaradi ran, ki jih je zadobil ob eksploziji ročne bombe, v torek zvečer, na vojaškem strelišču, nekje na goriškem Kvasu. Fant namreč služi redni vojaški rok pri bataljonu Nembo v Gradišču, v torek pa so vežbali metanje ročnih bomb. Okoliščine nenavadne nesreče še niso povsem znane, domnevati pa je mogoče, da je bomba eksplodirala prehitro, samo nekaj metrov od nesrečnega vojaka. Nekaj drobcev je Borellija zadelo v obraz ter mu poškodovalo tudi desno oko. Zdravniki tržiške bolnišnice so ga že v torek zvečer operirali in fant bo predvidoma ozdravel v dvajsetih dneh. Ni pa poročil glede poškodb na očesu. Drobci bombe so laže ranili tudi 34-letnega kapetana Giuseppeja Giacconeja, ki je stal v bližin’ nesrečnega vojaka. Drobci so ga zadeli v roke in bo predvidoma ozdravel v petih dneh. V teku je preiskava. D«lo zbora Seghizzi Goriški zbor Seghizzi je bil v zadnjih mesecih na turnejah v Bolgariji in v Istri (koncert so imeli ■■■•■itiiiiiiiiiiiiiiuai««ii»iaiiiiMiii»iiiiiiiiMa*aiiiiiiMiaia«iiiMiiiiiiiiiiiliMiiiiliiiiiBi*ii««iM«iitiitiaitiiiiitiaiI>iiaitaiviiiiiaiiiii1is*ii>Ii>i,iiaiii1n Učitepčniki danes pred zadnjo preizkušnjo .■* 'V- • ■ A,:/' ....... Za učiteljiščnike, ki letos polagajo -usposobljenostni'izpit, bodo '»počitnice za nekaj dni krajše v primeri s počitnicami vrstnikov na drugih šelah. Medtem ko so na trgovskem zavodu že opravili maturo in tudi že objavili končni uspeh in medtem ko bodo maturanti gimnazije - liceja danes že izvedeli, kako jih je ocenila komisija, čaka tretjino maturantov na učiteljišču danes še nastop pred komisijo. Ustni del izpita se je na učiteljišču v Gorici pričel v torek, ko je komisija poslušala pet kandidatov, nadaljeval v sredo, zaključil pa se bo d.)res, ko bo pred komisijo nastopilo še zadnjih pet kandidatov. Ker smo poročali o poteku izpitov na drugih dveh šolah, ne bi bilo p a v, če ne bi nekaj prostora namerili'tudi bodočim učiteljem in liči “ljicam. Obiskali smo jih včeraj, stedi dopoldneva ter za kratek čas prisluhnili poteku spraševanja, dogodek pa tudi zabeležili s fotografskim aparatom. Kakih deset sošolcev je pozorno sledilo pogovoru Dušana Križmančiča s člani komisije. Za glavni predmet si je izbral slovenščino in slovensko slovstvo. Pogovor se začne pri Cankarju, o njegovih Hlapcih, pa o narodnostnem vprašanju, o razmerah v socialdemokratski stranki. Nato sta na vrsti Finžgar in Voranc ter njun odnos do človeka, način prikazovanja glavnih junakov. Vprašanje iz sodobnejše slovenske književnosti pokaže na določene hibe učnega programa, kjer se povojni književnosti še zmeraj posveča premalo pozorni gti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiip>iiiimMinniimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiininiiiiniiiiiiiiinHtimiiiiiii»ii Sedemdeset (planinskih) let Bernarda Bratoža Na dolgo planinsko pot je stopil kot desetleten deček. Z bratrancem sta jo mahnila peš z Goč na Nanos in seveda spet peš nazaj. Bilo je to na binkoštni ponedeljek pred šestdesetimi leti. Včeraj pa je Bernard Bratož, starosta goriških planincev, dopolnil tudi visok življenjski jubilej, sedemdesetletnico. Za njim je torej dolga življenjska in planinska pot, ki jo velja ob tej priložnosti ponovno prehoditi. Naš slavljenec se je rodil v Podnanosu, v družini, kjer sta bila1 še dva brata. Mame skorajda ni poznal. ker je kmalu umrla, očeta pa je izgubil nekaj let zatem. U mrl je za posledicami bolezni, ki jo je staknil pri vojakih na fronti. Tako so Bernard in brata odraščali pri sorodnikih. Z Goč je Bernarda življenjska pot pripeljala v Gorico, kjer je tudi opravil šolanje na trgovskem strokovnem zavodu ter se zaposlil v trgovini, vse proste dni in praznike pa je namenil obiskovanju bližnjih pa tudi bolj oddaljenih hribov. Sabotin, šknbrijel. Mrazove c, Poldanovec, Golaki. To so bile obvezne točke, dosegljive seveda peš iz Gorice. Za obvezno točko jt vel-ial tudi Ku-celj. kjer je naš slavljenec decembra 1933. leta na lastni koži poskusil sibirski mraz, ko se je živo srebro spustilo na 18 stopinj pod ničlo. že 32 let. Dobiih deset let je opravljal tudi predsedniške dolžnosti ter prejel za svoje udejstvovanje na področju planinstva tudi najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije. Pa še nekaj besed o poklicnem u-dejstvovanju, Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji zadruge u Sglka-nu, četrt stoletja je bil poslovodja v Goriški nabavno - prodajni zadrugi (ne da bi izostal en sam dan zaradi bolezni, s ponosom pravi slavljenec) opravljal dolžnosti v pokrajinski nadzorni komisiji, v občinski davčni komisiji itd. Dalj časa je bil tudi podpredsednik Zadružne zveze, kjer je še sedaj aktivno prisoten, kljub temu, da je že nekaj let tudi uradno v pokoju. Sodi pač med tako imenovane aktivne u-pokojence. Kar mu ostaja časa ga uporabi za delo na vrtu, nedelje in prazniki pa so tudi zdaj v glavnem rezervirani za hribe. Da bi tako bi- lo še dolgo let, mu iz srca želijo goriški planinci. Književnosti slpdMkftk KrKJfflRt rje. Na vrsti so namreč vprašanja. iz prirodopisa. To tematiko je določila izpitna komisija. Kozmično žar-čenje, zvezdna snov, asteroidi, razvrstitev planetov v našem sončnem sistemu. Nato spet skok v naše neposredno okolje, obrazložitev slanosti morja, kako nastaja, zakaj itd. Kazalci na uri so se medtem kar hitro pomaknili naprej. Treba je pohiteti, kajti na vrsti so še drugi kandidati. Še nekaj pripomb na račun nalog in tudi zadnja preizkušnja je opravljena. Vrata se za nekaj minut zapro. Komisija zaseda. Čez nekaj minut bodo poklicali naslednjega ^kandidata. &Kyftvno delo, nanj se„.je odzvalo vgp .umetnikov. Zastopnik sindikata umetnikov nd šel na sejo komisije, ker je bilo v natečaju izrecno omenjeno, da mora umetnina povedati čemu je umobolnica namenjena. To pa je v nasprotju z najnovejšimi zakoni o psihiatrični oskrbi. Prednostne lestvice v slovenskih vrtcih Pred nekaj dnevi so na šolskem skrbništvu v Gorici objavili dokončne rezultate letošnjega spomladanskega natečaja za sprejem v službo vrtnaric v državnih slovenskih otroških vrtcih. Na natečaj se je letos prijavilo precej kandidatk, pozitivno je natečaj napravilo 22 med njimi. Med temi pa je šoLko skrbništvo izbralo ožjo prednostno lestvico 12 kandidatk (6 jih ima dokončano šolo za otroške vrtnarice, šest pa učiteljišče), ki bodo lahko nastopile službo takoj, že v prihodnjem šolskem letu. V stalno delovno razmerje pridejo po enoletnem delu. V tej lestvici so: Marija Jarc, Ana Gravner, Ana Češčut por. Pov-še, Laura Kocjančič por. Ambrosi, Nives Gravner, Marina Korošec, Mirjam Vescovi, Vanda Okroglic por. Morgut, Luiza Gergolet, Vera Cescutti, Franka Devetak in Damijana Peric. šest med zgoraj omenjenimi zmagovalkami že službuje v državnih otroških vrtcih, vendar so bile tam doslej v nestalnem delovnem razmerju. Sedaj bodo seveda dobile stalnost. Dve med kandidatkami sta uslužbeni že več let v občinskih vrtcih v Gorici. Če sprejmeta službo v državnih vrtcih potem bosta na občini dve mesti otroških vrtnaric prosti. Drugače pa bodo nadaljnji dve vrtnarici vzeli iz dru-gokategome lestvice spomladanskega natečaja, na kateri je še deset kandidatk. Na oglasni deski šolskega skrbništva so objavili tudi tozadevne prednostne lestvice za italijanske državne otroške vrtce. Morajo pa še določiti število v prihodnjem šolskem letu razpoložljivih mest. Polemika umetnikov s pokrajinsko upravo Sindikat umetnikov pri goriški CGIL nam je poslal tiskovno sporočilo, v katerem so pojasnjeni razlogi, ki so privedli zastopnika njihovega sindikata, da se ne udeleži sej komisije, ki ima nalogo preučiti osnutke umetniških del, ki bi bila marala priti v sklop parka pred goriško umobolnico. Pokrajinska u-prava je luni aprila razpisak na- Novi predsednik goriškega sodišča Višji sodni svet je na svoji sinočnji seji imenoval Pier Luigija Delfina za novega predsednika goriškega sodišča. Delfino je bil sodnik na videmskem sodišču. Včeraj-danes Iz gorišltega matičnega urada RODILI SO SE: Emanuele Staf-fieri, Annalisa Brumat, Fabiana Ri-tossa, Vittbria Capomassi, Daniel Pizzi, Marzia Raner, Ivano Visin-tin, Claudio De Claudio, Elisa Toso, Roberto Bressan Giulio Peripoli. UMRLI SO: 60-letni Claudio Lovko, 52-letni Giuseppe Boscarol, 87-letna Luigia Lutman vd. Petrosini, 75-letna Augusta Brumat Planiscig, Gl-letna Milena Tomšič, 69-letni Angelo Bressan, 77-letni Germano Mian, 83-letna Roma Baschiera vd. De Vigili, 40-letni Rudolf Berdon, 68-letni Giuseppe Furlan, 81-letna Angela Hvalič, vd. Kocjančič, 86-letna Maria Gianelli, 58-letna Maria Ongaro, 101-letna Assunta Armaro-li vd. Salomoni, 81-letni Angelo Pon-toni, 75-letna Paola Toffolo. POROKE: Antonio Clagnan in Rita Deli, Maurizio Valdissera in Bea-trice Milocco, Mauro Pisaroni in Fausta Birri, Marco Garbelotto in Elma Palermo, Renzo Borsetta in Anna Bizaj, Alvaro Monetti in Ful-via Nagelli. OKLICI: Renato Precali in Bruna Pasculin, Luciano Bergamasco in Nada Radoš, Giuseppe Assirelli in Paola Tambolo, Stefano Santillo in Rosalba Bevilacqua, Enzo Altran in Anna Zomer, Francesco Ciolli in Pa-trizia Becia, Antonio Mellace in Con-cetta Nardo, Jožef Figelj in Silvana Šturm, Francesco Caneva in Elisa Laura Pirusel. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan b ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. v Pulju),- koncerte so imele tudi v raznih krajih na Goriškem. Danes zvečer nastopijo v Maniagu, kjer bodo izvajali izključno furlanske pesmi. Kdaj so lahko razprodaje Upoštevajoč najnovejša zakonska določila, je gariška trgovinska zbornica določila, da lahko trgovci pripravijo razprodaje v svojih trgovinah le v času od 15. julija do 15. septembra. V občini Gradež pa v razdobju od 15. avgusta do 15. oktobra. Zorzenon potrjen za župana v Foljanu Občinski svet v Foljanu je vnovič izvolil za župana Gina Zorzeno-na (KPI), za odbornika pa Franca Visintina (PSI) ter Adriana Mat-tiussija (PSDI), za nadomestna odbornika pa Italo Furlan (KPI) in Paola Clementeja (neodvisen). V PONEDELJEK V GORICI V Soči opazili velik oljnat madež Goričani so v ponedeljek lahko opazovali doslej sicer precej redek pojav. Na Soči se je, južno od pevmskega mosta ter pri novem lcč-niškem mostu nabral velik oljnat madež. Trajalo je kar nekaj ur preden ga je voda odplavila niže proti morju, kamor pa najbrž ne bo dospel, ker bo umazanija obležala po prodiščih in ob bregovih. Vsekakor pa so goriški gasilci o zadevi obvestili trtiško luško poveljstvo. Zaradi značilnega močnega vonja domnevajo, da je v Sočo odtekla količina mazuta. Vsekakor bodo izvidi na razpolago šele danes. Vir onesnaženja je po vsej verjetnosti nekje v srednjem toku Soče, saj naj bi oljnat madež opazili v nedeljo nad hidrocentralo v Plaveh. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 20. julija, vzpon na Viš (2.666 metrov), z južne smeri, mimo zavetišča Corsi. Odhod s Travnika ob 6. uri z lastnimi sredstvi. Vodi Vlado Klemše. V slučaju slar bega vremena, izleta ne bo. Društvo' Slovenskih upokojencev na Goriškem priredi v torek, 29. julija, izlet na Kamenico (Staro goro). Planinska skupina SPD iz Sovodenj priredi L, 2. in 3. avgusta izlet v Julijce z vzponom na Prisojnik, Razor b Kriške pode. Na pot bodo odšli v petek, 1. avgusta popoldne iz Nove Gorice. Z avtobusom se bodo peljali do Vršiča. Povratek je predviden z vlakam. Izlet vodi Branko Kuzmin. Razna obvestila Občinska knjižnica v Sovodnjah bo zaradi počitnic zaprta do 5. avgusta. Kino (lortvu VERDI 17.00—22.00 «Quando passi da queste parti*. P. Fale b G. Clayburgh. Barvni film. CORSO Zaprto VITTORIA 17.00-22.00 «Felicity por-no sexy addolescenza*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Lo squa-lo 2». PRINCIPE 18.00-22.00 »Teste cal-de e tanta fifa*. N ovu U urica in okolivu SOČA 18.00—20.00 «Noč čarovnic*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Deviška žena*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Šogunovi samuraji*. Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-701. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Milene Tomšič se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, prispevali v dobrodelne namene ali kako drugače počastili njen spomin. Sestra Milka in nečaki Sovodnje, 17. julija 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega RUDIJA BERDONA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali^ SVOJCI Štandrež, 17. julija 1980 Novost na knjižni polici Zbirka Vezi pri Mladinski knjigi Nova serija šestih knjig prevodov pomeni lepo obogatitev Mladinska knjiga, založba z najbolj raznovrstno in. razvejano dejavnostjo, izdaja tudi zbirko VEZI, Kaj prinaša ta zbirka, pove deloma že njen naslov: izbrana dela iz sodobne jugoslovanske književnosti, ki naj kulturno zbližajo, povezujejo jugoslovanske narode. Od tod tudi pestra vsebina in raznolikost šestih knjig, ki jih je Mladinska knjiga pripravila za letošnjo spomlad in z njimi obogatila slovenski knjižni trg z jugoslovansko literaturo. Ker pogosto ugotavljamo. da je naš knjižni trg izjemno slabo založen prav s prevodi jugoslovanske književnosti, po-vieni novih šest knjig zbirke Vezi nedvomno obogatitev slovenske prevodne literature. Ne glide na to, da bodo te knjige pomagale h kulturnemu zbližanju jugoslovanskih narodov. Zanimivo je, da med predstavljenimi avtorji nastopajo pisatelji srednje generacije, rojeni pred vojno ali med njo, z izjemo enega in da predstavljajo tako resnično sodobno jugoslovansko književnost. Med njimi je eden Hrvat, drugi Makedonec, eden je Albanec po K skupni grobnici podlih pri Kninu Kninska bitka, ki je trajala od 5. 11. do 9. 12. 1944. leta se uvršča med najtežje bitke, kar jih je vodil 8. udarni korpus pri zaključnih osvobodilnih bojih. Nemci in četniki so se pred Kninom tako žilavo upirali, da je bilo osvobajanje posameznih krajev možno le z jurišem. Čeprav so pehoti pomagali topovi, tanki in letala, je ta morala pogosto na juriš in zato je bitka zahtevala veliko človeških žrtev. Tudi III. prekomorska udarna brigada je imela veliko žrtev, ker je bila pač v glavni smeri napada. V bitki za Knin je bilo izločenih nad 400 njenih borcev, od tega je bilo kar 205 padlih. Po programu letošnjega dela domicilnega odbora III. prekomorske udarne brigade bomo padlim tovarišem uredili skupen grob. Do sedaj so naši padli v kninski bitki bili pokopani na številnih pokopališčih v raznih zaselkih in vaseh Kosovega polja. Načrt za ureditev skupnega groba je pripravil akademski kipar Jože Pohlen iz Kopra. Preživeli borci III. prekomorske brigade se bomo svojim padlim poklonili v nedeljo, 7. septembra, na pokopališču Lukar ob skupni grobnici. »Slavnik* iz Kopa-a organizira petdnevni avtobusni izlet v Dalmacijo z obiskom Knina, Splita, Šibenika, Dmiša in otoka Brača. Avtobus bo, če bo dovolj prijav, vozil na relaciji Idrija - Kalce -Postojna - Rupa, nadalje Tolmin -Nova Gorica - Ajdovščina - Razdrto - Rupa, nadalje spet Nova Gorica - Štanjel - Sežana - Kozina -Rupa ter še Piran - Izola - Koper - Kozina - Rupa. Odhod avtobusov iz Nove Gorice ln Kopra bo v soboto, 6. septembra ob 6.30 zjutraj, iz Tolmina in 1-drije pa ob 5. uri zjutraj. Za prevoz z avtobusi in trajektom, za hrano in prenočišča bo vsak posameznik prispeval 2.650 dinarjev, spomeničarji imajo popust v višini 540 dinarjev (brezplačna vožnja), vojaški vojni invalidi pa 405 dinarjev, oziroma 75 odst. popusta pri prevozu, seveda kolikor dostavijo kniižnice za znižano vož-n;o, spomeničarji pa kupon za brezplačno vožnjo. Prijave za izlet se bodo sprejemale na sedežih občinskih odborov ZZB NOV v vseh primorskih občinah do 20. avgusta. Vplačila naj se izvršijo na naslov: Slavnik, Koper, Kidričeva 44, na žiro račun: 51400-601 10308 in sicer «za izlet v Knin*. Tudi za vplačilo velja rok 20. avgust. Prijave in vplačila za tiste izletnike, ki živijo izven primorskih občin, bo sprejemal neposredno Slavnik na že omenjeni naslov v Kopru, Kidričeva 44, Informacije glede celotnega programa se dobijo na sedežih občinskih odborov ter pri vodji izrednih prevozov pri Slavniku Ivici Zupanc osebno ali po telefonu 003866 22660 ali 003866-22181. ALBIN KURET rodu iz Črne Gore, eden je iz Bosne. dva pa sta iz Srbije. Zvonimir Majdak (rojen leta 1938), sedaj delujoč v Zagrebu, se s svojimi številnimi deli uvršča med najbolj brane sodobne hrvat-ske pisatelje in vsaka njegova knjiga ima spričo slovesa že skoraj v naprej zagotovljen uspeh. Zanimivo je, kako malo poznamo Slovenci tega pisatelja, čigar obširen opus predstavlja v knjigi u-rednik Vlatko Pavletič. Roman Tiha groza iz sodobnega življenja v Zagrebu s pravnikom Gašo Lugaričem kot osrednjo osebnostjo, sodi med posebne uspešnice. Pisatelj slika na eni strani življenje malomeščanske družine, katere predstavnika sta Gašo in njegov uspešni stric, komercialist Joža: na drugi strani pa predstavlja življenje v velikem\ zunanjetrgovinskem kolektivu današnjega Zagreba. Pisatelj sicer ne slika življenja v taki obliki, da bi pletel zgodbe. Njegovo pisanje je predvsem opisnega značaja, vendar je pripoved rahlo ironizirava, prefinjena in duhovita, da tekst z užitkom prebiramo. Vse tisto, kar beremo v dnevnem tisku o delu in nedelu v takih in podobnih organizacijah, o sindikalnih izletih in zabavah, o vsemogočnih direktorjih, ki potem pobegnejo v tujino, o ljubezenskih spletkah in podjetnih dejanjih najrazličnejših komercialistov, doma in po svetu, vse to je tu posredovano bralcu v umetniško izoblikovani podobi. In ker se vedno radi gledamo v ogledalu, ker vidimo radi sebe in svoje bližnje v najrazličnejših težavah in komičnih situacijah, z užitkom prebiramo ta duhovito napisan roman, ki nam je blizu, ki je vzet iz stvarnosti in resničnega življenja in ki je povrh napisan tako zanimivo, da nas pritegne k branju. Najbrž je ta Majdakov tekst najboljši in najbolj umetniško dognan tekst iz te serije zbirke Vezi, kajti ne gre toliko za dokument, kot za umetniško izpoved. To pa je tisto, kar nas prevzame. Poglavitna vrednost romana sodobnega, leta 1932 rojenega, makedonskega pisatelja Metodija Fote-va Vaščani in vojaki, pa ni toliko v umetniški izpovedi pisatelja o sodobnem času kot v njegovi dokumentarnosti. Gre za prikaz svojevrstnega, morda malce patriarhalnega življenja v majhni vasi ob Prespanškem jezeru v letih 1941-1943. V majhni vasi se zdi, da se je življenje ustavilo; čeprav se tod titi vojne, rte 'fronte, ne borribar- Kot da jaki in domačini so zadovoljni, daje tako in v bolj občečloveških kot pa vojnih problemih doživljajo u-soclni čas. V ospredje pripovedi so postavljeni originalni, patriarhalno zaostali liki kmečkih ljudi, med njimi izstopajo zlasti ženske in pisatelj kot deček, pa liki nekaterih italijanskih vojakov,’ ki se 'tu sproščajo po povratku z bojišč in pred odhodom na nova bojišča. Morda je v ozadju te ■ Obširne pisateljeve pripovedi prikaz nekega človekovega razkroja in duševnih stisk, vendar se zdi, da bo našemu bralcu boli v ospredju nekaj izjemnih Človeških likov in slikovitost patriarhalnega kmečkega življenja v odročni vasi v usodnem času prvih treh let okupacije, kot. pa vse ostalo. Pisatelj Mehmed Meša Selimovič, doma iz bosanske Tuzle, univerzitetni profesor, gledališki direktor, urednik je kot pisatelj znan predvsem po romanu Derviš in smrt, ki je izšel v dvaindvajsetih srbohrvaških izdajah, preveden pa je bil v šestnajst jezikov. Zdaj smo dobili njegovo knjigo z naslovom Otok, v kateri je združenih devetnajst krajših pripovednih tekstov, v katerih pisatelj razpravlja o za svojevrsten, bolj filozofski, kot pa pripovedni tekst, pa je vprašanje, kako ga bo širši krog nezahtevnih bralcev sprejel. Vidosav Stevanovič, rojen leta 1942 v bližini Kragujevca, je predstavljen z novelistično zbirko Zmaji s periferije. Ko založba predstavlja to knjigo slovenskemu bralcu, pravi, da pomeni ta najnovejša no-velistična zbirka pisatelja izjemen pisateljski dosežek v pisateljevem opusu in tudi v celoti jugoslovanski prozi. To pa zaradi intenzivnosti življenjskih izkušenj, ki jih posreduje pisatelj, izjemno zgoščenega pripovedovanja, jezikovnega verizma, žargona in poetičnih, naravnost bravuroznih zapisov. Tema teh zgodb pa je današnje življenje sodobnega mesta, predvsem Beograda. Dobrilo Nenadič, rojen leta 1940 v Zahodni Srbiji v bližini Užiške Požege, po poklicu agronom, je zaslovel s svojim prvim romanom Dorotej, ki ga Mladinska knjiga zdaj v svoji zbirki Vezi predstavlja tudi slovenskim bralcem. Roman je sicer postavljen v prvo desetletje 14. stoletja, vendar je to povsem sodoben in moderen roman. Gre za zrelo umetniško delo z vso potreb- no epsko širino romana, z notranjo zgradbo romaiuj in izdelanimi liki, ki mu čas srednjega veka predstavlja le okvir. Znotraj tega okvira pa pisatelj obravnava ljubezensko zgodbo, pretresljivo zgodbo o nedosegljivi in neizpolnjeni ljubezni, o velikem hrepenenju in žrtvovanjih ljudi za uresničitev tistih idealov, ki izpolnjujejo pravo človeško življenje. To pa so večne vrednote, ki preraščajo konkretni prostor in čas. Rexep Qosja: Smrt preži v očeh. To je naslov pripovedne zbirke albanskega pisatelja in profesorja književnosti na univerzi v Prištini, ki obsega enajst povesti, odprtih deloma na domačo klasiko in sodobno pripovedništvo. Osrednji motiv je izpoved preganjanega in slabega ravnanja z glavnim junakom, kar naj bi pomenilo popolno izničenje njegovega človeškega dostojanstva. Treba je poudariti, da imajo vse knjige spremno besedo o pisatelju in njegovem delu, vsaka pa tudi kratke biografske podatke o avtorju. Tako bodo te knjige lahko postale še bližnje slovenskemu bralcu, enako kot njihovi avtorji. si. Ru. w 13.00 Benetke: Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Predsednikovi diamanti, 4. del 17.55 Risanka 18.15 Sveže, sveže 18.30 Woobinda 19.20 HEIDI, risanka 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Variety 21.45 Posebna oddaja Dnevnika 1 22.35 Helikopter prihaja TV film Na koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu Vremenska slika ŠD «Sokol* iz Nabrežine je priredilo društveni praznik z bogatim sporedom. Med drugim je bil na sporedu tudi slikarski «ex tempore*, ki se ga je udeležilo veliko otrok MOSKVA V ZNAMENJU OLIMPIJSKIH IGER ZELO VELIKO UMETNIŠKIH PRIREDITEV S SODELOVANJEM VRHUNSKIH UMETNIKOV Stotine predstav, koncertov in cirkuških prireditev - Urejen promet, bogate «berjozke» Drugi kana) 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Kinematografija 17.00 MOLK, TV film Program za mladino 17.45 Risanke 18.00 Glasbeni program za mladino 18.30 Iz parlamenta — Dnevnik 2 Športne vesti 18.50 Aguaman in Superman, risanka 19.15 George in Mildved: Tutto sesso, siamo inglesi! TV film Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 L’ispettore Derrick: SOBA 40 - TV film 21.45 Sindikalna tribuna 22.30 En glas. . . ena ženska, 4. in zadnji Anna Fougez: Mit med dve-dvema vojnama Na koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.45 Olimpijski nagrajenci 20.00 šolska vzgoja: Zgodovina in njeni protagonisti 20.30 Olimpijski nagrajenci 20.40 Che mušica e? 21.40 Dnevnik 3 — Tedenski 22.10 DNEVNIK 3 22.25 Olimpijski nagrajenci JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.05 Poročila 19.10 L. Suhadolčan: Figole, fagole, II. del 19.40 OBZORNIK 19.50 Bitka za energijo 20.15 Risanka 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Studio 2 22.00 V znamenju 23.25 Tenis za pokal «Galea» Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 PUSHOVER, film Režija: Richard Quine Igrajo: Fred McMurray, Phil Carey, Kim Novak 22.30 Notranja politika 23.00 Glasba brez meja Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Poezija 21.00 Aktualna oddaja 21.50 Vabilo na potovanje 23.05 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah 80 23.45 Dokumentarni film ŠVICA 19.10 Programi za mladino 20.10 Un re venuto da lontano 21.45 Črni zefir, film 23.15 Oddaja o zdravilih (Od našega sodelavca) MOSKVA — Moskva, ki danes izgleda nadvse slavnostno, je vsestransko pripravljena za XXII. olimpijske igre. Tu je vsepovsod prisoten popularni debelušasti medvedek Miša, maskota letoš- njih olimpijskih iger. Organizatorji iger se dobro zavedajo starega pravila, da hodita šport in umetnost z roko v ro-ki. Zato so za to priložnost pri- Patronat KZ - INAC svetuje Priznana retrospektivna pravica do družinske jpokojnine tudi vdovcem po kmečki zavarovanki vprašanjih življenja: o smrti, lju bežni, o medsebojnih človeških od nosih, o življenju, hipnosti in več nosti. Vse kratke zgodbe so navi dez samostojne, vse pa so notranje povezane in tvorijo pravzaprav roman o dveh ljudeh, ki sta v za konski ljubezni povezana drug drugim in do smrti usodno prikle njena drug na drugega. Gre torej Vpr.: r.Pred nekaj dnevi sem slišal govorico, da se je spremenil zakon za kmečke pokojnine in da veljajo enaki pogoji kot za odvisne delavce. Mene to zanima, ker sem prepričan, da se mi godi krivica in da bi jo lahko odpravil. Moja pokojna žena, ki je imela kmečko invalidsko pokojnino od leta 1973 dalje, je umrla le dve leti kasneje, se pravi leta 1975. Čeprav sem takrat .vložil prošnjo, mi niso priznali pokojnine po njej, ker tega zakon ne predvideva. Tako stališče se mi je zdelo nerazumljivo in krivično, vendar pa se ni dalo nič napraviti. Sedaj se mi je ponovno porodilo upanje, da bom dobil pokojnino, ne toliko zaradi denarja, čeprav z minimalno pokojnino bolj slabo izhajam, pač pa zaradi pravičnosti. Nestrpno pričakujem vaš odgovor in se vam zahvaljujemo D. S. Z zakonom 903/77 so priznali pravico do družinske pokojnine po pokojni ženi tudi vsem vdovcem, seveda če je bilo zadoščeno upravnim pogojem. Vendar pa je to določilo pričelo veljati komaj od decembra 1977 dalje in izrecno niso prišli v poštev primeri smrti pred tem datumom. Ustavno sodišče pa je z razsodbo štev. 6 z dne 25. januarja 1980 izreklo nezakonitost člena 11 omenjenega zakona, tako da imajo sedaj pravico do družinske pokojnine tudi tisti vdovci, katerih žene so preminile, preden je ta zakon stopil v veljavo. Kdor tedaj ni vložil prošnje, lahko to stori sedaj, komur pa so prošnjo odbili, naj zahteva obnovitev postopka z retroaktivno veljavnostjo. Obroke, ki so medtem že dozoreli, pa bo moral INPS redno izplačati. Kar zadeva neposredne obdelovalce, veljajo v zvezi z družinskimi pokojninami posebna določila. Na osnovi zadnje razsodbe ustavnega sodišča pa je INPS odredil naslednje: 1. pravico do družinske pokojnine imajo vdovci kmečke zava-rovalke, ki je umrla pred 1. majem 1969 ali je prejemala kmečko pokojnino pred 1. januarjem 1970, vendar pod pogojem, da imajo več kot 60 let ali pa d so nesposobni za delo in ne prejemajo lastne pokojnine; 2. isto pravico imajo tudi vdovci, katerim je žena preminila po 30. aprilu 1969 oziroma po 1. januarju 1970 (če je bila upokojena) pod istimi pogoji, kot to velja za odvisne delavce, kar pomeni, da ni pravica do pokojnine odvisna več od invalidnosti prosilca pokojnine. Na osnovi teh splošnih smernic imate torej pravico do družinske pokojnine, zato vam svetujemo, da vložite na INPS priziv zoper takratni negativni odgovor. Isto svetujemo vsem ostalim vdovcem, da torej vložijo na INPS zahtevek za priznanje družinske pokojnine z retroaktivno veljavnostjo od naslednjega meseca po smrti žene, ne glede na dejstvo, če je bila zavarovana kot odvisna ali pa kot samostojna delavka. pravili izredno bogat program, pri katerem sodelujejo svetovno znani sovjetski umetniki Jelena Obrazcova, Svjatoslav Richter, Maja Pliseckaja in Jevgenij Svetlanov, Ljudmila Zikina, Leonid Kogan, Oleg Popov in drugi. V 42 dneh — od 28. junija, ko so odprli olimpijsko vas, pa do 8. avgusta, bo v Moskvi 144 opernih in baletnih predstav, 1300 koncertov in 350 cirkuških nastopov. Sodelovalo bo 18 gledaliških skupin, pet simfoničnih orkestrov, 15 komornih orkestrov in zborov, 19 plesnih ansamblov in 40 varietejskih skupin. Seveda bodo tudi tokrat imeli glavno besedo Bolžojj-Teatr, .ples-nl ansambel Igorja Mojsejeva, zbor Piatnickega in drugi priznani ansambli, ki •-bodo vsi "brez izjeme nastopili z novim, tako imenovanim »olimpijskim* programom. Zanimanje za te nastope je izredno, zlasti med tujimi gosti. Olimpijske igre zahtevajo tudi dobro organiziran promet. Aprila so dogradili moderno letališče Šeremetjevo 2, ki ima skupno z ostalimi moskovskimi letališči Šeremetjevo 1. Vnuhovo in Do-modjedovo zmogljivost 3.000 potnikov na uro! Javni promet je bil v Moskvi že dosedaj dobro organiziran, saj so dnevno prepeljali do 15 milijonov potnikov. Pripravili so se, da se bo ta promet v času olimpijskih iger še močno povečal. V Moskvi, ki ima 8 milijonov prebivalcev in obsega 900 kvadratnih kilometrov, je 400.000 avtomobilov. V želji, da bi lahko gledalce čim hitreje prepeljali na prizorišča olimpijskih tekmovanj, so določili posebne olimpijske ceste, po katerih lahko vozijo samo vozila s posebnimi oznakami. V pasu kakih 50 km okoli Moskve so prepovedali ves promet v Moskvo ali iz nje. Za tako potovanje je potrebna posebna dovolilnica. Močno so povečali tudi število taksijev, ki vozijo po zelo nizki tarifi. Z moskovskih cest so izginili obtolčeni in slabo vzdrževani avtomobili. «Berjozke*, znane sovjetske trgovine, kjer lahko kupiš samo s konvertibilno valuto, so te dni izjemno bogato založene. Razen tradicionalnih suvenirjev narodov Sovjetske zveze so sedaj na voljo tudi predmeti, ki jih prej ni bilo na policah «berjozk». To so srebrni nakit iz baltiških republik, malahit z Urala, preproge iz Dagestana, porcelan iz Lomo-nosova in Duljava in podobno. Izdelali so tudi posebne olimpijske kovance iz platine, zlata in srebra. Petičnim gostom so na voljo še nakit iz plemenitih kovin, okrašen z diamanti in drugimi dragocenimi kamni. Na razpolago so tudi žgane pijače, vina in piva iz vse Evrope, francoska kozmetika, Kodak filmi in trazistorji iz Zvezne republike Nemčije in Japonske. Seveda tudi ne manjka inozemskih cigaret in cigar. Veliko teh predmetov je «duty-free* to se praW proste carine. Tuje goste. Zlasti one s področij trdnih valut, moti po njihovem mnenju nenormalno visok tečaj rublja. Po uradnem tečaju je menjava sledeča: 100 US dolarjev je 64.35 rublja, 100 DM je 36,39 rublja. 10.000 lir je 7,68 rublja in 100 Din je 2,36 rublja. Pri pouličnih nakunovulcih zahodnih valut, ki so se ani umaknili izpred hotelov v gneče na glavnih ulicah, pa je tečaj naslednji: za ameriški dolar dobiš tri rublje, za nemško marko pa rubelj. V Sovjetsko zvezo se ne sme prinašati, kakor tudi iz nje ne sme iznašati rubljov. Založenost s tujimi časopisi ni tako bogata kot z artikli v «ber-jozkah*. V zelo lepem hotelu v središču Moskve cBelgrad 2», ulica Smolenskaja 8, so bili te dni zjutraj na voljo sledeči tuji časopisi: beograjska «Borba* od 7. julija, «Gramma* iz Havane na Kubi od 9. julija, dunajski «Die Presse* od 10. julija, londonska «Morning star*, glasilo KP Avstrije »Volksstimme* in pariški «Humanite» od 11. julija. Prijazna prodajalka časopisov ni znala pojasniti, zakaj ni na Voljo rimska «Unitš» in zakaj tako pozno prejema beograjsko »Borbo*. Vsak tujec, ki v teh olimpijskih dneh prebiva v kateremkoli mo skovskih hotelov, dobi lično izkaznico hotela, v kateri so navedeni njegova država, priimek in številka sobe ter čas bivanja. Ta izkaznica ali «vizitnaja kartočka* je v teh dneh veliko pomembnejši dokument kot potni list. JOŽE OBLAK TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Stoji učilna zidana: 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Posnetki iz našega studia; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe: 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče ondod moči; 16.50 Deset minut s Fredom Hartleyjem; 17.l0 Klasični album: Ludvvig van Beethoven; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila;m8.Q0 Glasba za dobro .jutro; 8.20 Horoskop;, 8-56 Merit fa -,centru; „8.32, Lupianovi dopisniki!’ 10.(X) Z nami je: 10.15 Ansambel Jože Privšek; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.40 Glasbeni notes objave; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija; 17.45 Objave in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Glasbeno-govorni program; 8.40 Včerajšnje pesmi; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni varjete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1 — poletje; 18.35 Gli introvabili; 19.20 II pazzariello; 19.55 Radijski oder; 21.30 Cab-music; 22.30 Današnja in včerajšnja glasba. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 . 9.00 Dnevni; 9.05 Dekle oblečeno v belo; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč pes ml; 12.50 Alto gradimento; 13.35 ...Suuud-lmuk; 15.00 - 19.10 Polet ni čas; 20.10 D. J. Special (I. del); 20.30 Poletni, večeri; 22.40 D. J. Special (it. del). LJUBLJANA 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Vrtiljak motivov: 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba p željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Plesna glasba; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 17.00 Znani orkestri lahke glasbe; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Poslušajmo jih skupaj; 19.15 Poje A-driano Celentano; 19.32 Lestvica LP plošče; 20.00 Opera. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30, 16.00, 17.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kinospored; 8.15 Najava sporeda; 9.00 . 14.00 Val 202; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Popevke se vrstijo; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz 14.40 Mladi izvajalci — posnetki revije učencev Gš Primorske; 7.00, 7.30. 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila: 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Do bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.0« Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje: Naša pomlad — Srečanje mladih pevcev Primorske 2. del: 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10:40 Turistič ni napotki za naše geste iz tuji ne; 11.05 - 12.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubi je no; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Od vasi do vasi: 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 15.55 Minute za EP; '16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . Po čiva jezero v tihoti; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključuje jo; 19.35 Miniature Milana Potoč nika; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Se peta; 21.00 Četrtkov večer doma čih pesmi in napevov; 22.05 Lite rarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.15 Informativna oddaja v an gleščini in nemščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 00.05 Paleta popevk jugoslovan skih avtorjev. I UŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 25. Nemški general Ludvvig Kubler Nič manjši pa ni bil avstrijski imperializem, ki je postal avantgarda nemškega zašužnjevanja malih narodov. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila Avstrija vedno pred-straža nemških osvajalcev, ki so usmerjali svoj »Drang rrach Osten» preko jugoslovanskih dežel. Avstrijski imperialisti so si vztrajno prizadevali, da bi čim bolj razširili nemško območje v globino jugoslovanskega etničnega o-zemlja. Tako imenovana »velikonemška ideja« ni imela nikjer toliko in tako zagrizenih pristašev kot v tistih avstrijskih deželah, kjer sta se dotikala nemški in slovanski živelj. Tako imenovana demokratična Avstrija je že davno pred »Anschlussom« vodila politiko, usmerjeno k napadu na Jugoslavijo in pripravljala priključitev k Nemčiji kot pogoj za napad. Temu je služila šola. kjer so učili avstrijske otroke, da je Štajerska nedeljeni sestavni del Nemčije, vzgajali so ljudi, ki so kot okupacijski vojaki in uradniki kasneje pobijali naše ljudstvo. Tu so se vzgajali kadri za prevzem okupacijske uprave. Gradec je postal središče obveščevalne službe za Jugoslavijo, Nemški volksdeutscherji na Štajerskem in drugi kul-turbundovci, vezani na Dunaj in Gradec, so skrbno zbirali in pripravljali podatke, ki so bili potrebni za izdelavo načrta pri napadu na Jugoslavijo in za iztrebljenje slovenskega ljudstva. Tu so se zbirali petokolonaši, ki so iskali zaveznike zlasti v protiljudskih oblastnikih stare Jugoslavije. Zato se je nacistično gibanje, po izjavi Rainerja, s svojo, do skrajnih možnosti razvito teorijo krvi in rasne nadmočnosti nemštva, razvilo v Avstriji in je s svojim političnim ciljem izgraditve velikonemške-ga rajha našlo najbolj fanatične privržence avstrijskih imperialistov na Koroškem. Tukaj je nemška mladina že v šolskih klopeh vsrkavala ideje od svojih učiteljev, kot so bili Martin. VVutte, Perkonig, dr. Pasinger in drugi. V tem okolju so doraščali obtoženi Rainer, Glaser, Doujak, Hradetzky, Hochsteiner in Kuss. Obtoženi Rainer je sam priznal, da se je vzgoja v avstrijskih šolah po razpadu avstroogrske monarhije nadaljevala v duhu tiste Avstrije, ki je bila ječa malih slovanskih narodov. Program in ideja nacifašizma sta zajela vse urade, ustanove in vojsko ter velik del tako imenovanih demokratičnih avstrijskih strank, ki se je leta 1938 odločil za vstop v NSDAP. Ta nemško avstrijski imperializem je še boli okrepil nacistično stranko v Nemčiji, ki je postala najbolj roparska in razbojniška na svetu. Zato ni čudno, če so pri vpadu v Jugoslavijo prinesli nacisti s seboj vse potrebne načrte za iztrebljenje slovenskega ljudstva in če so izvrševalci teh načrtov na najokrutnejši način služili nemškim imperialističnim nacistom za podjarmljenje in fizično uničenje slovenskega naroda. Tako so se 6. aprila 1941. leta sile nemškega fašističnega in avstrijskega imperializma pri napadu na Jugoslavijo združile v zločinskem nacizmu. Za uresničenje teh nacističnih načrtov se niso trudile samo nacistične organizacije, temveč tudi zločinske organizacije SS, SD in gestapa, kakor tudi nemška vojna sila, ki je izvrševala neštevilna zverinstva ter uresničevala naloge nacistične stranke. Niti malo ni slučajno, da je v zadnji vojni Hitler določil Avstriji posebno poslanstvo glede Jugoslavije in je tukaj našel najboljšo izvrševalce za svoje načrte podjarmljenja Balkana. Leta 1943 je bilo v Hitlerjevi vojski nad 80 generalov Avstrijcev, ki so bili v nemški vojski na položajih, za katere se je zahtevalo popolno zaupanje. Število avstrijskih divizij, ki so se borile proti narodnoosvobodilni vojski v Jugoslaviji je obsegalo približno tretjino nemških oboroženih sil v Jugoslaviji, številne komandne položaje v Jugoslaviji so zavzemali avstrijski generali, kakor bivši minister v Schuschniggovi vladi Glaise von Horstenau. Gestapovci in okupacijski aparat se je, po izjavi obtoženega Vogta, v glavnem rekrutiral iz Avstrijcev. Okrajni vodje Hra-detzky, Hochsteiner, Kuss ter deželni svetnik Doujak so bili Avstrijci. Najvišji nacistični predstavniki na okupiranem slovenskem ozemlju kakor Uberreither, Steindl in Rainer so bili avstrijski nacisti. S prihodom imenovanih obtožencev se je fašistična okrutnost pričela uveljavljati kakor železni plaz nad slovenskim narodom, ki je občutil vso težino nacističnega okupatorja. Občutil je fašistično, nacistično, imperialistično grozoto, ki je hotela uvesti novi red na svetu. Totalitarna vojna se je zgrnila nad lepimi slovenskimi vasmi, rušila je mesta, morila žene in otrbke. Evropa še ni doživela takih morij, kakor so se vršile v nacističnih taboriščih in krematorijih. Človek je postal zver spričo nacističnega rablja, ki je z okrutnimi dejanji zastrupil svet in sprostil nagone, da je nujnost klanja in ubijanja prešla v nepojmljive orgije. Nosilci pogina, ki so grozili, niso bili samo nacistični Gauleiterji in njihovi oprode Kreisleiterji, temveč tudi vse zločinske organizacije, od esesovske policije, SD in gestapa preko hitlerjevskih organizacij pa tja do komandantov okupatorjevih tankov in divizij ter domačih izdajalcev, ki so se povezali s tujimi gospodarji. Proti temu svetu krvavega fašističnega barbarstva in uničevanja vseh pozitivnih duhovnih pridobitev človeštva se je postavil ne samo na Slovenskem, temveč po celi Evropi, svet trium--fa ustvarjajoče misli in kulture kot napredne misli za blagostanje narodov in delovnih ljudi. Ozemlja zatiranih narodov so se spremenila v prizorišče najodpornejše vseljudske akcije za uničenje okupatorja. Narodnoosvobodilni boj je vzniknil kot boj za resnično svobodo in enakopravnost, za resnično ljudsko demokracijo, za uničenje rasističnih, šovinističnih in drugih podobnih imperialističnih teorij za bratstvo med narodi in ljudmi, za uničenje temeljnih vzrokov, ki vodijo k imperialističnim vojnam, za srečnejšo prihodnost človeštva. S posebno besnostjo so se fašistični raznarodovalci vrgli na Slovenijo, ki so jo najprej razdelili med italijanske in madžarske fašiste, nato pa na Gorenjsko in Štajersko, ki so jo proti vsem predpisom mednarodnega prava priključili avstrijski deželi. Koroški in štajerski. VČERAJ V MOSKVI Loos prvi (z naskokom) v Prapoutelu Zoetemelk je ponovno utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici PRAPOUTEL — če Belgijec Ludo D°os ne bi s 150 km dolgim pobegom poskrbel za osrednji dogodek ^čerajšnje etape, bi bila vožnja od Morzinea do Prapoutela izredno eno. Mena in dolgočasna. Na predvečer zadnje alpske etape so vse napovedi govorile o hu-flem boju, nnf adU na Zoetemelka, Pobegih in zasledovanjih, toda obveljala ni niti ena. Bled in kratko-Pajen pooeg Kuipera med vzponom Oa Col de la Colombiere in nepričakovan napad Martina je bilo vse, kar je vsaj nekoliko razgibalo vode Wed včerajšnjim delom tekmovanja, oe ne .Kistejemo pobega Loosa, ki Pa ni zaradi slabe uvrstitve na ®kupni lestvici razburil nikogar. Ni-*ozemec Zoetemelk je tako preživel precej bolj miren dan. kot je Opal in ne samo to: ponudila se mu jo celo priložnost oddaljiti od se-. svoje najbližje «sosede» na skup-ni lestvici in tako zaostaja zdaj Kui-Per še za 2,34” in Martin 42” več za rumeno majico kot prej. Zoete-melk je svoj položaj utrdil brez posebnega naprezanja in zdaj lahko že z dokajšnjo dozo verjetnosti ra- čuna na to, da bo v nedeljo v Pariz Pnšei kot zmagovalec, saj bi mu lahko kontno zmagoslavje odvzela fes le izredna smola ali pa povsem neprejvidet slučaj. -vlerl včerajšnjo etapo sta odstopi Ja Francoza Bcrnaudeau (vnetje A-tilove tetive) in Duclo - Lassalle (utrujenost). Vrstni red 18. etape (Morzine -Prapoutel) L Loos (Bel.), ki je prevozil 198,8 km v 5.52’05”, s poprečno hitrostjo 33,813 km na uro “• Alban (Fr.) po Agostinho (Port.) Van Impe (Bel.) ”• Zoetemelk (Niz.) "• Wilmann (Nor.) J- Van de Velde (Niz.) ”■ Martin (Fr.) 9. De Muynck (Bel.) 10. Peeters (Bel.) SKUPNA LESTVICA 1- Zoetemelk (Niz.) “• Martin (Fr.) po “• Kuiper (Niz.) ’• De Muynck (Bel.) 5' Nilsson (Sve ) 5T9” 5’20" 5'21” 5’25” 5'36" 6’03” 6’47” 7'10” 93.3F51” 5’22” 5'39" 8'27” 1115” Silviii, Maksu in Nataši Križ-Jančič se je pridružil novorojenec GORAN športno društvo Zarja iskreno čestita družini, malemu Go-ranu pa želi obilo sreče v življenju. |"ii"ii"iii„IIIIMIIIIII(lllllllllllllllimlmiMII(tMllnl OBVESTILA SK Devin sklicuje jutri, 18. t.m., 6. redni občni zbor z naslednjim dnevnim fedom: 1- Predsedniško poročilo tajniško poročilo “■ blagajniško poročilo 4. razprava in razrešnica “• izvolitev novega odbora razno Dbčnj zbor bo v Terčonovi dvo-rani v Mavhinjah ob 20. uri v Prvem in ob 21. uri v drugem »klicanju. 6. Seznec (Fr.) 13'57” 7. Agcstinho (Por.) 14’18” 8. Bazzo (Fr.) 17’57” 9. Lubberding (Niz.) 1810” 10. Peeters (Bel.) 18’34” TURNIR V AMSTERDAMU Anatolij Karpov najuspešnejši V Amsterdamu se je končal veliki mednarodni IBM šahovski turnir, ki ga je zasluženo osvojil svetovni prvak Anatolij Karpov. »To-lja» je skozi ves turnir igral solidno, razen v prvem kolu, ko je izgubil z madžarskim velemojstrom Riblijem. Nato je Karpov redno premagoval šibkejše nasprotnike ter remiziral z močnejšimi, kar mu je bilo dovolj za končno zmago. S točko zaostanka je zasluženo 2. mesto osvojil nada svetovnega šaha, nizozemski šahist Jan Timman, ki ,je edini resno ogrožal prvo mesto svetovnega prvaka. Tretje mesto je spet osvojil domačin, in sicer So-sonko, ki je dosegel enega izmed svojih življenjskih uspehov. Sledijo še Hort, Dolmatov, Ribli, Van der Wiel ter na zadnjem mestu, veliko razočaranje turnirja, danski velemojster Larsen. Končna skupna lestvica: Karpov 10 točk; Timman 9; Sosonko 8; Hort 7,5; Dolmatov, Ribli 7; Van der Wiel 4; Larsen 3,5 točke. D. J. LIGNANO — Pierangelo Pira iz Riminija je sinoči ohranil naslov italijanskega boksarskega prvaka v welter kategoriji. Pjra je v drugem krogu s t. k.o. premagal Timotea Bonizzolija iz Brescie. Nadomestil bo lorda Killanina ■ Trenutno je španski veleposlanik v SZ MOSKVA — Juana Antonia Samarancha, španskega veleposlanika v Moskvi, so na včerajšnjem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora v Moskvi izvolili že v prvem glasovanju za novega predsednika CIO. Nasledil bo Irca lorda Peera Killanina, ki je predsedoval tej pomembni mednarodni športni organizaciji osem (zelo težkih in razburljivih) let. Novi predsednik CIO je prav danes star 60 let in se je že tri leta potegoval za to funkcijo. Rojen je bil v Barceloni in izhaja iz zelo bogate španske meščanske družine, ki si je s tekstilno industrijo pridobila veliko bogastvo. V mladosti se je ukvarjal z boksom in hokejem na kotalkah. Bil je član španske državne reprezentance v hokeju na kotalkah, ko je ta o-svojila naslov svetovnega prvaka (1951). Bil je kasneje predsednik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiniimiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiMliiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiintiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiit NOGOMET PO PRVEM DELU ITALIJANSKE BORZE» Ljubitelji nogometa razočarani Denarja ni - Velikih premikov ni bilo, le nekatera moštva so se nekoliko okrepila - Doslej le šest tujcev - Juventus praznih rok Za mladino od 14 do 18 let prišla čupa v Sesljanu tečaj flying lunior. Začetek tečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. uri »jutraj. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od “• do 14. ure. Vpisnina je 20.000 br. Vse informacije lahko dobite Pfl vodji tečaja Klavdiju Cibicu, tel. 225-478. Prvi del letošnje italijanske nogometna borze je za nami. V torek zvečer je namreč zapadel rok za najem ali odstopitev italijanskih nogometašev, medtem ko bo »borza* za tuje nogometaše odprta vse do 30. septembra. Tako «skromne borze*, kot je bila letošnja, ne pomnijo že več let. Le nekatera društva so se namreč nekoliko ojačila, nekatera se sploh niso udeležila pogajanj, nekatera pa so celo le odstopila nekatere svoje nogometaše. Vzrokov zato je več. Najvažnejši pa, menimo, so naslednji: društva ne razpolagajo z večjimi vsotami denarja (nasprotno: nekatera plovejo v velikih dolgovih); zaradi škandala z režiranimi srečanji je bilo nekaj tudi zelo dobrih nogometašev izključenih (Giordano, Rossi, Manfredoma itd.), tako da so na borzi začasno zmanjkali nekateri ze'o zanimivi igralci. Poleg tega so letos odprli meje tujim nogometa šem, tako da so nekatera društva skušala investirati prav v te nogometaše največ svojih sredstev. 6ei>k i vsemu .temu/.dodamo še staro pravilo, da novih mladih zelo dobrih -nogometašev -ni h in da najboljše 'SL'Vsdko ' društvo" vaje obdrži (primer Ascolijevega nogometaša Mora), potem je tudi jasno, da na letošnji borzi ni prišlo do velikih novosti. Nasprotno! Ljubitelji italijanskega nogometa so letos ostali dokaj razočarani. Pa poglejmo letošnje novosti. Fiorentina najbolj aktivna Florentinsko moštvo je že v minulem prvenstvu odigralo dokaj vidno vlogo. Da bi moštvo doseglo še večji kakovostni skok, pa se je primerno ojačilo z argentinskim napadalcem Bertonijem. Najelo je dobrega branilca Contratta (prej Piša) in Fabbrija (prej Spal). Obdržalo pa je Antognrnija, pa čeprav bi zanj marsikatero italijansko društvo nudilo tudi nekaj milijard lir. Firrentina je torej bila najbolj aktivna na tej «borzi». Tudi Torino in Lazio sta krepko ojačila svoje vrste. Zdesetkano rimsko moštvo (zaradi znanega škandala z režiranimi srečanji) je zelo uspešno obnovilo svojo postavo. Najelo je močnega nizozemskega napadalca Reneja Van de Kerkho-fa, od Milana pa je dobilo odličnega Bigona. Torino je ojačil o-brambo z mladim nizozemskim reprezentantom Van de Korputom, v napadu pa bo letos za Turinčane zaigral D'Amico (prej Lazio). Avellino, Ascoli in Bologna so strumno vodili svoje posle na tej «borzis>. Nekoliko več je bilo pričakovati od Interja, ki je takoj po končanem prveastvu najel avstrijskega reprezentanta Prohasko. Potegoval se je za nekatere zelo močne italijanske nogometaše, kot so Rossi, Antognoni, Causio. Zadovoljiti pa se je moral le z Avstrijcem. Novinci «skromnl» Če od novincev v ligi (Brescia, Pistoiese in Como) ni bilo pričakovati večjih »podvigov*, pa so na »letošnji borzi* povsem odpovedali nekateri slavni klubi kot Juventus, Roma in Napoli. Kazalo je, da bosta predvsem Roma in Napoli na domačem trgu zelo aktivna. Ostala pa sta praznih rok. Juventus je verjetno preveč časa zamudil pri «lovu na Maradono* in tako zanemaril domači trg. Pri vsem tem pa se poraja tudi ugotovitev, n'da se je od vseh prvoligašev verjetno najbolj ojačil. . . drugoligaš Milan. Doslej šest tujcev Le šestim italijanskim nogometnim društvom je doslej uspelo najeti tujega nogometašega. Le-ti so. Herbert Prohaska (rojen 8.8.1955 na Dunaju) je stalni član avstrijske reprezentance. Inter ga je najel od avstrijskega moštva Austria Dunaj za 800 milijonov lir. Juary Jorge dos Santos (rojen 14.6.1959 v Rio de Janeiru) je igral pri Santosu in je tudi med kandidati za državno reprezentanco. Nakar je v Mehiki igral za Guadalajaro. Avellino ga je najel za 500 milijonov lir. Rene Van de Kerkhof (rojen 16.9.1951 v Helmondu na Nizozemskem) sodi med najboljše evropske nogometaše. PSV Eindhoven ga je odstopil Laziu za 700 milijonov lir. Daniel Ricardo Bertoni (rojen 4.3.1955 v argentinskem kraju Quil-mes). Z Argentino je na minulem SP osvojil naslov svetovnega prvaka. Fiorentina je zanj odštela Si-villii milijardo in 400 milijonov lir. Michcl Van de Korput (24 let) velja za Krolovega naslednika v nizozemski reprezentanci. Torino je zanj plačal Feijenoordu 400 milijonov lir. Scrgio Fortunato (rojen v Turinu pred 22 leti) se je kot nogometaš uveljavil v Argentini, kjer se je še posebno izkazal kot zelo dober strelec. Perugia je zanj odštela Estudiantesu 600 milijonov lir. ni stvari dodati nekaj novega, in izvirnega. Nedvomno se je tudi preko čimbolj uspelih risb tekmovalo za idealne olimpijske kolajne in gostujoča mesta so po svoje skušala prizadeti obiskovalca s čimbolj lakoničnim in obenem jasnim risanim izražanjem. Mejnik v iskanju novih rešitev je postavil Otto Aicher iz Ulma, ki je pripravil znake za igre v Miin-chnu. Aicher je s pomočjo 48 učencev umetniške šole, kjer je poučeval, iznašel osnovne poteze in znake tudi izdelal. Za svoje risbe je uporabil standardne zložljive elemente (črte in kote) in znaki so bili res izredno jasni in v svoji enostavnosti lepi. Kanadčani niso poskusili izrisati lastnih iz zelo enostavnega razloga, ker so zainteresirani umetniki zahtevali previsoke honorarje. Otto Aicher je tako doživel odkup lastnih risb in verjetno rešil svoje finančne probleme. Letošnje igre bodo imele svoje izvirne znake, ki so delo 29-letnega španskega olimpijskega odbora, nato član mednarodnega olimpijskega odbora, kjer je bil v obdobju 1974 do 1978 podpredsednik, zadnji dve leti pa je bil načelnik protokola pri tej organizaciji. Politično so Samarancha označevali za frankista, vendar pa je precej slabega slovesa izgubil, ko mu je španski kralj Juan Carlos poveril mesto španskega veleposlanika v Sovjetski zvezi. Po dokončanju ekonomske fakultete je vstopil v družinsko podjetje, katero je krepko povečal, pri tem pa ni nikoli opustil športnega funkcio-narstva. Zasebno je velik zbiratelj umetnin, športnih znamk in kolajn. Tekoče govori (poleg španščine) tudi angleško in francosko ter je nosilec mnogih španskih in tujih odlikovanj. Njegova glavna konkurenta pri volitvah za novega predsednika CIO sta bila kanadski odvetnik Worral in napovedovalec novozelandskega radia Cross, poleg teh pa tudi predsednik švicarske smučarske zveze Holder in organizator zahodnonem-ških olimpijskih iger v Munchnu Daume. Za podpredsednika so izvolili Louisa Radia Guirandoua N’Diayea (Slonokoščena obala), ki je nadomestil na tem mestu tunizijskega ministrskega predsednika Mohameda Mzalija. ki ga uvršča med prejšnje rojake. Italijan Vittorio Fontanella pa se je moral zadovoljiti z devetim mestom v času 3’40”93. Omembe vredna je tudi zmaga Italijana Carla Grippa, ki Da je na 800 m s časom 1’47”17 še daleč od rekorda Fiasconara. Na 400 metrov ovire se je ponovno uveljavil svetovni rekorder Edwin Moses. V teku na 3000 m zapreke pa je bil prvi Kip Rono s časom 8’20”38. Nasprotno pa se je moral svetovni rekorder Henry Rono zadovoljiti s šestim mestom na 5000 m, kjer je bil uspešen Britanec Muir. VIDEM — Videmsko moštvo Tro-pdc (bivši Mobiam), ki bo v prihodnji sezoni igralo v A-2 ligi, je najelo Egidia delle Vedove od Me-capa in Carla Fabbricatoreja od Grimaldija. SPDT je pred kratkim priredilo uspel izlet za srednješolsko mladino. Tridnevna pot je potekala od tolminskih hribov tja do Črne prsti nad Bohinjskim jezerom NiHiiiMiiniimiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiifiiiiiiuminiMiuiiiiiiHiiiiiiinitiiiiitiiniMiiiiiHUMiiiiimii Iz planinskega sveta ATLETIKA MITING V OSLU Poleg Owet(ovega rekorda še nekaj dobrih izidov OSLO — Britanec Steve Ovvett je zabeležil na mitingu v Oslu svetovni rekord v teku 1500 metrov s časom 3’32”1. To predstavlja za britanskega atleta važen podvig, Bližnje delovanje SPDT Kot smo že poročali bo v soboto, 26., in v nedeljo, 27. julija, dvodnevni izlet SPDT z osebnimi avtomobili na najvišji vrh Dolomitov - Mar-molado (3.334 m). Trenutno je za ta izlet precej zanimanja, vendar pa prijavljenih planincev ni prav mnogo. Vsi tisti torej, ki bi se radi udeležili tega izleta, naj se vpišejo na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) vsak dan od 11. do 12. ure. Izlet stane 12.000 (samo stroški za bencin), vsak zainteresirani pa mora javiti, če ima avto in popolno opremo, torej tudi cepin, dereze in ostalo visokogorsko opremo. Kdorkoli bi hotel plačati članarino SPDT za leto 1980, lahko to stori samo ob torkih, od 20. do 21. ure. na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 794249). Pohitite! Večdnevni poletni pohod SPDT Pri SPDT se je že več let ustalila tradicija, da poleti, bedno v drugi polovici avgusta, priredijo večdnevni, dolgi pohod po gorah. Prav gotovo najbolj uspešna *ve-leizleta* sta bila lani in predlanskim, ko so zamejski planinci v dveh delih prehodili vso vertikalo SPDT, od tromeje na Peči pa do doline Glinščice. HimiilllllltliliillHiillliilIlIllIlilllillilililMllliillillliilllllllltlllllltllillillllliiillliiiillllllliiiillllilltllllllflllllinililitNilllMiliiiiiiiiiiiiiiillltiliiiii/iilHitlillllllllllilll Leningrajčana Nikolaja Belkova, ri- sarja ijn/,1obenem športnika, ki je do sprejema in nato patentiranja svojih1 zuafcov'prišel s pomočjo diplomske naloge ob koncu študija na Inštitutu za industrijsko in trgovsko risanje v Leningradu. Belkov je za svoje znake uporabil nekoliko ožje kote in manj odsekane obrise in s tem dosegel bolj sproščene figure, istočasno pa njegove risbe zavzemajo več prostora v danem kvadratu ter se jih da bolje uporabiti za okrasne verige ali druge kompozicije. Leningrajski risar je doživel tudi očitke, da je nemške risbe v bistvu le predelal. Belkov je take obtožbe seveda zavrnil s pripombo, da na primer pri konjskih športih konj ostane konj in ni mogoče narisati krave. Konec koncev pa so tudi njegovi predniki imeli pred očmi risbe iz prejšnjih iger. Od take logike se oddaljujejo le znaki iz Mehike, ki so Belkovu najbolj všeč, ker bolje izkoriščajo uokvirjen prostor. Njegov izdelek naj bi zato bila lastna sestavina blagih potez iz Mehike in točnosti tistih iz Nemčije. Bruno Križman Še en nov športni objekt na Tržaškem V razvoj zamejskega športa sodi vsekakor tudi gradnja potrebnih objektov. Pomanjkanje teh so v zadnjih letih občutili zlasti športniki v mestu Trst, kjer stara in premajhna dvorana že zdavnaj ni več odgovarjala potrebam tržaških tekmovalcev. Zato je prišlo do gradnje novega (montažnega) pokritega objekta, katerega ogrodje vidimo na naši sliki. Nova dvorana bo primerna ne le za košarko in odbojko, ampak tudi za rokomet in tenis ter bo povezana s sedanjim objektom stadiona «1. maj*, tako da bo tvorila skupno z njim funkcionalno celoto KOTALKANJE <1. TROFEJA 0. ŽUPANČIČ Kljub dežju tekmovanje uspelo NA MOSKOVSKIH IGRAH Risani simboli Na prvo mesto se je uvrstil Grandi Motori iz Trsta pred štandreškim društvom in openskim Poletom - Domačinka Nadja Marassi najboljša Kotalkarsko društvo Oton Župančič je priredilo tekmovanje za «2. trofejo Oton Župančič* v kotalka- Zoetemelk in Van Impe vozita zadnje metre včeraj":: je etic ki je rumeni majici prinesla še večjo prednost na lestvici Prvi piktografi ali enostavno simboli so bili na stene votlin narisani že v prazgodovini, razširjeva-nje risanih simbolov pa se je začelo s hitrim povezovanjem vseh celin preko letalskega prometa in zaradi nujnosti, da se že po znaku spozna neko trgovsko ime ali oznako. Samo v Evropi govorijo 34 večjih jezikov, da niti ne omenjamo babilonske množice svetovnih jezikov in narečij. In kaj če se ljudje z vsega sveta zberejo v enem kraju za prireditev kot so olimpijske igre? V kakšnem jeziku naj bodo v takem primeru osnovna navodila za obiskovalce? Kako naj tujec u-gotovi, kje na primer popravljajo čevlje? Prvi piktorični znaki so se na olimpijskih igrah pojavili leta 1948 v Londonu in so hitro postali osnovne važnosti pri označevanju. Bistveno pa se je ta vrsta označevanja razvila pred in med igrami v Tokiu leta 1964. Japonci so uvideli, da morajo najti praktično nadomestilo za svojo nerazumljivo pisavo. V zadnjih letih so bile te risane oznake široko uporabljene še na svetovnih razstavah v Montrealu in Osaki ter na olimpijskih igrah v Mehiki, Munchnu in Montrealu. Risbe so se z leti stalno spreminjale in vsak risar je skušal skup- nju, ki je bilo v soboto na kotal-‘ ’ ’ Budal* »Andrej kališču doma Štandrežu. Na tej športni prireditvi se je zbralo okrog 170 iz raznih kotal-karskih društev naše dežele in matične domovine. V jutranjih urah je tekmovanje potekalo brez bistvenih zastojev. Med opoldanskim premorom so se kotalkarji in njihovi spremljevalci lahko okrepčali kar na prireditvenem prostoru, saj so organizatorji poskrbeli tudi za kosilo. V nadaljevanju tekmovanja, kateremu je sodila mednarodna sodnica, gospa Lia Camelli Posar, se je vreme poslabšalo in začelo je deževati. Vse je kazalo, da bo treba tekmovanje nadaljevati naslednji dan, a vendar je dež prenehal in so organizatorji ploščo posušili. Tekmovalci so lahko nadaljevali z izvajanjem svojih tekmovalnih programov, četudi je v presledkih še vedno deževalo. Bila je že ura po polnoči, ko je dež dokončno preprečil zaključek tekmovanja, saj zadnjih 6 tekmovalk ni moglo nastopiti. Prehodni pokal, ki si ga je lani priborilo društvo O. Župančič, je letos osvojilo društvo GRANDI MOTORI iz Trsta. Vrstni red 1. Grandi Motori Trst 2. O. Župančič Štandrež 3. Polet Opčine 4. Pieris 5. Ronchi Ronche 6. Edera Trst 7. Ferroviario Trst 8. Vipava Peč 9. San Marco Pordenon 10. Nova Gorica 11. Velenje Udeleženci, ki so tekmovali v 8 kategorijah, so izvajali samo proste programe. Najvišjo oceno vsega tekmovanja je prejela članica kotalkarskega društva Oton Župančič, Nadja Marassi. Sledita Deborah Gandini, članica društva Grandi Motori, in Mauro Renar, član Poleta. Kljub slabemu vremenu so prireditelji s potekom tekmovanja povsem zadovoljni. KOŠARKA BOLOGNA — Pokrovitelj košarkarske ekipe Fortituda iz Bologne bo za naslednjo sezono tvrdka »I and B». Bolonjsko društvo je najelo Stefana Mcguola od Superge, Benedetta di Nalla od Reggio Emi-lie in je Supergi odstopilo Franca Arrigonija. letja*. Muhammad Ali, ki je. za časno opustil aktivnost, se bo namreč spoprijel s svetovnim prvakom Holmesom. Za ta dvoboj bo Ali prejel osem milijonov dolarjev (skoraj sedem milijard lir), Holmes pa šest milijonov dolarjev (5 milijard in 200 milijonov lir). TENIS Tokrat se ■ bodo naši planinci podali po slovenski transverzali v Kamniške Alpe. Izlet bo štiridnevni, lahko pa se tudi podaljša še za dva dni. Okvirni program pa je sledeč: v petek, 15. avgusta, bo avtobus SPDT odpeljal izpred tržaške sodnije (ob 6.15) v Logarsko dolino. kamor bo prišel okoli 9. ure. Tu bo na sporedu najprej ogled Logarske doline, nakar se bodo prisotni razdelili na dve skupini. Prva bo za manj trenirane, druga pa za izkušene planince. Program prve skupine je primeren za vse. tudi za otroke. Prvega dne se bodo ti planinci podali na Kamniške planine po lahki poti, nato bo ogled slapa Rinke ter kratek vzpon do Frischanfovega doma (1388 m) na Okrešlju, kjer bo prenočišče (skupno dve uri hoje). Naslednjega dne, v soboto, se bodo člani prve skupine podali na Kamniško sedlo (1885 m) po slovenski transverzali (spet dve uri in pol hoje), kjer bodo prespali v koči na Kamniškem sedlu. Naslednjega dne bo vzpon na Brano (2252 m), kamor se dospe po uri in pol hoje in od koder je lep razgled na vse Kamniške Alpe, od Grintovca, Kočne, Skute, pa do Planjave in Ojstrice, ter na Kalški greben do Krvavca. Prenočišče bo spet v koči na Kamniškem sedlu. V ponedeljek, 18. avgusta, bo spust v Kamniško Bistrico (dve uri in ppl), kjer si bodo prisotni ogledali' izbir Kamniške Bistrice, nato pa bodo stopili na linijski avtobus do Ljubljane, nato pa še na vlak ob 17.30. Prihod na železniško postajo na Opčinah bo ob 20.30. Za udeležence, ki imajo delovno obveznost v ponedeljek, je predvideno, da se že v nedeljo spustijo v Kamniško Bistrico in so torej doma že v nedeljo zvečer. Program druge skupine, torej bolj izkušenih planincev, je sledeč: v petek, 15. avgusta, odhod iz Logarske doline skozi Robanov kot po slovenski transverzali do Kocbekovega doma na Korošici (1803 m), kjer bodo planinci po peturni hoji prespali. Naslednjega dne bo vzpon po slovenski transverzali na Ojstrico (2350 m), ter nato še nadaljevanje poti po grebenski stezi čez Planjavo (2349 m) na Kamniško sedlo, kjer bo po štirih urah hoje prenočišče. Tu bo tudi srečanje s prvo skupino planincev, ki so prišli naravnost iz doline. V' nedel io bo vzpon na Brano ter Istega dne, oz. v ponedeljek sestop v Kamniško Bistrico ter povratek o Trst. Naslednjega dne bo po slovenski transverzali spust do Frischanfove- «Pokal de Galean MONTECATINI TERME - V conskem finalu teniškega prvenstva z.a »Pokal de Galea* je po prvem dnevu Argentina v vodstvu nad Italijo. Argentinci namreč vodijo z 2:1. NOGOMET Žico bi rad v Rim RIO DE JANEIRO - Popularni brazilski nogometaš Žico je izjavil, da mu je žal, da ga njegov klub Flamengo ni odstopil Romi. Žico je namreč dejal: «V Rimu bi v treh letih zaslužil to. česar I čah. Vabljeni vsi, izletniki in ne morem v Braziliji v šestih nirani planinci. letih.* I D. J. ga doma na Okrešlju in nato vzpon . _ —. - - • - skozi Turški žleb na Skuto (2532 m) in nato do Cojzove koče na Kokrskem sedlu (1783 m), kjer bo prenočišče (ta dan šest ur hoje). Za tiste, ki bodo izlet podaljšali, bo v torek vzpon na Grintovec (2558 m), nato pa na Jezersko Kočno (2520 m) ter še spust do češke koče, kjer bo prenočišče. Celotna pot bo trajala šest ur. Naslednjega dne bo spust na Jezersko, nato še odhod z rednim avtobusom v Ljubljano ter povratek v Trst. Vpisovanje je na sedežu ZSSD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2. tel. 767304) do vključno 31. julija. Vpisnina znaša 16.000 lir ter vsebuje avtobusni prevoz iz Trsta do Logarske doline ter prenočišča v planinskih ko- tre- BOKS Holmes - Ali v Las Vegasu LAS VEGAS - V Las Vegasu bo 2. oktobra sleherni «dvoboj sto- Množica otrok pred pričetkom nagrajevanja za 2. kotalkarsko trofejo »Oton Župančič* v Štandrežu KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE* OLIMPIJSKE IGRE Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ šfevilka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 «ADIT» DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. IrJ.iaLJzTT in tiske Trst 17. julija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel 2vez« časopisnih založnikov FIEG PISMO «AMNESTY INTERNATIONAL DRŽAVNEMU TAJNIŠTVU ZDA Trpljenje salvadorskega ljudstva pod jarmom civilno-vojaške hunte V zadnjih urah odkrili iznakažena trupla 18 kmetov in levičarskih aktivistov - Pred pozitivnim razpletom na kostariškem veleposlaništvu v San Salvadoru, ki so ga zasedli kmetje SAN SALVADOR — Medtem ko se obeta pozitiven razplet na zasedenem veleposlaništvu Kostarike v San Salvadorju, vesti iz male srednjeameriške države pričajo o novih grozodejstvih civilno - vojaške demokristjanske hunte in njenih desničarskih podrepnikov. Celo oblasti so morale priznati, da so v zadnjih urah odkrili 18 iznakaženih trupel, med katerimi je bila tudi 28-letna nosečnica. Vsi so bili kmetje ali pa levičarski aktivisti, ki so padli v roke desničarskim polvojaškim skupinam in so bili ubiti po zverinskem mučenju. Zadnji zločin salvadorske desnice je pa le eden izmed tolikih odkar je v državi prevzela oblast civilno -vojaška hunta. Pripadniki levičarskih organizacij trdijo, da je v njihovi deželi od začetka leta izgubilo življenje ali dzginilo* 8 tisoč oseb. Pred dnevi je mednarodna organizacija, ki se bori za človeške pravice «Amnesty International* poslala ameriškemu državnemu tajniku Muskieju odprto pismo, v katerem se zgraža nad njegovim predlogom o nudenju «pomoči» salvadorski hunti. «Amnesty International* v svojem pismu trdi, da ima dokaze, da je po izstopu večine civilnih ministrov salvadorske vlade v začetku januarja izgubilo življenje v Salvadorju 2 tisoč oseb, ki so jih priprle varnostne sile. In prav tem varnostnim silam, ki se med drugim proslavljajo z zverinskim mučenjem svojih jetnikov, ameriški državni sekretar obljublja 5 milijonov in pol dolarjev pomoči. «Amnesty International* navaja srhljive primere mučenja, ko so jetnike žive odrli, jim lomili ude in jili po mučenju obglavljali. Že februarja je omenjena organizacija izrazila svojo zaskrbljenost ob vesteh, da bodo ZDA povečale svojo pomoč salvadorskim varnostnim silam v njihovem boju proti o-poziciji. Na takratno pismo ameriškemu državnemu tajništvu pa ni nihče odgovoril. Carterjeva administracija nerada priznava, da njeni zavezniki pri obrambi »svobodnega sveta* kaj radi kršijo najosnovnejše človeške pravice. Kot rečeno, se medtem na kostariškem veleposlaništvu v San Salvadorju obeta pozitiven razplet. Baje bodo kmetje, ki so zasedli veleposlaništvo, zapustili stavbo že v prihodnjih urah. Ni pa še znano, če bodo ostali v El Salvadorju, ali pa jim bo kaka latinskoameriška država nudila zatočišče. Kmetje so pristali na kostariški predlog o mirni rešitvi zasedbe veleposlaništva, vsebina sporazuma pa ni znana. Pozitiven razplet so omogočili veleposlaniki Italije in Paname, vršilec dolžnosti španskega veleposlanika in dva kostariška predstavnika, ki so se sestali s predstavniki «ljudske zveze 28. februar*. Obe delegaciji sta razpravljali tudi s predstavniki sansalvadorskega nadškofa in salvadorskega zunanjega ministrstva. Medtem so oblasti in človekoljubne organizacije poskrbele za boljše življenjske pogoje v zasedenem veleposlaništvu. Sto dvema kmetoma, med katerimi je 58 otrok in 25 žensk, so priskrbeli najnujnejšo •fiiiniiiiiifiiuiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiniiiMiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiMMMiifMiiiiniiiatiiiiiiMiitiiimiiiii Huda železniška nesreča v Španiji Doslej najmanj 16 smrtnih žrtev zdravniško oskrbo in živila. Enega otroka pa so morali zaradi črevesnega vnetja sprejeti v bolnišnico, kar dokazuje, da morajo kmetje čimprej zapustiti veleposlaništvo, da se obolenja ne razpasejo. LONDON — V zadnjem letu so v Angliji izgubili skoraj 150.000 delovnih mest v industriji, največ v tekstilni in kovinarski . V Catanzaru zažgali odvetnikov avtomobil CATANZARO — Neznanci so zažgali fiat 124 šport, ki je last odvetnika Vincenza Azzariti - Bove iz Catanzara. Zdi se, da je treba povezati požig z dejstvom, da je pravnik pravni zastopnik družine Pizza-miglio na procesu, ki je sedaj v teku v Catanzaru zaradi pokola na Trgu Fontana. Azzariti - Bova je zastopal koristi družine Pizzamiglio tudi na prvostopenjski obravnavi. Predsednik prizivnega porotnega sodišča Gambardella je na včerajšnjem zasedanju sodišča izrazil pravniku solidarnost sodišča. TRŽAŠKI DNEVNIK OD 18. DO 23. AVGUSTA V LJUBLJAM Tudi mladi iz zamejstva na mladinskem seminarju Mladina iz Avstrije in Italije vabljena tudi na tabor klubov OZN v Ankaranu Od 18. do 23. avgusta bo v Vikr-čah pri Ljubljani mladinska poletna politična šola, ki jo prireja Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Na MPPŠ so v prejšnjih letih redno sodelovali tudi mladinci iz zamejstva; letos pa namerava mladinski odbor SKGZ omogočiti udeležbo na ta seminar še večjemu številu zamejskih mladincev. To izhaja predvsem iz dejstva, da je v dvomu tradicionalni seminar mladinskega krožka iz Gorice v Bohinju, saj je tamkajšnji Mladinski dom v popravilu. Zatorej naj bi se mladi s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije udeležili MPPš 80, na kateri bodo imeli letos prvič posebno skupino. Zainteresirani za MPPŠ 80 se lahko prijavijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Franšišča 20 — telefon 744-249) in v Gorici (Ul. Malta 2 -- telefon 24-95), kjer bodo dobili s tem v zvezi vse potrebne informacije. Rok prijave zapade konec meseca julija, zatorej zainteresirani naj se pravočasno javijo. Republiška konferenca klubov OZN Slovenije tudi letos, kot je že tradicija, organizira poletno politično šolo (poletno taborjenje) za člane raznih občinskih klubov OZN. Taborjenje (II. izmena) se bo pričelo v petek, 25 .julija, in bo trajalo 10 dni; taborni prostor pa se nahaja med Ankaranom in Debelim rtičem. Želja predsedstva RK klubov OZN Slovenije je, da bi se letošnjega poletnega taborjenja udeležili tudi mladi iz zamejstva in sicer pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Na ta način bi se namreč mladi «ozeenovci» neposredno soočali tudi s problematiko Slovencev v zamejstvu, na drugi strani pa mladi iz zamejstva o delu in vlcgi klubov OZN, ki jih imajo v Sloveniji. Zainteresirani mladinci s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije za udeležbo na taborjenju klubov OZN Slovenije se lahko javijo na sedežu mladinskega odbora SKGZ v Trstu in Gorici, kjer bodo s tem v zvezi prejeli tudi vse potrebne informacije. SESTANEK S PREDSTAVNIKI DEŽELNE USTANOVE ERSfl Cvetličarski center na Preseku naj upravlja cvetličarska zadruga Dela za dograditev centra so v zaključni fazi - Morda že v jeseni pričetek dejavnosti Kaže, da bo Cvetličarski center, ki ga gradijo na Proseku, že na jesen gotov in da bo lahko začel svojo dejavnost s polno paro. Center je. kot znano, finansirala dežela, njegova osnovna vloga pa naj bi bila ta, da bi na podlagi eksperimentiranja najrazličnejših možnosti v cvetličarstvu čim učinkoviteje usmerjal posamezne cvetličarje in cvetličarske zadruge. Neštetokrat je bilo namreč poudarjeno, da se zaradi ugodnih pedoklimatskih razmer odpirajo zlasti v bregu od Kontove-la do Križa in še naprej izredne možnosti za cvetličarstvo, vendar treba bi bilo v podrobnostih proučiti, katera vrsta cvetja bi bolje uspevala in s kakšnimi metodami bi se bilo treba gojitve te ali one vrste lotiti. Odgovor na vsa ta vprašanja naj bi dal proseški center, ki bo obsegal 1200 kvadratnih metrov pokritih gred in razne naprave. Vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavljajo zlasti naši cvetličarji pa je, kdo bo ta objekt upravljal. Kot znano, deluje v teh krajih cvetličarska zadruga, ki bi si lahko prevzela to nalogo. Prav v ta namen je bilo predvčerajšnjim Šestnajst oseb je umrlo in okrog 50 jih je bilo ranjenih med trčenjem dveh vlakov v kraju Torralba del Moral v pokrajini Sori a v Španiji. Potniški vlak je peljal iz Barcelone proti Madridu in je na po- staji v Torralbi trčil v tovorni vlak, ki je stal na tračnicah. Na potniškem vlaku je bilo okrog 400 oseb. Kaže, da je prišlo do nesreče, ker signali niso delovali zaradi nevihte. Ki je zajela to pokrajino Španije. Ranjence so odpeljali v bližnje bolnišnice. Na sliki: reševalne delu (telefoto AP). skupine na Obsojen zaradi sleparije na natečaju PESCARA — Občinski odbornik tega jadranskega mesta Rosario Bo-soo se bo znašel pred sodiščem, ker je skušal pomagati na nezakonit način nekemu znancu ali prijatelju na izpitih na javnem natečaju. V ta namen je baje skušal zamenjati nalogo, ki jo je natečajnik napisal (verjetno zelo slabo) z drugo. Člani komisije so opazili, da se je zgodilo nekaj nepoštenega ter so o zadevi obvestili občinskega tajnika Luigija D'Amica. Ta pa je prezrl obvestilo in se je tako znašel na zatožni klopi skupaj z odbornikom. Sin tajnika KP SZ na obisku v Italiji RIM — Včeraj je prispel v Rim, na čelu uradne delegacije, prvi namestnik ministra za trgovino SZ Jurij Brežnjev, ki se bo zadržal v I-taliji na uradnem obisku štiri dni. Sin tajnika KP SZ se bo pogovarjal z ministrom za zunanjo trgovino Manco o obnovi kreditov (gor vori se o milijardi dolarjev) SZ za uvoz 4’ Italije, potem ko so izčrpali dogovorjenih 600 milijonov dolarjev po sporazumu izpred nekaj Ut. Z vodstvom državnega koncerna Finsider bo Jurij Brežnjev podpisal obnovitev petletnega sporazuma, po katerem bo SZ uvozila cevi v zameno za surovine. Med obiskom se bo Jurij Brežnjev sestal tudi z drugimi predstavniki vlade ter zasebnih in javnih industrijskih podjetij. PO PODATKIH DO KONCA MAJA V v PROMET V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU PRAKTIČNO NA ISTI RAVNI KOT LANI Napredek znaša le 0,4% - Blagovne pošiljke se čedalje bolj usmerjajo h kontejnerskim in trajektnim ladjam BllfllllMIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIlIlIlHIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIMIIflllOIIMRIIIIIIIIIIIIIIIIfllllflllllllllllllllllllMIIIIIIRillllRMIARIKIRIIIIinilMnillUI.IHIIIinilRH.IIIIIHMHIHIIIMMIIIIIIinillllllllllllllllHUllllllllMlinilllMIIIIinU PO IZJAVAH SAMEGA KANCLERJA KREISKEGA TUDI AVSTRIJA IMA SVOJ ŠKANDAL V parlamentu teče preiskava v zvezi s podkupovanjem pri gradnji dunajske bolnišnice DUNAJ — V teh dneh se vsi avstrijski časopisi veliko ukvarjajo s problemom, ki je prišel na dan zadnje dni. Avstrijski kancler Bruno Kreisky je precej odkrito govoril o možnosti, da so razni gradbeniki in gradbena podjetja plačevali predstavnike dveh avstrijskih največjih strank, to je socialistične in ljudske stranke, da bi podpirali njihove načrte. Trenutno so sumi osredotočeni na tehničnega direktorja podjetja, ki ima v zakupu gradnjo glavne dunajske bolnišnice, Alfreda Winterja in nekdanjega načelnika odgovorne ga urada za bolnišnice v dunajski občini Siegfrieda Wilfino. O tej zadevi so začeli govoriti, ko so pred meseci aretirali VVinterja pod obtožbo, da je ponaredil nekatere račune. Bolnišnica, ki jo gradijo že dvajset let je po predvidevanjih morala sta i eno milijardo in 76 milijonov dolarjev, medtem ko so do danes porabili zan.io že dve milijardi in 864 milijonov dolarjev in še ni dograjena. Kaže, da je v zadnjih mesecih Winterjev tekoči račun v neki liechtensteinski banki zelo narasel in da so vanj vlagala denar nekatera gradbena podjetja, ki so bila tudi zaposlena pri grad nji nove bolnišnice. Voditelj avstrijske liberalne stranke Norbert Steger, ki ie med drugim tudi predsednik parlamentarne , preiskovalne komisije, ’e izjavil, da cbsfajajo izredno močni sumi o morebitnih vplačilih, ki sta jih socia- listična in ljudska stranka dobili od podjetij. S svoje strani sta tajnika strank odločno odbila obtožbo. Škandal, ki je prišel na dan pred nekaj meseci, je takoj zadobil velik odmev. Dogodek je namreč edinstven v zgodovini avstrijske republi. ke, ki je povsod slovela po poštenosti svojih politikov in upraviteljev. Vsekakor ima dogodek majhne obsežnosti v razmerju z drugimi škandali. o katerih smo navajeni slišati. Kancler Kreisky je pa izjavil, da bo zadeva kmalu razčiščena. Fiat odpustil sleparske delavce RIM — Podjetje Fiat v Cassinu je brez opozorila odpovedalo delovni odnos s štirimi delavci. Obtožili so jih namreč, da so izkoristili bolniški dopust v svrho občasnega dela na jadranski obali kot fotografi, oziroma kopališki mojstri. štirje delavci so bili redno zaposleni pri podjetju Fiat, toda občasno so prosili za izredne neplačane dopuste, in sicer zaradi tehtnih družinskih razlogov. Ravnateljstvo podjetja je začelo sumiti ter jim je nekega dne odreklo dopuste. Kar hitro so se prizadeti pojavih z zdrav niškimi spričevali. Kmalu nato so jih zasačili na obali. Prizadeti se bedo mr ali zagovariati skupaj z zdravniki pičil sodiščem. APULIJSKI SODNIK OBSODIL GRŠKEGA KAPITANA Zmetal je v morje govejo mrhovino Kaznovan tudi ravnatelj veterinarskega urada NARE»!> (Lecce) — Sodnik iz Nar-do.ja je včeraj pozno ponoči obsodil grškega poveljnika ladje «Messinia» na eno leto zapora in en milijon lir denarne kazni, ker je onesnažil Jonsko morje ter južni del Jadrana. Sodnik se je, preden je izrekel razsodbo, zadržal v posvetovalnici kar sedem ur. Skupaj z grškim poveljnikom je bil obsojen tudi 45-letni Gaetano Grazioso, ravnatelj veterinarskega urada pristanišča v Bariju na plačilo 200.000 Ur globe, medtem ko je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja doaazov 70-letnega Grazioso-vega sodelavca Ničilo Mancinija. Grški kapitan je prišel navzkriž s pravico, ker je odvrgel v morje goveje mrhovine. Na poti z Reke se je namreč pokvaril ventilator v podpalubju in večje število govedi (v podpalubi je bilo 350 živali) je poginilo. Mrhovine se je znebil deloma vzdolž Garganskega polotoka, deloma pa po pristanku v Bariju. Sodni postopek so sprožile nekatere občine v pokrajini Lecce in sodnik Sodo je s helikopterja ugotovil upravičenost pritožbe. Pristani ška uradnika sta prišla pred sodišče, ker nista izvrševala svoje službene dolžnosti. S kotalkami od Marseilla do Pariza PARIZ — 22-letni Frederic Giraldi iz Marseilla je odpotoval is *voje: ga rodnega mesta ter se podal v Pariz, kamor bo prispel čez kakih 10 dni. Najbolj zanimivo je, da bo pot prevozil s kotalkami. Vsak dan bo na poti po 16 ur, počival pa bo vsake štiri ure. Kot se spodobi kolesarjem, ga bo spremljal avtomobil. Giraldi je že opravil nekaj prvenstvenih podvigov. Med drugim se je po zidu povzpel na neko cerkev, plul je z jadralno desko do Korzike ter obiskal Turčijo s kolesom. V Vidmu v nevarnosti Tiepolove freske VIDEM — V glavnem furlanskem mestu je bila seja strokovnjakov in predstavnikov škofije, nadzorni-štva za kulturne dobrine in občine na kateri so obravnavali vprašanje zaščite dragocenih Tiepolovih fresk v dvoranah patriarhijske palače v Vidmu. Zdi se, da je freske pokvaril nedavni potres, toda dobršen del odgovornosti za sedanje stanje je treba pripisati težkemu tovornemu prometu. Sklenili so, da bodo omejili ta promet v bližini palače, toda istočasno bodo zgradili tudi ob pločnikih zaščitne branike Blagovni promet v tržaškem pristanišču se letos ne razvija, kakor bi bilo pričakovati. V tem trenutku so na voljo le podatki, ki se nanašajo na promet do konca maja, medtem ko bot, treba. m podatke za junij počakati še nekaj časa. Iz pregleda za prvih pet mesecev leta je razvidno, da sta v tem času pripluli v tržaško luko 1502 (v istem času lani 1650) ladij, ki so raztovorile skupno 15 milijonov 244.484 (lani 15.109.663) ton blaga, natovorile pa 1,387.736 (lani do konca maja 1,450.332) ton blaga. Skupen promet je po vsem tem dosegel 16,632.230 ton, medtem ko je v istem času lani znašal 16 milijonov 559.985 ton. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je promet letos povečal le za malenkost (+0,4 odst.), podatki o gibanju potnikov pa kažejo, da smo VIDEM — Skupina 15 zastopnikov vodilnega osebja največjih egiptovskih industrijskih podjetij je včeraj obiskala tovarno pohištva Pa-triarca. VPIS ŠE DO 30. t.m. Tudi letos «tečaji 150 ur» Tudi letos se bodo na naših šolah odvijali tečaji «150 ur», ki se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji leta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih ljudi, ki niso imeli možnosti dokočati obveznega šolanja. Tečaji se prav zaradi tega odvijajo delno tudi v delovnem času. V zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaškem tudi tečaji v slovenščini. Priboril si jih je Sindikat slovenske šole po dolgih prizadevanjih in pritiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti tudi na Goriškem. Tečaji «150 ur» so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali pa bodo dopolnili do 31. decembra letos 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole). Tečaji so brezplačni in trajajo eno šolsko leto, od 20. septembra 1980 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur. Učni program prediskutirajo udeleženci sami in profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti, ki še nimajo diplome srednje šole, nujno izrabiti. Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur* še do 30. tega meseca, in sicer na tajništvih nižjih srednjih šol, lahko pa tudi v Tržaški knjigarni in na sedežu Sindikata slovenske šole (Ul. Fabio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. uro. Obrazci za vpis so na razpolago v zgoraj omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin ■ Nabrežina in Milje. Profesorji, ki bi radi poučevali na teh tečajih, naj vložijo prošnjo na šolsko skrbništvo do 25. julija. na tem področju ponovno nazadovali: do konca maja letos se je namreč v našem pristanišču vkrcalo in izkrcalo 2.674 potnikov, medtem ko so jih v ustreznem razdobju lani našteli 3.124.. Glede strukture prometa naj zabeležimo, da se je v letošnjem letu povečal promet z rudami (za 14,7 odst.), s premogom (za 10,7 odst.), z lesom (za 8,0 odst.), s kosovnimi pošiljkami (za 8,3 odst.) in z dobavami za ladje (za 0,7 odst.), nasprotno pa se je skrčil promet z žitaricami in oljčnimi semeni (za 5,6 odst.) ter z mineralnim oljem (za 1,0 odst.). Promet pri posameznih postavkah je bil naslednji (vsi podatki so izraženi v tonah); rudnine 522.998 (lani 455.732); premog 169.842 (lani 153.353); minea-alna olja 14,584.874 (lani 14,681.463); žitarice in oljčna semena 50.271 (lani 53.285); les 58.626 (lani 54.288); kosovne pošiljke 1,068.791 (lani 986.354); dobave za ladje 176.828 (lani 175.520). Za Čezalpski naftovod so tankerji do konca maja letos raztovorili v naši luki 12,425.726 ton surove nafte, medtem ko je bil promet v ustreznem razdobju lanskega leta nekoliko večji, in sicer 12,755.538 ton. Število manipuliranih kontejnerjev se je letos skrčil za 6,4 odst., in sicer z lanskih 39.730 na 37.182. Nasprotno pa se je količina v kontejnerjih prepeljanega blaga povečala za 7,7 odst., in sicer z lanskih 295.854 na 318.569 ton. Znatno se je letos povečala tudi količina blaga, prepeljanega z ladjami »roli on-roll off*. in sicer z lanskih 84.487 na 163.532 ton, kar pomeni napredek za 73,1 odst. . . iTTTTII: Glavni svet CISL o zadnjih vladnih ukrepih Včeraj se je sestal glavni svet CISL, da bi proučil zadnje gospodarske ukrepe italijanske vlade. V obširni in poglobljeni razpravi so člani glavnega sveta prišli do zaključka, da bodo ukrepi učinkoviti le ob povezavi s srednjeročnim načrtom, v drugačnem primeru bi se stanje v kratkem času spet močno poslabšalo. Pokrajinski sindikat CI SL je izrekel tudi razčlenjeno mne nje o zadnjem srečanju med vlado iin sindikati ter pozdravlja dejstvo, da niso prevladala stališča gospodarjev, ki so hoteli poslabšati mehanizem draginjske doklade. Po drugi strani pa je glavni svet CISL ugotovil, da so fiskalni in finančni ukrepi protislovni, predvsem v luči zadnjih podražitev (bencin, IVA). Ob koncu razprave je pokrajinski sindikat CISL podčrtal u-streznost izbir vsedržavne konfrontacije, v katero gre postaviti tudi konfrontacijo za ustavitev propadanja industrijske funkcije Trsta. • Zaradi del na vodnem in plinskem omrežju bo predel Ul. Gianel-li, od štev. 9 do 17, začasno zaprt za promet. na Proseku srečanje med predstavniki zadruge in Kmečke zveze ter predstavniki Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. Izvršni odbor zadruge s predsednikom Dragom Starcem na čelu ter ob prisotnosti predsednika nadzornega odbora dr. Gantarja in predstavnikov Kmečke zveze Edija Bukovca in Borisa Štreklja se je sestal s predstavniki ERSA Gionchettijem, Fan-tino in Muttonom. Na srečanju so preverjali možnosti za pripravo konvencije med deželo in cvetličarsko zadrugo za upravljanje Cvetličarskega centra. Čeprav je center deželnega značaja in mora zato služiti potrebam cvetličarjev vse dežele, je v prvi vrsti nastal zato, da bi prispeval k rasti in ovrednotenju tržaškega kmetijstva in specifično cvetličarstva, kot najbolj žlahtne, a v naših specifičnih razmerah tudi najbolj realne oblike kmetijskih dejavnosti. To dejstvo so člani zadruge posebej podčrtali ter istočasno poudarili, da je zato prav naloga zadruge, da v tem o-kviru prevzame vodilno vlogo, Pomoč dežele kulturnim ustanovam Deželni odbor je, na pobudo odbornika za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturno dejavnost Barnabe, zasnovala zakonski osnutek glede pomoči razvoju kulturne dejavnosti v naši deželi. Gre za obnovitev finančnih podpor, in sicer v višini ene milijarde in 800 milijonov lir, ki naj omogoči dejavnost na raznih kulturnih področjih. Odbol-nik Barnaba je poudaril potrebo, da dobijo številne kulturne organizacije finančno pomoč, ker bi sicer bila njihova dejavnost v nekaterih primerih popolnoma ohromljena. Največjo škodo bi tako utrpel prav gledališki sektor in sicer gledališče Verdi, Tea-tro stabile in Slovensko stalno gle-. dališče. Zakonski osnutek predvideva tudi pomoč v prid furlanskega filološkega združenja in drugih podobnih organizacij, ki delujejo na področju kulture. Srečanje Abdusa Salama z ministrom Balzamom Direktor tržaškega mednarodnega centra za teoretsko fiziko, Nobelov nagrajenec za fiziko, Abdus Salam se je srečal včeraj v Rimu z ministrom za koordinacijo znanstvenih in tehnoloških raziskav, poslancem Balzamom. Salam se j® v pogovoru z Balzamom zahvalil italijanski vladi za podporo, ki jo je le ta nudila tržaškemu centru, hkrati pa je orisal nove študijske programe, ki naj obsegajo področje sončne energije, matematike, oceanografije, itd. Minister Balzamo je izrazil veliko zanimanje italijanske vlade za delo tržaškega centra, obenem pa je tudi poudaril velik pomen le-tega v odnosih med Italijo in državami v razvoju. Zato pa je tudi podčrtal pripravljenost, da bo vzel v poštev vsako pobudo za ojačenje delovanja, ki ga narekujejo nove potrebe centra. • V okviru izvajanja načrta o ljudskih gradnjah sta včeraj tržaška občina in družba Edile Adriatica sklenili konvencijo, po kateri naj bi zgradili še 182 stanovanj. niiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMimiiniiiiiiiMiiiiiiiHiiiiifniiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiuiiiifiiiiiifiiiuM Postajališče na Trgu stare mitnice odslej le zatočišče pred dežjem Za šalo bi lahko rekli, da je nekdanjo avtobusno postajo, na Trgu Stare Mitnice, opustošila bomba. V resnici je občina sklenila, da odstrani stranske zidove bivšega avtobusnega postajališča, ki že dolgo ne služi več svojemu namenu, skelet stavbe pa naj bi v bodoče obvaroval ljudi, ki čakajo na avtobus, pred slabim vremenom