Glasilo Zveze Svobodnih SindikatoiTtl Slovenije SKEI proti delu na črno SKEI Albert Vodovnik je ministru zadelo, glavnemu seH • torju za delo, predsedniku združenja delodajalcev in pred-D ['‘ku gospodarske zbornice poslal pobudo, naj preprečijo zanj Sranje na ^rno' 0Pozarja zlasti na uvoz delovne sile po dam-Skih cenah, ki k nam prihaja iz vzhodno- in južnoevropskih rzav. Ti delavci delajo za nižje plače in jih zato delodajalci lah-phudo izkoriščajo. o Vodovnikovem mnenju bi se zoper izkoriščanje teh delav-ieri m.ora*a začeti vseslovenska akcija, s katero bi preprečili spodobi'6 C*°^ovorov *n listin, ki veljajo za kovinsko in elektroin- ob'"6 Pristojni dela na črno ne bodo preprečili, bo SKEI o tem in C- Podpisnike memoranduma o skupni tarifni politiki v Evropi ^ Pri članicah Višegrajske skupine. Kamniški Stol se bojuje za obstanek O možnostih za preživetje tega podjetja smo se pogovarjali z direktorjem Sto-love hčerinske družbe Ambienti, predsednikom sveta delavcev in predsednikom sindikata. Njihova mnenja vlivajo nekaj optimizma. Po besedah Zdravka Suhadolca (na fotografiji) kadrovske zamenjave in poslovne poteze zbujajo upanje, vendar pa bo Stol še precej časa obsojen na boj za preživetje. Stran 6 in 7 Mišič upa, da smo se leta 1996 kaj naučili V ZSSS smo sedaj najbolj pozorni na pripravo državnega proračuna za prihodnje leto, nam je povedal izvršni sekretar Brane Mišič. Razlog je zlasti naš interes za razvojno naravnanost gospodarstva. Zaradi letošnjih gibanj - obseg proizvodnje za dva odstotka zaostaja za lanskim - smo kar resno zaskrbljeni. Nekaj upanja nam daje konjunktura v Evropi, zaradi katere bi se naše zaostajanje lahko ustavilo. Predloge proračunskih postavk bomo zato v ZSSS ocenjevali zlasti z vidika predvidenih posledic na položaj zaposlenih. Posebej bomo pozorni tudi na posledice uvajanja novega zakona o delovnih razmerjih, saj pričakujemo, da bo vplival na zniževanje pravic zaposlenih. Naša temeljna usmeritev bo veljala tudi ohranjanju delovnih mest in zmanjševanju brezposelnosti. Plače naj bi po našem rasle skladno z rastjo produktivnosti. Ker naše prizadevanje za spremembo zakona o dohodnini ni bilo uspešno, bomo še posebej pazili na ohranjanje realne vrednosti najnižjih plač. Na naše opozorilo, da bodo kmalu minila tri leta, odkar so Gospodarska zbornica Slovenije in njena združenja ter delodajalske organizacije odpovedali kolektivno pogodbo za gospodarstvo in veliko večino pogodb dejavnosti, je Brane Mišič povedal: “V ZSSS načrtujemo pogovor z Brane Mišič vodstvi zbornice in delodajalskih organizacij o razmerah v gospodarstvu. Načeli bomo tudi potrebo po dopolnitvi kolektivnih pogodb, saj konec leta večini pogodb poteče veljavnost. Možnost, da bi organi zbornice in delodajalskih orga- vodstvo sposobno 9Pirati nedoi podjetje Strani 4 in 5 mmMMaaarmmmmmmsKmmmm Predsednik Sindikata KNG v podjetju Alojz Kaplan (na fotografiji) pravi, da je podjetje uspešno tudi zaradi dobrega sodelovanja uprave s sindikatom. Akripol slavi 25-letnico Stran 8 in 9 nizacij ponovili scenarij iz leta 1996, sicer obstaja, bolj pa mislim, da smo se iz tistega vsi nekaj naučili. Zaradi tega bomo po mojem mnenju letos našli kompromisno rešitev v interesu obeh strani. Naj še dodam, da so naša prizadevanja za vezavo višine plač na ustvarjeni dobiček začela dajati sadove. Mi smo to zahtevali že leta 1994, po sprejetju priporočila Društva Manager pa so plače direktorjev in drugih šefov vse bolj odvisne od ustvarjenega dobička.” Mišič tudi meni, da bo ZSSS morala obnoviti prizadevanja za sprejem zakona o kolektivnih pogodbah. Pri tem bo po mnenju številnih sindikalistov zagovarjala načelo, naj kolektivne pogodbe praviloma veljajo le za člane sindikatov, ki so pogodbe podpisali. pravni Svetovalec In katera obdobja se bodo po reformi lahko štela v dodano dob(^ Največ ljudi lahko po reformi računa na dodano dobo na račun Lučka Bohre, svetovalka predsedstva ZSSS Pokojninska reforma Vprašanje: Kako bo po pokojninski reformi na pogoje upokojevanja vplivala tako imenovana dodana doba? Odgovor: Pokojninska reforma vzbuja med ljudmi veliko vprašanj kljub temu, da postopek za sprejetje reformnega zakona v državnem zboru še ni končan. Odgovor je pripravljen na podlagi predloga zakona za drugo obravnavo, kar pomeni, da bodo do oblikovanja dokončnega besedila zakona še možne spremembe zakonskih določil. Poleg dosežene določene starosti je temeljni pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine tudi dovolj dolga pokojninska doba. Po reformi bodo veljale številne novosti glede vštevanja različnih obdobij v pokojninsko dobo. Da si bomo znali odgovoriti na vprašanje, kdaj bomo izpolnili pogoje za upokojitev, se bomo zato po reformi morali naučiti razlikovati med vsemi oblikami pokojninske dobe, ki so predvidene, in se seznaniti, kaj nam te prinašajo in odvzemajo. Različne oblike pokojninske dobe pa ne bodo vplivale le na to, kdaj smemo v pokoj, ampak tudi na to, v kakšni višini nam bo odmerjena pokojnina. Ena izmed teh novih oblik pokojninske dobe po reformi bo tudi tako imenovana dodana doba. Dodana doba je ena izmed redkih širitev pravic, ki jih reforma prinaša. Zaradi hudih zaostritev temeljnih pogojev upokojevanja pa seveda ta širitev prinaša manj, kot je videti na prvi pogled. Predlog zakona dodano dobo definira kot čas izven zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre torej za obdobja v našem življenju, ko nismo plačevali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa se nam v nekaterih primerih vseeno štejejo v pokojninsko dobo. Dodana doba je pomembna zgolj v primeru upokojevanja ob minimalnih pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Naj to obrazložimo na primeru. Moški se po reformi ne bo mogel upokojiti, preden ne bo star vsaj 58 let in imel hkrati vsaj 40 let polne pokojninske dobe. Predstavljajmo si moškega, kije že star 58 let, vendar zaradi najrazličnejših razlogov še nima 40 let aktivne delovne dobe v zavarovanju. Tistih nekaj manjkajočih let do polne pokojninske dobe si bo lahko priskrbel s sklicevanjem na dodano dobo, če bo seveda do nje upravičen, in se na tej podlagi upokojil. janskega časa služenja obveznega vojaškega roka. V dodano se bo upoštevala tudi nadomestna civilna služba. Na dodano do lahko računajo tudi vsi tisti, ki jim v času usposabljanja za r°zerv iniMNvz i uvmitiji/ tuui vm uau, ki jim v ua?>u uspuNUUijaiija ^ sestav policije pokojninska doba ni tekla že po obveznem zava vanju na podlagi kakšnega drugega razmerja. , ^ Poleg služenja vojaškega roka bo najverjetneje največ dodane 0 priznano na račun prijave na zavodu za zaposlovanje kot iskalec poslitve ali kot brezposelna oseba, če posamezniku ta obdobja N že všteta v pokojninsko dobo. Zaradi dolgotrajne brezposelnosti m sikdo ne najde službe, čeprav se mu je že izteklo obdobje, v ka Oliv v* v/ 11 v- HUJ vi v aiuz,uv, ttpiav ac 111U JC ZLC I^ICKIU UUUWUJ^» , . r rem je upravičen do nadomestila plače za čas brezposelnosti1 tem do pokojninskega zavarovanja. Prijava na zavodu za zap°s vanje se bo poslej kljub prenehanju pravice do nadomestila pla obrestovala tudi zaradi štetja dodane dobe. l dodane dobe: Število priznam11 mesecev na le dodane 0 _/ LETO 2000 2001 2002 1 Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine: 2003 Star/a mora biti najmanj toliko let starosti in ... ... hkrati imeti najmanj toliko let pokojninske dobe MOŠKI ŽENSKA MOŠKI ŽENSKA s polno pokojninsko dobo 58 58 40 38 brez polne, a z več kot 20 leti pokojninske dobe 63 61 20 20 brez polne, a z več kot 15 leti pokojninske dobe 65 63 15 15 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 OPOMBA: Starost se lahko v nekaterih primerih zniža na račun rojenih otrok in zavarovanja pred 18. letom starosti. Toda moški se ne morejo upokojiti pred 58. letom, ženske pa ne pred 55. oziroma 56. letom! 2012 2013 1173 FTO TTmrnTTTI ki J8 bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predseds^0 >11' l f-J iv Id U im M ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, inar urednikTomaž Kšela . Naročnina, tel. 13-41-283 . Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 . Tisk: Delo TČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Minis^ za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 iBEMDNI V SINDIKATIH št. 31 / 9. september 1999 vnr*Sedstvo ZSSS o predlogu zakona o delovnih razmerjih in utvah sodnikov porotnikov Skrajšanje delovnega časa ne sme vplivati na višino plač defedsedstV0.ZSSS je ta pone-kona sijalo o predlogu žabi v , vlovn'h razmerjih, ki naj živel ^Zavnem zboru kmalu do-vai ,8° obravnavo. Razpra-da kazala kar veliko bojazen, nra.. nov' zakon močno oklestil Pav'ce zaposlenih. preH ona 0 delovnih razmerjih PoJ2Vo ne odklanja, močne skraii ke lma le glede predloga na a7SanJa delovnega tedna s 40 set,p, u,r ‘n Pol, za toliko, kot je Zam Petih polurnih odmorov sti| a lco- Ta predlog je vlada uvr-Prav nied sv°je amandmaje, če-Pravj n Prvem branju ni bil v raz- Miklič Je pojasnil, da se dei0x . JetJe odmora za malico v radi,n'cas vlada odločila tudi za-in AlKga’-.ke.r se razen v Sloveniji lovn*i fj' n'kjer več ne šteje v de-kot v Cas" Poleg tega je tako pri nas deu,SVetu tendenca skrajševanja fcga časa. nn^anov predsedstva je me-s Drl ,,aJe treba pred strinjanjem 0DriT °§°m proučiti posledice. °rjeno je bilo, da bi v kul- 1 en pnn 3 turi lahko prišlo do bistvenega znižanja plač. Zlasti v negospodarstvu, kjer so dodatki veliki - tudi 30-odstotni - bi bili zaposleni zaradi tega precej na slabšem. Plače, obračunane na podlagi dejansko opravljenih ur, bi bile precej manjše kot plače, obračunane z dodatki na osnovno plačo. Več razpravljavcev je zaradi tega razmišljalo o tem, kako v primeru skrajšanja delovnega časa zavarovati plače in dodatke nanje. Opozarjali so tudi na nevarnost, da bi delodajalci zaradi tega ukinili regres za prehrano med delom in tudi rekreacijske odmore. Ker je plačni sistem zelo kompliciran in gaje težko spremeniti čez noč, je predsedstvo naložilo svojim predstavnikom, naj na seji eko-nomsko-socialnega sveta ne dajo soglasja za skrajšanje delovnega časa. Seveda pa to stališče predsedstva ne pomeni, da Zveza nasprotuje skrajševanju delovnega časa. ZSSS je le proti temu, da bi objektivno enak delovni čas preračunavali drugače. Predstavniki Zveze v ekonomsko-social- nem svetu so dolžni uveljavljati še nekaj stališč in predlogov izboljšav predloga zakona o delovnih razmerjih, kot sojih oblikovali v Sindikatu Glosa in območnih organizacijah Velenje in Novo mesto. Ekonomsko-socialni svet, ki bo določil skupna stališča socialnih partnerjev do predloga tega zakona, je sklican za prihodnji torek. Tudi če sindikati, eden od treh socialnih partnerjev, s skrajšanjem delovnega časa ne bodo soglašali, bo vlada ta predlog lahko poslala državnemu zboru. Če bo do tega prišlo, se bo zoper njega mogoče boriti le z amandmaji. Sindikatom seveda ostanejo tudi sredstva sindikalnega boja, ki so jih uspešno uporabili pri pokojninski reformi. Predsedstvo je sprejelo tudi predlog izvolitve sodnikov porotnikov delovnih in socialnih sodišč, kot gaje predlagal Milan Utroša. Za sodnike porotnike so lahko izvoljeni državljani republike Slovenije, stari najmanj 30 let. Pogoj za izvolitev je tudi ta, da niso pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kandidati morajo biti zdravstveno in osebnostno primerni, tudi slovenski jezik morajo obvladati. Na podlagi akta o določitvi števila mest sodnikov in sodnikov porotnikov bo ZSSS predlagala skupaj 376 kandidatov. Za delovno sodišče v Celju bo tako predlagala 33 kandidatov, za sodišče v Mariboru 82 kandidatov, za Koper 35 kandidatov, za delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa 226 kandidatov. Območne organizacije ZSSS, sindikati dejavnosti in izvršni odbor predsedstva ZSSS so kandidate za sodnike porotnike dolžni posredovati pristojni službi do 5. oktobra. Državni zbor bo o predlogih, ti bodo na zaprti kandidatni listi, odločil še v tem letu. F. K. ^AVNA MNENJA IN NA&VETI l Piše: Katarina Lavrin, dipl, jur.__ Po kateri pogodbi naj bo delavka plačana? Trgovka je zaposlena v podjetju, registri-| ranem za živilsko dejavnost. Ali ima ta trgovka pravico do dodatkov po kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine ali po pogodbi za kmetijsko in živilsko dejavnost? f sp)ov 0cJajalce zavezuje zakon, goj. napanožna kolektivna po-kater.a . asih se pojavi vprašanje, ve<,..a 1Zrr>ed panožnih pogodb za-de*°dajalca, kajti mnogi de-j^Vni • imaj° registriranih več de-rayij vstl’Pr' njih delajo delavci naj-itia vC|jfjših profilov ipd. Načelo-je tjS|U Ja’ da delodajalca zavezu-ba i . Panožna kolektivna pogod-I^J | sega dejavnost, ki jo de-ti-VeVv °PravUa v pretežni melis^ .delodajalcev namreč ob ^ Ven.V*tV'Za vsak primer registri-0(1 j. k° najrazličnejših dejavnosti, De er>h jih kasneje večine sploh veniPrav*ja ali pa le v zanemarlji-°segu. Zato se vezanost na panožno kolektivno pogodbo presoja po tisti dejavnosti, ki jo delodajalec dejansko opravlja (ne pa dajo ima samo registrirano), in to v pretežni meri. V navedenem primeru je torej pomembno, kakšno dejavnost to podjetje dejansko opravlja in kaj delavka pri njem dela. Če je delavka samo po izobrazbi trgovka, dejansko pa dela v živilski dejavnosti, potem zanjo velja pogodba za živilsko dejavnost. Če pa njen delodajalec poleg živilske opravlja tudi trgovsko dejavnost, torej če delavka tudi dejansko dela kot trgovka, potem zanjo velja kolektivna pogodba dejavnosti trgovine. SKEI začenja skupno akcijo industrijskih sindikatov Ker v Sloveniji ni prave industrijske politike, začenja SKEI priprave za skupen nastop industrijskih sindikatov zoper vse, ki dopuščajo nazadovanje izvozno najpomembnejše gospodarske veje. Čeprav podjetja te veje gospodarstva še naprej propadajo, politiki govorijo o novih delovnih mestih, ki se sicer odpirajo, vendar v dejavnostih, ki ne ustvarjajo nove vrednosti. Tako je Albert Vodovnik, predsednik SKEI, orisal ugotovitve in sklepe prve jesenske seje izvršnega odbora SKEI. Sindikati imajo legitimno pravico, da od politike zahtevajo jasen odgovor, kakšna je naša industrijska politika, saj si države brez industrije verjetno ne znajo predstavljati. Vodovnik opozarja tudi na nevarnost, da bo oblast skupaj z novimi kapitalisti (ti prav zdaj pospravljajo zadnje drobtinice iz lastninske pogače) Slovenijo spravila na kolena, kar seje na Češkem že zgodilo. SKEI gre v akcijo v prepričanju, da bi država brez industrije v sedanjih razmerah izgubila svojo narodno identiteto. Za začetek bo prihodnji teden skupen posvet vseh industrijskih sindikatov iz sestave ZSSS, kasneje pa bodo k sodelovanju povabili tudi druge sindikate. Izvršni odbor je obravnaval tudi položaj na pogajanjih o kolektivni pogodbi dejavnosti. Ker so nekatera združenja pri GZS že imenovala nove člane pogajalske ekipe, se bodo pogajanja lahko kmalu nadaljevala. Po Vodovnikovih besedah imajo delavci v kovinski in elektroindustriji veljavno kolektivno pogodbo z dvema dodatkoma. Zaradi samovolje nekaterih novih podjetnikov je po ugotovitvah zaupnikov SKEI bolj kot nadaljevanje pogajanj sporno izvajanje veljavne pogodbe. Ker SKEI ugotavlja, da inšpekcijske službe niso učinkovite, se bo zaradi kršitev kolektivne pogodbe in zakonodaje obrnil zlasti na ministrstvo za delo, s katerim so se o tem že pogovarjali. Ministrstvo bo opozoril tudi na razraščanje zaposlovanja na črno. Na številnih deloviščih je namreč mogoče opaziti delavce od drugod, zlasti z Vzhoda in tudi Juga, ki delajo brez pogodb o zaposlitvi. Zaslužek, bistveno nižji, kolje cena dela po naših kolektivnih pogodbah, prejemajo kar na roko. Delodajalci, ki dajejo delo takim delavcem (prihajajo zlasti iz Moldavije, Ukrajine in držav, nastalih iz bivše Jugoslavije), spodkopavajo naš pravni red in ogrožajo delovna mesta številnih naših delavcev. Takšne delavce so zaupniki SKEI najprej opazili v Mariboru, kasneje pa tudi skoraj povsod po državi. c ^ Kot smo v Novi Delavski enotnosti na kratko že poročali, je bila prejšnji teden v Metalni ECCE, ki je v večinski lasti Slovenske razvojne družbe, seja nadzornega sveta, na kateri so obravnavali in sprejeli poslovno poročilo za lansko leto ter naložili upravi, naj v tednu dni dopolni sanacijski program. Ker je uprava to zahtevo ocenila za hudo kritiko, je nekaj kasneje ponudila svoj odstop. Kako se bo velik problem razpletel, še ni mogoče napovedati - saj je sanacija odvisna zlasti od novih partnerjev, ki v dosedanjih poskusih sanacije niso sodelovali. Metalna ECCE, ki daje delo in kruh več kot 500 delavcem, je lansko poslovno leto zaključila s 4,3 milijarde tolarjev celotnega prihodka in 1,032 milijarde tolarjev izgube. Najbolj zaskrbljujoče je, da podjetje, ki je leta 1995 začelo poslovati brez starih bremen, tudi tekoče posluje z izgubo. Skupna izguba Metalne ECCE tako znaša že okoli 1,5 milijarde tolarjev. Nad podjetjem kot Demokle-jev meč visi tudi vprašanje, kdo bo moral plačati odškodnino za prevrnjeni žerjav v Združenih državah Amerike, kije večja od celotnega kapitala, s katerim razpolaga Metalna ECCE. Nadzorni svet je zahteval dopolnitev sanacijskega načrta Člani nadzornega sveta so razpravljali o sanacijskem programu, vendar ga niso sprejeli, temveč so upravi naložili, naj ga v tednu dni dopolni. Predlog sanacije namreč za rešitev podjetja ponuja dve oziroma tri variante, za katere bi potrebovali od 10 do 14 milijonov mark sredstev. Sredstva naj bi po tem programu zagotovila Slovenska razvojna družba, leta pa zatrjuje, da jih nima. Zato bo morala uprava v naslednjih dneh sanacijski program uskladiti z možnimi ftnancetji. Očitno brez sodelovanja lastnika, bank, dobaviteljev in lokalne skupnosti sanacija Metalne ECCE ne bo mogoča. Po seji je predsednica nadzornega sveta Metalne ECCE in članica uprave Slovenske razvojne družbe Majda Šantl novinarjem dejala, da ima podjetje težave zaradi pomanjkanja naročil kakovostnih izdelkov ter zaradi preusmeritve k nedonosnim dodelavnim poslom, previsokih stroškov in prenizke realizacije. Po besedah Šantlove gre zaradi tega v Metalni ECCE kar 50 odstotkov vseh dohodkov za plače. Poleg tega naj bi podjetje zamujalo pri dobavljanju izdelkov, velikokrat pa so bili izdelki tako nekakovostni, da jih je plačnik Metalna ECCE je v petih letih ustvarila 1,5 milijarde tolarjev izgube Sanacija ali stečaj? reklamiral in zadržal plačilo. Vse to htevo Slovenske razvojne družbe pri- pridobivanje poslov oteženo, kar se^ nai bi Dovzročalo dodatna StTOŠkč. nravili tildi CPrIpm variantnih nrA/-11rx_ vf* v mani vL-l^ni^nih rvwlih. j^OSMri"6 ECCE V sP°ročilu za razv • ’. so ga pripravili v Slovenski "Nart^n* druzE'’ med drugim piše: zadnr"1 SVet Metalne ECCE je na (j0Dr V'el| obložil upravi družbe, naj tačrt' 7 n-ie seJe dopolni sanacijski bil seznaSv °dstop^e |j o , nJen hkrati z javnimi obči- - — tm -----------------------------W ga J ™sedanje različice sanacijska . ..jia- nih v n‘l,so namreč temeljile na znat- reklamirai m zadržal plačilo. Vse to htevo Slovenske razvojne družbe pri- pridobivanje poslov oteženo, kar ■ rezih sredstvih, ki naj bi jih Slo- naj bi povzročalo dodatne stroške. pravili tudi sedem variantnih predlo- že v manj sklenjenih poslih. K"*0^. stQn*a razvojna družba vloži la v ob- gov sanacije podjetja, vendar se lastnik vaja uprava, je treba upoštevati, da ječo družbo ali kakši Uprava je zagrozila Z do njih ni opredelil. Nadzorni svet je talna ECCE proizvaja investicij. ( ^izacijsko obliko, nit odstopom na seji v marcu sprejel sklep o proda- -----— D"":"—":l' Na navedbe Šantlove je z javnim pi- " cra ‘f"" " ~ smom Slovenski razvojni družbi reagirala uprava Metalne ECCE. Predsednik uprave Branko Halužan in člana uprave Emil Polanec ter Ana Ur- na seji v marcu sprejel sklep o prodaji sredstev in premoženja z javnim razpisom, ki je bil objavljen marca letos. Doslej se nadzorni svet ni dokončno opredelil glede prodaje premoženja in tudi uprave o tem ni pisno obvestil. Aprila ie nadzorni svet snreiel tu- ju znaša od dveh mesecev aou uvno poslovala, povečala reali- zato je stabilnost podjetja za nan> ‘Jo in ohranila delovna mesta ” bistvenega pomena. r0čj|aenska razv°jna družba v spo- Sanacijski načrt ne je^.^Sel^iz^prodlopod-sme temeljiti le na K Odločitev za prodajo je plod —.j—...,. Ja anj med lastnik'()m in zaintere- d*rrii kunri \z — u„.„i„,> sme temeljni ie . -u,ucllcv za pr0daj0 je p,od sredstvih lastnika si*j!anj med lastnikom in zaintere-Člani uprave protestirajo tud' 'm' kupci. V primeru Metalne di neutemeljenega diskred'"r' ()a.J.6 venska razvojna druž-zavajanja javnosti v zvezi s 0 pr Jela poslovno odločitev, da sednik uprave Branko Halužan in čla- opredelil glede prodaje premoženja in na uprave Emil Polanec ter Ana Ur- tl|di uprave o tem ni pisno obvestil, bajs trdijo, da uprava ob nastopu dolž- Aprila je nadzorni svet sprejel tu- nosti konec leta 1998 ni bila korekt- di sklep o tem, da Metalna ECCE no seznanjena z višino izgube in s fi- ustanovi bajpas podjetje kot podla- nančnimi težavami podjetja. Šele za- go za sanacijo podjetja v primeru ne- ,aul neutemeljenega uian-^— ua Sn -. -- i9bil b' bil nai' Sa možnost. venska razvojna družba kljub odločitvi nadzornegas J podjetja ni uresničila financiranja. Če bi bil dosežen , senz o virih sredstev, bi bilo smiselno podpreti že ta P J log sanacijskega programa tako od delavskih predsta kov kot od drugih članov nadzornega sveta. J “S tem, ko je upravi dan dodaten rok za modifik3^ predloga sanacijskega programa, se odpirajo vrata ^ vim alternativam. Med temi vidiva tudi alternativ0 J prodaje premoženja s prevzemom delavcev in vo subvencioniranja podjetja od ministrstva za delo. J žino in socialne zadeve za primer ohranitve zaposli' , skrajšanim rednim delovnim časom,” sta prav tako 1> y sala predstavnika delavcev v nadzornem svetu. “** ‘Z meva, daje položaj uprave pri pripravljanju sanacij’i ga programa izredno težaven in da prihaja do raZpc , interesov, kaj je v dobro večinskega lastnika in kaj J dobro podjetja. Vendar, sanacija bo imela možno* , , SVet delavcev je upravi med drugim tudi pred-uspesno realizacijo le, če bo zadovoljiv obseg kako - , gal, naj se predJsej' nad7nme„a fveta ,e,tane s nih in donosnih poslov Pridobivanje poslov mora h.' ^evalcj P č|an()Jma nad/orn| sveta, ki pred. na prioritetna akt.vnost pred sanacijo, med njo m po« ,^'Ma delavce, da bi razjasnili odprta vprašanja Svet delavcev verjame upravi, da)e »redsta. sanacijski načrt izvedljiv je”Ja- ki Po seji nadzornega sveta so se v Metalni ECCE 1° j cijske‘lV| 'udi predlagal, naj v dopolnjenem sana- Zdravko Pučko: Delavci smo optimisti. Bogdan Ivanovič: Za sanacijski program je pomembno, da je usklajen med vsemi partnerji. Božo Dravčbaher: Svet delavcev verjame upravi, da je sanacijski načrt izvedljiv. zavezništvo med upravo in delavskima vnikoma v nadzornem svetu za vsa vpra-' So koristna za podjetje in delavce. Švet redni seji sestali tudi člani sveta delavcev. Ocenili s°' ^ be jn n' Programu jasno opredeli odgovorne ose- bodo za katero koli varianto sanacijskega programi to podjetje potrebna finančna sredstva, pri zagotavlP katerih bo morala sodelovati tudi Slovenska razvojna & ba, saj je večinski lastnik podjetja. Uprava podjetja j6 ^ delavcev informirala, da za naslednjo sejo nadzo«" sveta pripravlja dopolnjeno optimalno varianto sa"3 skega programa. Člani sveta delavcev verjamejo up'^ ko jamči, da je varianta izvedljiva in da bo omeg0 pozitivno poslovanje Metalne ECCE. glasjer°ke za uresničitev posameznih nalog, s so-nacjjsJ^strank pa tudi finančne vire za izvedbo sa- $!(£. s9|T* sodeluje v aktivnostih za x ac,io podjetja b(kty SeJ' sveta delavcev so se tudi dogovorili, da Nie/redstavnika delavcev v nadzornem svetu Ja na sestanku tega organa glasovala za do- polnjen sanacijski program, ki ga pripravlja uprava Metalne ECCE. Kaj pa o sanaciji podjetja pravijo predstavniki delavcev? Valentin Tijanič, predsednik SKEI v Metalni ECCE in predsednik konference sindikalnih podružnic SKEI: “SKEI sodeluje v vseh aktivnostih za sanacijo podjetja, saj bi bil stečaj najslabša možnost. Ob pomoči predsednika SKEI Slovenije Alberta Vodovnika smo imeli tudi sestanek s predsednikom uprave Slovenske razvojne družbe dr. Bogdanom Topičem. Občutek imam, da se uprava trudi in da si prizadeva sanirati podjetje, vendar pa ta čas v podjetju dela nimamo dovolj. Sicer pa smo delavci doslej prejemali plače po kolektivni pogodbi. Tako kot je bilo dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti na ravni države, so se tudi plače v našem podjetju 1. junija povečale za dva odstotka. Regres za letni dopust bo izplačan v štirih obrokih. Prve tri obroke smo že dobili, zadnjega pa bomo septembra. V zvezi s sanacijo podjetja pa menim, daje najbolj pomembno, da pride do soglasja med vsemi partnerji: upravo, lastniki, upniki in delavci. Samo tako bo sanacijski načrt mogoče tudi uresničiti. V Metalni imamo že izkušnje, daje za zagotovitev finančnih sredstev premalo sklep nadzornega sveta, če predhodno ni soglasja med vsemi partnerji.” Zdravko Pučko, podpredsednik SKEI v Metalni ECCE: “Delavci smo optimisti. Upamo, da bo podjetje preživelo in se izognilo najhujšemu.” Bogdan Ivanovič, strokovni delavec v konferenci sindikalnih podružnic SKEI: “Po seji nadzornega sveta je prišlo do nesporazuma, saj je bilo videti, kakor da uprava nima več podpore delavskih predstavnikov. Uprava je jezo stresla na sindikat. Na izredni seji sveta delavcev je bil nesporazum odpravljen. Do njega sploh ne bi prišlo, če bi se zavedali, daje potrebno za tako zahteven sanacijski program najprej pridobiti okvirni konsenz udeležencev. Delavski predstavniki verjamejo upravi, ko jamči, daje sanacijski načrt izvedljiv in da bo pomenil vzpon poslovanja Metalne ECCE. Za vsak sanacijski programje izjemno pomembno, daje usklajen med vsemi socialnimi partnerji.” Božo Dravčbaher, predsednik sveta delavcev v Metalni ECCE: “Člani sveta delavcev podpiramo upravo v prizadevanjih za sanacijo podjetja. Uprava zagotavlja, daje sanacijski program uresničljiv in da bo podjetje imelo dovolj poslov. Upamo, da bodo odgovoren odnos do podjetja pokazali tudi lastniki, še zlasti pa večinski lastnik." Tomaž Kšela Nekdanje bleščeče podjetje Stol iz Duplice pri Kamniku se nekaj zadnjih let krčevito bojuje za obstanek, odgovora na vprašanje, ali mu bo uspelo, pa še ni mogoče dati. Vendar se zdi, da je lastnica Stola, Slovenska razvojna družba (Stol je prišel pod lastništvo države, ker ni izpolnil pogojev za pridobitev drugega soglasja za dokončanje lastninske preobrazbe), odločena ohraniti preostanek nekdanjega Stola s približno tretjino nekdanjih delovnih mest. Dodati pa je treba, da še niso končani postopki v zvezi z vsemi denacionalizacijskimi zahtevki, svoje pa bo “povedal” tudi trg. Po besedah Petra Šmida, direktorja naj večje Stolove hčerinske družbe, Ambienti d. o. o. (od njenega uspeha je odvisen obstoj Stola d. d.), s trgom ne bi smelo biti prevelikih težav. Peter Šmid, ki je vodenje Ambientov prevzel junija letos, o tem, ali se Stol da rešiti, ne dvomi niti za hip. “Položaj Stola je zelo resen, vendar da bi se ga dalo izboljšati ob ustrezni kadrovski reorganizaciji, finančni podpori in določenih organizacijskih spremembah. Trg za serijsko pohištvo, v katerega proizvodnjo se spet preusmerjamo s pohištvenega inženiringa, obstaja. Trg za pisarniško in drugo ploskovno pohištvo je v tujini in v Sloveniji dovolj velik. To je ključnega pomena za sanacijo podjetja. Pohištveni inženiring, nanj so v Ambientih veliko stavili še v prvi polovici letošnjega leta, je zelo zanimiv posel, vendar lahko uspešno poteka le v mnogo manjših podjetjih.” Stol seje znašel v slabi koži zaradi neustreznih komercialnih aktivnosti, preusmeritve v inženirin-ško proizvodnjo in najbrže tudi zaradi številnih neuspešnih reorganizacij v preteklosti. Z njimi so se v Stolu skušali izvleči iz težav zaradi izgube okoli sedmih desetin trga po razpadu Jugoslavije. Vrnitev na preizkušene poti Težišče Šmidovega enoinpol-letnega sanacijskega programa je v komerciali in na tej osnovi je novi direktor Ambientov postavil proizvodni in finančni načrt. V Ambientih se vračajo k izdelavi pisarniškega pohištva za domači trg. Ker pa seje trg pisarniškega pohištva po razpadu Jugoslavije skrčil, z načrtovano proizvodnjo pisarniškega pohištva zmogljivosti tovarne ne morejo v celoti izkoristiti. “Zato bomo razvijali tudi pohištvo za opremo bivalnih prostorov. To je po dolgih letih nekaj novega v Stolu, pomeni pa, da prihajamo v maloprodajo, kjer doslej Stola ni bilo,” pravi Peter Šmid. “V manjšem obsegu pa bi se lotili tudi izdelave kosovnega pohištva, kot so računalniške mizice itd. Vsa ta proizvodnja je po- membna za slovenski trg, kjer bomo še naprej gradili in razvijali blagovno znamko Stol, deloma se pa nanaša tudi na del trga v bivši Jugoslaviji, kjer ima Stol še vedno veljavo. Predvidevamo tudi, da bomo sčasoma celo dve tretjini vse proizvodnje izvozili.” V Ambientih zdaj prodajo pisarniškega pohištva za 70 do 100 milijonov tolarjev mesečno. Plan do konca leta 2000 pa predvideva prodajo pohištva za 200 milijonov tolaijev mesečno. Da bi dosegli načrtovani obseg mesečne prodaje in ustrezno proizvodnjo, mora prvi fazi naložb slediti še druga, v vrednosti vsaj pet do šest milijonov mark, največ za naložbe v strojno opremo in seveda v prenovo proizvodnih prostorov. Najbolj kritična je streha. Naložbe financira Stol d. d., kije zagotovil tudi 100 milijonov tolarjev za potrebna dodatna obratna sredstva. V okviru sanacijskega programa je bila predvidena izguba do novembra letos, medtem ko bi v decembru že poslovali pozitivno. Izguba je posledica prevzetih obveznosti prejšnjih Stolovih družb, Mizarne in Pisarniških sistemov, ki sta se združili v družbo Ambienti. Težave pa povzroča tudi premajhen obseg proizvodnje pisarniškega pohištva, kar vpliva na cene, zaradi katerih bi se Stolu lahko začel zmanjševati trg. Zato morajo v Ambientih ce- in iztrošeno opremo, saj v Stolu že vrsto k’ niso nič investirali. Ta naložba pomeni tu^ cp^rv' precej dobrih delav-- • tmu se h 'Štor je obljubil, da veliko spodbudo zaposlenim in meni, saj zu odo plače uredile.” vemo, da se je lastnica, Slovenska razV0L R Nov' direktor, je dodal družba, odločila Stol revitalizirati. Nasa reznik, tudi mnogo bolje ma v Stolu je namreč naj večja, od nje je0 ,°municira s kolektivom visen obstoj vsega Stola.” ■ otje prejšnji. Bivši direk- V Stolu so v zadnjih letih neprestano zm J or Ambientov je imel do- ševali število zaposlenih, tako da jih je °s ki>j agresiven pristan /ahte-la komaj tretjina od nekdanjih 1600. £U= dcmmoTmfd! povprašali ali revitalizacija Stola nem* brez predhodne najave. -,MJe»"»rdečem duktivnost v Ambientih. . 6 Peter Šmid meni drugače: “V preteklosti^ je število zaposlenih res močno zmanjša' Delno zmanjšanje smo izvedli še konec seča junija, za 29 delavcev, v prihodnje pa5 vila proizvodnih delavcev ne bomo več zma J Sevali, prej nasprotno. Če bo sanacijski pr n> red: lavci no izplačevalo in de-80 se nadurnemu de- gram uresničevan po načrtih, bomo v P' -roiz- vodnji potrebovali v prihodnjem letu pol precej več proizvodnih delavcev. Trenu imamo 190 zaposlenih, junija jih je ' 217. Zmanjšali bomo še število zaposlen' režiji, tako da bo v oktobru vseh zaposle1^ 184. Za naslednje leto pa predvidevamo v P vprečju 213 zaposlenih. dni i" o- saj niso vedeli, ali 'No dobili plačanega. zhna *mamo vsak mesec r delavcev in direktor na .jem pove, kako smo delali C ,b°J Prihodnje. De-vDr. v ahko postavljamo anJa in povemo svoje no nje- budi glede zaposle-ta ,1 se ZCN natanko ve, kasti] ° ^eter Šmid ni odpu-deln eh za t0 Predvidenih Vcev Po združitvi dveh Tine Breznik: Oba sindikata v podjetju in svet delavcev so spomladi letos zahtevali zamenjavo direktorja Ambientov. Zamenjava je bila, kot kaže, zelo uspešna, pod novim vodstvom se je v kolektivu spremenilo vzdušje. stih, so svoj čas v spomladanskih in jesenskih terminih odhajali na preventivne počitnice v te objekte. Mislim, da bi bila velika škoda te objekte prodati zaradi trenutnih finančnih stisk podjetja, njihova vrednost je, gledano dolgoročno in širše, veliko večja od možnega izkupička.” Pogovarjali smo se tudi z Zdravkom Suhadolcem, predsednikom sveta delavcev v Stolu in članom nadzornega sveta tega podjetja. Z njim smo se pogovarjali dvakrat. Najprej konec lanskega leta, ko nam je kot predsednik sveta delavcev pripovedoval o prizadevanjih in načrtih za ohranitev Stola, in pred dobrim mesecem dni, ko se je kot član nadzornega sveta omejil predvsem na oceno perspektive Stola po polletnih prizadevanjih kolektiva in Slovenske razvojne družbe. Kamniški Stol se Dinje za obstanek Za Stol nekateri menijo, da je na dobri poti, drugi, da je pred njim še dolg in trd boj za preživetje Pomembno je medsebojd0, zaupanje in človeški odn0* Tine Breznik, predsednik sindikata Sinjj v Stolu, nam je trud za obstoj podjetja op's iz svojega zornega kota. /-— Peter Šmid: O možnostih Stola nisem podvomil niti za trenutek. Z vložkom skoraj milijona mark v posodobitev Ambientov, največje Stolove hčerinske družbe, in obljubo nadaljnjih vlaganj, je Slovenska razvojna družba dala vodstvu in zaposlenim novo vero v uspešnost boja za obstanek. novno politiko prilagoditi konkurenci, se pravi, da morajo začeti ponovno pridobivati kupce. Konec zmanjševanja zaposlenosti “Da bi cene prilagodili konkurenci, bomo morali povečati obseg proizvodnje, povečati produktivnost, doseči nižje vhodne stroške. Vse to je povezano z naložbami v opremo,” razlaga Peter Šmid. “Prvi korak je že narejen: potrjena je naložba v znesku 850.000 mark, pogodbe za nakup opreme so sklenjene in avansi plačani. Zamenjali bomo zastarelo v Ambiente. Odpustil je dZ40 delavcev manj, kot je bilo po„ČCn°’ 'n delavce, ki so bili zašla Jn' Za določen čas, je zapo-p a nedoločen čas.” st^^ljene so tudi napake, na-se(j . blitvi strojev Mizarne v varn"Je Prostore, zagotovljena je meritSl delavcev, opravljajo se hrupa, prepiha, os vetij e- ,Žeflj s|er^> seje vzdušje med zapo- staviti medsebojno zaupanje in človi JO vsega od sebe. S takimi seje treba sko m pametno pogovoru, m moram Jdnjoje treba jn se'tm. sem kot predsednik sindikata v zadnjih I 'h za uspešnost tovarne, opravil kar precej taksnih pogovorov z ^kratka, po prihodu Petra Šmi- pan,m, delavci. ^Ambientih dogaja tisto, na Odkar je družba Stol piesla v last , <> v sindikatu vseskozi opo- ske razvojne družbe, seje začelo resno & Wv. da Stol ni zrel za propad, le za to plati v prid sanacije Stola. , j" naj poiščej() dcl0 in ga pripeljejo v pod- S prihodom Petra Šmida, potem ko so ^ Je, Je poudarj| Tine Breznik delavcev in oba sindikata letos spomlad' segli zamenjavo tedanjega direktorja A'11,, entov, pa so se popravili tudi odnosi in vzda J„ v najpomembnejšem podjetju družbe e, je uvodoma dejal Tine Breznik. “Že na pAV srečanju z novim direktorjem je bilo vidj' daje resno zastavil delo. Tudi za plače je da so izplačevane do 16. v mesecu, prej P3'^ pogosto zamujale po več dni. Podjetje h izplačuje tudi regres, resda v več obrok''’. Plače so sicer slabe, na spodnji meji kPj"Lj tivne pogodbe. Tudi razponi so prenizki. Z3,; naš plačni sistem preverjamo in ga bomo" dili. Treba je urediti tarifne razrede in d" delavce bolje nagraditi. Zaradi slabih plač s3 °i za počitniške zmogljivosti C'h čaka sindikat Stola še ena težka na-OuV^of s Slovensko razvojno družbo da Sq . Počitniških objektov. Sindikat meni, tucjj.ll objekti koristni za zaposlene in torej št za Podjetje in da jih zato, vsaj določeno $ina'-kaže obdržati. Naj se določi najbolj-Pa n.e,Tln'k, prednost pri počitnikovanju v njih aj imajo Stolovi delavci. Gre za objekte „y^'za, Maredi, Piranu, Krku, Podčetrtku, ti. as* smo imeli tudi preventivno in kura-(le]av?. vljenje,je povedal Tine Breznik. “Naši Cl> ki so delali na zdravju škodljivih me- Zdravko Suhadolc: Stol ima štiri velike probleme, to so dolgovi, pomanjkanje kadrov, tehnološka zaostalost in nerešeni denacionalizacijski zahtevki. Zato bo boj za preživetje podjetja trd in dolg. Vendar imam upanje. Pol leta kasneje je Suhadolc razočaran nad nekaterimi dosežki, drugi, kot kadrovske zamenjave in posamezne poslovne poteze, pa mu vzbujajo upanje. Meni pa, daje Stol ta trenutek in bo še lep čas obsojen na boj za preživetje. Štiri velika vprašanja o obstoju Stola Stol ima štiri velike probleme, pravi Suhadolc: to so dolgovi, pomanjkanje kadrov, tehnološka zaostalost in nerešeni denacionalizacijski zahtevki. Poslovanje je v zadnjih mesecih boljše, meni, saj so pridobljena nova naročila. O njihovem ekonomskem učinkuje prezgodaj govoriti, toda prvi korak k povečanemu zagonu proizvodnje je storjen. Slovenska razvojna družba je obljubila tudi precejšnje naložbe v tehnolo- ško posodobitev, zlasti Ambientov. Suhadolc zasluge za izboljšanje poslovanja pripisuje dobrim potezam direktorja Stola Janeza Pezdirca na področju komerciale in učinkovitosti v prodaji ter novemu direktorju Ambientov Petru Šmidu za izboljšanje vzdušja v najpomembnejši Stolovi hčerinski firmi. Vendar dvomi, da bo za poplačilo Stolovih finančnih obveznosti iz preteklosti, vključno z denacionalizacijskimi zahtevki, zadoščalo premoženje družbe Stol na stari lokaciji v Duplici, ki ga njena lastnica. Slovenska razvojna družba, prodaja. Pravi tudi, da se za zdaj še ni nič premaknilo na področju (obljubljenega) izboljšanja plačne politike, zaradi katere je v preteklosti Stol zapustilo veliko izkušenih in nujno potrebnih delavcev. Zakaj zastoj pri lastninjenju Najbolj pa je Zdravko Suhadolc razočaran, ker se nič ne premika na področju lastninjenja Stola. Stol je prešel pod okrilje Slovenske razvojne družbe, ker zaradi nerešenih denacionalizacijskih zahtevkov ni dobil drugega soglasja za lastninjenje. “Denacionalizacijski upravičenci, kolikor vem, je doslej rešen en sam zahtevek, bodo verjetno precej trd zalogaj,” meni Suhadolc. “Dokler je podjetje imelo ugled in ime, bi lahko ponudilo delnice namesto premoženja ali gotovine, zdaj pa na kaj takega najbrže nihče od denacionalizacijskih upravičencev ne bi pristal.” To vprašanje še vedno ni rešeno, zastalo pa je tudi dogovarjanje o solastništvu zaposlenih v Stolovih hčerinskih podjetjih, ki se zdi Suhadolcu eden ključnih dejavnikov za uspešnost podjetja. Zaposleni solastniki naj bi namreč bistveno bolje skrbeli za prihodnost podjetja. Konec lanskega leta je bil podan predlog, naj bi delavci z lastnimi finančnimi vložki postali 74-odstotni lastniki podjetij v okviru Stola d. d., ta pa 24-odstotni. Slovenska razvojna družba je po ponovnem vrednotenju Stolo-vega premoženja ugotovila, da dokapitalizacija zaposlenih ne bi zadoščala za tako visok delež lastništva, zato je predlagala obrnjeno shemo: zaposleni naj bi s certifikati in dokapitalizacijo postali lastniki skupno 24-odsotnega dela kapitala Stola. Ker pa se zaposleni v Ambientih niso ogreli ne za prvo in ne za drugo inačico lastninjenja, je projekt solastništva zaposlenih zastal in odgovora na to vprašanje ni mogoče dobiti niti te dni. “Morda pa bi preostala Stolova podjetja, ki so manjša, lahko lastninili drugače kot Ambiente, zlasti ker so zaposleni v njih pokazali veliko zanimanje za vlaganje lastnih sredstev,” se sprašuje Suhadolc. Poskušali smo kaj zvedeti na Slovenski razvojni družbi, vendar nam je Tamara Zajc, ena od treh SRD-jevih članov nadzornega sveta Stola in odgovorna za dogajanje v Stolu, povedala, da pred letošnjim oktobrom na to in druga vprašanja ni mogoče dati ustreznega odgovora. Potrdila pa je, daje Slovenska razvojna družba zainteresirana za obstoj Stola in da se bo trudila ohraniti podjetje in blagovno znamko. Vprašanje, ali v sedanji ali kakšni drugačni organizacijski obliki (v podjetju se na veliko šušlja o bližnjem združevanju nekaterih ključnih funkcij ali celo kar Stolovih podjetij), pa je še odprto. 8. fl. Akripol slavi 25-letnico Delniška družba Akripol TV-ebnje, ki bo prihodnje leto verjetno v večinski last notranjih lastnikov, proizvaja in predeluje polimere. Več kot 150 zaposlenih dela dobro, saj družba vsako leto ustvarja dobiček. Zaradi tega so tudi njihove plače za 20 odstotkov nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo. Kot nam je povedal predsednik Sindikata KNG, edinega v tem podjetju, Alojz Kaplan, se zaposleni skupaj z vodstvom zavedajo, da je pot naprej povezana z nenehno skrbjo za še boljšo kakovost, zaradi česar se zaposleni nenehno izobražujejo. Medsebojni odnosi med upravo in delavci, ki jih zastopa Sindikat KNG, temeljijo na strpnem pogovarjanju in sklepanju dogovorov. Mogoče je bila prav zaradi tega prav v Akripolu sklenjena ena od prvih podjetniških kolektivnih pogodb v Sloveniji. Vzorno sodelovanje med sindikatom in upravo Akripol je pred 25 leti začel poslovati kot tozd v okviru Novo-lesa, registriranje bil za proizvodnjo akrilnega stekla. Ker so že takrat delali dobro, so v dveh letih odplačali vse kredite, s katerimi je bila tovarna zgrajena. Prvi direktor trebanjske tovarne je bil Ciril Pungartnik, sedanji župan in poslanec državnega zbora (Novo-lesje takrat vodil Jože Knez). Ko so se v Novolesu začele težave, so se zaposleni v Trebnjem leta 1989 na referendumu odločili za odcepitev in osamosvojitev. Že naslednje leto se je Akripol registriral kot pravna oseba. Še istega leta je vodstvo podjetja s sindikatom sklenilo prvo podjetniško kolektivno pogodbo. Takrat je podjetje v proizvodnjo začelo uvajati program novilona. Leta 1991 je direktorovanje prevzel sedanji direktor Dušan Pandža. Izvolili so ga zaposleni iz svoje sredine, zato jim zna prisluhniti, zaradi česar je med zaposlenimi spoštovan. Ob odcepitvi je bilo v Akripolu že 180 zaposlenih, kar je bilo preveč, tudi zaradi krize, ki se je razmahnila po osamosvojitvi Slovenije. Prejšnji tozd je bil namreč vezan zlasti na veliko jugoslovansko tržišče. Kaplan pravi, da so presežnim delavcem omogočili, da so odšli z odpravnino ali z dokupljeno delovno dobo - nihče ni bil odpuščen. Nekateri posamezniki so z odpravnino postali samostojni podjetniki, ki še sedaj pogodbeno delajo za Akripol. Sedaj je v podjetju 154 zaposlenih, kar 135 (88 odstotkov) jih je organiziranih v Sindikat KNG. Ko je bilo podjetje še v sestavi Novo-lesa, pa so bili povezani v sindikat lesaijev. Sindikat KNG je edini sindikat v podjetju. Iz Kaplanovih besed sklepamo, daje tako tudi zaradi tega, ker se politika ne vtiku-je v podjetje. Tudi direktor se na vabila političnih strank ne odziva. Lastniniti so se v Akripolu začeli zelo zgodaj, proces pa so zaradi reševanja denacionalizacijskih zahtevkov končali šele leta 1996. Denacionalizacijski upravičenci so svoje pravice lahko uveljavljali le prek odškodninskega sklada. Zaposleni so tako dobili možnost postati večinski lastniki. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci bodo tako s certifikati, potrdili za premalo izplačane plače in notranjim odkupom (ta bo končan konec letošnjega leta) postali večinski lastnik. Alojz Kaplan pravi, daje takšna lastniška struktura tudi sad pri- zadevanj Sindikata KNG v Akripolu. Ta je skupaj z upravo prepričeval zaposlene in druge, da se v delniško družbo poleg certifikata splača vložiti tudi del plače. Izkazalo seje, da so ravnali prav, saj je Akripol vsa leta posloval pozitivno, ustvarjal dobiček in delil tudi dividende. Sindikat v podjetju je zaslužen tudi za izvolitev sveta delavcev. Najprej je vanj kadroval, kasneje pa izvoljene tudi usposabljal za opravljanje njihove funkcije. V svet delavcev so izvoljeni le člani Sindikata KNG, predsednica je Andreja Kramar. Sindikat je skupaj z upravo kadroval tudi v tričlanski nadzorni svet, kjer notranje lastnike zastopata dva predstavnika. Ludvik Matoh, član KNG, pa je predsednik nadzornega sveta. Akripol je izgubo bivšega jugoslovanskega trga že krepko nadoknadil. Zdaj izvaža kar v 13 držav, največ na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Avstrijo, Nemčijo in na Češko. Da bi bili pri izvozu uspešni, so si pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Najbolj znani so po izdelavi pleksiglas plošč, svetlobnih kupolah ter trakovih, ki jih tudi sami montirajo. Poznani so tudi po drobnogalanterij-skih izdelkih iz pleksiglasa. Uveljavljajo se tudi z izdelki iz novilona. Alojz Kaplan, predseo• Sindikata KNG v Akrip°'% mehanik vzdrževanj* \ energetike, opravlja Pr* j sedniško funkcijo že dr mandat. Po registraciji delniške družb seje sindikat z vodstvom podjelJ pogodil tudi za prenovitev P0^ jetniške kolektivne pogodbe-so podpisali že leta 1996. Na VP . j Sanje, kaj je v podjetniški pog°“ v za zaposlene ugodnejše k° splošni kolektivni pogodbi in ' lektivni pogodbi dejavnosti L Kaplan odgovoril, da zlasti za odstotkov višje izhodiščne P*a^r Posebnost je tudi dodatek za ^ lovno dobo v Akripolu. Ker . kaj zaposlenih dela N v nočni izmeni, so za J uredili 50-odstotni do tek. Stimulacija zap1 ,osl6' nih na podlagi oseb ocene (kriteriji so zap|S, ni v podjetniški p°S°. bi) je od nič do deset o stoikov. Dodatki zate i pogoje dela so višji ko pogodbi dejavnosti-K greš za letni dopust j6 , kot dovoljujeta dog0' in zakonodaja. Zap°* ni ga vsako leto prej111 jo že pred prvim m^J u Povprečna bruto v delniški družbi je apb, znašala nekaj več . 145.000 tolarjev. N»J' Čestitka Dn r Pra}novanju 25-letnice VtJj-9a čestitam vsem članom . “‘bata KNG, zaposlenim, Pravi in bivšim zaposlenim. Po-vmm partnerjem pa želim obi-Poslovnih uspehov. Alojz Kaplan, Predsednik Sindikata KNG — v Akripolu J ace presegajo z zakonom do-dun1)'10 minimaln« plačo. Indivi-še nf P°8°dbe ima ob direktorju Dno Cm v°dilnih delavcev. Za-šnn en'S0 deležni tudi dela uspela -S 1 delniške družbe, na tej podori« S? Za *ansko leto prejeli 45 nik 7, V plače (božičnica). Lastni div^d VSa^° *et0 Prejmej° tu- v^katje v podjetju tako vpli-be vv,3-*6 v statut delniške druž-Akr' '|U^ena formulacija, daje tlVn'P01 Poleg podjetniške kolek- doh U eta dokončano po kla UeV Proizvodnje pleksi s na ’,p°stavljeni sta nova sodi Kodov"103 in tmfo , V0H0d0bljen bo program prc na ^ Pleksi stekla in novi sabli, 'ko daJej° tudi za us| šk JanJe m sodobno računal ra taVPrem°' Podjetje štipen kj *, o redne študente kot tis Nat lraj° ’z dela ali ob de ni(>k|0r Znanost' f°že Korba: Za r. 3lk direktorja, odgov slenl J in.tehnologijo. Z vj Se radi izobražujejo, dei,.aplan’ saj jim to pomag v Pozna se tudi pri pla !u gead,Sindikat KNG v Aki ra, dela? Kaplan pravi, da obri Za dedka Mraza, kc dikari Za dan žena. Čla skih t ie udeležujejo rek iger te^movanJ in sindi Ibar,.,VxSniučanju’ tenisi tudi rnvm' Podjetje spot je j rokometni klub Tret y\kr? Pred kratkim nos ir^Pol m je zelo uspeše Stavka v Alusistemu in Bis Marku trebnim je pomagal tudi KNG na državni ravni. Ker konec letošnjega leta sedemčlanskemu izvršnemu odbom sindikata poteče mandat, bo treba izvoliti novega. Kaplan na vprašanje, ali bo kandidiral, odgovarja, da bo o tem odločilo članstvo. V začetku prihodnjega leta bo potekel mandat tudi svetu delavcev, torej sindikat čakajo še ene odgovorne volitve. “Sodelovanje z upravo j e na visoki ravni,” pravi Kaplan. “Čeprav smo na začetku vsak na svojem stališču, včasih tudi glasni, kasneje vse probleme rešujemo konstruktivno in z dogovarjanjem. Dosegli smo, da nas nasprotna stran jemlje resno.” Franček Kavčič Delavci Alusistema iz Poljčan so prejšnji teden od ponedeljka do četrtka stavkali. Po besedah predsednika SKEI v podjetju in predsednika stavkovnega odbora Stanislava Škafarja je okoli 90 zaposlenih terjalo izplačilo julijskih plač in neizplačanih jubilejnih nagrad iz leta 1998 ter še nekaterih drugih denarnih ob- veznosti (dnevnic, kilometrine itd.). Do pravih pogajanj med stavkajočimi in vodstvom podjetja po Škafarjevih besedah pravzaprav sploh ni prišlo, saj je vodstvo podjetja delavce odpravilo s pojasnilom, da bodo plače dobili, ko bo banka nakazala denar. Lastnik Alusistema je podjetje SKB Trading, njegove interese pa zastopa SKB banka. Po Škafarjevih besedah so se predstavniki stavkovnega odbora sicer sestali s predstavnikom lastnika, vendar se niso dogovorili nič konkretnega. “Človek dobi občutek, da se vsi skupaj delajo iz nas norca,” pravi Stanislav Škafar. “Najhuje pa je, ker niti natanko ne vemo, kdo je tisti, kije najbolj odgovoren za razvoj našega podjetja in kdo vse iz nas brije norce.” Ko so delavci v četrtek proti koncu delovnega časa julijske plače vendarle dobili, so stavko prekinili, čeprav vodstvo podjetja ni ureničilo vseh stavkovnih zahtev. Izplačilo jubilejnih nagrad so delavcem namreč zaenkrat samo obljubili. Prav tako delavci še vedno niso prejeli drugega dela regresa za letni dopust. Če vodsto podjetja delavcem zapadlih obveznosti ne bo poravnalo do konca tega meseca, bodo po Škafarjevih besedah prisiljeni ponovno stavkati. Sicer pa si stavkovni odbor prizadeva, da bi se ob pomoči sekre-taija območne organizacije SKEI v Podravju Edija Ozimiča in predsednika SKEI Slovenije Alberta Vodovnika sestali s predstavniki lastnika in vsemi drugimi, ki so odgovorni ali zainteresirani za usodo in razvoj podjetja. Prav tako pa so prejšnji teden dva dni stavkali delavci mariborskega podjetja Bis Mark, ki posluje v proizvodnih prostorih nekdanje Tamove družbe Motor. Podjetje proizvaja motorje in rezervne dele zlasti za izvoz na arabski trg. Okoli 140 delavcev tega podjetja, ki ima tujega lastnika, je terjalo izplačilo julijskih plač in tretjine regresa za letni dopust. Drugi dan stavke so se stavkajoči z vodstvom podjetja dogovorili za uresničitev stavkovnih zahtev, zato so stavko prekinili. T. K. Sindikalna lista September 1999 Prvi del Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj jeSKPza gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) SIT SIT Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje) Ločeno življenje 3.778,00 1.750.00 1.888,00 1.218.00 1.315,00 2. Kilometrina (od 27.8. 1999 dalje) 38,55 38,55 3. Ločeno življenje 67.882,00 55.149,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.7. 1999) - po SKPGD (na delovni dan)' 558,00 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 54.537,00 -za 20 let 81.806,00 -za 30 let 109.074,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 339.138,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 101.732,00 - ob smrti v ožji družini 50.866,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 1999) 72.521,00 5. Zajamčena plača 39.981,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ za september - 120.044,00 (70 % povprečne slovenske plače) 46.363.00 69.545.00 92.726.00 514.476,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 92.726.00 72.521.00 39.981.00 96.500,00' 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS Stališče in mnenje območnega odbora Sindikata delavcev trgovine Celje v zvezi s prevzemanjem, združevanjem trgovskih družiter napovedanim prevzemom Kovinotehne Celje Območni odbor Sindikata delavcev trgovine Celje se je na seji 2. septembra 1999 seznanil z aktivnostmi in procesi, ki potekajo v nekaterih trgovskih podjetjih pri poslovnem sodelovanju, združevanju, priključitvah in prevzemih. V zvezi z vplivom teh procesov na statusni in socialno ekonomski položaj zaposlenih je odbor SDTS sprejel naslednje stališče in mnenje: Sindikat bo podpiral vsa tista prizadevanja za sodelovanje in različne oblike povezav, ki bodo sporazumno dogovorjene med posameznimi poslovnimi subjekti, kjer bodo predstavljeni jasni poslovni in razvojni cilji ter bo jasno in zelo konkretno opredeljen bodoči položaj zaposlenih v morebitnih novih statusno spremenjenih družbah. Na našem območju so potekale in še potekajo aktivnosti med posameznimi trgovskimi družbami na tem področju in v večini primerov so sindikati v teh družbah o namerah in poteku aktivnosti pravočasno in korektno obveščeni. Prav tako so tam, kjer so oblikovani, v te procese vključeni sveti delavcev. Prijazen in dogovorjen način združevanja oziroma priključitve poteka med družbo Agrina Žalec in družbo ERA iz Velenja. Vodstvi obeh družb sta o namerah in aktivnostih sproti obveščali sindikata in svete delavcev. Tega pa ne moremo oceniti za nameravani prevzem Kovinotehne Celje, kar je javno objavila trgovska družba MERKUR iz Naklega. Območni odbor j e pred sprejemom mnenj in stališč do te namere želel pridobiti dodatne informacije o tem prevzemu v svobodnem sindikatu Kovinotehne, vendar razen prospekta o nameri ter člankov o prevzemu, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisju, leteli ni mogel pridobiti, saj jih sindikatu Kovinotehne ni uspelo dobiti od uprave družbe, ker jih le-ta tudi nima. Seveda pa je sindikat Kovinotehne območni odbor seznanil s svojimi stališči do prevzema, stališči uprave družbe ter poslovnimi rezultati zadnjega obdobja oziroma rezultati izvajanja sanacijskega programa. O dogajanjih v Kovinotehni v preteklih letih ter težavah v poslovanju pa je bil območni odbor zaradi aktivne vloge sindikata v družbi vseskozi sproti seznanjen, zato je mnenja in stališča do napovedanega prevzema Kovinotehne sprejel na podlagi gradiv in informacij, ki mu jih je uspelo pridobiti. - Območni odbor Sindikata delavcev trgovine Celje ocenjuje, da v tem primeru ne gre za prijazen in dogovorjen prevzem. Način, kako je do objave prevzema prišlo, in to, da so v prospektu objavljeni cilji in namere prevzema nedorečeni in premalo konkretni, kaže, da gre v tem primeru za sovražen prevzem. Celjsko območje je v zadnjem desetletju zelo prizadel propad cele vrste podjetij. Posledica tega j e veliko število brezposelnih (3. mesto v državi) in slab socialno ekonomski položaj prebivalcev na tem območju. Vzroki in razlogi za takšno stanje pa niso samo na Celjskem, ampak so mnogo širši. Menimo, da bi prevzem povzročil dodatno število brezposelnih, kakor tudi odhod večjega števila kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrov. Kljub v zadnjem času v javnosti izraženim zagotovilom uprave Merkurja, da odpuščanj ne bo, tem sporočilom ne verjamemo, saj niso podkrepljena z razvojnimi načrti za čas po prevzemu. Izkušnje preteklih let pa nazorno kažejo, kako se v praksi realizirajo načrti, ki jim lepo rečemo prilagajanje. - Ocenjujemo, da je namera o prevzemu zelo na hitro pripravljena, zato tudi ni odgovorov na nekatera ključna vprašanja, ki bi po našem mnenju morala biti pred prevzemom razčiščena. V to našo oceno nas je dodatno prepričala izjava vodstva Merkurja (Večer 31. 8. 1999), da bi lahko novo organizacijo skupnega podjetja pripravili v dveh letih. - Območni odbor Sindikata delavcev trgovine Celje bo v skladu s svojimi pristojnostmi opravil vse aktivnosti s ciljem, da do takšnega neprimernega prevzema ne pride. Republiškemu odboru Sindikata delavcev trgovine Slovenije pa predlaga, da se tudi ta najvišji organ sindikata trgovine do namere o prevzemu čimprej opredeli. - Območni odbor pričakuje, da bosta Vlada Republike Slovenije in Urad za varstvo konkurence temeljito proučila nastale razmere po objavi namere o prevzemu ter odklonila soglasje k prevzemu. Ladislav Kaluža, sekretar območnega odbora SDTS Celje Koncentracija trovskih podjetij ne sme posegati v pravne delavk in delavcev Sindikat delavcev trgovine Slovenije se d ^avcev. Hkrati opažamo tudi delovni režim, s katerim delavcem ni zdaj ni neposredno vključeval v vse bo j P °gočen zakonsko opredeljen dnevni in tedenski počitek. Opaža- goste reorganizacije oziroma združevanje p udi, da z novo sprejetimi delavci praviloma sklepajo delovno raz- sameznih podjetij in trgovskih družb, ki^ rje za določen čas, čeprav veljavna zakonodaja natančno oprede- y P°8°je, ki upravičujejo zaposlovanje za določen čas. pl °bravnavanih podjetjih ali njihovih enotah se delavcem kot osnovna jZpla Praviloma upošteva le višina izhodiščne plače. Na tej osnovi vili JC^.eJ° tu( bora in republiškega odbora SDTS. Uspelo nam je zaščititi delavko na porodniškem dopustu iie se Brezdušno izkoriščanje sed naindVa'iSetletna delavka, aranžerski tehnik, seje vsa obupana oglasila na S]j,ezu SDTS. Povedala je, da seje kot pripravnica s 1. avgustom letos zapo-la a v večjem trgovskem podjetju. Čeprav je delala, do 3. septembra ni prejela 0 zaPosbtvi. Delavki v podjetju niso dovolili, da bi pri banki odpr- la ek°V' račun, na katerega naj bi prejemala plačo. Menda naj bi tako ravnali, ske ne k' bila zaposlena za nedoločen čas. Od 21. do 31. marca je v trgov-m 01 centru tega podjetja opravila skupaj 175 delovnih ur - brez dneva od-jFa 11 dni povprečno po več kot 16 ur. z er tegtt napora ni zmogla, jo je med delom obšla slabost, zaradi česar je pustila delovno mesto. Ker je bila prizadeta delavka zelo izčrpana, je poiskala z n' Vn. ,° pomoč. Čeprav po mesecu dni dela še ni imela zdravstvene izka-^e> jo je zdravnik dal v bolniško. °Je zgodba ene od delavk, ki se jim je zgodila huda krivica. Ker želi ostati cj ,ava> seje o tem odločila spregovoriti, čeprav ve, da s tem tvega izgubo so-0(j ne varnosti. Naslov delavke in naziv podjetja lahko dobite na SDTS. Če se podjetja do nje ne bo izboljšal, bomo imena javno objavili. ena' Crj'b Je delavka dobila kar l0Jst sklepov o podaljšanju de-^ ega razmerja za določen čas. S5ate") temelju je sekretar 0^ Sestavil pritožbo na sklep rherenetlanju delovnega raz-goV',! ‘? ga Prej^nj' teden za-tHjSj Jal tudi na pritožbeni ko- sta z *avka >n njen pooblaščenec tudi ,VSebino pritožbe seznanila tlob S'nd’kat v družbi, kije na po-Prej. Na Sindikat delavcev trgovine Slovenil® je vsa ogorčena obrnila Tamara Mavec, lavka ene večjih trgovskih družb v LjubLL ni. Vsa zgrožena je opozorila na krivico, se ji je zgodila. . 0 ^ . ____________ Delavka, kije pred mesecem rodila, je P u’iai° n|č drugeg.a kot da pritožbi petih letih dela v trgovski družbi domov P' ^ 1 ln delavko na porodniškem 111 ra astu sprejme nazaj v delovno -uierje za nedoločen čas. "c nepravilnosti opozoril že osta] ^siji za pritožbe tako ni pre- jela sklep o prenehanju delovnega raz1 di ^ ja. Ker je v tem primeru očitno šlo tu- neooiocen cas. moralno-etično vprašanje, smo v SDTS ka>7lllcr Je poučen tudi zato, ker lavki takoj sestavili pritožbo na ta sklep v„ j c na osveščenost delavke, ki ga utemeljili s tem, daje delodajalec de|a , pr ”ala v usodnem trenutku najti ki podaljševal pogodbo za določen čas (» ^ °v’ naslov. In očitno ga je na- mesecev) vse od leta 1994. Čeprav je to v ^ sprotju z določbami zakona o delovl1 Sandi Bartol SMO SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE ! SMO NEPOU^hl/V KI 8 BORI ZA PRA ■N KOLEKT1VN I mrm ■KOBIL ■C BITI NU-roIrtRio miSmvNutitx;oi* Kk5ll| NAM PRAflCI uomčiikA TJEtpA Ne bomo dovolili POSTANI NaSOAN PRIDI TU SMO ZARADI TEBE. POMAKALI Tl BOMO. SAJ SMO TVOJ SINDIKAT UNMKAr IM iAVt.IV , m.0,1 Ml SlOVtNIJE Prejšnji ponedeljek so se člani SDTS Mercator Nanos iz Postojne, zaposleni v Logatcu in Hotedršici, sestali v poslovalnici Pod Naklo. Sodelovali so tudi direktorica Ivanka Leskovec, vodja Andrej Vastič, predsednik in sekretar SDTS Franci Lavrač in Sandi Bartol. Pogovor je predsednik SDTS Mercator Nanos Dušan Djordje-vič usmeril zlasti na vprašanja delovnega časa in plačno politiko. V samopostrežni trgovini Pod Naklo so letos uvedli nedeljsko delo, ne da bi povečali število zaposlenih. Zaradi tega delavci ne morejo izkoristiti pravice do dnevnega in tedenskega počitka. Podobne razmere so nastale v drugih poslovalnicah, ki so odprte tudi ob nedeljah. O prisotnosti delavcev na delu vodi poslovodstvo dva seznama, enega za interne potrebe, drugega pa za obračun plač. Delavke se pritožujejo, daje zaradi dela ob nedeljah ogroženo njihovo zdravje, slabše je tudi njihov družinsko življenje, težje skrbijo za svoje otroke. Iz plačilnih listje videti več domnevnih nepravilnosti. Na prvem mestu je to, da se za osnovno plačo upošteva le izhodiščna plača za posamezni tarifni razred, delavci torej niso razvrščeni v plačilne razrede, kot to določa kolektivna pogodba dejavnosti trgovine. Zaradi tega so dodatki in nadomestila nižji, kot bi morali biti. Dodatek za minulo delo se, ker to ni razvidno iz obračuna, verjetno obračunava le od efektivnih ur, po kolektivni pogodbi dejavnosti pa-j e dodatek na vsako leto dela 0,5 odstotka na osnovno plačo. Kriteriji delovne uspešnosti delavcem niso znani. Tudi ob večjem prometu plače trgovcev iz naslova uspešnosti niso večje. Za nadurno delo prejemajo zaposleni le pavšal, v plačilnih listah je označen kot “darilo”. Delavci se tudi ne strinjajo z odgovornim, ki jim pravico do uporabe počitniških zmogljivosti pogojujejo z doseganjem delovnih učinkov. Zaradi vsega tega so udeleženci sestanka sprejeli tele sklepe: - v vseh prodajalnah se takoj sistemizacija delovnih mest preveri in dopolni tako, da se delavcem zagotovi pravica do tedenskega in dnevnega počitka; - poslovodstva naj natančno evidentirajo prisotnost na delu in to posredujejo službam za obračun plač, - delovna mesta je treba razporediti v plačilne razrede, s čimer bo osnovna plača večja od izhodiščne, - dodatek za minulo delo je treba obračunati glede na osnovno plačo, ne le na efektivne ure, - tudi za delo ob nedeljah in praznikih je delavcem treba izplačati dodatek za prehrano med delom, - ure, opravljene pri inventurah, je treba evidentirati, tiste izven delovnega časa je treba plačati kot nadure, - uprava Mercatorja naj delavce seznani s kriteriji za uporabo počitniških zmogljivosti in - republiški odbor SDTS naj obratovalni čas prodajaln obravnava na izredni konferenci. Udeleženci sestanka so od odgovornih v Mercatorju zahtevali, naj vse naštete probleme rešijo do konca septembra. Po zapisniku pripravil: F. K. 12 "HEimtiiUM.H' s,. 31 / 9.september 1999 SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI Pogovor s predsednikom sindikata in sveta delavcev v Varisu Marjanom Litropo*11 Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti v lendavskem Varisu po zaslugi predsednika Marjana Litropa že vrsto let uspešno in učinkovito deluje. Od tega imajo koristi vsi delavci, saj v Varisu tudi zaradi aktivnosti sindikata spoštujejo kolektivno pogodbo. O izkušnjah in delu sindikata v tem podjetju smo se pogovarjali z Marjanom Litropom, ki je hkrati tudi predsednik sveta delavcev v Varisu. “Med sindikatom in vodstvom podjetja, na čelu katerega je diplomirani inženir Stefan Sobočan, nenehno poteka ustvarjalni dialog,” pravi Litrop. “Vse probleme, ki jih v Varisu podobno kot v drugih podjetjih nikoli ne zmanjka, si prizadevamo rešiti s pogovori in pogajanji. Pogajanja pa so lahko uspešna samo, če so socialni partnerji med seboj odkriti in če brez dlake na jeziku vsakdo pove svoje argumente. Ker v Varisu to upoštevamo, so pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja velikokrat trda, praviloma pa tudi uspešna.” Korektni odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja Po Litropovih besedah so odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja korektni, saj temeljijo na medsebojnem priznavanju in spoštovanju. “Resje, da v sindikatih direktoija marsikdaj kritiziramo, saj delavci ob sedanji draginji ne moremo biti zadovoljni s svojim ekonomskim in socialnim položajem ter si želimo višje plače, vendar pa mu hkrati priznavamo, da umno in uspešno vodi podjetje, kar kažejo tudi poslovni rezultati.” V Varisu, ki daje delo in kruh 156 delavcem za nedoločen čas in občasno še nekaj deset delavcem za določen čas, proizvajajo sanitarne kabine, radiatorje, ekspanzijske posode, rezervoarje za gorivo in še nekatere podobne proizvode. Podjetje posluje uspešno, saj je lani ustvarilo takšen dobiček, da bo letos svojim delničarjem lahko delilo dividende. Sicer pa imajo največ delnic v svojih rokah delavci, bivši zaposleni in upokojenci ter njihovi družinski člani, ki so skupaj tudi večinski lastniki Varisa. V Varisu uspešno deluje tudi svet delavcev, ki dobro sodeluje tako s sindikatom kot z vodstvom podjetja. “Svet delavcev opravlja vse naloge, kijih ima po statutu podjetja. Soupravljanje delavcev prispeva k večji uspešnosti celotnega podjetja, saj več glav več ve, hkrati pa delavce motivira za zavzeto delo, za zniževanje stroškov, za boljšo organizacijo dela ter za povečevanje produktivnosti dela. Motiviran delavec, ki vidi, da vodstvo podjetja ceni njegove predloge in pobude, je pri delu zagotovo bolj uspešen in odgovoren, kot če ga v podjetju ne bi nihče upošteval,” je prepričan Litrop. Plače nad kolektivno pogodbo Uspešno poslovanje Varisa delavci občutijo tudi v svojih žepih. “Delavci prejemamo plače, ki so višje, kot določa kolektivna pogodba. Plače prejemamo v dveh delih: na začetku meseca dobimo 40 odstotkov akontacije plače, do 18. v mesecu pa prejmemo še preostalih 60 odstotkov plače,” pojasnjuje Litrop. Podjetje je delavcem izplačalo regres za letni dopust že pred poletjem. Dobili so ga v dveh delih: najprej 60.000 tolarjev neto, pred poletjem pa še 40.000 tolarjev neto. “Podjetje dosledno spoštuje tudi druga določila kolektivne pogodbe. Tako delavci redno prejemamo regres za malico, stroške za prevoz na delo in druge prejemke.” V Varisu pa so za to, da bi delavce še dodatno motivirali in stimulirali za kvalitetno delo, škem, vendar jih še ne more uporabljati, ker s° zasedene, prodati pa se jih ne splača. Zakaj se pravice delavce* kar naprej zmanjšujejo? Kako pa delavci spremljajo pokojninsko i® formo in reforme na področju delovnopravne konodaje? “Tako kot veliko večino delavcev Sloveniji so tudi delavce Varisa predlogi za pr kojninsko reformo, ki so bili zbrani v beli K J gi, zelo razburili,” pojasnjuje Litrop. “Dogov^ o pokojninski reformi, ki so ga po dvoletne: dikalnem boju podpisali socialni partnerji. je 7,3 Variš uspešno posluje tudi zato, ker probleme rešujejo s pogovori in pogajanji šli še korak naprej. “Trenutno se z vodstvom podjetja pogajamo o sklenitvi participacijskega dogovora, ki bi delavcem prinesel več pravic, kot jim jih dajejo zakoni in kolektivna pogodba,” pojasnjuje Marjan Litrop. Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti v Varisu pri delu in reševanju vsakodnevnih problemov pomaga tudi sekretarka območnega odbora omenjenega sindikata v Pomuiju ter sekretarka krajevne pisarne ZSSS v Lendavi Zdenka Bobovec. Po njenih besedah je Variš eno najboljših podjetij na območju upravne enote v Lendavi, za kar imajo poleg vodstva podjetja velike zasluge tudi delavci in njihov sindikat. “Variš je uspešno podjetje tudi zaradi tega, ker vodstvo podjetja spoštuje delavske pravice. Zato so delavci motivirani za delo. Vedeti pa je treba, da dandanes v nobenem podjetju delavcem nihče nič ne podari, temveč si morajo organizirani v sindikat vse izboriti,” pravi Bobovčeva. Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti v Varisu, v katerega je včlanjenih več kot 100 delavcev, si tudi sicer prizadeva pomagati svojim članom. Tako deluje v podjetju blagajna vzajemne pomoči, v katero člani vsaki mesec prispevajo 1000 tolarjev, iz nje pa lahko dobijo do 60.000 tolarjev brezobrestnega kredita. Članom v stiski sindikat pomaga s solidarnostnimi pomočmi. Variš ima tudi počitniške objekte na Hrva- delavce bolj ugoden. Resnici na ljubo pajetrij ba povedati, da delavci tudi nad takšno P .J ninsko reformo, kot j o sedaj predlaga vlada, n's° navdušeni. Kljub temu pa nam sindikalistom P znajo, da smo s protestnimi akcijami in P0*1 vendarle nekaj dosegli. Če bi uzakonili tak pokojninsko reformo, kakršna je bila Prec*vl. na v beli knjigi, bi bila to za delavce prava tastrofa.” Marjan Litrop prav tako ugotavlja, da p0^ Marjan Litrop: Pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja so marsikdaj trda, praviloma pa uspešna. jajo delavci apatični, ker se njihove pravice naprej manjšajo. “Kadarkoli v parlamentu sp jemajo kakšen nov zakon ali dopolnjujejo rega, poskušajo delavcem zmanjšati PraV1]0|i Mnogi delavci so zaradi tega razočarani in sp ne spremljajo več, kaj se dogaja v parlame Borbo za delavske pravice so preprosto preP stili sindikatu, sami pa se s temi vprašanji n čejo več obremenjevati in vznemirjati.’^ “Medtem ko se delavske pravice manjšajo- P imajo menedžerji čedalje več pravic in moči. se številni delavci ne upajo več kritično °PoZflr na probleme, pač pa tudi to prepuščajo sitim tom. Sindikalisti smo pravzaprav ostali še e^ ni, ki nas delavci upajo kritizirati. Od nas pa htevajo, da tre kritike prenesemo naprej na P vo mesto,” pravi smeje Litrop. Gospodarske razmere v Lendavi so zaskrbljujoče askč' V Lendavi pa so delavci še dodatno z.^je ljeni zaradi gospodarskega stanja v občini. iz leta v leto slabše. Kakor kaže, seje v lem*11'; skem gospodarstvu sprožil nov val stečajev-je v kratkem času propadlo kar nekaj P. med njimi Purlen in Logo. Negotova je tudi us Nafte. Stopnja brezposelnosti v Lendavi jc lo velika, zato se delavci bojijo za službo. _ raj v vsaki družini je že kakšen član brezp°s „ Socialni položaj mnogih družin tako rešujej0 -rice in zemlja.’ 6vjc “Ekonomski in socialni položaj delavci1' j dandanes izredno hud, zato čaka v novi s67 vj, sindikate na vseh ravneh, zlasti pa v Lena še veliko dela,” pravi Marjan Litrop. ^ j(. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije vabi svoje člane in članice na 8. tradicionalno srečanje delavcev, članov Sindikata GiT Slovenije, ki bo 23. septembra 1999, od 10. ure dalje v kavarni hotela Diana v Murski Soboti. Program predvideva ogled mesta, nakupe v Murini trgovini, športne igre (mali nogomet in nami-Zni tenis), zabavne igre, lov na srečo, za dobro razpoloženje pa ho skrbel ansambel Sarm. ■Strošek na člana znaša 3500 tolarjev. Sredstva nakažite na Sindikat delavcev gostinstva in turizma s 0Ven*je, Dalmatinova 4, Ljubljana, žiro račun: 50101-678-67705. Na virmanu v rubriki namen vpišite 1 re5anje delavcev GiTS 1999, v rubriki skliena številka: 413. V ceni je zajeta malica, kosilo, večerna (Krakovska) zakuska, glasba in družabne igre. Udeležencem naj stroške, tako kot vsa leta doslej, krije sindikat podjetja, prevoz pa organizirajte skllpaj s sekretarji območnih odborov Sindikata GiTS. ^sem, ki bi želeli prenočiti, oziroma bi srečanje povezali z organizacijo sindikalnega izleta, pretikamo, naj se obrnejo na Boruta Premzla, telefon: 069/14-11-25, Radenska Zvezda - hotel Diana Murska Sobota. ^ 26Q°^tnC 'n'ormacUe ° srečanju dobite po telefonu: 061/1341-268 pri Karmen Leban, 061/1341-9 Pri Alenki Gajski, ali pri svojih sekretarkah oziroma sekretarjih območnih odborov sindikata ^javnosti. Pep pozdrav! Čim več nas bo, lepše nam bo! Karmen Leban, sekretarka Sindikata GiTS 17. srečanje obrtnih delavcev Slovenije Tako kot že 16 let bo Sindikat obrtnih delavcev Slovenije skupaj s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih to soboto organiziral že 17. srečanje obrtnih delavcev. Več kot 3000 udeležencev si bo najprej ogledalo Mednarodni obrtni sejem v Celju, kasneje pa se bodo zbrali na športem letališču Levec. Udeležence bodo pozdravili Bojan Šrot, župan mestne občine Celje, Zvonko Juteršek, predsednik območne obrtne zbornice, in Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Peter Jančar, predsednik Sindikata obrtnih delavcev, bo ob tej priložnosti zaslužnim aktivistom sindikata podelil priznanja za delo v preteklem obdobju. Za izvedbo programa bo tudi letos skrbel Boris Kopitar. Nastopali bodo Adi Smolar in Vagabundi. Kaj vse bo na sporedu, bomo poročali v prihodnji številki. 2000 Pno Commerce poslovna darila in promotivno propagandni artikli ^°djetje Pro Commerce d.o.o., Kranj ima Petletno tradicijo v trženju poslovnih daril, Ptonrotivno propagandnih artiklov, papirne, °vinske, pleksi in usnjene galanterije. . trankam nudimo izjemno širok in skrbno 'Zbran program artiklov, ki jih po želji °Premimo z dotiskom logotipa ali reklamnega sP°ročila v najrazličnejših tehnikah. Zbirno vas, da se udeležite predstavitve Našega programa in novega kataloga za eto 2000, ki bo potekala dne 22. 9. 1999 ?? 10.00 ure dalje v prostorih hotela Kokra na Brdu pri Kranju. V kolikor pa vam žal čas ne dopušča, da bi nas obiskali, nas pokličite Poslali vam bomo naš katalog ter se dogovorili za obisk pri vas. 2 ooo L Darila j|||||||j|^P^^||| ltll[|illliiiiiiidiT?mfflff^:.Triiiiiiii(lir ...lil ProCommerce Sineta Žagarja 35, p.p. 35, 4000 Kranj, Slovenija lelefon: (064) 380 060 NC, telefaks: (064) 241 452 Direktor: (064) 380-061 Prodaja poslovne galanterije: (064) 380-064, 380-065,380-067 Prodaja tekstila: (064) 380-063 Marketing: (064) 380-062 Doro Hvalica: ”Res ne vem, zakaj mi in Albanci ne bi ostali še naprej izjema, če je bilo to (štetje odmora za malico v delovni čas) petdeset let Možatost “Ali te je kaj strah smrti? "je vprašal sin očeta na smrtni postelji. “Bejži no, bejži! Če to prestanejo vse ženske, bom pa še jaz! ” Stara navada Nekje na Gorenjskem. Ob smrtni postelji očeta so se zbrali vsi njegovi najbližji. “Tine, sin moj, si tu?” “Da, oče!" “Lojzka, ljuba hčerka, si tu?" “Da, oče!” “Bratje in sestre, ste tu?" “Da!" “Žena, si tu?” “Da. Vsi smo zbrani ob tebi! ” "Zakaj, hudiča, pa vam potem v kuhinji gori luč! ” Najbolj prijetna stvar na svetu “Zame je seks še vedno najbolj prijetna stvar na svetu! ” "Jaz pa imam raje dopust! ” “Zakaj?" “Ker imam dopust vsako leto! ” “Od kod imaš toliko prstanov?" “Mož mi jih je poklonil. Za vsak poljub dobim en prstan! ” “Jaz bi tvojega moža kar naprej poljubljala! " "Kar daj ga! Potem bom imela še več prstanov! ” Oven “Kaj je Peter po horoskopu?" “Oven.” “Si prepričan?" “Seveda, saj mu ena kar naprej nabija rogove! ” “Ali v vašem podjetju zares iščete novega blagajnika?" “Res! S pomočjo policije pa iščemo tudi starega..." Govorilne ure “Mama, učiteljica je rekla, najjutri pride babica na govorilne ure!" “Zakaj pa babica?” “Ker slabo sliši! ” Ljubezen na prvi pogled “Po naravi sem pač takšna, da se zaljubim na prvi pogled?” “Potem pa imaš verjetno veliko slabih izkušenj?" “Ne, pač pa veliko otrok!" Slab nasvet “Kako si moža odvadila kaditi!" "Predlagala sem mu, naj raje seksa kot kadi! ” “In kako se je tvoj nasvet obnesel? ” “Grozno! Sedaj ima štiri ljubice! " Nova moda “Nekoč so bili ljudje zadovoljni s kakršnim koli darilom. Sedaj pa je na področju dajanja daril zavladala nova moda. O tem sedaj veliko pišejo časopisi," je rekla žena možu. “Kaj pa je sedaj, denimo, moderno dati človeku za darilo?" “Ja, kakšen krzneni plašč ali pa morda zlato verižico z diamantnim obeskom..." “Sprašujem zato, ker ima moja šefica rojstni dan! ” “Zelo moderno darilo je tudi kakšen manjši rokovnik!" Primerno darilo “Kakšno darilo bi direktorju podarili za rojstni dan?" “Pomirjevalne tablete! ” Pretirana odkritost “Draga, ali me boš zelo pogrešala, ko bom na specializaciji v tujini in me leto dni ne boš videla?” “Seveda, saj veš, da ne znam hiti nikoli sama! ” Mehka duša “Žena, boš kaj jokala za mano, ko bom umrl?" “Pa še kako! Saj veš, da se razjokam za vsako figo! ” Grozen dopust “Kje si bil na dopustu?” “S šefico sem bil na morju! ” “Grozno! Jaz pa sem ženo pustil kar doma! ” //c afnore .?£a 4 “Hvala bogu, da je kolektivni dopust za nami,” je pred dnevi prim0' lici v našem podjetju dejal rezkar Vili. “Če bi dopust trajal še en teden, bi bankrotiral!” “Kje pa si bil na dopustu, da so te tako ožemali? Pa menda ja ne v Indiji Koromandiji?” ga je zbodla kuharica Špela. “I, kje bi bil? Teden dni sem doma pleskal stanovanje, teden dni J bila vsa družina pri sorodnikih na kmetih, za teden dni pa smo odšli na morje," je razložil Vili. “Za štiri polpenzione za teden dni letovanja smo odšteli toliko, kolikor z ženo skupaj zasluživa ves mesec.” ,. “Ti pa si zares smešen,” se je Viliju v brk zasmejal skladiščnik Rim1' “Zakaj pa nisi svoje družinice raje popeljal na dopust na Hrvaško, kjeti so letos zelo spustili cene, za nameček pa še na plažah ni bilo gneč6- “Saj nisem minister za turizem, da bi šel na dopust na Hrvaško o kam drugam v tujino," se je razburil Vili. “Kot pravi patriot sem Prl sluhnil akciji Letujmo doma, ki jo je na pobudo ministrstva za malo g° spodarstvo in turizem izvedel Center za promocijo turizma. Zakaj bi denat, ki sva ga z ženo težko zaslužila, nosil v tujino. Naj imajo nekaj oduje ga tudi naša turistična podjetja in naši turistični delavci, ki so kupci i potrošniki naših izdelkov." “No, ta pa je lepa! Minister za turizem je za denar davkoplačevalcev organiziral drago akcijo Letujmo doma, da bi vse v Sloveniji prepriča ’ naj preživimo dopust v naših krajih, sam pa se je odpravil na letovanj na Hrvaško. Naj razume, kdor more! ” se je začudil kurir Peter. “Očitno je minister za turizem ocenil, da gre našemu turizmu že tako a > bro, da mu on ni več potreben,” se je zarežal Rudi. “Takoj po prihodu -Hrvaške je namreč na tiskovni konferenci oznanil, da je bila letošnja tur stična sezona pri nas mnogo boljša, kot so na ministrstvu pričakovali-“Seveda ni bila tako slaba, kot so politiki in nekateri menedžerji nap0: vedovali, saj so jo pomagali rešiti tisti domači gosti, ki so letovali doma, je dejal Rudi. “ V naše turistične kraje je prišlo letos letovat skoraj za Pe tino manj tujih gostov kot lani, domačih gostov pa je bilo precej več K lani. Naš turizem so letos reševali domači gosti, ki so prisluhnili akcij Letujmo doma. Pa naj še kdo reče, da pri nas ljudje niso patrioti!’ "Domači gosti smo zares poskušali rešiti naš turizem, rešili pa j nismo,” je dejal Vili. “Večina domačih gostov namreč nima dovolj a narja za izvenpenzionsko potrošnjo, ki je v naših turističnih krajih izj mno draga.” "Vili, pa menda ja ne boš trdil, da morajo v Sloveniji vsi skrotnn* Živeti. Menedžerji, novodobni kapitalisti, politiki in ministri imajo d1 gotovo dovolj visoke plače, da lahko na dopustu po mili volji zuprlix' Ijajo," se je vmešal v pogovor klepar Tine. “Številni naši menedžerji in politiki na dopustu že na veliko zapraV Ijajo, vendar pa ne v Sloveniji, temveč v kakšni prekomorski državi, kje je izvenpenzionska ponudba cenejša in bolj raznolika - če razumete, Ml sem hotel s tem povedati," se je zarežal Rudi. “Pri nas je trenutno taka-delavci s prenizkimi plačami za drag denar letujejo v Sloveniji in P° magajo reševati domači turizem, menedžerji in politiki s previsokimi P‘‘ čarni pa letujejo v cenenih in eksotičnih tujih državah, kjer si lahko veliko več privoščijo, kot bi si doma." ‘Rudi, ponovi še enkrat. Tega ne razumem,” je dejal Tone. ‘Tone, tu ni veliko razumeti. To je pač tako kot pri nas v podjetju- k nas direktor nenehno poziva k zategovanju pasu, sam pa molze P°“Je je, kjer more. Na koncu leta pa je najbolj zaslužen, da podjetje ne Us varja še večje izgube! ” Morda pa so številni menedžerji in politiki zares koristili naši dri'^ vi, ko so letovali v tujini," se je zamišljeno vključila v pogovor prah' kantka Suzana. “Zakaj le?" je radovedno povprašal Vili. , “Ker jih ves mesec ni bilo v državi, niso mogli narediti nobene šk°° ne v turizmu, pa tudi na področju gospodarstva in politike ne! Mo'1, bi bilo še najboljše, če bi jih celo leto plačevali za to, da bi letovali kakšni daljni eksotični prekomorski deželi! Morda bi lahko potem lavci sami veliko lažje in hitreje rešili naše gospodarske in druge Pll’._ bleme - podobno kot so letos poleti brez ministra za turizem rešili tl‘r stično gospodarstvo! ” Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja Kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov Cilji; ' 'aktiviranje sindikalne dejavnosti na področju lastništva zaposlenih, seznanjanje z možnimi oblikami organiziranja zaposlenih lastnikov, Ppmoč pri izkoriščanju potencialnih prednosti lastništva zaposle-pod,e,iin' kom'nar ie namenien sindikalnim zaupnikom ter drugim predstavni-to mHsindikcilne organiziranosti, notranjim delničarjem, članom sve-da_ delavcev in delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospo- Snm-,n kraJ ,zvea iv; SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ hVt,PRl OBRAVNAVI GOSPODARSKIH f ZULTATOV DRUŽBE fycfra^eliica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS fe|1|a ^ četrtek, 7. oktober 1999, od 9.00 do 13.00 ure: *?£E*tIVNE pogodbe in soupravljanje avateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS ^°k°>Le da'a: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. a Prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: [™PRIJAVNICA za Izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE, 5. do 7. oktobra 1999 v SIC v Radovljici Ime in priimek:...........................Datum rojstva:....... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.................................. Naslov doma:...................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: - delovno mesto: ........................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:.................... Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:................. Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):................................... Telefonska številka - doma:.............-v službi:.. OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe Datum: V DALJŠI KNJIŽICA S VRSTI PREMIKAJOČA SE KOLEDARSKIMI IN VRE-MENOSLOV. MANDER SKUPINA PODATKI HRVAŠKI PESNIK (Antun PRTRD NICA V Al'ir I DARILO OKORN križanka VINKO KORENI lMIKAV IEZIK v.i/ V »UKA Ml NA ZINKA MESTO V ŠPANIJI JUGOZAH. OD CORDOBE FANT OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU NEMŠKI ROMANTIČNI PESNIK (Achim von) Stiri- SEDEŽNA KOČIJA S STREHO KIT UBIJALEC šahovska FIGURA kmet DOKUMENT UČENČEVEM USPEHU NA ENEM KONCU PREKLANA PALICA ENOTA JEZIKOVNEGA SPOROČILA SESTAVLJE IZ BESED DEŽNIK (pogovorno) NEUMEN ČLOVEK NEMŠKA DRŽAVA V OBDOBJU NACIZMA EDVVARD TELLER LASTNIK VIKENDA (pogovorno) DUHOVITA ZGODBICA O OSEBBN. PEVSKI ZBOR STENA Z IKONAMI ŠVEDSKA PISATELJICA LINDGREN VEC POVEZANIH NAPRAV PRIMANKUAJ OKRASNI GRM SKOBOTOVEC ZGODOVINSKA UTRDBA V TEKSASU VRELEC V ROGAŠKI SLATINI ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC VALLONE IME FILMSKE IGRALKE NIELSEN ZAMAŠEK STAVBA ZA REDOVNICE OBDOBJE KENOZOIKA ANGLEŠKI PESNIK, NOBELOVEC 1948 zaprta družbena SKUPINA IDIOTIJA OTOK V JADRANU OLIVER TWIST BRKATI JASTREB NIČVREDEN ČLOVEK. SLABIČ KAREL EBBEK S PRAHOM POMEŠANA MOKA STARO- ŽIDOVSKI KRALJ Avtor: Hudi Murn KOROŠKI PLES NEZNANEC MESTO V SEVERNI HOLANDIJI (sir) BARVA IGRALNIH KART SLOV. LIT. ZGODOVINAR (Josip) RUŠA PRAŠIČ MARŠALOVA Z! PROTE- STANTSKI DUHOVNIK GREGA TOZON KALCIJEV Tl-TAN. SILIKAT S' s® MESTO PRI PADOVI TEKMOVALNA STEZA MESNA JED ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA GRAFIK JUSTIN MESTO V SEVERNI ŠPANIJI DVA LEVA PRITOKA ODRE GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 31 (9. 9. 1999): 1:............................. Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrez1 ^ pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slove ^ - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, za vjl' pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo Pra ne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 20. septembra 1999. 2: 3: A