Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline
Cobiss: 1.01
V govorih spodnje Zadrečke doline (v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami), ki so del zgornjesavinjskega narečja, je skupina samostalnikov s kategorijo živosti obsežnejša od tiste v slovenskem knjižnem jeziku.
Ključne besede: slovenščina, narečja, oblikoslovje, živost
Peter Weiss
iT
P-
<
N
Z >
The category of animacy in the local dialects of the lower Dreta Valley
J
In the local dialects of the lower Dreta Valley (between Gornji Grad and Nazarje), which belong to the Upper Savinja dialect group, the set of animate nouns is larger than in standard Slovenian.
Keywords: Slovenian, dialects, morphology, animacy
0 Kategorija živosti
Kategorija (podspol) živosti je v slovenskem jeziku oblikoslovna posebnost samostalnikov moškega (in srednjega) spola, da je v ednini tožilniška oblika enaka ro-dilniški, ne pa imenovalniški. Tako je praviloma pri samostalnikih, ki poimenujejo živa bitja. Ujemanje oblik v tožilniku in imenovalniku ednine je (sploh v nasprotju z živostjo) imenovano tudi neživost ter je v slovničnem in tudi v slovaropisnem smislu privzeta, izhodiščna lastnost.
N H
1 Kako je danes v slovenskem knjižnem jeziku
1.1 Ker je obravnavo kategorije živosti v kakem podsistemu slovenskega jezika, konkretno v delu govorov zgornjesavinjskega narečja, smiselno zastaviti primerjalno s knjižnim (standardnim) jezikom, je treba pregledati, kako je ta oblikoslovna posebnost opisana v najnovejših jezikovnih priročnikih slovenskega knjižnega jezika, in sicer v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2000: 277; prvič v tej obliki v Toporišič 1976: 212), v Slovenskem pravopisu (SP 2003: 91-92 (§ 788-790)) in v angleško pisani slovenski slovnici Petra Herrityja (2000: 34-35) ter v Enciklopediji slovenskega jezika spet Jožeta Toporišiča (Toporišič 1992: 383-384).
»Samostalniki moškega spola so dveh vrst: eni zaznamujejo nekaj živega, tj. človeka, žival, drugi vse ostalo: človek, oče, zdravnik, orel, konj, Stritar, Ernest
'—< [to so poimenovanja bitij - PW] - kamen, svet, svetilnik; prvi imajo, kakor rečeno, M tožilnik ednine enak rodilniku, drugi pa imenovalniku: človeka, očeta, zdravnika, N orla, konja - kamen, svet, svetilnik« (Toporišič 2000: 277).
»Po zgledu na samostalnike, ki zaznamujejo živo, imajo slovnično kategorijo živosti še poimenovanja:
•	avtomobilov: imeti fička, forda, tavnusa, amija, opla, folksvagna, rols-rojsa, s mercedesa, borgvarda, dajmlerja;
•	bolezni: imeti raka, črva; dobiti volka ...;
•	športnih društev: premagati Železničarja, Partizana, Kladivarja;
•	vin: piti bizeljčana, vipavca, jeruzalemčana ...;
•	naprav: v hlod zabiti norca, za sezuvanje uporabljati hlapca, za okopavanje laha, nastaviti skobca, potegniti za petelina ...;
•	kart: dati kralja, pagata, asa, križa, pika ...;
•	planetov: Premičnica bo srečala Merkurja, Marsa, Jupitra, Saturna; > • razno: imeti zdravega duha.« (Toporišič 2000: 277)
P
i 1.2 Tem samostalnikom je po Herrityju (2000: 34-35) mogoče dodati še:
•	poimenovanja določenih naprav: robot (prim. SP 2001: 91 (§ 788));
•	stvaritve, imenovane po avtorjih: Rembrandt, Picasso 'Rembrandtova, Pi-cassova slika' (in Pleteršnik 'Pleteršnikov slovensko-nemški slovar', Cankar 'katero od Cankarjevih del ali Cankarjev opus');
•	nekatera poimenovanja za denar: tisočak 'bankovec za tisoč denarnih enot
PO
(dinarjev, tolarjev, mark ...)'; stotak 'bankovec za sto denarnih enot (dinarjev, evrov, tolarjev, mark ...)'; • poimenovanja mrtvih oseb ali živali: mrtvec; pokojnik; mrlič; mrtvak;
00 2
piščanec;1
nekaj izoliranih besed: zmaj |igrača|, konjiček |hobi|, metuljček |modni dodatek; prsno plavanje|.
1.3 K temu je potrebnih nekaj komentarjev brez želje po popolnosti predstavitve, ki je tako vedno le delna.
Pomenske skupine samostalnikov s podspolom živosti v slovenskem knjižnem jeziku niso ne strogo zaprte ne poljubno širljive, ampak jim smemo dodajati nove sestavine, ki imajo kategorijo živosti, le previdno, tako rekoč od primera do primera.
Podspol živosti se nanaša na bitja (v SP 2001: 91 »imena bitij: človek, rak, Štefan, Francoz, duh«) in »na bitjeliko, npr. na bogove, škrate, duha« (Toporišič 1992: 383), torej na vse tisto, kar štejemo za živo, in s tem npr. tudi na samostalnika Sveti Duh in angel, tudi v pomenu 'zelo dober človek, navadno ženska': naravni spol nosilca prvotnega poimenovanja se podredi slovničnemu spolu vzdetega
1 Marsikako dobro opažanje se najde v jezikoslovnih objavah starejših jezikoslovcev, recimo pri Stanislavu Škrabcu: »Tožilnik imajo imena živih stvari enak rodilniku; to velja tudi, ko je živa stvar že mertva ali le vpodobljena, ali ako se rabi ime žive stvari za naslov knjige ali časopisa. Duh ima Duha, ko pomeni božjo osebo, sicer po staro le duh. Novejši pisatelji rabijo pa v pomenu živega Geist sploh duha in duh le v pomenu Geruch.« (Škrabec 1994 [1895]: 236)
Ph
poimenovanja s kategorijo živosti vred: Kaj sem naredil, da sem si zaslužil takega ^ angela, kot si ti, Monty? (Gigafida; Monty je ženska).
Praviloma imajo iz imen bitij tvorjena poimenovanja kategorijo živosti, druga pa ne. Priznanje, poimenovano oskar, ima podspol živosti, tako kot lutka ken, sprem- ^ ljevalec (prav tako lutke) barbike. Vendar pa poimenovanje štefan 'dvolitrska stekle- ^ nica, navadno za vino' nima tega podspola (SSKJ: dati za štefan) in prav tako se para 1—1 vodič in vodnik s podspolom človeškosti, ki vključuje živost, razlikujeta od pomena ^ 'knjiga', ki nima te kategorije.
Kategorija živosti pri imenih časopisov ipd., ki se ujemajo z imeni bitij, je v nekaterih primerih trdna (Slovenec: berite Slovenca), v drugih pa ne ali pa se izjemoma uporablja le v pogovornem jeziku (Playboy: moški bodo brali Playbo-ya). Kot žive slovnično obravnavamo tudi naslove literarnih del in upodobitve N (Martin Krpan, Hlapec Jernej (kar je okrajšani naslov), David) (prim. Škrabec 1994 [1895]: 236).
Tudi imena (ali poimenovanja) računalniških programov, če izvirajo iz poimenovanj bitij, imajo podspol živosti: odprite Raziskovalca, uporabite Čarovnika.
Samostalnik kralj ima kategorijo živosti že sicer, ker pomeni živo bitje, sicer pa še v šahovskem izrazju, kjer so taki samostalniki še kmet, lovec, konj, skakač; ne-živost izkazuje top 'trdnjava'. Šahovska nasprotnika sta lahko imenovana po barvah beli in črni, kar oboje ima podspol živosti: črni je premagal belega.
Kategorijo živosti imajo tudi poimenovanja vrst kruha po imenih bitij ali po ^ bitjih: krjavelj, dolenjec, jelen (kar je morda pogovorna oblika namesto uradne jele- hh nov kruh oz. jelenov hlebec).
Nekatera poimenovanja vrst sirov - spet iz prvotnih (prebivalskih) imen - H imajo podspol živosti: edamec, ementalec, jošt, maasdamec, parmezan, trapist; ni- >—5 mata pa ga npr. bri in rokfor.
Tudi po telovadcih poimenovani telovadni elementi imajo podspol živosti: kolman, pegan, kovács.
Pojem bitje je precej raztegljiv: po SP 2001 ima paramecij podspol živosti, medtem ko ga recimo bacil in streptokok nimata.
Bolezni imajo slovnično kategorijo živosti le, če so poimenovane po živih bitjih (rak, črv, volk); šen, aids, diabetes, mumps itd. je nimajo.
Podspol živosti praviloma dobi tudi vzdevek, ki je prvotno občno poimenovanje, npr. Gips, kar je vzdevek smučarskega trenerja Anteja Kostelica, ki je bil nekdaj zaradi hiperaktivnosti pogosto polomljen: Fis [= Mednarodna smučarska zveza] brani Gipsa.
Tudi slovarski del SP 2001 nam daje vedeti, da so poimenovanja avtomobilov »tudi neživ.«, kar pomeni, da kategorije živosti pri teh samostalnikih ne uporabljajo vsi slovensko govoreči in pišoči soglasno, kar je vidno npr. v geslih ford, golf in celo fičo in fičko (s čimer SP 2001 predpisuje (ali opisuje?) živost in neživost v (knjižnem) pogovornem jeziku). (Ob strani puščam obupno zastareli vozni park v Slovenski slovnici leta 2000. In rols-rojs bi po SP 2001 moral biti rolsrojs.) - Tudi samostalnik hibrid 'hibridni avtomobil' izkazuje podspol živosti.
Pri športnih društvih imajo podspol živosti lahko le imena, katerih živosti v pod-stavnih besedah se zavedamo (pa še tu se kategorija živosti izgublja, pri samostalniku
1—1 Rudar celo večinsko: Triglav premagal Rudar), kategorije živosti pa nimajo imena M Maribor, Triglav, Kronos, Vardar, Milan, Bayern (prim. Žaucer 2006).
Zemljepisna imena s kategorijo živosti so bila v knjižnojezikovni razvid dodana sorazmerno pozno (SP 2001: 91-92, s primerom Dedec |gora|). Kategorijo živosti lahko imajo nekatera od tistih, ki se ujemajo z imeni živih bitij, in sicer praviloma O enobesedna: Urh (= Sveti Urh, hrib jugovzhodno od Ljubljane), Jakob (= Sveti Jakob, s hrib zahodno od Ljubljane: iti na Jakoba in iti na Sveti Jakob), Areh in Urban (= Sveti L Urban, hrib pri Mariboru - Tasič 2013). Brez podspola živosti so krajevna imena:
0	obiskali bodo Sveti Duh, gremo na Sveti Danijel. Tu bi bile potrebne natančnejše raziskave, ki bi jih lahko potem lahko kot priporočila upoštevali tudi jezikovni priročniki.
Kategorijo živosti imajo poimenovanja nekaterih gob (goban) (SP 2001: 92).
Živost poznajo »tudi drugi samostalniki v otroškem govorjenju, prim. vzemi stolčka« (SP 1990: 99); tako tudi Noska si obriši, Daj mi poljubčka in Postavi mlek-N ca na mizo (Herrity 2000: 35) (prim. razdelka 2.1 in 3.5.2).
»Imena nebesnih teles, ki so prvotno pomenila božanstva moškega spola, v p strokovni rabi obravnavamo tudi kot neživa: raketa je dosegla Merkur poleg Vene-
1	ra je srečala Merkurja«, piše SP 2001: 92, kar pomeni relativizacijo dotlej trdno S zagotovljene kategorije živosti v primerih planetov (Toporišič 2000: 277).
»Deloma se to prenaša tudi na živo preneseno (metonimično) rabo prvotno
1	neživega: Tega klinca/prdca bo že še izučilo; igrati asa, pika in podobno« (Topo-9 rišič 1992: 384). Prim. neživo izruvati štor, toda živo Poglej tistega štora (Herrity • 2000: 35), in up, kije prenesen na obetavnega športnika: To bo za našega upa Žana o Rudolfa sicer prva velika tekma v dvorani (www.delo.si, 1. 3. 2014).
Samostalnik duh 'duševnost', ki spremlja podspol živosti v slovenskih slov-
2	nicah od prve izrecne omembe tega pojava v slovnicah leta 1768 pri Marku Pohlinu, je v težavnem položaju zaradi (Svetega) Duha s podspolom živosti in zaradi samostalnika duh 'vonj', ki tega podspola nima. V zadnjem času se pri samostalniku duh opaža upad rabe s podspolom živosti: »od nekdaj sem oboževala tudi srbski športni duh« (izjava slovenske plavalke Sare Isakovic, Žurnal 24, 11. 2. 2014, 12).
Z osebe se lahko prenese podspol živosti na ustanovo, klub ipd.: prvak: poznajo našega gorskega prvaka [= Triglav] (Urška in Andrej Stritar, Z otroki v gore, 1998, 190); premagali so izraelskega prvaka Maccabi (Radio Slovenija 2, 19. 2. 2012).
»Vse s slovnično značilnostjo človeškega ima tudi značilnost živega: A je vprašal B-ja« (Toporišič 1992: 384).
1.4 V zvezi s kategorijo živosti je navezovalni tožilnik, znan iz vzorca Kateri kruh želite, belega ali črnega?. Sklanjatveni vzorec četrte moške sklanjatve je Koseski -ega (Toporišič 2000: 289) in v njem naj bi ne glede na živost ali neživost bila v tožilniku ednine vedno končnica -ega, npr. dežurnega, belega. Če zvezo kupiti žvečilni 'žvečilni gumi', zapisano v SP 2001 v geslu žvečilen, zanemarimo, ker je preveč papirnata, pa je čisto drugače pri samostalnikih Hercegnovi ali Gorki, ki v tožilniku ednine nimata rodilniške oblike, ampak imenovalniško: gremo v Hercegnovi. Zaradi te izjeme bo treba v slovenskih slovarjih v geslih, kakršni sta brzi 'brzi vlak' in žvečilni 'žvečilni gumi', navajati podatek, da posamostaljeni pridevnik vsebuje podspol živosti.
2 K otroškemu govoru (tudi v narečju)
2.1 V SP 1990: 99 je bila dodana navedba »v otroškem govorjenju«. Ta pojav je v ^ literaturi že registriral in razložil Rudolf Kolarič (Kolarič 1959: 247), ki pa živosti ni ^ ponazoril s primerom ali primeri, čeprav jih je za druge pojave iz otroškega govora v ^ tej objavi sicer dodal veliko. - Simona Kranjc je v monografiji o razvoju (slovenske- 1—1 ga) govora predšolskih otrok bolj mimogrede zapisala: »V tožilniku [ednine - PW] otroci posplošujejo končnico za kategorijo živosti« (Kranjc 1999: 94). V spontanem govoru otrok iz dveh opazovanih skupin vrtca v Sevnici, v letih 1992-1993 starih od 14 do 23 mesecev (skupina A) ter od 23 do 31 mesecev (skupina B) (Kranjc 1999: 75-76, 80, 91), je v skupini A za samostalnike moškega spola posnela in zapisala oblike v tožilniku ednine čaja in kuhka ['kruhek'] ter v skupini B bona 'bombona',pajka in kluča ['ključ'] (Kranjc 1999: 93). (Prim. razdelek 3.5.2.)
2.2	Herta Maurer-Lausegger je za govor Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg na avstrijskem Koroškem v osemdesetih letih 20. stoletja ugotovila, da se »[p]ri moških in srednjih samostalnikih [...] prenaša kategorija živosti tudi na nežive predmete, tož. ed. torej sovpada z rod. ed. in ne z im. ed.: stddija ('stol'), 1-1 qlu:čija ('ključ')« (Lausegger 1988: 280). Samostalniki srednjega spola v tej zvezi 1/5 niso v plajberškem govoru nič presenetljivega, saj se v njem »[v]si samostalniki moškega in srednjega spola sklanjajo po 1. moški o-jevski [...] sklanjatvi« (Lausegger 1988: 280). Pomembna je še avtoričina razširitev pojmovanja pojavov v otroškem hh jeziku na »jezik odraslih v komunikaciji z najmlajšimi« (Lausegger 1988: 280), kar N seveda ni omejeno na plajberški govor, hkrati pa tudi ni splošno slovensko.
2.3	Priročniki slovenskega jezika ugotovitve iz knjižnega jezika posplošujejo na druge jezikovne podsisteme (pogovorni jezik, narečja, interesne govorice). Jože Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika (torej ne morda slovenskega knjižnega jezika) piše, da se živost izkazuje le pri samostalniških besedah moškega spola (Toporišič 1992: 383), kar velja za knjižni jezik; v narečjih izkazujejo kategorijo živosti tudi nekatera poimenovanja bitij srednjega spola. Ob tem pravopisna pravila kot del jezikovnega predpisovalnega priročnika opisujejo stanje, na katero pa ne morejo in ne nameravajo vplivati, saj je ugotovitev o večjem številu samostalnikov s kategorijo živosti v otroškem govorjenju (SP 1990: 99: vzemi stolčka) zunajpravopisna materija; ugotovitev sicer drži, vendar bi spadala v slovnico, kjer pa je ni bilo niti v ponatisu deset let pozneje (Toporišič 2000).
3 Obravnavano jezikovno področje
Slovnično kategorijo živosti opisujem v govorih spodnje Zadrečke doline (torej v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami), v delu zgornjesavinjske-ga narečja, ki je skrajno zahodno narečje štajerske narečne skupine (Weiss 1998: 6-9). Gradivo sem zbral predvsem v Spodnjih Krašah in Bočni, in sicer od okoli leta 1980 do danes (prim. Weiss 1998: 9). Del tega gradiva je bil že objavljen v
t—1 magistrskem delu o oblikoslovju govorov obravnavanega področja (Weiss 1990: M 71-72) in v poskusnem zvezku slovarja teh govorov, z občnimi besedami, ki se N začenjajo od A do H (Weiss 1998). Novejše gradivo izvira predvsem iz družin Jo-1—1 žice in Petra Weissa iz Spodnjih Kraš ter Olge in Franca Remica iz Otoka v Bočni (Weiss 1998: 9-12), v kateri sta se navedenim informatorjem pridružila brata Anže
0	(roj. 1992) in Jon Remic (roj. 2002). Gradivo je bilo aktualizirano z oblikami pri s mlajših govorcih, sploh v zvezi s predmetnostjo, ki se je na novo pojavila v zadnjih L dveh desetletjih.
Kot govorec tega narečja zapisujem svoj sistem, s tem da kot opisovalec in v govorec narečja poskušam kar se da upoštevati rabo pri drugih govorcih, kar pa tako velja za moje dialektološko in posebej slovaropisno delo in v glavnem za vse
1	naše jezikovno ravnanje nasploh.
N 3.1 Josip Tominšek v devetdesetih letih 19. stoletja
A Pri opisu kategorije živosti v govorih spodnje Zadrečke doline je pri govoru Bočne p mogoče upoštevati še jezikoslovni vir izpred kakih 120 let, in to objavljeno predi stavitev narečnega oblikoslovja iz tega kraja iz štajerske narečne skupine. Josip S Tominšek je po stanju v govoru Bočne v devetdesetih letih 19. stoletja2 o kategoriji ^ živosti v govoru Bočne zapisal: »Acc. sing. Tudi samostalniki, ki ne izražujejo sami
1	ob sebi kaj živega, imajo acc. = gen., ako značijo v prenošenem pomenu živo bitje, 9 posebno pri psovkah: pusti, cepca, capina i. t. d.; če pa se n. pr. govori o pravem
•	cepcu, tedaj stoji acc. = nom. - Vedno se govori gen. v zvezi: ,lej (glej) ga', ker se o dotične besede zlagajo s formalnim gen. ,ga': lej ga bearača, tráunika, kámna ... Sa-
•	mostalniki srednjega spola, ki pomenjajo kaj živega, imajo tudi acc. = gen.: prédaj
2	(prodaj) täl'tta.« (Tominšek 1903: 13)
Tominškov tudi v zvezi »[s]amostalniki srednjega spola [...] imajo tudi acc. = gen.« je treba razumeti kot 'prav tako', ne kot različico (ob običajni izenačitvi tožil-nika ednine z imenovalnikom). Sestava zveze lej ga + rod. ed. ('le: ga 'póiba poglej ga, fanta (v tož. ed.)) pa danes ni omejena na moški spol, ampak jo starejši govorci uporabljajo tudi za ženske (lej je + rod. ed.: 'le: ja Q'má:n'ce poglej jo, Manco; (po-) glej, Manca je tu/tamle, Manca prihaja), nasploh pa se govori v množini (lej jih + rod. mn.: 'le: jsx 'pó:bo poglej jih, fante (ki so prišli); 'le: jsx 'že:nsk poglej jih, ženske (ki prihajajo, ki so prišle)) (prim. Weiss 1999: 53). Za ženski spol ednine se zveza lej jo, Manco ipd., torej s tožilnikom, ne govori. - Zveza lej ga ipd. + im. ed. ('le: ga, Qfrá:nc'l; 'le: ja, Q'má:nca) v ustrezni situaciji izraža opozorilo govorečega nase ali na lastno izjavo v pomenu 'poslušaj me, poglej me'; v dvojini in množini se te zveze ne uporabljajo, pa tudi pri vikanju ne.
3.2 Narečni samostalniki s podspolom živosti stojijo kot predmeti v tožilniku (ednine) in se vežejo z nezanikanimi glagoli 'da:t 'da:m (pri kartah) vreči, jeist 'je:m jesti, 'jsmet 'ma:m imeti, kupgt -gm kupiti, 'na:jt' 'na:jdem najti, 'pgt 'pijampiti, s're:čat
Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko pri Vatroslavu Oblaku v letih 1892-1896, nalogo o sklanjatvi pa je izdelal v poletnem semestru študijskega leta 1895/96 (Weiss 1999: 50). Objavil jo je leta 1903 (Tominšek 1903).
-sm srečati, u'bgt u'bijam ubiti, u'mivat -sm umivati, 'vairšt 'vairžam vreči, 'videt -gm videti, za'mudgt zams'dim zamuditi, z'gubgt zgs'bim izgubiti...
O tem slovenskem narečnem pojavu je pisal Boris Urbančič (1959/60), za njim pa po gradivu za samostalnik tele za Slovenski lingvistični atlas še Rok Dovjak (2011: 89sl., 94).
Urbančič 1959/60: 186: »Akuz. sing. takih samostalnikov je največkrat enak genitivu, n. pr. poglejte tega počasneta, zaspaneta, usraneta, zmuzneta, prismodeta, zmeneta, fanteta, ničeta, hlapčeta. Zadnjih pet lahko brez nasilja rabimo tudi v srednjem spolu: poglejte to prismode itd., s čimer pa dobi beseda zaničljivejši prizvok.«
3.3	Največjo narečno posebnost glede živosti predstavlja v primerjavi s knjižnim ^ jezikom skupina samostalnikov slovničnega srednjega spola (tudi naravnega ^ ženskega spola - v vseh teh primerih je v knjižnem jeziku tožilnik enak imenoval- 1—1 niku ednine), ki poimenuje:3
(a)	ljudi: 'dieikle dek'leita dekle: 'kupl§ 'ss - dek'leita 'mäijs (dobesedno: kupili so - dekle imajo) rodilo se jim je dekle; 'va:trak ut'ruoika otrok: im. ed. 'mičksns 'vaitrak majhen otrok; tož. ed. 'täiga 'čeid'ngga ut'ruoika 'mäijs takega lepega otroka imajo - slovnično moškega spola je ut'ruoičsk -čka ljubk. otrok); v primerih 'dieikslčke -a ljubk. deklica, dekletce in 'vaitsrčke -a ljubk. otrok je tož. ed. sicer možen, se pa ne govori;
(b)	ljudi slabšalno, s tem da so ta poimenovanja moškega ali - kot nekakšno stopnjevanje slabšalnosti - srednjega spola, ki je v mnogih položajih zaradi sovpada oblik iz različnih sklonskih paradigem natančneje nedoločljiv: us'csne usca'neita uscane (m: te us'csne :: s: 'käi bsš 'ti, us'csne 'mičksns); psrs'msde psrsms'deitaprismode;4 pss'csne pssca'neitaposcane; us'rsne usra'neita usra-ne; ust'rieile ustra'leita nespameten, neumen moški; u'vieile uve'leita len moški (< ovel 'ovenel'); ba'lsnde balsn'deita neumen, nespameten moški ('kei s§ O ja 'kei tgga balsn'deita 'naišla?! - Weiss 1998 v geslu balonde m in s; < bav. ^ nem.pollanti 'služabnik, sluga' iz it.polenta - Goggolori 10: 3-4);
(c)	živali: 'tieile te'leita tele: te'leita sms 'kupl§; 'maiča ma'četa mače \mlada mač- N ka, muca\: ma'čeita nsm ja ps'vszls; 'p§ša pg'šeitapišče; p'rieise pra'seitaprase W \prašič\; ž'rieibe žra'beita žrebe; nekatera od teh poimenovanj se uporabljajo '-s tudi za ljudi, in sicer slabšalno (tele, prase) ali ljubkovalno (mače,pišče).
3.4	Od samostalnikov moškega spola imajo v govorih spodnje Zadrečke doline podspol živosti poimenovanja in imena bitij (ljudi in živali, tudi če so naravno ženskega spola, ter domišljijskih bitij), z vzdevki, tudi če so ti prvotno iz občnega besedja, in izpeljankami (manjšalnicami, ljubkovalnicami): č'luoivek člsVeika človek; 'zaijc -a zajec; 'fuks -a 1. fuks \konj rdečkaste barve\, 2. zvit, prebrisan moški; Q'jäines -za Janez; ks'vä^ -a kovač; ak3'väx -a Kovač \gospodar\; Q'neimc -a 1. Nemec, 2. star. Nemci, 3. avtomobil, kateremu se pripisuje nemški izvor; s'leipsc -pca slepec \človek; kači podoben kuščar\; Q'boik Q'buoiga Bog; 'taijfsl -na = omilj. v'räibsc -pca hudič \duhovno bitje\; 'päirksl -naparkelj \hudič kot spremljevalec Miklavža\; 'baiuc -a bavbav: 'lei 'xuo;d§ ša 'vsng, bsš x'mäils 'baiuca 'vid'o!; 'deida -a 1. moški, 2. (zakonski) mož; d'vaijšak -a moški, rojen leta 1920.
S teh poimenovanj in imen je podspol živosti prešel na marsikdaj enako poM imenovane in imenovane ali tem sorodne samostalnike, kot so:
•	gobe: 'jurčak -čka jurček \goba\; gla'bainek -a goban; 'luoitar -tra jurček; 'aijdnek -a jesenski jurček; pša'ničnek -a poletni jurček;
•	jabolka in jablane (v narečju oboje 'jáipka -e ž): 'cairjevič -a carjevič; 'buoiboc -a bobovec; be'lič -a = be'ličnek -a beličnik; kss'maxsk -čka kosmač; tudi živ.:
s	'máima 'loindonskg 'peipigk poleg 'loindons'kgga 'peipigga; toda neživ.: z'láitg
'deili'še:s -a ...;
O • orehi: ks^áik -a koščak; g'rušoc -a oreh z velikimi sadovi;
•	slive (sad in drevo): 'vaisu -sla; tudi neživ.: š'peiqgsl -na;
•	hruške (sad in drevo): ž'rieibslc -a drobnejša rumena poletna hruška (druga poimenovanja hrušk so vsa ženskega spola);
•	sorte fižola (rastlina, strok in zrno): 'čeišpoc -a visoki fižol s temno rjavim in vijoličastim zrnjem; š'toiroc -a nizki fižol, grmičar; tudi neživ.: b'ráizdoc -a nizki
A	fižol, grmičar;
•	sorte in vrste krompirja: 'igor -ja igor; c'veit'ngk -a cvetnih; 'kifalčar -ja ki-feljčar; š1^^ -ba;
•	posamezne rastline: 'sairpič -a mehki osat; dgu'jáik -a divjak \mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte\; 'faijfoc -a in š^iggoc -a \tobak kot rastlina^ u'šiuc -a \ tobak kot rastlina\; p'reikloc -afižolpreklar;
•	vina: b§'zieilčan -a bizeljčan; mer'loit -a merlot; tudi živ.: c'vičak -čka cviček;
•	druge pijače: u'réixoc -a orehovec \žganje\; tudi živ.: 'bazgoc -a 1. sok iz bezga, 2. bezgov čaj;
•	prazniki: 'buoižič ba'žiča božič; sgl'vieistsr -tra silvestrovo: 'kei pte pa za sgl'vieistra?; 'pust -apust; msk'laiuš -ža miklavževo: 'kái s§ pa za mak'laiuža da'bila?; 'joižaf -ajožefovo: na 'joižafa ja b'la;
•	po živalih poimenovane bolezni: 'raik -a rak; 'voik -a volk; 'čairu -rva črv;
•	vrste premoga: t3r'boiulčan -a premog iz Trbovlja; ve'leinčan -a lignit iz Velenja;
•	vrste opeke: 'buoibroc -a bobrovec \strešnik\; tudi neživ.: 'eifei -ja zidak, izdelan iz elektrofiltrskega pepela; 'ristoc -a \zidak\;
•	vrste kruha: 'aijd'nek -a ajdov kruh; fran'cóis -za francoska štruca; 'čairan -rngga črn(i) kruh; 'beiu -ga bel(i) kruh; 'aijdo -ga ajdov kruh; ka'ruz'ng -ga koruzni kruh;
•	igralne karte in igre z njimi, tudi po številski vrednosti: 'áis -a as; 'póip -ba fant; 'xeirc -a srce: 'xeirca sam 'jam'o; 'ceiner -noja desetica: 'ceinerja 'vairža; 'ziigmer -mega 1. sedmica, 2. igra s kartami, v kateri sedmica jemlje; 'oixter -terja 1. osmi-ca, 2. ka'leisa 'mái 'oixtaja platišče kolesa pri dvokolesu je zvito, tako da nakazuje obliko osmice (Weiss 2006: 332); 'vaisu -sla osel \igra s kartami\;
•	vrste denarja: 'jur -ja tisočak \(bankovec v vrednosti) tisoč denarnih enot\; ks'váx -a kovač \kovanec v vrednosti desetpar\; s'toi'dineršak -a bankovec v vrednosti sto dinarjev; pre'še;ran -rna bankovec za tisoč tolarjev (s Prešernovim portretom); 'cáiqkar -ja bankovec za deset tisoč tolarjev (s Cankarjevim portretom);
igrače, ki predstavljajo bitja: 'meido -ta otr. medvedek; pa'jäic -apajac; šahovske figure: k'meit -a kmet; 'kuoin' -e skakač; k'räil -e kralj; 'laiufer -ferja w = te'kä^ -a lovec; 'toip -a trdnjava;
posamezni predmeti in pojavi pri čebelarjenju: 'ruoij -a roj: 'ruoija sam 'jam'o; ^ d'rušc -a drugec, drujec \drugi roj iz iste čebelje družine v istem letu\: d'rušca 'mäim; de'sei'caiter -terjapanj z desetimi sati;
deli telesa, predvsem v zvezi s spolnostjo: 'lulgk -a = 'tgč 'tiča = 'kurc -a = 'biggslc -a = 'biggslčsk -čka moški spolni ud: 'ke: 'mä^ pa 'biggslčka?; & 'säindar -dra posam. moški spolni ud (< Aleksander; Weiss 2006: 330); 'bižak 1—1 -a otr. (majhen) moški spolni ud; 'foirt'raijber -berja = pete'linčak -čka = 'väIser'pinč -a ščegetavček;
'puoipak -pka popek (na trebuhu) (toda neživ. 'cvetni popek'); 'poimpak -a popek (na trebuhu);
izpuščaj: tudi neživ.: 'bacgk -c'ka = s'psšsk -ška izpuščaj; mrtva živa bitja: mar'lič -a mrlič: mar'liča 'mäima u 'vieisg; te 'reing tgga 'reingga rajni; p'rieišič pra'šiča (zaklan) prašič;
naprave: 'nuoirc -a \del verige\; fran'cöis -za francoski ključ; x'läipsc -pca 1. zdevalni stol, 2. mizarska priprava za podstavljanje daljših lesenih delov; 1—1 k'neixt -a priprava za stiskanje lesenih delov v vodoravni legi; 'boik 'buoiga ^ križ, razpelo; me'šaiuc -a betonski mešalnik; se'saiuc -a sesalnik; vrste šiber za šibrovko po velikosti (od najmanjše šibre do največje): š'reiksl ^ -na; c'vä:jer -jerja; 'feirer -rerja; 'zeikser -serja; 'oixter -terja; 'pei'pei -ja; okno, splav: 'säimc -a 1. enojno okno, 2. manjši splav
avtobusi na določeni progi: ce'läin -a celjan \avtobus, ki vozi v Celje\; W de'laius'kg -ga šolski avtobus \ki vozi učence\; 'litost'roijčan -a avtobus, ki ^ vozi v tovarno Litostroj v Ljubljano; ve'leinčan -a velenjčan \avtobus, ki vozi v Velenje\; 'šoils'kg -ga šolski avtobus \ki vozi učence\; 'reid'ng -ga avtobus, ki vozi na redni progi, po voznem redu; ^igrapčan -a zagrebčan \avtobus, ki vozi v Zagreb\;
osebna vozila: '3ip -a džip; 'fičo -ta = 'fičko -ta osebni avtomobil znamke fiat oz. zastava 600, 750 ali 850; 'beien)'vei -ja = 'bein)'vei -ja osebni avtomo-bil znamke BMW; 'deika'vei -ja = 'deikoc -a osebni avtomobil nemške tovarne DKW; mar 'ceides -za mercedes; ben'ciner -nerja vozilo z bencinskim motorjem; c'vaij'täikter -terja vozilo z dvotaktnim motorjem; 'dizgl -na vozilo z dizelskim mo-torjem; fran 'cöis -za avtomobil francoske proizvodnje; tudi neživ.: 'taiksi -ja taksi; te'reinc -a terenski avtomobil; s'tairo'doibngk -a starodobnik; š'teirks'leisc -a oseb-ni avtomobil na štirikolesni pogon; s'paičak -čka citroen;
kolesa: 'reiner -nerja športno (dvo)kolo; 'roigoc -a (dvo)kolo, izdelano v tovarni Rog; 'poini -ja manjše, navadno zložljivo kolo; 'goirc -a gorsko kolo; dgr'käilc -a = dgr'käilng -ga 1. dirkalno (dvo)kolo, 2. dirkalno motorno kolo, 3. dirkalni avtomobil;
mopedi, motorna kolesa: 'poing eksp'reis ~ -a manjše kolo s pomožnim motorjem znamke pony express tovarne Rog; 'eim'zei -ja motorno kolo vzhodnonemške tovarne MZ (MotorradwerkZschopau); auto'mätgk -a motorno kolo, avtomobil
z avtomatskimi prestavami; d'voibar'zinc -a motorno kolo z dvema prestavama; š'teirbar'zinc -a motorno kolo s štirimi prestavami;
•	traktorji: 'feirgu'soin -a traktor znamke ferguson; š'taijar -ja traktor avstrijske tovarne Steyr; š'toiroc -a traktor znamke štore; 'zeitoir -ja traktor znamke zetor; tudi živ.: t'raiktor -ja traktor;
•	tovornjaki: 'doijc -a tovornjak nemške tovarne Deutz; 'main -a tovornjak s nemške tovarne Man; t'ri'toinšak -a tovornjak z nosilnostjo tri tone; to'voirng
-ga tovornjak, tovorni avto;
•	vozovi s konjsko vprego: tudi neživ.: 'gumer -merja voz z gumijastimi kolesi; pa'rizer -zerja parizer;
•	druga mehanizacija: tudi neživ.: 'báiger -gerja bager; 'viličar -ja viličar; g'reider -derja greder; 'kiper -perjaprekucnik; 'rud'1 -napodstavni skladiščni voziček;
•	vrste peči in štedilnikov: 'gá^percak -čka gašperček; tudi neživ.: 'toibi -ja štedilnik na trda goriva (tovarne Gorenje); 'kiper'buš -a trajno žareča peč
A	(tovarne Küppersbusch);
•	elektronske naprave: a'táiri -ja računalnik znamke atari; 'aij'peit -da telefon znamke iPad; 'pei'cei -ja osebni računalnik;
•	osamljeni primeri: 'bikoc -a bikovka; d'voijčak -čka dvojček \hiša\; pa'jáic -a pajac \oblačilo\; te'káx -a = 'laiufer -feija tekač \preproga\; le'nux -a ležalnik, ležalni stol; tudi neživ.: 'joigi -ja vzmetnica jogi; ap'ril -'rila april: 'čuvat 'pairvgga ap'rila nasesti (prvoaprilski) potegavščini; 'gáisa daj, dodaj plin, pa g'réima!;
•	književna in filmska dela, imenovana po predstavljeni osebi: Q'tairzan -a Tarzan: Q'tairzana sam 'šoi g'léidat film o Tarzanu; D'vine'tu -ja Vinetu: a s§ 'ti kag'daij b'raila D'vine'tuja? ali si ti kdaj brala »Vinetouja«?;
•	književna dela, imenovana po ustvarjalcu: Qpre'šeiran -rna Prešeren: Qpre ' šeir-na sma je'máilg u 'šoil§ Prešernove pesmi;
•	časopisi, revije in knjige, imenovani praviloma po živih bitjih: Qupo'koijanc -a mesečnik Upokojenec; Q'loiuc -a mesečnik Lovec; Q'cic§'bain -a mesečnik za otroke Ciciban; Q'tei'tei -ja tednik Tedenska tribuna, TT;
•	trgovine: tudi neživ.: Q'xoifer -feija Hofer; Q'tuš -a Tuš; tudi živ.: Qmer'káitor -ja Mercator;
•	kraji in gore: Q'lučkg Q'déidac Q'lučkgga Q'déicia Lučki Dedec \gora v Savinjsko-Kamniških Alpah\: na D'lučkgga Q'déicia sam 'šo; tudi neživ.: Qs'véitg Q'dux Qs'véitgga Q'duxa Sveti Duh, uradno Olševa \kraj nad Solčavo\: na Qs'véitgga 'duxa = na Qs'véitg Q'dux sma se pe'láilg skozi Svetega Duha, skozi Sveti Duh, torej naokoli smo se peljali (odgovor na vprašanje kje je par Qs'véit'ma Q'duxa, na vprašanje kam x Qs'véit'ma Q'duxa); Q'vivod'n§k -a Vivodnik \vrh na Me-nini|: g'réima na D'vivod'ngka; toda neživ.: Q'leinart -a Lenart pri Gornjem Gradu \kraj\; Dšan(t)flieirjan Dšan(t)fler^ina Florjan pri Gornjem Gradu \kraj\; Qsamp'rimaš -ža Semprimož \zaselek Florjana pri Gornjem Gradu\; Dšant'j0išt -a Sentjošt \zaselek RovtapodMenino\.
3.5.1 Od samostalnikov moškega spola ta kategorija v obravnavanih govorih zajema le tiste iz prve (č'luoivek čla'veika človek) in četrte moške sklanjatve ('šoils'kg -ga šolski avtobus). Samostalniki, ki bi v knjižnem jeziku spadali v drugo ali tretjo
moško sklanjatev, se v teh govorih sklanjajo kot samostalniki iz prve moške sklanjatve, kategorijo živosti pa imajo po zgornjih merilih: knggo'void'ja -a knjigovod-
ja; D|ja:ka -a Jaka \osebno ime\; 'eim'ze: -ja motorno kolo vzhodnonemške tovarne MZ (Motorradwerk Zschopau).
3.5.2 Pri majhnih otrocih in pri mnogih odraslih, ki govorijo z njimi, je primerov 1—1 živosti sploh zelo veliko: 'pus'tg k'lučapusti ključ; ngga 'aiutočka mg pr'nieisg pri-nesi mi kak avtomobilček (kot igračo); a sg 'kupčka p3'dairu? spahnilo se ti je (kar govorijo odrasli); je'zika 'kaižaš jezik kažeš; ba'loinčka mg 'kupg kupi mi balonček (prim. razdelek 2.1). Odrasli v neformalnih položajih le sledijo otroškemu govoru in se mu ne pridružujejo povsem (»po otroško« z otroki ne govorijo vzgojiteljice v vrtcih), razlike so med posameznimi odraslimi, sploh po spolu (s svojimi otroki, vnuki in drugimi otroki govorijo »po otroško« več ženske kot moški), in glede na starost otrok, pri čemer otroško v jezikovnem smislu z odraščanjem in otrokovim pridobivanjem jezikovnega znanja pojema (pri otrocih in posledično tudi pri odraslih). Ne samo v narečju je ('de: mg) 'lupčka! (daj mi) poljubček, poljubi me, poljubiva se.
3.5.3	Izpridevniški samostalniki, ki se sklanjajo po četrti moški sklanjatvi, imajo v	1—1 tožilniku ednine vedno končnico -ega (navezovalni tožilnik): 'beiu -ga bel(i) kruh;	^ 'šoils'kg -ga šolski avtobus \ki vozi učence\.
X
3.5.4	Negotovost pri razumevanju in rabi kategorije živosti veča delni rodilnik, ki	hh se prenaša v tožilnik ('de: 'vina daj vina, ker tudi daj nekaj/dva deci... vina; g'reim	N 'sa:rpiča nab'rait, ker tudi grem nekaj/malo/pol koša mehkega osata nabrat ...).
3.5.5	Govorka iz Bočne je (2. 11. 2012) dejanje napovedala tako, da je namesto samostalnika moškega samostalnika motovilec uporabila ustrezni kazalni oz. nedoločni zaimek v tož. ed., potem pa je samostalnik na koncu povedi pojasnila. Ker pa je oblika zaimka za tožilnik seveda enaka rodilniški, je pri samostalniku izbrala rodilniško obliko tudi za samostalnik v pojasnilu: »'mairsm ša 'uqga up'rait, ks ja 'vsng - mstsViuca« 'moram še tistega oprati, ki je zunaj - [namreč] motovilec'. To priča o bližini živosti in neživosti: tudi m3ts'viuc, kot v im. ed., bi bilo čisto dobro, vendar je bila kategorija živosti bolj pri roki, bližja. - Tako še pri napovedi govorca iz Spodnjih Kraš (2011), ki ji je sledilo kratko razmišljanje: »ngga ... 'kaikija bsm psjeidu« 'en ... kaki bom pojedel'. Lahko bi začel z imenovalniškim »ng«, vendar to ni bila njegova prva izbira.
3.5.6 Natančnejši podatki za narečne besede, ki se poknjižene začnejo s črkami od A do H, so navedeni v poskusnem zvezku Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A-H) (Weiss 1998), v katerem je bilo prvič v kakem (slovenskem) slovarju pri vseh ustreznih besedah oz. pomenih po slovaro-pisnem napotku v SP 1990: 99 (§ 788) navedeno, da spadajo v kategorijo živosti. Nekaj let pozneje, v slovarskem delu Slovenskega pravopisa (SP 2001), je bilo to izpeljano še v slovarju slovenskega knjižnega jezika, s tem da vsebujejo podspol živosti tudi samostalniške besede s podspolom človeškosti, torej tiste, »po kater[ih] se sprašujemo s kdo (ne s kaj)« (SP 2001: 197).
t_l 4 (Ljubljanski) pogovorni jezik M
N Le na splošno je ob opazovanju kategorije živosti v slovenskem knjižnem jeziku 1 in v delu enega od slovenskih narečij (v spodnji Zadrečki dolini) mogoče ugotoviti, da je pomenskih skupin s podspolom živosti v narečju sicer več kot v knjižnem
0	jeziku, da pa jih je še veliko več v ljubljanskem neknjižnem pogovornem jeziku s (kar vse je tesno povezano s slengom in žargoni), to pa učinkuje na druge sisteme, L seveda z marsikdaj istimi jezikovnimi uporabniki (torej govorci in pisci) v raO zličnih sistemih.
Če je bilo za pogovorni jezik nekdaj običajno tvorjenje enobesednih izrazov iz večbesednih (praviloma dvobesednih tipa pridevnik + samostalnik) tako, da je
1	pridevnik konvertiral v samostalnik (brzi m ^ brzi vlak; Nedeljski m ^ Nedeljski dnevnik) ali da je bil iz pridevnika tvorjen samostalnik (brzec ^ brzi vlak; Nedeljec
N ^ Nedeljski dnevnik), je v zadnjih letih mogoče zaznati veliko več samostalniških A tvorjenk iz pridevnikov (tule so zapisane poknjižene). V slengu in ljubljanskem p pogovornem jeziku so taki seveda tudi primeri s poenobesedenimi izrazi ženskega i spola: bežigrajka ^ bežigrajska gimnazija; osnovka ^ osnovna šola.
V pogovornem jeziku imajo opazen podspol živosti tovrstni samostalniki ^ moškega spola, ki jih knjižni jezik (še) ne prenaša dobro: alchajmer ^ Alzheimer-
1	jeva bolezen; alkoholec, tudi alkoholar ^ alkoholni flomaster; Bavarec ^ Bavar-9 ski dvor; brezzrcalnik ^ brezzrcalni fotoaparat; digitalec ^ digitalni fotoaparat;
•	dunajec ^ dunajski zrezek; Gospodareč ^ Gospodarsko razstavišče; imunec ^ o imunski sistem: morda imamo imunca zmanjšanega; jutranjec ^ jutranji program
•	(na radiu Student); Kongresec ^ Kongresni trg; kud ^ KUD France Prešeren:
2	gremo v kuda; maturantec ^ maturantski izlet; maturantski ples; minimalec ^ minimalna plača: šli bodo na minimalca; mobilec, mobilnik ^ mobilni telefon; polnilec ^ polnilna naprava; popravec ^ popravni izpit; prekmurec ^ prekmurski slovar; Prešerec ^ Prešernov trg; roditeljec ^ roditeljski sestanek: na roditeljca greva; Sem ^ Slovenski etnografski muzej: v Sema sva šla; športnik ^ športni avtomobil; terenec ^ terenski avtomobil; testnik ^ testno vozilo; trojanec ^ trojanski konj |računalniški virus|; trojček ^ 1. izpit iz treh sorodnih povezanih predmetov, 2. seks v troje; vzajemec ^ vzajemni sklad. Govorci in pišoči te oblike tvorijo presenetljivo hitro, iznajdljivo in na veliko, so pa gospodarne in tako nenavadne, da jih knjižni jezik ne sprejema, zato ostajajo pogovorne.
Poleg teh imajo v pogovornem jeziku, slengu in žargonu podspol živosti še mnogi samostalniki, ki ga v knjižnem jeziku prav tako ne bi imeli: Eksperiment: na kavo greva v Eksperimenta 'v gostišče Eksperiment'; Glej 'gledališče Glej': »Itak so le malo pred tem pripeljali v Gleja sveže stiskane plošče« (www.delo .si, 11. 10. 2013); model |mlad moški|; walkman: »Tega sem si vselej želela, podvodnega walkmana« (Katja Benevol Gabrijelčič, Monitor 2008, št. 7-8, 26); komp 'računalnik': novega kompa sem dobil; Cooper: Cooperja smo lavfal 'tekli smo za Cooperjev test'; Big Bang |trgovina|: v Big Banga, kot v Hoferja, Tuša, Mercatorja; Google |spletni iskalnik|: »na Googla poglej« (tudi zato, ker ga mnogi že poosebljajo kot vsevednega sogovornika: »Sem že spraševal strička Googla, pa ne ve!«); Prežih 'Osnovna šola Prežihovega Voranca': hodi na Prežiha.
5 Za konec
Navedenke
V govorih spodnje Zadrečke doline (v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami), ki so del zgornjesavinjskega narečja, je skupina samostalnikov s kate- ^ gorijo živosti obsežnejša od tiste v slovenskem knjižnem jeziku. Največjo poseb- ^ nost glede živosti predstavlja v primerjavi s knjižnim jezikom skupina samostalnikov srednjega spola (otrok, dekle, dekelčke 'majhno dekle', tele, mače, pišče, prese 'prašiček', žrebe) s slabšalnimi poimenovanji srednjega in moškega spola za ljudi (uscane, usrane, ustrele, uvele, balonde). Pri majhnih otrocih in pri mnogih odraslih, ki govorijo z njimi, je primerov živosti sploh zelo veliko (jezika kažeš;pusti kamna). Prispevek vsebuje popisa (pomenskih) skupin samostalnikov s kategorijo živosti, in sicer preglednega za slovenski knjižni jezik in natančnejšega za govore spodnje Zadrečke doline, ter nekaj primerov iz ljubljanskega pogovornega jezika.
Bajec - Kolarič - Rupel [- Šolar] 1968 = Anton Bajec - Rudolf Kolarič - Mirko
Rupel - [Jakob Šolar], Slovenska slovnica: neizpremenjena izdaja iz l. 1964, ^ Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968.
Breznik 1934 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje: Družba ^ sv. Mohorja, 41934.
Dovjak 2011 = Rok Dovjak, Srednji spol samostalnikov na -e v slovenskih narečjih N (po gradivu za SLA), Ljubljana: [R. Dovjak], 2011.
Goggolori 10 = Fragen an das Bayerische Wörterbuch: Pollanti, Goggolori: aus der l_) Werkstatt des Bayerischen Wörterbuchs (Oldenbourg) 10 (2007), 3-4 (http:// www.bwb.badw.de/goggolori.htm, 22. 2. 2014).
Herrity 2000 = Peter Herrity, Slovene: a comprehensive grammar, London - New York: Routledge, 2000.
Kolarič 1959 = Rudolf Kolarič, Slovenski otroški govor, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu 4 (1959), 229-257.
Kranjc 1999 = Simona Kranjc, Razvoj govora predšolskih otrok, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999 (Razprave Filozofske fakultete).
Lausegger 1988 = Herta [Maurer-]Lausegger, Interakcija odraslih z najmlajšimi v slovenskem plajberškem govoru, v: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, ur. Boris Paternu - Franc Jakopin, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988 (Obdobja 8), 277-287.
SP 1990 = Slovenski pravopis I: pravila, Ljubljana: SAZU (izd.) - Državna založba Slovenije (zal.), 1990.
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001.
Škrabec 1994 [1895] = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 2: ponatis platnic časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška 1890-1902 (s Skrabčevimipripisi za Jezikoslovne spise), ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994.
1—1 Tasič 2013 = Darja Tasič, Neslutena moč medijev, Večer (Maribor) 2013 (6. 12.). M Toporišič 1976 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 11976. N Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. O Tominšek 1903 = Josip Tominšek, Narečje v Bočni in njega sklanjatev: ponatis s	iz »Jahresbericht des k.k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgymnasiums in Krain-
burg, 1902/1903«, Ljubljana, 1903.
0	Urbančič 1959/60 = Boris Urbančič, Maskulinizacija nevter pri imenih za živa bitja,
Jezik in slovstvo 5 (1959/60), 185-186. Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na-zarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja: magistrsko delo, Ljubljana: [P. Weiss], 1990.
N Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A—H), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, p	1998 (Slovarji).
1	Weiss 1999 = Peter Weiss, Josip Tominšek kot dialektolog, v: Logarjev zbornik:
referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru, ur. Zin-ka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo Slovenije, 1999 (Zora 8), 50-61.
9 Weiss 2006 = Peter Weiss, Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju z etimologijami, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo, 2006 (Zora 41), 328-335.
2	Žaucer 2006 = Živost športnih klubov (http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/
suss-arhiv-000385.html, 12. 2. 2014).
The category of animacy in the local dialects of the lower Dreta Valley
Summary
In the local dialects of the lower Dreta Valley (between Gornji Grad and Nazarje), which belong to the Upper Savinja dialect group, the set of animate nouns is larger than in standard Slovenian. The most important special feature in terms of animacy compared to standard Slovenian is the group of neuter nouns (otrok 'child', dekle 'girl', dekelčke 'little girl', tele 'calf', jagnje 'lamb', mače 'cat',pišče 'chick', prese 'piglet', žrebe 'foal') with derogative neuter and masculine forms referring to people (uscane, usrane, ustrele, uvele, balonde). In general, little children and many adults talking with them use many animate forms (e.g., jezika kažeš 'you're sticking your tongue out';pusti kamna 'leave the rock alone'). The article lists animate nouns divided into groups.