Poštnina plačana T gotovInL
ŽIVLJENJE
•IN- SVET-
Štev. 6.
Tedenska revija Ljubljana, dne 10. februarja 1928
Leto II.
Knjiga 3.
„FRANJA O (M » IVAN TAVČAR"
ČLANEK K ŠESTDESETLETNICI F RAN JE TAVČARJEVE NA STR. 171.
Jules Verne
Potopljena celina
Poglavje iz fantastičnega romana «Dvajset tisoč milj pod
morjem»
Dne 8. februarja 't. 1. -je poteklo Ш) fet, kar se je rodil v Nantesu francoski pisatelj Jules Venffe (beri Žil Vern). Ni ga skoraj starejšega izobraženca, pa tudi intfeligent» nega preprostega Člbvfeka, ki hé bi za dih let bral romanov tega moža. Verne fti bil sicer pisatelj, ki bi zapustil za sabo sloves umëtnrka, kakor njegovi soro-jaki Balzac, Flaubert in drugi, VëtlÔat pà je krog čitateljev njegovih fantastičnih in frkt rodoslovnih romanov daleko Širši od preje imenovanih. Verne je v Svojih številnih knjigah, ki tvorijo celo knjižnico, opisom val čudna odkritja, fantastične iznajdbe in čudovite možnosti, Požnal je dobro пата» voslovne vede in je njihove izsledke pove* čal do fantastičndsti. Pri tèm je uganil marsikaj, kar se je nekaj, desetletij pozneje res izvršilo: tako šo ste uresničile mnoge v njegovih dneh še neverjetne teh mène za« snove, n. pr. letalstvo, avto, telefon, eleks trično gospodarstvo itd. S svojimi romani je vzbujal zlasti prt mladini zivàhttà zâni* manje za pri rod ne vedë ih tehnike. Mar* sikdo se ima prav vnetemu čitanju Verno* vih romanov zahvaliti, da sè jè navditSil za te lepe in koristne vede. Mted njêfove tittjs bolj znane spise štejemo: »Pet tednov v balonu«, »Ledena pustinja«, »Zrakopidvfci«, »Odkritje Zemlje«, »V 80 dneh okoli Svfe» ta«, »20000 tBffijfeBtiV milj pod zeriiljti« itd. NekaèèH «jasi so tudi poslovenjeni.
Tako pravi b njem vsak leksikon. Po najnovejših razkritjih pa ti podatki niso zanesljivi. Poljaki dokazujejo, da je .Tules Verne poljskega porekla. Rodil se je v Plo* cku na Poljskem in se je pisal Olsewïcz. Kot človek pustolovske nature je prehodil za mladih let mnogo sveta in se je napo» sled naselil v Franciji, poprijel francosko ime in državljanstvo. (Glei o tem «Jutro» % dne 4. februarja t. 1. št. 30.)
O O O
... Kopna ni bilo videti nikjer več. Na brezmejni morski gladini Se se pojavile. kakor da bi zrasle iz obzorja, nekatere jadrnice, brez dvoma iz vrste onih, ki plovejo ob ugodnem vetru okoli rta Dobre nade. Nebe «6 je na-oblačilo; pripravljate sê je k viharju.
Ned se je togotno trudil, da bi prodrl s pogledi daljno megleno obzorje. Nadejal se je, da se bo za to theglino pok^zà'lo toii žažfeljeno kopno.
Ob dvanajstih je malee -posinilo solnce. Poro&tik № izrabil fe trenutek, da je odprl pokrov. Ker pa je morje postalo še bolj hemtrtto, smo zopet zaprli odprtino № odšli v notranjost.
Ko sfefti uto pozhejè pregledaval zeml'evid, sem opazil, da ie bil naš -Nautilus« v 16" 17' dolžine in 33° 22' žemliepisne širine, sto petdeset lieu-jev daleč od najbližjega kopna. Ni bilo mogoče, da fti kdo popihal odtod. La-bkfo si rtrislimo, kako se je hudoval naš Kanadčan, ko smo mu povedali, kjè smo.
Olede moram reči, da nisem bil nič preveč neutolažljiv. Čutil Sem ce-lo, kakor da "bi ml Mb odvzeto neko brème. Zà eudo mirno sem se lotil v&akdanjih opiâvkov.
Ob enajstih ponoči hie jè čisto iz-nenada obiskal "kapitan "Neifto. Prijazno me jè. povprašal, ali sem na moč utrujen, ket sem prejšnjo noč pre-bedel. -Odvrnil sebi: "Ne!
—	Tedaj vam "boSi. gospod Arro-nax, predlagal nekaj čisto posebnega.
—	Kar dajte, kapitan!
—	Vi še niste obiskali morskega dna drugače kot podnevi, ob solnčni svetlobi. Ali bi vas mikalo spustiti se i ponoči pod vodo?
—	Prav rad.
—	Povem pa vam v naprej: tak iz-prehod bo utrudljiv. Treba je iti precejšnjo pot in še navkreber v hrib. Pota najbrž niso narejena preveč skrbno.
—	Vse to še bolj podžiga mojo radovednost, kapitan. Voljan sem, da vas spremljam na tej poti.
—	No, pojdite brž v našo oblačilnico, gospod profesor, da si oblečete potapljaško obleko.
Ko sva prišla v oblačilnico, sem opazil, da naju ne bo spremljal nihče izmed tovarišev. Kapitan ni ponudil spremstva niti Nedu ali Conseilu.
Kmalu sva bila oblečena. Nadela sva si z zrakom obilno napolnjene nahrbtne posode, toda električne svetiljke niso delovale. Povedal sem to kapitanu.
»Saj jih ne bova rabila,« je odvrnil.
Mislil sem, da me je napak razumel, vendar pa nisem mogel vprašanja ponoviti, zakaj kapitanova glava je bila medtem že izginila v kovinski opravi. Tudi jaz sem si nadel oklep; čutil sem, da so mi potisnili v roko trdo palico. Nekaj minut pozneje so stopile najine noge na tla Atlantskega oceana — v globini tri sto metrov.
Kmalu je bila polnoč. Vodovje je spalo v globokj temi. Kapitan Nemo mi je pokazal v daljavi rdečkasto pikico, na daleč viden-lesk, ki je utegnil biti približno dve milji od »Nautilusa«. Kakšen ogenj je bil to? Kdo ga je za-žgal? In kako more svetiti v tej neskončni vodi? Tega ne vemo. Res pa je, da nama je svetil, čeprav dokaj brleče. Kmalu sem se privadil čudni temi in sem doumel, kako malo bi mi tu rabil Ruhmkorffov električni aparat.
Tako sva ted)aj stopala drug tik drugega v smeri k omenieni lučki. Ravna tla so se neznatno dvigala. Delala sva velike korakie, poslužujoč se izbornih palic; v resnici pa sva se kaj počasi pomikala naprej, zakaj noge so se nama udirale v nekak glen, ki je bil prepleten z algami in tu in tam pokrit s ploščatim kamenjem.
Tedajci občutim, da mi nad glavo nekaj šumi. Šumot je postajal čedalje močnejši in se je zdel kakor nekako prasketanje. Kmalu sem se domislil vzrok: zgoraj je morala biti nagla in huda ploha. Loteval se me je občutek, da sem premočen. Od dežja sredi vode!
Ko sva hodila kakšne pol ure, sem občutil, da je bilo na tleh čedalje več kamenja. Meduze, majčkeni lupinarji,
so malce razsvetljevali temo s svojim
fosfornim bleskom. Videl sem velike kamenite skale, kî so bile pokrite z milijoni zoophytov in z množico alg. Qlena je bilo tako na debelo, da bi se bil s težavo preril naprej, če ne bi imel tako dobre palice. Ko sem se obrnil, sem videl v ozadju belo luč našega »Nautilusa«, ki je v tej oddaljenosti postajala čedalje bolj bledičasta.
Kamenite skale, ki sem jih bil pravkar omenil, so se vrstile na oceanskem dnu v nekaki, dejal bi, povsem pravilni vrsti, kî si Je nisem mogel pojasniti. Opazil sem, da imajo podobo ogromnih brazd, ki teko nekam v ne-p rodom o temo in si našem mogel ustvariti niti najmanjšega pojma o njih dolžini. Pokazale so se tudi druge značilne posebnosti, ki si jih nisem mogel pojasniti. Zdelo se mi je, da moje težko svinčeno obuvalo mandrâ okostja, ker se je čul čisto določen, suh hrušk. Kakšna planota se je razprostirala pod najinimi nogami? Rad bi bil vprašal o tem kapitana, ali brez govorjenja z znamenji se nisem mogel tu na morskem dtou sporazumeti s tovarišem.
Medtem je rdečkasta lučka postala večja; kmalu je obzorje zažarelo v plamenih. To. da je pod vodo mogoče takšno ognji ;če, me je na moč vznemirilo. Je - li to električno izžarevanje ali kakšen zemeljskim učenjakom še neznan pojav? Ali pa je celo — tudi ta misel se mi je pojavila — delo človeških rok? Kaj če najdem na mor-skiern dnu tovariše in prijatelje kapitana Nema, ki se prav tako kot on ukvarja s skrivnostnimi pustolovščinami pod vodo in ki jim Nemo zdaj prihaja v obiske? Nemara je tu spodaj cela naselbina ljudi, ki so se naveličali zemlje in njenih tegob in so odkrili svobodno življenje na oceanskem dnu? Take in podobne bedaste, neverjetne misli so me jele mučiti: moi duh je bil tolikanj vznemirjen od čudovitih novosti, ki so jih zaznavale oči na vsakem koraku, da se ne bi bil prav nič začudil, če bi bil zašel v kakšno podmorsko mesto na dnu, o katerem je kapitan Nemo toliko sanjaril.
Najina pot se je čedalje bolj jasnila. Bleda fuč je svetila na vrhu približno osem sto čevljev visokega hriba. Ali to, kar sem videl, je bilo samo odsev, ki se je odražal v kristalnih morskih
plasteh. Izvor neumljive svetlobe je uteginil biti na nasprotni strani.
Sredi kamenitih labirintov, ki pre-predaijo dno Atlantskega oceana, je stopal kapitan Nemo začudo sigurno; spoznal je že to temno stezo. Ne dvomim, da je že nekajkrat hodil tod in ni mogel zgrešiti poti. Sledil sem mu sigurno kakor slediš samo človeku, ki mu popolnoma zaupaš. Videl se mi je kot morski genij. Ko je tako bodro stopal pred menoj, sem moral občudovati njegovo visoko postavo, ki se je na svetlem ozadju nemirno črtala s črnimi obrisi.
Ob enih zjutraj sva bila pri prvem vrhu oceanskega gorovja; preden pa sva bila prišla na vrh, sva morala iti po težavni poti skozi gozd z ogromnim drevj,em.
Da, bil je pravi pravcati gozd odmrlega, brezlistnatega posušenega drevja, ki se je pod vplivom vode iz-premenilo v minerale. Nad drevje so tu in tam molele mogočne, sila visoke smreke. Vse se je videlo kakor ogromen, pokonci stoječ Sklad premoga, ki se je s koreninami oprijel tal in čigar krošnje, spominjajoče na slike iz papirnatih izrezkov, so se jasno črtale v višjih vodlnih plasteh. Zamislite si planinsko šumo, ki se razteza sredi med dvema golima vrhovoma; tale gozd spodaj pa je bil potopljen. Stezo je pokrivala grez in morska trava, med katero je mrgolelo nešteto drobnih živih lupinarjev. Oprijemal sem se pečin in plazil preko prevrženih dreves; trgal sem morske lijane, razpete od stebla k steblu in plašil ribe, ki so švigale sem in tje med debli. Vzlic temu nisem č'1 trii utrujenosti. Čvrsto sem stopal mojim vodnikom, ki mu je utrujenost bila čisto neznana.
Kakšno prizorišče! Ni je slike, ki bi lahko pokazala človeku podobo tega gozda in skalovja, spodaj temačnega in divjega, zgoraj obsevanega z rdečkasto svetlobo, prihajajočo iz neznanega kraja in odbijajočo se na plasteh oceanske vode. Plezala sva po čereh, ki so se za najinim hrbtom lomile in padale z zamolklim truščem na dno. Na levi in na desni so se Videle temačne soteske in se izgubljale v taj-nostni temi.
Kapitan Nemo je šel višje in višje. Nisem maral zaostajati, pa sem pogumno stopal za njim, upirajoč se vse bollj vešče in sigurneje na palico. Na-
pačen korak: na tej ozki stezi tik prepada bi značil smrt, ali moj korak je bil začudo čvrst in v glavi nisem čutil niti sledu po omotici. Zdaj sem skočil čez kakšno globoko razpoko, zdaj sem se smelo zavihtel čez nesigurno viseče drevo, ki je ležalo nad prepadi. Ondi sem šel čez skale, ki so visele na negotovi podlagi, kljubujoč zakonu teže.
In skoraj nisem niti čutil razlik, ki so bile v težki zgoščenosti vode. Vzlic okorni potapljaški opravi, bakrenemu pokrivalu.na glavi in svinčenemu obuvalu sem stopal poleg prepadov lahkotno in vešče kakor divja koza.
Dobro se zavedam, da bo marsikdo ob mojem pripovedovanju neverjetno zmajal z glavo. Toda res je bilo tako in nikar ne mislite, da vam pravim, kaj se mi je sanjalo.
Dve uri sta potekli, kar sva bila zapustila »Nautilusa« in že sva prispela onkraj-gozdovja. Sto čevljev nad najinima glavama se je dvigal vrh visoke gore, ki je skrival onkraj svojega stožca zagonetno luč. ki sva jo bila opazila, ko sva prišla na dno. Tu in tam se je vegasto vilo kvišku okamenelo grmičevje. Pod najinimi koraki so prhu-tala cela krdela rib. Pečine so bile polne nepronikljivih razpok, globokih jam, čudnih lukenj, na katerih dnu je nekaj venomer vrvelo in se gibalo. Srce se mi je hotelo ustaviti, ko je nenadoma sunil pred mene velik morski tipal -nik ali so se pomolile iz razpoke strahotne škarje. Tisoče svetlikajočih se toôk se je bliskalo spodaj. Bile so oči zajetih lupinarjev, ki so prežali v svojih luknjah, ogromnih jastogov, pošastnih polipov, čijih tipalmce so bile podobne neštetim sikajočim kačam.
Ta strahotni podmorski svet mi je bil dosihmal popolnoma neznan. Koliko stoletij so že živele te živali v temačnih oceanskih globinah?
Toda zdaj nisem imel časa, da bi se bil ustavljal pri takih pojavih. Kapitan Nemo je nenehoma hitel naprej. Prispela sva na eno izmed pravih planjav, kjer so naju čakala nova presenečenja: Ugledala sva slikovite razvaline, ki so očitovale človeško roko. Ogromni kupi kamenja, na katerih si še lahko razločil poslednje nejasne obrise nekdanjih gradov in templjev, so bili pokriti s cvetočo navlako zoophitov ali z debelo pIast;o grezi in alg.
Kdo je postavil te skale in kamenje kot spomenik zašlega pračasa? Kam
me je pač zvabil kapitan Nemo Laune?
Rad bi ga bil vprašal o vsem tem. Že sem ga prijel za roko, hoteč ga zaustaviti. Mož pa je samo zmajal z glavo in mi pokazal najvišji vrh. kakor da bi hotel reči:
»Naprej! Tja vodi najina pot!«
Zbral sem poslednje pešajoče moči, da bi šel za njim, in čez nekaj minut sva res dospela na vrh, kii je molel kakšnih deset metrov nad ostalo skalovje.
Ozrl sem se nazaj, da bi videl pot, ki sva jo bila pravkar prehodila. Hrib se je dvigal samo sedem ali osem sto čevljev nad tla, toda na nasprotni strani je obvladoval z dvojno višino tlo drugega dela Atlantskega oceana. Lahko sem gledal v precejšnjo daljavo. Tedajci me obsine blisk. Glej, saj je to ognjenik! Petdeset čevljev pod vrhom je v dežju kamenja bruhala iz žrela lava in vrela v ognjenih potokih v vodo. Tako je ognjenik kakor mogočna bak-lja osvetljeval vso ravan tja do skrajnega obzorja.
Dejal sem: podmorski krater je bruhal samo lavo, ne pa plamenov. Za nje je treba zračnega kisika, zato se plameni ne morejo razviti pod vodo. Ali lava, ki nosi v sebi princip gorljivosti, se lahko razžari do razbeljenosti in kljubujoče premaguje mokri živelj. Plini so nenehoma sukljali iz žrela in lava se je mogočno valila navzdol, kakor nekoč iz vezuvskega kratra na Torre del Greco.
In zares so se razgalile mojim pogledom razvaline na dno potopljenega mesta z razrušenimi strehami, pre-vrnjenimi stebri, na katerih sem še spoznal sledove toskanskega stavbarstva; tam zadaj чо bile razvaline ogromnega vodovoda, tu pa v glen zakopana Akropola z oblikami Parteno-na; še dalje so bili vidni sledovi pomola, kakor da bi bilo nekoč na obrežju oceana veliko pristanišče za trgovinske in vojne ladje. Potlej se je razprostirala dolga vrsta razpadlih zidov in velikih zapuščenih ulic. Kapitan Nemo je pričaral pred mene cele potopljere Pompeje!
Kje sem bil? Preveč me je že morila radovednost; za vsako ceno sem hotel govoriti in bi bi! voljan vreči z glave bakreno kroglo, ki mi je zapirala glavo.
Ali kapitan Nemo je brž skočil k meni in me je zadržal.
Nato je dvignil košček kredi podobnega kamna, stopil k črni bazaltni skali in napisal na njo eno samo besedo:
ATLANTIS
Kakor blisk mi je šinila po glavi misel: Stara Platonova Atlanitis, celina, ki se je nekoč potopila, čije obstoj je zanikavalo mnogo učenjakov od Ori-ginesa do Humboldta, in jo uvrščalo v svet pravljic, medtem ko so bili drugi nič manjši učenjaki od Platona do Buf-fona prepričani o nji — ta Atlantida je torej ležala pred mojimi očmi in mi je jasno pričevala o svoji usodi. Torej se je pogreznila v morje celina, ki je nekoč bila izven Evrope, Azije in Libije, ondi pred Herkulovimi stebri, kjer je bival mogočni narod Atlantov, s katerimi se je stara Grška zaplela v svoje prve boje.
Te zgodovinske spomine mi je obudil v duhu kapitan Nemo. Torej me je čudna usoda privedla na enega izmed bregov te celine, kjer sem se lahko z roko dotaknil razvalin izza pradobe geoloških razdobij.
Ah, kako žal mi je bilo, da sem imel tako malo časa, Kako rad bi se bil povzpel še višje, tja na strme vrhove, odkoder se odpira razgled čez daljno celino, ki je r.ekoč spajala Afriko z Ameriko; kako rad bi posetil razvaline nekdanjih velikih mest.
Medtem ko so misli tonile v sanjarije, ko sem si skušal v domišljij pričarati vse podrobnosti te čudovite celine, se je tudi kapitan Nemo globoko zamislil. Sanjavo je stal tik nekega stebra.
Celo uro sva sanjarila na tem mestu in motrila v blesku lave pred nama razprostrto ogrom.no podmorsko planjavo. Iz globine je prihajal trušč, se širil po okoliški vodi in mogočno odmeval v neskončnih oceanskih daljavah.
V tem trenutku je tudi luna posinila skozi vodne plasti in je vrgla nekaj žarkov na potopljeno celino. Samo nekaj žarkov, samo slab odblesk — ali učinek se je videl nepopisen. Kapitan se je zdrznil, ošinil s poslednjim pogledom potopljeni svet in mi dal z roko znamenje, da kreneva na pot.
Zapustila sva hrib in zavila navzdol. Ko sva se vračala skozi okameneli gozd, sein opazil, da naš »Nautilu«« seva kakor zvezda. Kapitan ie ubral pot naravnost k tej luči in kmalu sva bila spet na krovu.
Tajne življenja
Obisk pri slavnem i
O gospej Mariji Silbertovi smo ob* javili v »Življenju in svetu« (1927, št. 48 str. 1168) dopis našega praškega so= trudnika. Danes objavljamo prispevek Slovenca=spiritista, ki je to damo oseb: no obiskal. Stališče, ki ga zavzema naš list nasproti spiritizmu, je bilo dovolj jasno izraženo v članku »Spiritizem in moderna znanost« v 2. številki. Vzlic temu dajemo besedo spiritistu, da ČU tatelju opiše, kako občuje z »duhovi« eden največjih medijev naših dni. V nadaljnjih člankih o spiritizmu in o drugih tako zvanih okultnih pojavih bomo skušali kolikor moči razbistriti in osvetliti te tajne. Že danes objav Ijamo s tem v zvezi dva značilna prU mera, ki pričujeta, da se dajo na videz »čudežni pojavi« razjasniti povsem nas ravno.	Uredništvo.
O o o
Čeprav sem bil že pri mnogih sean-sah, me je vendar zanimala gospa Sil-bertova, M je eden najboljših sodobnih medijev ne samo v Avstriji, ampak sploh v Evropi. 0 mnogih medijih, ki so bili nekoč zelo dobri, je včasi šel glas, da so varali ali vsaj Skušali varati. O gospe Silbertovi se to ne more trditi, četudi so ji hoteli pred leti na-tveziti, da je pri neki seansi varala.
iiju Mariji Silbertovi
Zadeva o »razkrinkanju« se je končala z blamažo univ. prof. Benndorfa. Nekdo, ki je imel svoje vrste smisel za humor, je metal med seanso neopaže-no po tleh pokalne kroglice (Knallerb-sen); po seansi so našli papirnate ostanke na tleh. To je dalo povod za »razkrinkanje«. Šaljivec je pozneje sam priznal svoje dejanje, ali bilo je prepozno. Ko je prof. Benndorf spoznal, da se je zmotil, je pozval go. SUberto-vo, naj mu dovoli nekaj seans pod najstrožjo kontrolo. — Ta pogoj je gospa odklonila kot žena; nekateri so mnenja, da bi ga kot medij ne smela odkloniti.
V svojem stanovanju v Gradcu in pri svojih znancih je dala že nešteto seans. Trikrat je bila po več mesecev v Londonu kot gost »Društva za psihično raziskavanje«, dalje v Monakovem, na Dunaju in v Pragi. Učenjaki, znani strokovnjaki v vseh znanstvenih panogah, so preizkuševali njene medijalne sile, ali pri kakem sleparskem triku je niso zalotili: ne vseuč. prof. Avgust Messer iz Giessena, niti prof. Verweyen iz Bonna, niti filozof in biolog H. Driesch iz Leipziga, ne Harry Priče, predsednik »American Society for Psychical Research«, niti dr. med. Siinner, urednik revije: »Zeitschrift fur Parapsychologie« v Leipzigu.
Pred led sem se napotil proti večeru v Waltendorf pri Gradcu. Malo razočaran sem bil, ko sem zagledal gospo Silbertovo: čisto drugače sem si jo predstavljal. Zastavna je, majhne postave, gladko počesanih temnih las, med katere se že vpleta precej sivih; ima rjave, presunljive oči, iz katerih odseva poštenost in ljubeznivost Prava koroška mama je (rodom iz Brež na Koroškem). Postala je ljubljenka Gradčanov. Le bolehna je, trpi za koliko žolčmih kamenčkov in za sladkorno boleznijo, kar jo često ovira kot medija.
O prvem čudnem dogodku je izvedela od svoje matere; sama se ga ne spominja. Kot majhen otrok se je nekoč nenadoma predramila iz spanja in je jela vpiti, da v bližnji vasi gori: naj rešijo obroke. Oče je mislil, da je zbolela in da se ji v vročici blodi; odipra-
vil se je po zdravnika, ko pa je stopil iz hiše, je opazil ognjeni žar z bližnje vasi. Vdrl je v gorečo hišo in rešil otroke.
Pozneje je kot otrok hodila k nekemu kmetu po mleko. Nekega dne gre s starejšo spremljevalko po mleko in sreča kmeta, ki ji je večkrat dal medu; držal je roko na orsih, iz katerih je curljala kri. Opozorila je nanj svojo spremljevalko, ki pa ni ničesar videla in je rekla, da laže — češ. jaz nikogar ne vidim. Ko sta se približali hiši tistega kmeta, sta ga našli mrtvega. Iz prsi mu je res curljala kri. Smrtno ranila ga je veja drevesa, ki ga je kmet podiral.. —
Do možitve ni doživela nič posebnega, V Leobnu se je poročna s finančnim uradnikom. Ko se je vračala z že-nitovanjskega potovanja, jo sreča neki gostilničar in ji hoče stisniti roko. Njo je tisti hip pretresla groza. Izmaknila mu je roko in je morala slišati soprogov očitek. Ko ga je drugič srečala, jo je spreletela enaka groza, ali to pot se je premagala in mu je vendar podala roko. Pol leta nato je bil ta gostilničar obsojen zaradi uboja nekega divjega lovca, katerega je pred 13. leti brez potrebe ustrelil.
Nekega dne je odšel njen mož v Gradec. Stala je v kuhinji — otroci so bili ž-unaj. Zdajci se ie zamaknila in je kakor v filmu sledila možu po graških ulicah. To je mož debelo gledal, ko mu je zvečer opisala dogodivščine njegovega izleta. Hočeš - nočeš ji je moral pritrditi. Soprog ji je umrl 19. novembra 1. 1914. — tudi za to katastrofo je vedela v naprej. Imela sta 10 otrok; od' teh je še 7 živih.
Za okultizem se ni nikdar zanimala, najmanj pa, da bi uganjala humbug z gibajočo se mizico (Tischlriioken). Za take norčije ji ni bilo. Seans se je začela udeleževati šele na nekajkratno prigovarjanje vpokojenega uradnika Schobertha, ko je bila še v Voitsbergu. Tu se ie pripetila tista čudna zgodba z »začaranim« glasovirjem. O tem nam mično pripoveduje njen sin:
Bilo je 1. 1908. Oče je še živel. Stanovali smo v Voitsbergu. Naše največje veselje je bilo, če smo smeli snažiti sobe. Po storjenem delu smo se igrali slepe miši, pri čemer smo se radi skrivali za klavir. Mali Fricek se skobaca tiho na mizico in se vleže gor počez na trebuh, da ga ne bi nihče dotipal.
Ted'ajci jame klavir sam Igrati. Dvignemo pokrov; tipke se pregibajo same. Mama je bila v zadnji sobi na koncu dolgega koridor.a, precej daleč od nas. Ga. Silbertova pripomni: Bila sem pri najmlajšem otroku; slišala sem svira-nje in sem mislila, da je prišel moj . brat, ki je zelo muzikaličen. Kar pritečejo otroci vsi razburjeni in jokaje k meni, češ, klavir sam igra in pokrov ]e zaprt. Hitim v sobo in res slišim krasne akorde na klavirju. Otroci so se jokali in — molili. Naposled rahlo privzdignem pokrov in vidim, kako se tipke pregibajo. Lasje so se mi ježili. Onkraj hodnika je stanovala neka gospa; tudi ta je prihitela in vprašala: Kdo pa tako lepo igra? Ali je prišel brat?
Soseda, misleč, da se je sam zlomek spravil nad klavir, steče brž po blagoslovljeno vodo in škropi klavir. Hotela je iti po župnika, medtem pa je nehalo igrati. — Trikrat je začelo in trikrat nehalo, a v tretje ni bilo več tako dolgo in glasno; enkrat smo celo slišali spremljevanje vijollne. —
Ko je imela seanse v Londonu, v Pragi in drugod, se je češče omenjal njen duh »Nell«. Le-ta je glavni operator pri vsaki njeni seansi. Iz tega se da posneti, da je gospa Silbertova trdno zaverovana v spiritizem, ona veruje, da se res pojavlja duh z onega sveta, »Nell« po imenu.
Ves čas najinega pogovora je trkalo v steni, v mizi, v omari — vendar nas to ni motilo. Nenadoma me nekaj močno butne ob konec noge: ôzrem se, nikjer * vi:ini ne vidim nog, pogledam gospo ! crtovo, ki pa se mi samo posmeh Pogovor teče dalje — kar se mi zavali (po mojem občutku) nekaj kakor pasja glava ali pasje tace na kolena. Gospa Silbertova pripomni: To je običajen dotikljaj Nella pri pozdravu gostov!
Sedimo okoli masivne mize. Dobri prijatelji gospe Silbertove in gostje iz daljnih krajev. Pred vsakim potrka trikrat Nell v pozdrav, takisto mu tudi mi odzdravimo s trikratnim potrkanjem s kazalcem po mizi: Bog s teboj! Ostanem pri nazivu Nell, ker vsaka druga razlaga še manj razvozlja tajnost. Vedno je pri teh seansah kdo izmed najožjih prijateljev, ki se na ta ceretnoni-jal dobro spozna in le-ta potem vodi seanso, izgovarja abecedo ter beleži posamezne črke. Tako se da na.ilaže sporazumeti z gospodom dr. Frančiš-
kom Nellom, ki je bil baje, kakor sam trdi, najprej častnik, potem menih in profesor, ki ni na kaki univerzi ampak privatno — svobodno — predaval v Niirnbergu in je živel o-d leta 1656. do 1713.
Коггет oktobra 1. 1925. je obiskal gospo Silbertovo univ. prof. Verweyen iz Bonna in je Nella izpraševal o nekem svojem študentu, ki so ga že dolgo časa pogrešali. Karakteristični so Nellovi lakonični odgovori. V.: Ali me je študent poznal? »Da.« — Sem lj jaz njega?- «Ne.« — Je-li mrtev? — »Ne.« — Se bo povrnil? — »Ne. — Živi v deželi večnega solnca.« — Začetkom leta 1926. so ga potegnili iz Rajne, kjer je že 15 mesecev ležal. —
Fenomeni gospe Silbertove se pojavljajo v močnem svetlikanju, ki izhaja iz prstov; v neštetem trkanju po vseh objektih v sobi, v materializacijah prstov in rok, v več ali manj oblikovanih fantomih, v dotikanjih in v telekinetič-nih gibanjih in v graviranju predmetov.
Gostje postavijo ure, tabakiere ali kaj sličnega na mizni podstavek. Dve kontrolni osebi zagrabita medij za levo in desno roko, na njeni nogi postavita vsak svojo nogo. Ostali si podajo roke. Medij pade tako v trans. Nena-
doma se "telo zdrzne, vstane, osvobodi si rake, zakrili po zraku, sklene roke kakor v molitev, polaga jih najbližjim na ušesa; čuje se tik-tak ure. Odpre roko, ničesar ni v njej, svetel žarek švigne izpod mize v smeri proti medi-jevi roki, z roko prestreže dotični predmet in ga poda lastniku. Največkrat je graviran, včasi tudi ne — ali topel je — skoro vroč. Enemu izmed gospodov ie bila ura celo dvakratno gravirana: na notranji strani pokrova in na steklu od ure.
Na podnožku se je nahajala tudi časa, do roba napolnjena z vodo — in glej čudo — v svetlu rdeče električne svetiljke zapazimo, kako se čaša dviga izpod mize nad mizo in neka magična sila jo prinese do medijeve roke, ne da bi se kapljica vode prelila. Vidni svetlobni žarki nad mizo in pod mizo švigajo semtertja. podobni bliskom. Prsti in rokam podobne tvorbe se prikazujejo, zdaj tu, zdaj tam — mehke so kot žamet ali galerta.
Dosti nam je, vstanemo kot nemi. Ali je sen? Sugestija? Halucinacija? In potem graviranja? Če teh ne bi bilo, bi človek mislil, da je vse en sam sen.
Gajski
-sissag-
Čitanje pisma v zaprti kuverti
(Slučaj preobčutljivosti)
V bolnici za duševne bolezni v Tom-bovu (Rusija) se je nahajala za histerijo obolela učiteljica M. Leva stran njenega telesa je bila docela neobčutljiva. Če si se je dotaknil na levi strani, ni ničesar občutila, levo oko ni nič videlo, levo uho nič slišalo, na levi polovici jezika ni čutila okusa. Zato pa je bila desna stran nenavadno razvita. Zdi se; da ji je priroda hotela na desni strani nadomestiti to, kar ji je vzela na levi.
Nekega dne — poroča ruski zdravnik A. N. Korvin, pri katerem je bila gdč. M. na opazovanju — je prejela med kosilom pismo, ga vzela v roke, nekajkrat obrnila in ga je položila na mizo, da bi ga pozneje prebrala. Tedajci pa udari v jok, češ, da je v pismu vest o smrti njene male nečakinje. Ko so pismo odprli, se je pokazalo, da je bila njena slutnja povsem pravilna.
Lahko bj kdo najprej trdil, da gre za navadno prevaro. Znano je, da so histe-riki zelo nagnjeni k takšnim lažem, ker se radi kažejo zanimive. Nemara je bila gdč. M. že preje obveščena, da je njena nečakinja umrla, pa je zdaj pričakovala, da se bo ta vest potrdila tudi z druge strani. Slednjič ni izključena možnost, d!a bi se opazovanka glede tega domenila s kakšno znano osebo.
Kako pa je, če gdčna M. res ni izvedela za smrt svoje nečakinje, dokler ni prejela pisma?! Telepatija. vidovitost, spiritizem, medij — teh besed se bo najprej spomnil vsak izmed nas. Korvin pa je dokazal, da imamo razen prevare in okultizma na izbiro še eno možnost. V ta namen je izvedel več zelo zanimivih poizkusov. Omenili bomo zgolj nekatere.
Prvi poizkus se je vršil s sodelovanjem petrograjskega Društva za poiz-
kusno dušeslovje. Vsak prisoten član je napisal na košček papirja kratek stavek. Nato je papir zganil in zalepil v zavitek. Samo ob sebi se ume, da ni noben povedal drugemu, kaj je bil napisal. Predsednik je potegnil na slepo roko iz polne posode pisem eno samo pismo, medtem ko so druga takoj sežgali. Pismo, ki je imelo priti v poštev za poizkus, so zalepili v nadaljnji zavitek in ga poslali v Tambov. Gospodična M. je povsem pravilno zadela vsebino pisma, čeprav Še tako skrbna preiskava ni mogla dognati, da bi bilo pismo ke-daj oaprto.
Treba pa je pristaviti neko važno okolnost. Gdč. M. je vedno zahtevala, da naj pismo ostane nekaj časa pri nji, češ, da jo moti prisotnost drugih ljudi. Potemtakem ni povsem izključena možnost, da bi kakorkoli pismo odprla, ga prebrala in spet zaprla. Pri poznejših poizkusih pa je često prečitala vsebino zaprtega pisma tudi v navzočnosti drugih oseb. Zanimivo je, da pisem ni nosila k očem, kakor bi človek sodil, marveč jih je predvsem jako natančno in dolgo otipavala in stiskala med prste, nato pa se je uglobila vase. Počasi je jela odgonetati podrobnost za podrobnostjo, dokler ni imela celotne vsebine. Včasi pa je bil ves trud zaman.
Ti poizkusi so pokazali, da gdč. M. »čita« bolj s tipom nego z vidom. Sama je izjavila, da zaprta pisma čita s srednjim prstom desne roke, s katerim spozna oblike črk pod kuverto. Dr. Kor-vin je v kontrolo tega priznanja izpeljal ta-le poizkus: Vzel je zvezek z desetimi listi pisalnega papirja. Na spodnjem listu je napisal nekaj kratkega z navadnim črnilom in položil zvezek na mizo tako, da je bil popisani list čisto na dnu. Gdč. M. ga je iskala tako, da je tipala list za listom s srednjim prstom desne roke; samo izjemoma si je pomagala z drugimi prsti.
Izid je bil naslednji: Pri desetem listu ni razpoznala ničesar, prav tako pri devetem ne. Pri osmem je poznala (nejasno) mesto, kjer je bilo nekaj napisano, takisto pri sedmem. Pri šestem .ie — malce nesigurno — razločila številko 2 in nekaj ničli podobnega. Pri petem je jasno spoznala številke 2 in 9. Pri četrtem je trdila, da je sigurno napisana številka 29. Takisto pri nadaljnjih dveh. Na prvem listu je bila zares številka 29. Pri drugem poizkusu so ji
pokrili roke in zvezek z debelo ruto. Izid je bil enak prejšnjemu.
Gre tedaj za tako zvano preobčutljivost (hiperesterijo) tipalnega čuta; vrhu tega je njen tipalni čut že od narave znatno občutljivejši nego pri drugih ljudeh. Če položimo čez list barvanega papirja list navadnega brezbarvnega papirja, lahko skoraj vsak zadene, kakšna barva je spodaj. Če pa položimo na barvan papir clva lista navadnega papirja, je že težje razločiti. Skozi tri liste ni mogel razločiti barve noben človek normalnega vida. Gdč. M. pa je skozi štiri liste zadela barvo podloženega papirja.
Nato je dr. Korvin vzel nekoliko debelejši zvezek napol prozornega (svilnatega) papirja. V sredino snopiča je položil majhen košček barvanega papirja. Nato je zvezek zaprl in je velel raznim ljudem, da so obračali list za listom in ugibali, kakšno barvo ima v zvezku skriti košček. Normalnovidni ljudje so dokaj nesigurno razločevali barvo pod 12 listi, medtem ko je gdč. M. celo pod 27 listi razločila pravo barvo.
Naposled se je izvršil še ta-le poizkus: V majhne bele škatle iz kartona, kakršne rabijo v lekarnah, so položili barvane listke papirja. Nihče ni mogel zadeti, kakšne barve je listek, le gdč. M. je v petih primerih izmed sedmih razločila pravo barvo. V enem primeru je zamenjala oranževo barvo z vijoličasto, v drugem pa vijoličasto z višnjevo. Podobne rezultate so dosegli ž njo tudi drugi raziskovalci.
Vsi ti poizkusi dokazujejo samo to, da se lahko posamezni čuti iz teh ali onih razlogov razvijejo visoko nad normalne sposobnosti. Če bi bila ta »čudežna« ženska prišla v roke okultistov in spjritistov, bi jo bili sigurno proglasili za'izreden medij in tako bi stali pred nerešeno uganko. Po zaslugi skrbnih poizkusov dr Korvina se je ta slučaj pojasnil popolnoma naravno. Ne glede na izjemno stanje gdč. M (histerija) velja izid teh poizkusov tudi za mnoge druge podobne primere. V okultističnih knjigah se čerto govori o »vidovitih« medijih, ki lahko skozi nekaj kuvert preberejo vsebino kakšnega pisma. Smatralo se ie, da obstoji nov »Sesti čut«, ali pa se je trdilo, da mediju sporoča vsebino pisma njegov »duh-zaščit-nik«. Po Korvjnovih poizkusih so vse te »razlage« postale odveč.
«Čarovnik» Diebel in «čudodelna» Terezija iz Konnersreutha
O Tereziji Neumannovi iz Konnersreutha se je že ponovno pisalo.*) Se vedno se nadaljuje zlasti v nemških deželah prepir o tem, ali je Neumannova pod vplivom nadnaravnih sil ali pa gre za naravne pojave, naj se tudi le-ti po današnjem stanju znanosti ne dado tako pojasniti, kakor bi si kdo želel. Katoliški krogi se vsaj po večini nagib-ljejo k prvemu tolmačenju, medtem ko vsi liberalni krogi zastopajo drugo. V 2. številki smo priobčili zanimiva izvajanja o čudnih pojavih v živalstvu, ki spominjajo na slučaj rudarja Diebla, ki pravkar vnema nemški tisk dveh nasprotnih svetovnih nazorov. Cerkveni krogi namreč ne dopuščajo primerjave med konnersreuthsko devojkio in tem »šarlatanom«, čeprav se takšna nalika vsiljuje sama po sebi. Olede Dieblovih produkcij je že povsem ovržen sum, da bi šlo za sleparstvo. Resni učenjaki so ga cesto in ponovno preiskali in potrdili, da so njegova »čudežna« dejanja resnična in da se dado razločiti povsem naravno. Sicer pa Diebel sam že izpo-četka priznava, da ne dela ле sleparsko in ne s pomočjo kakšnih »višjih sil«, marveč čisto prirodno. Richard Lehman ki je napisal študijo o njem, pravi, da bi bil Diebel pred nekaj stoletji sežgan na grmadi kot čarovnik, medtem ko bi Terezijo Neumannovo proglasili za svetnico. Diebel ne dela z Bogom, Terezija iz Konnersreutha pa. Zato ima prvi proti sebi predvsem duhovščino, d'očim Terezija vzbuja v vseh pobožnih vernikih ogromno spoštovanie. Prvi si mora služiti trd ktuh z nastopi v zabaviščih, druga pa je našla udobno mesto v samostanu.
O »čarovniku« rudarju Dieblu na kratko to-le: Bil je v ruskem ujetništvu. Nekega dne je skušal pobegniti, a so ga ujeli in zaradi pobega obsodili na smrt. V zaporu si je s stekleno čre-pinjo razrezal žile. V tistem trenutku pa sta se vzbudili v njem grozen strah pred smrtjo in silna volja do življenja. Polastilo se ga je tako zvano katalep-tično spanje**, v katerem se kri ustavila. Rusi so mislili, da je mrtev in so ga vrgli na — smetišče. Ko se je tu
* Olei tudi »Življenje m svet«, 1921, št. 37. str. 854.
** Katalf.ptično soanje — popolno mirovanje človeka.
predramil, mu je jela rana spet krvaveti. Zvezal si je roko z žico in kri je nehala curljati. Usmilil se ga je ruski kmet in ga je vzel pod streho. Tu je okreval. Ko se je vrnil v domovino, je našel kruh v raznih majhnih zverinja-kih, ki krožijo od mesta do mesta v Sleziji. Tako so spoznali, da ima izredne lastnosti in čez nekaj časa je jel nastopati kot fakir pod imenom »Sin Dolor« — Brezbolesten. 2e s temi nastopi si je nakopal mržnjo ljudi, ki so hoteli videti v brezbolestnosti znamenje čudežnosti. Tožili so ga zaradi prevare, vendar so se vsi sodniki in zdravniki prepričali, da so njegove produkcije pristne.
Kaj dela bivši rudar Diebel? Tako osredotoča svojo voljo, da jame pod Vplivom avtosugestije dobivati na raznih poljubnih mestih krvave podplutbe. Na prsih mu nastajajo rdeča, križu podobna znamenja, ki počasi spet izginejo. Kadar le hoče, mu z raznih mest na telesu curlja kri, ne da bi se videla na koži rana. Lahko pa gre tudi v nasprotno smer: naredi si rane, iz katerih pa ne teče kri. Tako si zabode sabljo ali nož. žeblje ali šivanke v meso in jih sname, ne da bi se pocedila samo kapl;ica krvi. Dal se je tudi že pribiti na križ: visel je nekaj trenutkov, preboden z žeblji in ni občutil bolečine. Rane so se počasi, a brez vsakršnih posledic zacelile.
Še ni izčrpan njegov »repertoar«. Tako se vživi v misel, da ga obdaja strašna vročina in se mu čez dve uri pojavijo na nekaterih mestih života mehurji, kakor pri opeklinah. Lahko gre tudi skozi ogenj (10—12 sekund), ne da bi občutil kakšno bolečino; pravi, da bi bil ostal še dalje v plamenih, ker ga ne žge kaklor normalne ljudi, vendar pa bi mu utegnilo telo samo zgoreti, čeprav brez bolečin.
Dieblov primer pričuje, da ni treba »čudežev«, če hoče človek biti v očeh drugih čudežen. Kaže nam — prav kakor slučaj Terezije Neumannove — koliko raznih, še premalo raziskaniih in osvetljenih možnosti skrivajo naša čutila, naša duša. Danes smo vsaj tako daleč v spoznavamu življenja, da nam 7-a razlago takšnih poiavov ni treba klicati na pomoč raznih čistih in nečistih duhov; dandanašnji vemo, da Je vse to v človeku, ne pa izven njega.
Kaj čuda, če so pred nekaj stoletji ljudi s tako čudno razvitimi sposobnostmi smatrali za satanove zaveznike in jih sežigali. Slutimo, da je utegnilo biti v tistih razburkanih, vihravih časih zelo mnogo takšnih »čarovnikov«, ki pa so
bili povsem nedolžni ljudje, izrabljajoči samo človeško neumnost v svoje sebične namene. V tem pogledu se nič preveč ne razločujejo od večine današnjih ljudi, ki takisto žive po večini od človeške neumnosti in omejenosti.
Fran Govekar
Franja in dr, Iv
Marija Lenarčičeva iz Bevk pri niki, hči bogatega posestnika, Џ bil» kot dekle takšna krasotic.a, da se je vanjo zaljubil visok francoski častnik in jo hotel odvesti s seboj. DomaČi so jo skrili v podzemlje, kamor se je skozi spustne dveri prišlo go stopni? cah. Dveri in stopnice lahko vidite še dandanes. Njena rojstna hiàa je bila prva zidana hiš» v Bevkah. ip njen oče si je z dovoljenjem vlade' zamejil in prisvojil, kolikor je hotel takrat še brezposestnega močvirja, da ga je ob? deloval. Ker je imel dolgo dobo pro» strano šotarijo, razsežpa polja in goz» dove, je bil Lenarčič resnično kmetiški magnat. In poskrbel je tudi, da mu je bila hči Marija v ljubljanskem uršulin» skem samostanu skrbno izobraževana in odgojena. Nič ni torej neverjetno, da se je Franco? zaljubil v zdravo slo» vensko lepotiee ?a takratno dobo vi^o» ke ženske omike ip izdatne dote.
Lepa Marija pa je po odhodu Fran» cozov iz Napoleonove Ilirije veselo plesala na ljubljanski proslavi »Miro* ✓ega godu« dne T(J- јчШа 18И v krasni narodni noši in nosila svilen trak, ki ga vidiš v vitrini še danes lahko na Tavčarjevem Visokem pri Poljanah. In na tistem traku čitaš V. Vodnikove stihe: Pobiči, punčice, pul'te marjetice, zlatice, zvončike, dens Mirov je gad,.,
Ta" krasotica pa se je 1. 1815. omeži» la z Janezom Jclovškom. mladim vdov» cem, posestnikom z Vrhnike. Imela sta hčer Jožefo 1. 1816; a še isto leto je oče Janez umrl. Lepa vdova se je štiri leta nato omožila drugič z ljub* Ijanskim vdovcem, gostilničarjem in trgovcem s čipkami Andrejem Luk« manom. Za doto mu ie prinesla, razen denarja in velike bale, tudi posestvo v Bevkah. ki je danes last Tavčarjevih.
Lukmani so imeli v Liubljani na Po* Ijanski cesti (danec št. 3) hišo od pam= tiveka Tu so krčmarili in trgovali na debelo, včasi z veliko, včasi z man j So
D Tavčar
s čipkami, in zato se je reklo hiši 4pri špickramarju«. Zlasti po letu
si je Franc Lukman ustvaril s prodajo čipk razsežno trgovino in ve« liko bogastvo; podrl je staro hišo in si zgladil novo, sedanjo hišo, v kateri nj ve<? obokov, pod katerimi je bilo nekdaj dragoceno skladišče čipk.
Jožefa Lenarčičeva, hči Marije Le» narčičeve in Janeza Jelovška, se je omožila 2 Alojzom Arcetom v Ljub« ljano 1. 1840. Bil je sin »Ochsenwirtov« na Sv. Petra cesti, na prostoru današ» pje Sr. Urbančeve trgovine. Bil je imo» vit ip ošaben mož, ki je živel kot za» sebnik brez poklica, ker je imel dovolj imetka BO roditeljih krčmarjih. Z Jo» žefo Lenarčičevo je imel štiri otroke: Hajka (pok. poštnega blagajnika in ijstanovnika »Arcetove ustanove« za naš gledališki naraščaj, ki jo upravlja Dramatično društvo v Ljubljani), Josi» pip©, zvano »Ajka«, ki je umrla pri dr. Tavčarjevih 1. 1923. par mesecev pred dr. Iv. Tavčarjem, Pavlino (pok. ženo pok- sodnega nadsvetnika Marti» naka) in Frančiško.
Ta Frančiška se je s 17 leti omožila z i&letnim na.dteiegrafistom Gustavom Košeninijem. Oče Gustava je baje pri< šel iz Italije, je bil oskrbnik Galletove graščine na Bistri, je imel v Ljubliani hišo v Streliški ulici tik današnje hiše sv. Marte ter je umrl 90 let star.
Gustav Košenini je bil slovit, ne» umoren in strasten lovec, mož zlatega, nad vse prijetnega humorja. Anekdo» te o njegovih zabavnih lovih, neusah» Ijivi dovtipnoeti in nekoliko krivem, obilnem — nosu so se ohranile še dol» go po njegovi smrti. Ženka Frančiška, drobna osebica majhnega obrazka mu je rodila hčerko edinko Franjico. ki je podedovala po svoji prababici, babici in maičici svoio lepoto, po očetu pa svoio humornost, živahnost in — zna« čilni nos.
Majka Frančiška je sedela nekega jutra s svojo jedva dva meseca staro Franjico v naročju pri zajtrku. Nena» doma je zdrkljalo otroče po tleh, pri» šotna teta Ajka in stric Franc Lukman sta pobirala detece in se ukvarjala z omedlelo mlado mamico, a vse zaman. Frančiško, niti 20 let staro, je zadela kap in je izdihnila.
in imel v svoji hiši vse Arcetove s Fra» njico Košenini vred.
Ta Franjica pa je postala soproga dr. Iv. Tavčarja. Sirotko, dekletce Fra» njico so oboževali in razvajali tetke in strički. Bili so narodno zavedni Ijud» je, ki so zgodaj vcepili otroku narodni ponos in ljubezen do materinščine. S 6. letom so jo poslali v uršulinsko šolo. A
FRAN J A TAVČARJEVA, častna dvorna dama Nj. J£el. kraljice in častna meščanka Ljubljane
Jedva tri leta nato se je Gustav Ko» šenini na lovu prehladil, dobil pljučni» co, v vročici bledel, klical kot navdušen Sokol »Živela Slovenija!« in umrl .. .
Tako je ostala sirotica Franjica po» slej v oskrbi in vzgoji tete Ajke, strica Rajka in starega strica Franca Lukma» na, najuglednejšega, a tudi poslednjega špickramarja. Ostal je namreč samec
dekle je rastlo tako naglo, da je bilo dolgo, suhotno in tako slabotno, da so ga morali vzeti iz šole in obdržati do» ma. Prihodnje leto je šla na vadnico, ki pa je imela skoraj samo nemški po» uk. Le dvakrat na teden so se sloven» ski otroci po eno uro ukvarjali s slo» venščino; slovenska slovnica je bila med vsemi najbolj drobna knjižica in
po nji je poučevala Marija Frohlicho» va, ki pa sama ni dosti znala sloven» ščine. Ko je Franjica dovršila pet raz» redov vadnice, je vstopila v zunanjo uršulinsko šolo. Med součenkami je bi» lo tudi precej Slovenk, a »uglednejše« so bile nemške in nemškutarske hčere.
Ko je 1. 1883. prišel v Ljubljano ce» sar, je posetil tudi uršulinsko šolo.
Mayer, nevesto Mirni Grasseli pozneje Čapkova, prvo družico nevestino Fra» nja Košenini, prvega druga Fr. Fabiani, teto Marija Murnikova, starega svata Fran Drenik itd. Svat je so se vozili z balo in ž njimi kmetiški godci iz Po» ljan, ki jih je preskrbel sam dr. Iv. Tavčar. Takrat je Franjica prvič na« stopila javno: narodno démonstrative
FRANJICA, DR. TAVČARJEVA NEVESTA Po sliki Ivane Kobilce
Nemke so zasedle prve klopi, a dekla» matorica je bila Ana Černy, soproga Rikarda Jakopiča. Vse učenke so mo» raie biti v črnih oblekah z rumenimi trakovi! Črnožoltost so morali izražati torej celo šolski otroci.
Za slovesni izprevod mimo cesarja pa je aranžirala Marija Murnikova slo» vensko kmetiško svatbo. Ženina je v narodni noši predstavljal lekarnik
no! In na ljudski veselici popoldne v Lattermânnovem drevoredu za današ» njim Jakopičevem paviljonom so slo» venski svat je z družicami ne le veselo plesali, nego tudi glasno govorili slo» venski, da so dvornikom pokazali, da je Ljubljana slovenska.
Teta Ajka je vodila Franjico še kot učenko na prireditve v čitalnici in k gledališkim predstavam, stric Rajko,
pogumen Sokol, čitalničar in naročnik slovenskih knjig in listov, pa je Fran j i« co zalagal z berilom. In usoda je hote» la, da je Franjica posebno rada čitala povesti in novele Emila Leona. — dr. Tavčarja; vsa njena duša pa je zapela ob čitanju dr. Tavčarjevih »Mrtvih src«. A pisatelja ni poznala.
Nekega dne pa sta Franjica in Pepi» na Dolenčeva, hčerka pisatelja H. Dos lenca, obe učenki VIII. razreda, srečali pred škofijo dva mlada bradata gospo» da. »Vidiš, tam»le gre dr. Tavčar!« je rekla Pepina. — »Kateri je?« je vpra» šala napeto Franjica. — »Oni črai!« je odgovorila Pepina. In Franja je z naj» večjim zanimanjem pogledala onega črnega, ki pa je bil avskultant dr. Sim» čič. Dr. Tavčar in dr. Simčič sta nam» reč stanovala skupaj pod trančo in kot prijatelja hodila po mestu.
Tako se je a Franjica pošalila usoda, da je dolgo smatrala dr. Simčiča za pi» satelja ljuhljenca, dr, Tavčarja.
Potem pa se je šla Franjica po želji svojih praktičnih tetk učit šivanja h gospé Jeschennaggavi v Nemški ulici, prišla z Ajko na čitainiško »besedo« s plesom v Selenhurgovi ulici, in tam jo je nagovoril hradat lep plesalec: »No, frajlica, ali imate nalogo že spisano?« — Tako za malo se je adela Franjici to impertinentno vprašanje, da so jo oh» lile solze. Dr. Tavčar pa se je predsta» vil in vprašal neusmiljeno dalje: »No, lepa gospodična, ali kaj berete?« — »O, da, pa še veliko,« — »Hm, pes? Pa kateri naš pesnik vam je najbolj všeč?« — Franjica, vsa \ aadregi, je pomislila in nato odgovorila: »Koses» ki!« »Vraga!« se ie zasmejal dr. Tavčar. »Tista kolohocija?! Saj vendar ničesar ne razumete!« — »
Vsekakor njun prvi dialog ni bil pri» jeten. Franjica si je pač mislila: »Oh, kako zanimiv in zal mož, samo strašno _ grob!« — Dr. Tavčar pa, ker mu bi* stra Franjica ni ostala dolžna nobenega odgovora in ga je očarala njena sveža dekliška nedolžnost, si je dejal: »Pri» maruha, ali je to dekle! Oioj, samo da bi iaz že ne bil tako star!«
Ko se je vršil narodni bazar za Na» rodni dom, je kaj pa da tudi Franjica nrodajala cvetke in razno drobnjavo. Pa je prišel zopet dr. Tavčar, jo gledal in se pošalil: »Ali bi mi nrodali za Na» rodni dom en — poliub?« — Franjica je ostolbela, zardela in povesila oči. — »No, no, pa mi prodajte tistile olean*
drov cvet iz svojih lasi« Dala mu ga je in on je plačal z velikim bankovcem.
Od tistihmal je dr. Tavčar sledil F ras njici na cesti in na vseh plesih. In za» ljubil se je v dekletce tako, da ji je po» šiljal šjpke, pozvedel celo pri njeni ši» vilji, kakšne boje bo njena toaleta na prihodnjem plesu, ter ji vselej naročil in poslal šopek z manšeto v boji njene vsakokratne obleke.
Napram Franjici je ostal galanten in gdah, dasi v občevanju z ženskami si» eev ai bil brez izkušenj. Vedno pa je izkušal svojo ljubezen prikrivati z do» vtipi in raganjem. Zaradi dekleta, ki je bilo po svoji omiki, ljubeznivosti, zgo» vami in družabni okretnosti doma v najboljši slovenski in nemški družbi ter je zaradi svoje lepote in imovitosti imela vedno mnogo spremljevalcev in nezatajevanih občudovalcev, je začel čutiti celo prav neprijetno vznemirlji» vo ljubosumnost. Trpel je tem bolj, ker si je v neutemeljeni hipohondriji dopovedoval, da je za tako mlado, ži» vo dekletce prestar in predolgočasen. Zato je, kakor Prešeren, »dolgo upal in se hal« izreči odločilno besedo.
Končno je odpotoval na oddih v Ro» gaško Slatino. Odondot ji je začel pi» sati pisma, ki jih pFiobčujemo prvič dobesedno in ki so tako značilna:
1.
Brez datuma)
Častita gospica! Že dolgo imate pri» lika apaaavati, kaka sledim kot senca Vaši drehni postavi, in neprenehoma daadeva se mi, da sem podoben za» ljubljenemu dijaku, ki so že od nekdaj aasledavali Vaše korake.
Daadeva se mi pa tudi, da stvar ne sme taka ostati, ker z golim zdihova» njem in samimi pogledi (kakršnih ima» te Vi brezštevilno v Vaših velikih očeh m kateri se morda še na druge Vaše srečevalce, kojih imate v mojo žalost tudi brezštevilno, — s tisto rahlostjo, ki je mene omamila, vsipajo) mi ni po» magano, in dan za dnevom se bolj po» grezam v neko negotovost, ki mi dela življenje neprijetno in nestrpno.
Da ti negotovosti konec napravim, odločil sem se s težkim srcem (ker vest mi daje očitanja, da sem morda nrestar in predolgočasen za Vas, ki ste komaj prestopili prag pravega življe» nja), da sem po dolgem času napisal tale zaljubljeni list, kojega boste po» končali, če njega obseg Vam všeč ne bode. In odpustili mi ga bodete
tudi, ker je pred mano živelo že mno> go in starejših ljudi, ki so tudi hoteli imeti mlado ženico, dasi so se jim pri* čenjali lasje siveti po zaljubljeni glavi.
(Nedokončano, ker je .pisatelj tega lista končno vendar le ogovoril de* kleta na ulicah vzlic nevarnosti, ka* tera mu je pretila od njene roke.)
2.
Na Slatini, 18. 7. 1886.
Preljuba Franica!
Spolnovaje dano Vam obljubo, kupil sem danes novo pero ter se vsedel za mizo, da Vam napišem ta drobni list.
Sedaj sem tu na Slatini, tičeč v sredi groznega dolgočasja! Dobil sem z veli* kim trudom stanovanje, visoko pod streha Bila je to edina sobica, katero so mogli še oddati deželni štajerski stanovi. Vse drugo je natlačeno samih ogrskih in tržaških Židov, kojih zakon* ske ženice tehtajo po dva do tri cente in morda še več. In vse to kriči, laja, mekeče in kraka okrog človeka, prav kakor bi se ne nahajali na zemlji slo» venski, nego kje tam doli mej Betle* hemom in Jeruzalemom. Brezuspešno se trudi oko, da bi iztaknila v tej ju« dovski puščavi kai tolažilnega — do* kler končno ne obvisi na visoki, v vi* joletni talar javiti, vzorni podobi Ju* rija Strossmaverja katera me je od*
škodovala za vso prozo, ki so jo jutro* ve dežele poslale tu sem.
Lahko si mislite, kako brezumni so morali biti moji prvi vtisi po teh kra* jih, in kako strastno sem hrepenel na* . zaj mej ljubljanskih drevoredov spre* hode, kjer sta se mi žarila kresova Tvojih rdeče obvitih očes, katera sta zapeljevala ne samo ponižnih Sloven* cev ponižnih otrok, temveč še celo nemšKutarskih staršev nemškutarske sinove!
Če mi torej dovolite, vzbujal si bom daa «a dncvoH» ie тоуџ in znova spo* min na Vaše ppečudne poglede in na lice pod njimi, katerega žali Bog do sc* daj še nikdar poljubil nisem, izvzemši enkrat v — sanjah, i? česar bodete sklepali, da sem v sanjah pametnejši in ne takov butelj, kakor tedaj, če sem v resnici na Vašej strani ter se Vas poljubiti ne upam, kar bi bilo vendar pošteno in pametno!
V prilogi Vam pošiljam historični spominek iz tistih časov, ko sem v beli Ljubljani največ tlaka pogladil, ter Vas prosim, da se me kmalu spomnite z malim odgovorom, v katerem naj se pa tudi bere q Vaših »skrivnostih«.
Sicer sem pa pri življenju in v smrti le Vam vdan ter bom tak. ko bodete Vi morda le davno pozabili vernega Vam
dr. Ivana Tavčar (Konec prihodnjič)
G. Seminov
Kako sem prišel na rob sveta
PISEC NAM PRIPOVEDUJE O SVOJIH DOGODIVŠČINAH NA SKRAJNEM KONCU SIBIRIJE, KJER PRE, BIVALC1 VASI RUSKOJE USTJE NE VEDO SKORAJ NIČESAR O OMIKANEM SVETU IN ŽIVE V DIVJI PRIROD1 SVOJE PRIMITIVNO ŽIVLJENJE.
Dvanajst let je že, odkar sem postal proti svoji volji raziskovalec severnih krajev. Brez sodne obravnave so me pregnali za pet let v jakutsko ozemlje, v severovzhodni Sibiriji. To je bilo pod carsko vladavino že v tretjič, da so me pregnali, potem ko sem prve dvekrati pobegnil. Takrat so ukrenili še posebne mere proti meni. Pregnali so me na najoddaljenejši sever kamor še niso bili poslali nobenega človeka in odkoder je bil pobeg po splošnem naziranju nemogoč.
Vas, v katero so me namenili, se je imenovala Rusko Ustje. Celo v Jakut-sku, glavnem mestu tega ozemlja, skoraj niso vedeli o tem pozabljenem gnezdu. Leži na 71" Г severne širine in na 149° 26' vzhodne dolžine ob izlivu reke Indigirke v Severno Ledeno morje. Če hočem označiti oddaljenost tega kraja ga moram točno opisati Od glav-nega mesta Sibirije Irkutska ki leži ob sibirski železnici, do glavnega mesta Jakutske srubernije. Jakutska. šteieio nekako 3000 milj. Od prvega do druge-
ga mesta se pelješ poleti s parnikom po Leni, pozimi s sanmi celih 25 do 30 dni, in sicer moraš potovati pozimi s pomočjo konjev dan in noč. Odpotoval sem iz Jakutska pod nadzorstvom posebnega oboroženega kozaka, ki je moral paziti, da zopet ije uidem; odpotovala sva v začetku decembra 1. 1912. Že dve sto milj za mestom smo morali zamenjati konje s severnimi jeleni, ki smo jih potem večkrat menjali pri nomadskih plemenih. Na potovanju smo
v zračni črti, bi mi bilo od bivališča do Severnega tečaja dosti bližje nego do najbližjega večjega mesta, do Jakutska, ki ga smatrajo celo v Sibiriji kot eno izmed najsevernejših točk.
Poštne zveze tukaj seveda ni bilo. Odgovor na dopis kakšni oblasti bi dobil iz Jakutska nič prej nego po poldrugem letu in tudi to šele takrat, če bi odposlal pismo po posebnem slu. Samo dvakrat v letu sem lahko prejemal vesti od svojcev: ob začetku in ob kon-
NAJSKRAJNEJŠA VAS NA SEVERU Rusko je Ustje v Sibiriji
srečavali Jakute, Tunguze in Jukagire; ruskih naselbin tu ni več. Naletiš samo na nomade. Šele sredi februarja smo dospeli do reke Indigirke, čeprav smo brzeli na vso moč. Od tu dalje nismo mogli naprej niti s severnimi jeleni in zadnji kos poti do cilja smo opravili s sanmi na pse. Na ta način sem izvršil vse potovanje — kakšnih 1000 milj — s konji, severnimi jeleni in psi v 2 in pol meseca. Vas Rusko Ustje, v kateri bi moral živeti, je ležala 6000 milj od železnice. Če bi hotel izmeriti daljavo
cu zime, če so jih prinesli trgovci z juga. Ti so prinašali blago iz Jakutska in so ga zamenjavali pri lovcih-doma-činih za kožuhovino. Toda nobenega pisma iz Moskve nisem prejel pred rokom osmih mesecev.
V tej deželi sem videl mnogo čudežev, doživel sem mnogo presenečenj in sem bil primoran za dobo več let živeti v položaju, ki je spominjal na življenje Robinzona Crusoeja. Samo ob sebi umevno, da sem moral napraviti-vse sam: priskrbeti si hrano s pomoč-
jo puške in mrež (severne jelene, divje gosi, ribe), pripravljati jedi, graditi si hišo, iskati si drv za kurjavo in ledu kot nadomestilo za vodo v kuhinji, skratka: moral sem biti, kar je bil Robinzon Crusoe: lovec in ribič, kuhar, tesar, drvar, vodnar, krojač itd. Zato sem mogel pozneje, če so me spraševali znanci in prijatelji, ali sem se v pregnanstvu dolgočasil, odgovarjati prav odkritosrčno, da za dolgčas nisem imel časa...
50 stopinj pod ničlo. V Verhojansku pa, ki velja za najmrzlejšo točko na zemlji, sem doživel mrazoto 71 stopinj pod ničlo. Toda še slabši nego takšni mrazi in še nevarnejši so bili snežni viharji, ki so na severu jakutskega ozemlja vsakdanja prikazen. Ne poznam nič strahotnejšega, nego so snežni viharji. Samo izvedenosti in poznanju krajevnih razmer naših vodnikov (Jakutov in Tunguzov) se moramo zahvaliti, da nismo propadli. Eden teh grozovitih
VSA VAS S, Prišel je fujec iz
Pot nas je vodila skozi goste, divje šume, skozi tajgo, kakor jo pozna samo Sibirija, skozi globoke soteske, ki so jih izprale ledene ploče velikih in malih rek, prehodili smo ogromna, gozdnata gorovja. Prenočevali smo včasi v nomadskih šotorih, drugič v posebnih kočah za potovalce, ki jih je bilo treba za prenočevanje seveda vsakokrat šele urediti. Potovali smo v najbolj mrzli letni dobi. v decembru in januarju, in ves čas ni bila temperatura nikoli višja od 20 stopinj pod ničlo, večinoma pa
? ČUDI . . . neznanih krajev
snežnih viharjev nas je zalotil prav za Novo leto in sem prebil Srlvestrovo v neki koči, ki je bila nad streho pokrita s snegom. Ob tuljenju sibirskega viharja, popolnoma ovit v kožuhovinasto odejo, sem prebiral ob svitu goreče treščice knjigo o Afriki...
Ob vznožju visoke gore, ki je tvorila zadnje predgorje Jablonovskega gorovja, smo ostavili goščavo sibirske tajge in pričela se je tundra, ki se vleče ob morski obali. Čim bolj smo se približevali severu in morju, tem ubož-
nejše je postajah rastlinje; začetkoma si videl še visoko vrbičevje, ki je postajalo vedno nižje in je na koncu čisto izginilo. Vsenaokoli ni bi'lo nič drugega razen nedogledno ravnega, zasneženega polja. Oko ni našlo ničesar, na kar bi se oprlo. Prav ob takšni tundri je ležala vas Rusko Ustje.
Ob vsej dolžini Indigirke, ki meri gotovo ne manj od poldrugega tisoča milj, velja Rusko Ustje za največjo vas. Toda ne šteje več nego šest hiš ali. kakor tu pravijo, dimnikov, kajti na tem ozemljit mrazine ne šteje koča brez ognjišča, nič. Prebivalcev je bilo M, P« mojem prihodu Ш Qb vsej Indigirki-ne živi Y«Č od 400 ljudi in ti se poraz-deljujejo njenem celotnem toku na naselbine z dvema, kvečjemu s štirimi hišami. Tu živeči Rusi tvorijo tako rekoč nekakšen ruski Otok v morju nomadov, Jukagirov, Tunguzov, Jakutov in CufeJsVv Lg-ti se bavijo z rejo severnih jelenov, medtem ko živijo Rusi po naselbinah ob rečnem bregu in gojijo pse, ttimwstu severnih jelenov, ža-puščenoist tega ozemlja sem občutil na lastni kožj in ne vem, ali je na severni polobli še kakšen kraj, ki bi bil od kulturnega življenja holj oddaljen in bolj odtrgan nego Rusko Ustje. Najbližji kulturni eenter je. proti jugu Ustjansk, kraj s tridesetimi hišami, v oddaljenosti 800 milj, in proti vzhodu Nižnij Ko-limsk s 25 hišami, približno istotoiiko oddaljen. Nobeden izmed prebivalcev Ruskega Ustja ni potoval dalje nego do teh dveh vasi; do Jakutska ni prišel nihče. Imena kakor Moskva in Petro-grad jim avenijo kakor pravljice.
Zato ni čudno, da napravijo prebivalci Ruskega Ustja vtis divjakov. Zadostuje» če povem, da ni bik), med njimi nikogar, ki bi znal citati in pisati. Bil sem edini izobraženi človek, ki je prispel v to neznano ozemlje. Moj prihod je pomenil zato velik dogodek. По1ро časa niso romali samo prebivalci Ruskega Ustja, temveč tudi prebivalci okoliških vasi k meni, da bi se me na-zijali. kakor zijamo pri nas na divje živali. Večino stvari, ki sem jih prinesel s seboj, so videli prvič v življenju. Najbolj so se čudili moji winchestrski puški, ki sem jo smel po dolgih prošnjah vzeti s seboj. Oni sami so bil oboroženi večinoma s pušico. lokom in sulicami, s katerimi se niso spravili pogumno samo nad severnega jelena, temveč tudi nad cevf rne mrvlVede. Samo nekateri so Imeli malovredne puške na zrnje. Veči-
na predmetov, ki sem jih izvlekeL iz prtljage, je bila njihovemu ume vanju tuja. Niso si mogli napraviti najmanjšega pojma, kako se uporabljajo: n. pr. o termometru, o fotografskem aparatu in o mojih debelih knjigah. Najgloblji •vtis je napravila nanje čisto navadna petrolejka. Ko sem jo iztožil, je bil pri meni majhen deček, sin mojega soseda. Ce je pozneje o tem govoril, je začel vedno tako: «Tedaj je izvlekel» — in na tem mestu mu je vselej zastal dih od navdušenosti — «lesketajoč se čaj-nik in je poveznil krožnik nanj.» Bila je medenasta, emailirana svetiljka s senčilom iz porcelana. Zvečer se je razširila po vasi novica: «Gori, gori.» Potem so priromali, samo da bi videli petrolejko. Neki radovednež je privo-zil na konjskih saneh iz kr-aja, ki je ležal 50 milj daleč. Dotlej še niso bili nikoli videli takšne svetiljke, hiše so jim razsvetljevala polena v kaminu ali z ribjim oljem napolnjene brljivke. Zdel sem se jim s svoiimi presenetljivimi stvarmi, navadami in vednostmi bolj podoben prihauaču .z Marsa nego običajnemu zemljanu.
Za dvajset rabljev na leto sem najel pri nekem prebivalcu Ruskega Ustja hišo in jo preuredil po svojem okusu. Vsa notranja oprema, po stenah raz-obešene fotografije, koledar, posoda, samovar, knjige — vse to je tvorilo za vso dobo mojega bivanja v Ruskem Ustju predmet najživahnejšega zanimanja in najtrdovratnejše radovednosti.
Kakšno je bilo Rusko Ustje! Bila je bedna naselbina z nekaj iz snega molečimi kočami in revnimi lesenjačami. Kamorkoli je pogledalo oko. povsod sam sneg. Tu pa tam nizko, pozimi s snegom čisto zakrito grmičevje. V enolični beli puščavi je razločevalo oko le s težavo pol zasnežene hiše z ledenimi šipami, ki so v tem severnem kraju na-domestovale steklene šipe. Te hiše zakrije včasi sneg popolnoma. Posebno žalostno je tu v novembru in decembru, ko solnce čisto izgine z obzorja in ko traja somračni, turobni dan manj nego dve. tri ure. To ie najturobnejša letna doba in nesrečno zavijanje psov postane v teh dolgih, nenavajenih zimskih nočeh skoraj neznosno. Že okoli 3. popoldne se prikažejo prve zvezde in sevajo do 11. dopoldne. Zato pa so te polarne noči s svojimi zvezdami, ki se svetlikaio kakor dragulji na temnem žametu, neizrekljivo krasne. Skoraj vsako noč bel, včasi bujnobarven se-
verni sij. Tako sem se ga privadil, da nisem nanj na zadnje niti več pazil. Zaradi bližnjega morja se dvigne mraz tukaj redkokdaj nad 50 stopinj pod ničlo, zato pa divjajo pozimi pogostoma snežni viharji. Takšen vihar je strašna prikazen. Davi človeka in mu trga sapo i t grla. Snežni toki ga mečejo po tleh in mu ne dovolijo, da bi videl več nego pet korakov predse. Če zaloti takšen vihar človeka na poti, tedaj je samo ena rešitev. Stopiti mora s sani in poceniti s svojimi psi za njimi. V eni sami noči žamete vihar hišo visoko nad streho in ustvari nad njo ravan, preko katere se lahko pelješ ne da bi slutil, da je pod teboj hiša. Mojo kočo je vihar na takšen način večkrat zasul. Nekoč v noči pred prvim majem. In moral sem izgrebsti kakor krt predor skozi sneg, da sem prišel do dnevne luči. Če se oddaljiš v takšnem metežu samo za deset korakov od hiše, si v nevarnosti in lahko se drzneš samo tedaj, če se držiš za vrv, ki je privezana na hišo.
Zima se vleče v Ruskem Ustju preko osem neskončnih mesecev, od septem-
bra do maja — poletni meseci so toplejši, nego bi si mislil; na solncu je včasi do 30 stopinj toplote, toda redkokdaj premine poletje brez snežnih metežev. Poletni dan, ko ne zaide solnce, traja skoraj tri mesece, od 28. aprila do 20. julija. Indigirka se raztaja navadno šele v začetku junija.
Rastlinstvo je skrajno borno. Zemlja se staja poleti kvečjemu za dva čevlja globoko, spodaj je večna zmrzal. V vsem tem ozemlju ni absolutno nobenega gozda in nihče izmed stanovalcev še ni videl, kako rastejo drevesa. Navadna smreka bi bila zanje prav tako nezaslišana prikazen kakor za severnjaka tropska palma. Vrbičevje sega še za kakšnih 15 milj proti morju, potem izgine popolnoma. Od Ruskega Ustja do morja je še približno 70 milj. In polagoma se razgubi še poslednja trava in vseokrog, kamor vidi oko, poleti same močvare. Spomladi in poleti naplavi Indigirka množino padlih dreves, ki jih zvlečejo prebivalci na breg, in samo ta plavajoči les jih reši pred mrazom in jim služi za gradnjo hi*-
ZEMLJEVID SKRAJNE SIBIRIJE
*
Na obisku pri jugosfovenskih mornarjih
(Konec)
Trije dvojni udarci na zvon nam prikličejo v spomin, da je ura 11. Trobentač da na povelje službujočega častnika znak za kopanje. Vsa posadka, razen stražarjev, jadrno konča delo, se v svojih prostorih še hitreje sleče ter si obleče plavalke. Glej, že so se vsi razvrstili ob ladjini ograji. Na dano znamenje poskačejo z glavo naprej v morje, vendar pa ne vsi. Mornarjem novincem, ki še ne umejo plavati, navežejo rešilne telovnike ali pa vrvi okoli pasu ter jih, če nočejo prostovoljno v vodo, kar poimečejo vanjo. Nadzorstvo nad učenci ima službujoči častnik; medtem pa se drugi zabavajo z vodnimi žogami ter s tekmovanjem, kdo bo hitreje plavaj.
Po kopanju in ko so se oblekli, je na vrsti kosilo, zgodî se tako kot pri zajtrku: iz praznega prostora nastane obednica, posode se urno praznijo, še malo in prostor je zopet skoro da prazen.
Skoraj vsi mornarji so odšli na »pram-čano palubo«, kjer berejo ali pišejo, se ukvarjajo z raznimi nedolžnimi igrami in šalami, z godbo in petijem. Skoraj vsak pa ima po stari mornariški navadi tobak v ustih, naj bo v tej ali oni obliki. Tudi trobentač je med njimi, vendar pa se vsak čas ozre na sprednji jarbol, raz kateri plapola signal »Volno«. Ko bo signal spuščen, bo to častnikovo povelje, da naj trobentač s svojim pihalom pokliče moštvo od zabave k resnemu delu.
Tudi popoildanskio delo obstoji v glavnem v raznih vajah, ko pa so končane, se snaži ladja in nje pritikline. Izmenoma gredo oddelki mornarjev tudi na kopno, kjer jih uče mornariško-sokolskih vaj. Tu dosezajo dokaj lepe uspehe. Vaje vodijo strumni podčastniki, ki so obiskovali mornariški telovadni tečaj, sloneč na sokolskih principih. Drugi izbrani mornarji zopet vadijo v veslanju ter prirejajo s posadkami drugih brodov živahne regate. Lahko smo ponosni na naše mornarje, zakaj do sedaj so zmagali še v vseh re-gatah s tujimi mornaricami, ki so priplule na obisk v naše vode in so si priborili krasna darila. Tako so bili zapovrstjo. premagani Angleži, Američani
itd., kljub temu, da imajo lažje čolne in boljše trenirano moštvo.
Vendar pa mornariški pravilnik ne izključuje mornarjevih čisto osebnih potreb. Zadoni znak in naši fantje se iz-premene v perice, ki bi jih lahko postavili za vzgled vsaki naši gospodinji-pe-rici. Perica - mornar ti opere neverjetno veliko kosov perila in platnene obleke, ki glede na obilen posel ni malo umazana. Pere v nekaj litrih vode, brez sode in luga, samo s ščetko in milom drgne. Tudi za likanje mu ni treba skrbeti, ker si že umetno med pranjem vse zlika. Potem, ko se posuši, opazimo na perilu in obleki tako krasne robove, da bi kdo mislil; To je pa zlikano z dobrim likalnikom. Toda likalnik rabi mornar le za široke, modre hlače, v katerih se zdi tolikanj prikupen pristaniškim pa tudi drugim devicam.
Spričo vročine, ki vlada poleti na našem Jadranu, je umljivo, da se morajo pred večerjo zopet skopati. Pravijo, da delo in kopanje povzročita človeku izredno slast do jedi. In res te mornarji pri večerji nazorno prepričajo o tem. Da pa ne bi na koncu dneva pozabili, da so tudi vojaki, jih glas trobente pokliče v večerni zbor, kjer jim službujoči podčastnik prebere dnevni razpored za prihodnji dan; zdaj je tudi čas za razne prošnje in drugo. To obravnava »prvi«, v važnejših slučajih pa poveljnik na raportu.
Natanko ob zahodu solnca se zopet vrši na ladji svečanost: spuščanje zastave. Postopa se enako kot zjutraj pri dviganju. Zdaj sledi spet molitev in tako je glavno dnevno delo končano. Mornarji se do spanja nekaj ur še zabavajo; priljubljeno je zlasti petje. Tu čuješ tiste lepe, otožne srbske ljubezenske pesmi, pa tudi junaške o kraljeviču Marku. Najrajši pa se, kaj pa, zbirajo naši slovenski fantje, ki večglasno urežejo kako zaokroženo slovensko, zdaj veselo, zdaj otožno. Zadnjo besedo ima trobentač, ki zatrobi blagoglasen mirozov in pozove vse k spanju. Mornarji gredo najprej po vrsti v skladišče po svoje klobasasto zvite mrežaste postelje, nastopijo z njimi še enkrat v zboru, kjer jih preštejejo, da se dožene, ali ni kdo prekoračil dovolje-
nega izhoda, zapeljan po sladkem Amorju ali nasmejanem Bakhu. Pripomniti pa moram, da se to zgodi kaj redko. Tako pridni in disciplinirani so
čolne z besedami: »čoln ho-o-o-j!« in pa odgovor iz čolna.
Okrog desete ure sem se hotel vleči k počitku, kar zagledam na vrhu jarbo-
TORPEDO
naši fantje, da jih tujci n. pr. radi pohvalijo, češ: »Naši in vaši mornarji so najbolj disciplinirani na svetu«. Tega o angleških, ameriških, francoskih, španskih, da sploh ne govorimo o drugih mornarjih, nikakor ne moremo trditi.
Postelje so tedaj razpete, fantje so polegli in iz njihove spalnice ni čuti niti glasu več. Le enakomerni koraki nočnega stražarja se čujejo. Ker so ljudje, ki imajo opraviti s stroji vedno nekako samostojnejši, jo kurjači tudi čez noč uberejo po svoje. Včasi gredo celo v pepelnjake spat, namreč pod kotle. Tudi dijaki-mornarji, ki so v poletnih mesecih ukrcani na naših brodo-vih, si skoraj vedno izposlujejo dovoljenje, da smejo spaiti kje na palubi pod milim nebom. Ker se študent — to je splošno znano in priznano — rad izogne delu in ne mara, da bi ga kdo motil v spanju, si je nekoč neki nadobudni naraščajnik pripravil ležišče v cevi za lansiranje torpedov, ki je bila zaradi malega defekta začasno neuporabna!
Noč je legla na ladjo. Le na pramcu in na krmi ladje ter na sizu in v častniških kabinah še brle luči. Vsa služba se vrši tiho, le zdaj pa zdaj preseka tišino glas mornarja, ki kliče prihajajoče
PONOČI
la sosednje ladje svetlobna znamenja. Vprašam mimogredočega častnika, kaj neki to pomeni? Le-ta opazuje nekaj časa svetlikanje, tedajci pa priteče sig-nalist z depešo, ki jo je bil prejel. Častnik pojasni, da je admiralski brod ukazal, da naj se padkurijo kotli in da naj ladje sredi noči izplovejo. Nekaj trenutkov nato so kurjači že hiteli v kotlarne, Ubral sem za njimi. Pod kotli so jeli švigati plameni, možje so vedno znova in znova usipavali kurivo v žareča žrela. Govorjenja tu ne čuješ; za nje je služba prenaporna, čuje se le sikanje plamenov, loputanje ognjiščnih vrat in drsanje posod za premog in pepel po železnem podu. "Malo pred izpiovitvijo sem krenil še v strojarno. Tu so strojniki pravkar preizkuševaii str-oje. Med tem so na palubi odvezali vrvi in verige z bov ter dvignili sidra. Ladja je oživela; nihče нј spiel misliti na spanje. V strojnici je zazvonilo, kazalci stroj-; nih telegrafov so se jeli premikati in vodja stroja je pazljivo opazoval ta gibanja — povelja s komandnega mosta. Ogromne mase železa in jekla, so se pričele hitreje in hitreje premikati. Gladki, vrteči se deli strojev mečejo svetle odseve električnih žarnic, ki osvetljujejo ves prostor, prepojen z olj-nomastnim vzduhom. Že smo izplovili iz pristanišča.
Na odBftem morju je prišle ? glavnega broda povelje, da se morajo vse luči na ladjah zastreti in ladje pripraviti v vojno stanje. Tako so kot črne, pfftmiiene pošasti rezale morsko gladino v temno brezzvezdnato noč.
Teda v teh pošastih ie vladalo življenje in çujeSaqsit. Na vse uho so prisluškovali mornarii-straïe in napeto zrli v noč, da bi ob pravem času opazili prihod brzih, ozkih in dolgih ladij: tor-pedovk, Topovi so bili nabiti in žarometi so praskljali! Klic! Samo poteg in bliskajoče in bleščeče udari svetlobni pramen po morju. in. že zagrmi prvi strel! Višnjevo rdeč, zakajen plamen «dari iz, çevi; v tçm trenutku je tudi že, na vseh ladjah pitalo živo!
»Totpedovke na desni strani!«
»Torpedovke zadaj!« opozarjajo opazovalci in toča slepih izstrelkov »se vsuje« naglo približavajočemu se sovražniku naproti, ki s svojimi lastnimi žarometi šviga sem in tja, da bi tako oslepil qbstreljevajoce ga topničarje. ' Samo nekaj hipov je trajal boj med brzirni torpedovkami in njenimi počas-
nimi nasprotniki. Nudila se je nepopisna slika prekipevajočega življenja. Torpedovke je kmalu zopet pogoltnila noč. Zdaj pa zdaj pade kais strel ali se za-bliska žaromet preko valov. Brž nato zavlada tišina in temna, gluha noč! Samo morje še rahlo šumi, — Temo preseka povelje z glavne ladje, ki ga straža na vsak} ladji glasno ponovi: »Konec vaje!«
Svitanje na vzhodu je že oznanjeva-lo dan, ko se je prosta straža odpravljala k spanju. Pluli smo naprej mimo Korčule proti Dubrovniku.
Ko sem se prehudil, sem opazil, da srno bili v Korčuli.
Marsikaj sem še opazil, vendar pa za danes zadostuj to, kar sem opisal. Ome-nipi naj še to, da se v naši mornarici nikakor ne zanemarja duševna vzgoja. Mjmo vojaških predmetov, čujejo in vidijo mornarji marsikaj zanimivega iz prirode m zemljepisja. častniki, pa tudi podčastniki se mnogo bavijo z moštvom ter- pripovedujejo razne zanimive reči, ki so v prid iplošni izobrazbi posameznika. Saj ie menda že vsakdo opazil, da je mornar vedno nekako inteligentnejši in bolj olikan v vedenju nego običajni vojaki. In če smo preje trdili, da je ladia država oziroma svet zase, lahko tudi smelo trdimo, da je moštvo na ladji tudi nekaka družina, zakaj tu vsakega posameznika osebno upoštevajo.
Poslednji solnčni žarki so se poigravali z valovi v grušktem zalivu, ko sem se pripravljal, da z nepozabnimi vtiski zapustim gostoljubni dom naših mornarjev, enega med mnogimi, ki jih zii>-ljejo sinji valovi našega Jadrana.
Vulkan Krakatau
Zadnje čase so listi poročali o poja-čancm delovanju ognjenika Krakataua, ki leži v Sundski ožini med otokoma Sumatro in Javo. Krakatau je splošno znan po svojih strahovitih izbruhih v letu 1883. in 1884., ko se je zaradi vul-kaničnega delovanja velik del njegovega ozemlja odtrgal in çogreznil v morje, ki je besnelo in tulilo od Indijskega oceana do Pacifika. Zanimive so bile tedaj at-mpsferične motnje: nebo je bilo rdečkasto in popolnoma zasenčeno, dosti stebri dima so se vili kvišku. V noči od 26. na 27. aprila 1884. je bila strašna eksplozija; dne 20. maja je sledil odločilen izbruh, ki je požrl najvišjo točko na ognjeniku. Pik Perbuatan.
Kakor večina ognjenikov, leži tudi Krakatau v neposredni bližini morja, v pasu, ki je za vulkanično delovanje zelo značilen. Ta ognjenih ima bujno šum-sko rastlinstvo, v severnem delu pa je zelo bogat z gejziri. Stalnega prebivalstva izprva na otoku ni bilo; ob;skova!i so ga le Javanci, ki so prihajali tja po les. V poslednji polovici prošlega sto-
letja je postal Krakatau ljudska naselbina. Razmere so bile že lepo urejene, kar pride grozna pomlad 1. 1884; na tisoče ljudi je prišlo ob življenje, izginili pa so tudi sledovi kulture, ki se je že dobro uvedla. Po tistem razdejanju se je začelo življenje na Krakatau obnavljati polagoma in samo od sebe. Ljudje se uiso več upali naseliti v bližini ognjenika, toda semena so prinesli vetrovi in ptice, deloma tudi morske struje in narava je začela cvesti sama od sebe. Danes ie Krakatau zopet obiiuden in naseljen, v kolikor imajo ljudje še pogum vztrajati v neprestani opasnosti za svoje ži-vljeme.
C. H. Tillmanns, ki je preživel tik ob Krakatauu več let, ga popisuje takole:
Dospeli smo do Krakataua! Za nami je bila črna noč z mrzlimi meglami. Srečno smo prebrodili Sundsko ožino. Bilo je v avgustu 1. 1914. Blizu afriške obale pri rtu duardafui nas je dosegel brzojav angleške vlade, ki je javljala čez kontinente in morja, da je izbruhnila vojna. Zmanjkalo nam je premoga in vode. Tudi jak monsun nas je prisilil, da smo pustili britanska pristanišča v Prednji Indiji. Zatekli smo se rajši pod nevtralno zaščito Nizozemske Indije.
Kar se je dalo na ladji požgati. smo požgali. Dolgo brodarenje po Indijskem oceanu nas je stalo zadnjega koščka lesa, ki smo ga imeli na krovu. Čuvali smo vsak košček premoga, katerega smo morali hraniti za močne toke v Sundski ožini, kjer smo napeli vse sile, da nismo podlegli mors-kemu življu.
Tedajci se je pojavilo pred nami tropsko solnce. Kakor bi potegnil z roko, so se stopile megle. Na levi so se raztezale planine Sumatre, na desni so se razprostirale nižine Jave. Odprl se nam je veličasten pogled na Krakatau. Vstalo je čudovito jutro. Svetloba je oblivala pokrajine, k'i so bile pokrite z lavo. Preteklost je živo govorila iz vsega, kar smo gledali: zemlja je bila razorana in razdejana, razpokana in prevržena. Čutili smo, da je tu posegla vmes mogočna roka prirode. Voda je bila modrikasto zelena in je zalivala stožčasti otok. Po rebri se je vzpenjal gozd; iz njega se je slišalo veselo vriščanje. Na nabrežju so se dvigale kokosove palme in pod njimi je ponižno čepela ribiška bajta, za nas edina razveseljiva točka na vulkaničnem otoku.
Našli smo zatočišče Telok-Betong. Spustili smo sidra, ki so se trdo prijela ostrih koral — za dolga leta. Krakatau smo imeli pred očmi. Vsak dan nas je pozdravljal molče, kot starec z bogatimi izkustvi, ki ne zine besedice.
Telok-Betong je pristanišče za izvažanje popra. Naselbina je obenem jugovzhodna rezidenca Sumatre, dežele, ki je bila pri vulkanskem izbruhu Kraka-taua 1. 1883. silno prizadeta. Tedanji izbruh velja še danes za eno najmočnejših vulkaničnih izbruhov zadnjih stoletij. Dež pepela je zatemnil nebo nad Sumatro in Javo, nad Celebesom. Detonacije so si sledile kakor treskanje ob nevihti. Proti nebu so sukljali goreči plameni in s strašnim truščem se je pogrez-nil v morje del otoka. Morje je pobesnelo in se je začelo grozeče valiti proti Javi in Sumatri, proti Ceylonu in Avstraliji. Dežele so bile opustošene, ljudje so ginevali kakor kopni sneg pod močnim solncem.
Poznal sem starega Kitajca iz Teloka-Betonga, ki je vse to doživel. Pripovedoval mi je, kako so rasli stebri dima do neba — bili so pač nad deset tisoč metrov visoki. Morje se je tako razburilo, da so ladje kar letele k obali, kjer so se raztreščile. Kitajec je imel ženo in deset otrok. Vse mu je pobrala katastrofa. Naselbina, v kateri je živel, je bila docela opustošena. Le malo ljudi je bilo tako srečnih, da so oteli golo življenje in
zdravo kožo. Mož je govoril malajski jezik in mu je manjkalo besed, da bi opisal grozo, ki jo je občutil in doživel Zato pa so tembolj govorile njegove oči. Tam je stalo zapisano vse, česar ni mogel izraziti.
Domačini so pripovedovali fantastične dogodivščine iz onih dni. Javanci, ki prebivajo skoro izključno na vulkaničnih tleh, ljubijo svojo domovino kakor Evropci svojo. Pogovarjajo se v duhu s podzemskimi prikaznimi, ki vodijo neznano usodo ljudi in svetovja.
V območju Krakataua ob Sundiski ožini leži tudi provinca Bantam. To je naj-groznejši košček zemlje v teh krajih. Ravnina je široka, odprta in vroča ter neverjetno gosto naseljena. Kaj vse premaga človek, da se prebije skozi življenje! Po holmih se razprostirajo plantaže gumija, katere upravljajo zviti Kitajci, vnovčujejo pa Evropci.
Poznal sem tudi Sundca. Kadar sem govoril ž njim in sem ga vprašal to ali ono o kakem njegovem rojaku, posebno pa, če sem želel izvedeti, kakšen je, mi je odvrnil: »Ajonna baggor, djurogan, duka, kUmaha, anging«. (Danes je dober, gospod; kakšen bo jutri, ne vem). Molčeči in tihi, pametni, ki razumejo nevarnosti. Vse vedo in vsega se zavedajo. Zato tudi stoično prenašajo svojo usodo in časte prirodo kot najvišjo silo, kakor mi svojega Boga.
******* ************* ********-****** ********************************
Vladimir Kapus
Rjava skala in njeni gosteči
Sredi nepredornega jelševja in trnje-vega grmičevja, prepletenega s srobo-tom, divjim hmelom, zimzelenom in še z drugimi ovijajočimi se rastlinami, čepi skala, velika kakor srednja kmečka bajta. Kakor nje okolica, je tudi skala gosto poraščena z razno gozdno navlako, dolgočasno, kadar je suha pozimi, prekrasno, kadar cvete spomladi in pihano v jeseni, ko dozore sadeži in žare med pestro barvanim listjem. Edino veje drevo na skali je nekaj metrov visoka, stara, gostoveja, zakrnjena smreka, čije korenine tipajo po skalnih razpokah in skušajo zaman priti do hranljive prsti; navadno obtiče na tr-
dem kamenju in le s silo preskrbujejo svojo gospodarico s potrebno hrano.
Odrasli ljudje ne zahajajo v bližino R ave skale, ker nimajo tamkaj nič opraviti, zakaj lesa ni, grmičevje pa ne rodi sadu. Mladina obiskuje ta kraj le pred cvetno nedeljo, ko prihaja trgat zeleni bršlin, ki na vzhodni strani prepleta skalo tako gosto, da ne vidiš skozi rjavih skalnih reber, po katerih so ji okoličani dali ime. Vzrok- da vaška mladina, ki drugače povsod stika in vse. iz-takne, ne prihaja bolj pogosto v te kraje. ie to, da imajo sosede Rjave skale velike od dima zakajene lope, ki pričajo, da tukaj večkrat prenočujejo ciga-- ni, strah naše mladine.
Prebivalci Rjave skale
Medtem, ko se ljudje ogibajo Rjave skale, jo tem bolj poseča divjad, ki ne more zaupati človeku in je najbolj zadovoljna, če je človek ne nadleguje; prav zaradi tega je tako vzljubila omenjeno pokrajino. Redko kje je zbranega toliko življenja, kakor v razpokah in votlinah te skale.
Na smreki, vrh skale, je skoraj vedno zasedeno veveričje gnezdo. Kadar ni v
zavarujejo pred vitkimi podlasicami, ki so tudi stalne stanovalke v Rjavi skali. Poleg omenjenih pa nudi Rjava skala zavetje tisočem najrazličnejšega mrčesa. Samo mravelj je v skali kakih pet vrst. Glavni gostači pa stanujejo v pritličju v kleteh. Ves spodnji del skale je razrit. Kakšnih pet vidnih in še več tajnih vhodov vodi v to čudno poslopje, ki je res pravo zavetišče grešnikov.
Pritličje imajo stalno v najemu rjave, dolgorepe lisice. Nikdar ni brez njih,
JAZBEC <
gnezdu veverice, se ga poslužujejo polhi, ki se sicer skrivajo v skalinih razpokah, posebno, če čutijo, da gostuje v njihovi bližini grdogleda gozdna uharica ali pa če slišijo skovikati debelogla-vega, požrešnega čuka. Sovino stanovanje poseti včasi kuna, pred katero trepečejo vsi gostači podstrešja, in tudi prebivalci zgornjih in srednjih nadstropij. V manjših duplih in razpokah gnezdijo senice, ki se nikoli ne srečajo z neprijetnimi sosedi — ponočnjaki. Bolj slabo se godi dobrim miškam, ki si izbirajo najmanjše odprtine, da se tako
E NA LOV.
zato imenujejo lovci Rjavo skalo popolnoma upravičeno: lisičji grad. Kadarkoli se primeri v okolici kakšna kurja tatvina, že vodijo sledi, odpadlo perje, k Rjavi skali. — Najstarejši prebivalec, ki se je rodil pod Rjavo skalo in prebil pod njo dve tretjini življenja, pa je vedno godrnjajoči, pusti samotar, sivi jazbec.
Jazbeci
Čudno, enolično, ali kljub temu nal-bolj zanimivo je življenje starega samotarja, ki je velik samoljub, saj ga ne
gane ne pomlad, ne prijateljstvo, ne ljubezen; večino življenja preživi sam in nič ne vprašuje po prijateljih. Kot stalni samotar drži v svojem stanu red, zato pa ne potrebuje žene, da bi mu stregla in ga negovala.
Od prvih mrzlih jesenskih dni ga ne sreča nihče več, niti ponočnjaki, ki so ga sicer večkrat srečavali v poznih večerih, ko je odhajal, in ranih jutrih, ko se je vračal z lova.
Na jesen je zemlja zmrznila, zato ni mogel več kopati korenin, s polja pa so tudi že vse pospravili. Tako mu ni preostalo drugega, kakor da zaspi. Legel je na listnato posteljo, ki si jo je bil pripravil v najgloblji kleti, Qlavico je po^ tožil med prve šape in sladko zadremal.
Spal je in spal; nekajkrat je zarenčal v spanju. Sanjalo se tnu je bržčas, da se pretepa s tistim krivonogim izdajalcem živalskega rodu, lovskim psom jamarjem, ki ga je nekoč napadel v prstenem rovu, kamor se je preselil neko poletje izpod dragega domačega krova, «Rjave skale». Še v pravem trenotku pa ga je rešila njegova stara zaveznica — temna noč. Baš ko je zaslišal nad seboj udarce krampa v ilovnato zemljo, je zavladala nad pokrajino boginja nOČi in je pregnala človeka. V sanjah gleda najbrž tudi tisti junaški večer, ko jih je mati peljala v senožet kopat ogrce in je izgubil svojega brata. Nu, hudo mu je bilo tes, toda poglavitno je, da je sam ostal živ in da se je srečno zarasti a pekoča brazgotina, ki jo je napravila strela z gromom ob čisto jasnem večeru. To pot je videl tudi svojega najnevarnejšega nasprotnika — človeka. Medtem je zaspal še bolj trdno
in je otrpnil popolnoma.
«
Konec zime
»Ali kaj je danes, kje sem, kdo šuš-lja?« premišljuje sivec.
Dvigne glavo in prisluškuje: »Šepetajo korenine, zbudile so se in sedaj si pripovedujejo pomladansko bajko, o tisti lepi kraljični mladi Vesni, ki bo čez nekaj časa nastopila svoie vladanje. Korenine ob skali rastočega grmičevja, segajoče globoko pod zemljo, se pomenkujejo o novih oblačilih svojih nadzemeljskih izrastkov, ki jih bodo oblekli ob nastopu mlade Vesne in za katere morajo pričeti skrbeti že sedaj.
Jazbec ovoha vse okoli sebe, na to si pogladi razmršeno dlako in se čudi svoji mršavosti. Jeseni je legel debel
in okrogel, zdaj pa visi raz njegova suha rebra obširna, prazna koža. Polagoma se zgane, nekajkrat leno stegne, nato pa oprezno zleze proti izhodu. Glej, spodnji in zgornji del jazbine sta v redu, tudi glavni rov je početkoma gladek. V ožini, kjer sega v rov ostra skalna škrbina, kamor se je nekoč za-basal njegov sovražnik — lovski pes, pa je to pot izhod popolnoma zaprt. Poskuša odpreti s rilčasto glavico, ali ne gre in ne gre. Jame kopati s lopatastimi šapami. Kmalu ga strašno zape-če v očeh. V uhod njegovega podzemskega kraljestva pokuka radovedni svit dneva in ga opali v očeh. Brž na to se je odprtina rova toliko razširila, da se samotar lahko splazi v beli dan. Razočaran je, jezi se na bedaste korenine, ki so ga prebudile. Medtem ko si korenine pripovedujejo o Pomladi, še zunaj sneži, da je joj. Takoj se vrne k postelji. Preden se vleže. si dobro založi prazen želodec z jfesensko zalogo, ki jo je bi! pripravil v zgornjem delu jazbine. Nič več ne posluša korenin, tako so ga razočarale. Kmalu zopet zaspi.
Medtem ko je starec pozabil na svet in svet nanj. je bilo vse drugače z njegovo sosedo, stahuiočo na drugem koncu Rjave skale. Tudi4 ona se je prebudila, a ne more, ne sme več zaspati. Nič ji ni mar, ali je zunaj šolnoe, dež ali sneg. mučijo io materinske dolžnosti. Poleg nje lfeže štirje slepi, skoraj snežno beli, z redko dlako pokriti mladiči. Treba je skrbeti za njih in za sebe. Vse to. so posledice tistih pozno poletnih noči, ko se je seznanila s starim pustim sosedom, ki io od tistega časa niti pogledal ni več, kamoli, da bi jo bil povprašal, kako je preskrbljena in kaklo neki bo vzgojila mladiče. Medtem ko starec spi. mora ona sleherno noč na lov. Vse ji pride prav. Zdaj ujame žabo, ki jo je tudi prevarila pomlad, da je prezgodaj zapustila svoie skrivališče, zdaj izkoplje užitne korenine ali izrije kakšne črve, zdaj si kako drugače vsaj malce uteši glad. Proti koncu zime. ko ji poide skoraj že vsa iesenska zaloga živeža, ki se je sme dotakniti, le v najhujših časih, ji sreča nakloni dokaj dober plen. Izpod leskovega grma sredi senožeti skoči zaiec. Starka nekaj zaradi lakote, nekaj pa iz radovednosti preišče grm in najde tri mlade zajčke, ki so šele pred kratkim ugledali beli dan. Kaj ji pač mar, da so tudi
oni otroci skrbne matere: v nekaj hipih je po njih. Priroda ne pozna sentimentalnosti ..
Pred pomladjo
Vsa priroda oživlja, iz juga se vračajo selivke in domači oevci se uče pesmi, ki jih bodo zapeli na prvi pomladni dan. Mladi jazbečki rastejo kljub materinemu pomanjkanju, dokai hitro, a starega sivca še ni na izpregled. Letošnjo zimo spi izredno dolgo, najbrže zaradi tega, ker ga je enkrat prevarila priroda.
Nekega lepega opoldneva pa pokuka ves zaspan in precej umazan iz rova. Solnčna luč ga peče v oči. prija pa mu gorkota ljubeznivih opoldanskih žarkov. Leno leže in se udobno zlekne na malj ilovnati planici pred glavnim rovom. Olohoko vdihava čisti zrak: dobro mu dé izprememba.
Neprestano cviljenje, ki se čuje iz sosednega roba Rjave skale, vzbudi sivčevo pozornost. Obrne se in ugleda ljubezniv prizor. Štirje mladi iazbečki se pode, valjajo in za zabavo pretepajo. Kljub znani godrnjavosti in čeprav ni sicer nikdar preveč prijazen nasproti sorodnikom, jih jame starec skrivaj opazovati. Kaj če so to mladiči tiste mlade vsiliivke. s katero .ie prebil npkaj poletnih noči?
Igra mladičev mu pričara pred oči otroško dobo. Kakor se danes igrajo mladiči, tako se je tudi on valjal in zabaval v družbi svojih bratcev nred današnjim stanovanjem. V trenotku, ko
se je najmanjši izmed njih nerodno pre-kobalil po strmini, je planil Drav iz rova, ki v rajem biva ta družlnlca, hudoben lisijak, pograbil njegovo sestrico
in izginil.
Llsjakova požrešmost je bila prihod-no jesen hudo maščevana. Prav dobro
se še spominja, ko ga je videl, лако se je nekega večera zvijal v strašnih mukah, poleg njega pa je ležala mačka. Najbrže ga je prevaril človek in tako otel živalski rod pred groznim nepridipravom. Njegova, jazbečeva na ti pa je baje tudi nasedla človeku, kakor je zvedel od svojega brati, edinega, ki baje še živi od njegovih nenosrednih sorodnikov in sta neko zimo ceio skupaj stanovala. Starica je stopila po neprevidnosti, kljub svoji stari iznajdljivosti, na železni krožnik, ki je ležal skrit pod listjem in mahom. V istem trenutku so jo pograble za noge železne klešče, ji zlomile kost in jo držale. dokler jo ni iz n.iih rešila smrt. "
Taki in še razni drugi dogodljaji ga prisilili, da samuje in sovraži svet. Solnčni žarki se skrijejo za skalo. Večerni mrak omreži pokrajino, ptiči uti-havajo, iz podstrešja Rjave skal? se neslišno dvigne "siva senca in strahovito zacvili in zaskovika. da odmeva ob lic-hinčevih pečeh. Strastnemu vzdihu, pa že odgovarja drugi, ljubezni željna samica, ki je priletela tamkaj od nekod, iz Cajnarja. Pri Kredarjevem jezu pri Savi pa zategnjeno zavijoč zalaja lisjak. Stari samotar sivi jazbec se napoti na svoj prvi letošnji lov.
KULTURA V RUSIJI IN V AMERIKI.
»Harpers Magazin« objavlja zanimivo statistiko: v tako zvani »barbarski« Rusiji prodajo vsako leto 240 milijonov knjig, medtem ko jih Zedinjene države ameriške prodajo v enem letu samo 50 mMijonov.
MODROSLOVEC KOT HIŠNI POSEST> NIK
Sloveči francoski modroslovec Henri Bergson je nedavno podedoval lepo palačo v Parizu. Ko je postal hišni posestnik, mu je bila prva skrb, da zniža najemnino.
ANEKDOTE
Pri francoskem pesniku Poochona, hudem pijan ou, so zdravniki ugotovili vodenico.
— Nemogoče! — je vzkliknil Ponchon. — svoj živ dan nisem imel v ustih niti kaplje vode.
*
Francoski pisatelj Jarry je velik prijatelj »zelenega žganja« — absinta. Prijatelji -o se trudili, da bi ga odvrnili od te pogubne
pijače.
— Kaj pa naj pijem, če ne alkohol? — je vprašal nekoč pisatelj ogorčeno.
—	Vodo.
—	Vodo? Vodo? To nečisto tekočino, ki je zadostuje nekaj kapljic, da postane
absint neužiten? Nak, vode pa ne! *
Slavni skladatelj Liszt ni trpel, da bi kdo magari samo šepetal tned njegovo igro. Ko je nekoč igral na dvoru carja Nikolaja, je začel car govoriti. Liszt je brž prekinil igro. Ko ga je vprašal car, zakaj ne igra dalje, se je odrezal takole:
»Če izipregovori Vaše carsko veličanstvo, morajo vsi drugi molčati.«
Ш&
1. Maškerada s plinskimi maskami
V letu 1940. smo.
Tisti meseci pred pomladjo so bili tako nemirni, polni mrzličnih dogodkov in napetih pričakovanj, da prebivalci mesta Z. sploh niso opazili prihoda vi-gredi. Časniki so izhajali večkrat na dan in hlastno od ure do ure podžigali radovednost. V velikih radio - halih, ki jih je zgradilo mesto v poslednjem desetletju, so se dan in noč trle množice. Zajetni zvočniki so venomer trobili nove vesti; culi so se glasovi gospode, ki se je zbrala v Ženevi in je zdaj zapovrstjo pitala yznemirjene Ev-ropce s tolažilnimi obeti miru in sporazuma. Poseben, pred nekaj leti iznaj-den aparat je kazal na goli, sivo pre-pleskani steni pravkar iz Ženeve po radiju dospele posnetke s svetovne konference. Spodobni, rejeni gospodje z dobrodušnimi obrazi, k'i so očitovali čut za humor in mikavno odbranost ženevske kuhinje in francoskega šampanjca, so govorili zelo gorko in človekoljubno. Milijoni prestrašenih, od neštetih vesti, govoric in slutenj zbeganih Evropcev so sproti lovili besede, prihajajoče po zraku k njim. Nekam mrko in neutešeno so gledali brze zračne filme, ki jih je odvijal čudežni aparat, kažoč jim le krotke, dobre obraze. A bila ie že v samem ozračju plaha nezaupljivost, nasičenost z nečim, kar je prihajalo iz ljudi in je tako rekoč zastrupljalo zrak z nespoznatno magne-tično energijo, kakor ga trujejo v ozkem prostoru stlačeni ljude z ogljen-čevo kislino. Čudna razdraženost se je lotevala resnejših mož in žena; slutnje, ki se jim niso mogli oteti, so se venomer vmešavale j njihove misli. Nejevoljno so zapuščali radio - dvorane in se zopet vračali togotni vanje, nadeja-joč se, da jim bo namah vse postalo bolj vedro in veselo. Prav tako so se
nestrpno pulili za liste in jih odlagali z istimi razdraženimi kretnjami.
Medtem ko so visoki gospodje v Ženevi tekmovali med seboj, kdo bo pokazal več duhovitosti v političnih debatah o neštetih zapletenih spomenicah, ki so bile razgrnjene že nekaj tednov pred njimi in kdo bo umel v radiju ali za časniške poročevalce prijetneje povedati o »absolutni mirovni volji« vseh držav, ki so se sestale v »resnih, nevarnih, a vendar-le tolažilnih trenutkih« (nič ne dé, da so se ti trenutki moreče vlekli ži cele tedne), — medtem so se zadaj, nevidne narodom, ne-dosežne radiju, pletle ostudne intrige. Ameriške borze so delale dan in noč, da izbijejo kar največ koristi iz položaja, ki so ga gospodje na Broadwayu poznali boljše od zunanjih ministrov majhnih evropskih držav. Vse je bilo jasno pred njimi in vonj dragocenih srnotk, ki je ostajal za vsakim njihovim posvetovanjem, se je videl kakor majčkena, nedolžna podoba pošastnih, smrtonosnih plinskih oblakov, ki so jih onstran oceana že pripravljali v laboratorijih za velika evropska mesta, za pogin milijonov, verujočih v mir in v Krista.
Ali Amerika je bila povsod le opazovalec Prezident Crookes ie govoril v radio svojemu narodu velike besede o krščanski ljubezni. Državni tajnik Hoo-ver je v zaupnem poročilu, ki ga je bil tiste dni poslal čez ocean, ponovil staro, premlačeno puhlico, da si lahko Zedin.iene države ameriške kakor Pon-cii Pilat umije'o roke nad usodo Evrope. Gospoda na Broadwayu je čestitala predsedniku.
Medtem so v kolonijah evropskih držav že lovili domačine za pohod na evropska bojišča. Prednost so imeli Afričani ki so najbolj odporni proti plinom,
Kakor prebivalci vseh mest, so tudi v mestu Z. vpraševali ljudje drug drugega, kje so prav za prav sile, ki izzivajo vojno, ko vendar gospoda v Ženevi toli trdovratno zatrjuje, da se vsa sporna vprašanja rešujejo v duhu mi-roljubja in sporazuma.
Redkokdo se je vpraševal,* čemu so poslednje leto zgradili v več delih mesta — enako kot v vseh večjih mestih na evropski celini — posebne ne-produšne prostore z napravami za umetno proizvajanje kisika. V ljudskih vseučiliščih, pod okriljem človekoljubnih in splošno - izobraževalnih društev, so začudo pogosto predavali razni strokovnjaki o plinih, o njih učinkih in zaščiti, o potrebi organizirane obrambe pred plinskimi napadi, o preuredbi hiš in ulic za slučaj vojne in o kemični vojni sploh. Tudi deca v ljudski šoli se je učila o plinih in je jecljaje izgovarjala čudne tuje besede »phosgen«, »klor«, yperit«. Razširila se je posebna organizacija, ki so jo vneto podpirale državne bolesti in ki je nabavljala svojim članom plinske maske. Ljudje, uspavani od sladkih besed o možnosti mirne rešitve vseh sporov o naraščajoči moči Društva narodov, se niso niti zavedli, kedaj so zašli v pripravljenost za plinsko vojno. Le redkokdo se je spoznal na tlakomeru evropskega miru, ki je kazal čedalje večjo vzrast oboroženih vojsk, zrakoplovnih armad, kemične industrije. Samo komunistični agitatorji, ki so na skrivaj, v podzemnih prostorih, pozivali delavske zaupnike k uporu in jim obetali paradiž pre-porojenega človeštva po strašnem peklu dokončanega obračuna s kapitalizmom, so točno presojali bolj in bolj se zapletajoči položaj. Z mrzlično naglico so se pripravljali za trenutek splošne zmede, verujoč v stalnost in vesoljno veljavo gospodarskih in socialnih zakonov, ki morajo vso Evropo izpremeniti v Rusijo 1. 1917 Njih podzemna propaganda je malce skrbela oblasti, vendar so bile že zdavnaj izgubile pogum do ukrepov, ki so se videli pred strašnim viharjem breznadejni. Ne poznavajoč pravega položaja, sami zmedeni in nesigurni, a vendar polni slutenj in avtomatično se pomikajoči za oboroževanjem sosednih držav, so' beograjski državniki z vsem svojim obsežnim voiaškim in civilnim aparatom bedeli in čakali, da se pojavi tisto, kar so zatrd-no slutili. Bili pa so še vedno prepriča-
ni, prav kakor človek, ki se potaplja,
da se bo evropski mir rešil z močno avtoriteto Društva narodov.
Medtem je vzlic vznemirljivim dogodkom blesteče potekel evropsko -ameriški karneval v Nici. V vseh večjih in manjših mestih so ljudje prečuli neko nad ekonomskimi zakoni družbe stoječe število predpustnih plesnih noči z bakanalijami vina in ljubezni. Prav tisti predpust so človekoljubna društva prirejala v »splošno - koristne namene« največjo veselico predpustne sezone: maškerado s plinskimi maskami in z maskami proti bacilom. Te vrste maš-kerada je sicer dvignila nekoliko medlih protestov ljudi, ki so jih vedrejši someščani takoj drugega dne proglasili v listih za »živčno bolne«; tudi starejši, resnobni ljudje in zlasti invalidi iz vojne 1. 1914. — 1918. so jih obsojali, vzlic temu je bila parola dana in je obveljala. Mladina je norela, toliko zabave je bilo. Časniški poročevalci so ljubko kramljali o tekmah lepotic, ki so stavile s svojimi častilci, katera bo najdalje vzdržala v maski. Ko pa so maske padle, so se plesalci zavrteli v strastnem plesu, ki so ga bili nekaj let pred tem posneli po dotlej še nerazkritem plesu otočanov na Tahitiju.
Tako je tedaj neopaženo napočila pomlad, in vse je trepetalo od želja in od pričakovanja, izprekrižano od mladostnega, nebrzdanega pohlepa po izživet-ju in od prihuljenih, nevidnih, nevohlji-vih dihov Smrti s plinsko masko. Prihod pomladi je bil veličasten kakor vsekdar, ali meščanov ni nič več mikal njen pomp, niti zaljubljeno petje ptičev v parku, ne tiha, skromna lepota oze-lenelih brez ob ribniku in ne blesk polj in gora, ki je včasi razgalil skozi zakajeno mestno ozračje deviške grudi mlade Vesne. Malo jih je bilo, ki bi bili imeli v teh zelektriziranih dneh, ko bi utegnil vsak trenutek prinesti bodisi vriskajoče veselje miru, bodisi peklenski hrup vojne napovedi, še kaj časa in čuta za prirodo. Celo zaljubljence je val nastajajočega velemesta venomer podil okoli zidov, po zabaviščih, po skritih kotičkih. Nič jih ni mikalo v prirodo. Stari prijatelji so imeli toliko opravka s politiko, da so bili skoro da pozabili na čar škrjančkovega glasu nad polji in na bele njive narcis, ki <~o se razkosati]e v planinah
A pomlad je bila gorka in vabljiva; vetrovi, ki so pihali nad mestnimi stre-
h'ami in se Igrali z vrvečimi množicami, so bili nedolžni in vedri kakor deca. Nihče ni slutil, da bodo že kmalu vsrkali in razširili dih Smrti s plinsko masko, dih prihuljenega, blazno zlobnega clowna v mornariški obleki z zvezdami Johna Bulla.
2. Satanov krohot
V uradu za zaščito mesta Z., ustanovljenem s posebnim sporazumom med civilno, vojaško in avtonomno upravo, so imeli že nekaj tednov službo noč in dan. Mrki, resnobni uradniki, ki so se vrstili za pisalnimi mizami, niso bili nič bolj in nič manj poučeni o položaju kakor vsak malce bolj načitan pivski politik za običajnimi gostilniškimi omizji. Njih služba je bila strogo razdeljena po metodah, ki jih je načelnik posnel po najmodernejših zapadnih vzorcih. V uradu so bili najpopolnejši telefonski in radio - aparati; poseben aparat, čigar iznajdba je stoprav leta 1935. presenetila svet, je omogočil natančen pregled Čez vse mesto in okolico. Videla se je slednja hiša; ceste in ulice so se z vsem svojim živahnim vrvenjem brez nehanja fotografirale, posnetki so se prenašali po sistemu slikanega brzojava v centralo kjer so se razmotavali kakor nekoč pismena znamenja na brzojavnem aparatu. S posebnimi napravami je lahko urad za zaščito mesta v nekaj minutah zaprl ves poulični promet in alarmiral množice, da se skrijejo; požarniki in posebne vojaške kolone so bili že nekaj let docela reorganizirani in podrejeni uradu za zaščito mesta. Te preosnove so se zgodile v okvirju velike tehnične preobrazbe in naglega vzrasta mesta; redkokdo je pri tem pomislil na vo'no nevarnost saj so nekajkrat bili veliki požari in eksplozije ko so se nove naprave izborno obnesle.
Bilo je že proti večeru krasnega aprilskega dlne, ko je sedel v. svoji sobi, obilno obloženi z raznimi aparati in s Številnimi knjigami, načelnik urada za zaščito mesta Z. dr. Ivan Vergun. in-ženjer kemije in eden prvih strokovnjakov te vrste v državi. Bil je pravkar v zaupnem pogovoru z mestnim vojaškim poveljnikom. Dr. Vergun, primeroma mlad mož z dokaj brezličnim, nefcaim ameriškim obrazom, a z inteligentnimi očmi, ki so švigale nemirno kakor miška pod visokim plešavim čelom, je nekoliko sklonjen, opiraje si v
zamišljenosti glavo s komolcem, nestrpno poslušal poveljnikove besede. General Mičič, zajeten mož nekam konzervativne vnanjosti z balkansko zagorelim obrazom, košatimi brki ogljeno-črne barve, je govoril s širokimi kretnjami in z glasom, očitujočim sigurnost bolj primitivnega, a junaško nastroje-nega moža.
—	Ali nimalo ne dvomite, da so zanesljive vaše informacije? — je vprašal dr. Vergun po kratkem premisleku.
—	Kako naj dvomim? Vsak trenutek utegnete dobiti odloke politične oblasti. Po zanesljivih vesteh, ki jih je danes prejelo zunanje ministrstvo, bodo naši sovražniki še nocoj napovedali mobilizacijo. Ali nai čakamo pomoči od zgoraj? — je rekel general z nežaljivo ironijo, ki je nekam pristojala napetemu trenutku.
V sobi je bilo tiho; debelo obložena dvojna vrata so branila, da bi se čulo iz sosedne sobe brnenje sprejemalnih aparatov in glasovi uradnikov. Le od zunaj je prihajalo oddaljeno brnenje letala, ki je plavalo nad mestom.
Dr. Vergun je razburjeno vstal in stopil k oknu, kakor da bi se mu hotelo čistejšega zraka. Skozi široka stekla so se videle neštete mestne strehe s tanko začrtanimi zvoniki in z zajetnimi kupolami velikih radio - halov; z vitkih tovarniških dimnikov se je venomer kadilo... nemirna, iz dneva v dan se ponavljajoča slika mesta, ki veruje v svojo silo in v neomejene življenske možnosti. Tisti hip so bili rjavkasti in sivkasti valovi streh pozlačeni z večernim solncem ki je obrobljalo tudi oblake s fantastičnimi oblikami, — nemirne podobe izpremenljivega aprilskega vremena.
—	Torej stojimo na pragu nove svetovne vojne? — je dejal dr. Vergun s široko odprtimi ustmi, jedva brzdajoč vznemirjenje, ki mu je na mah razklalo vso, sicer tolikanj disciplinirano in k stvarnemu presojanju nagnjeno notranjost.
General je tudi vstal, nervozno zasukal s prsti levi konec brkov in rekel na videz boli mirno:
—	Menim, da smo prag že prestopili.
—	Kaj pa ženevska konferenca? Se danes je izjavil angleški zunanji minister Chester, da se je položaj popravil. Angleški labouristi niso bili nikdar za vojno.
—	Ûospod načelnik, prezrli ste ton, v katerem je isti minister Chester zavrnil ruskega komisarja glede zahtev v Indiji in na Kitajskem. Tako se govori samo v trenutkih, ko ne gre več za sporazum pri zeleni mizi. Položaj se je popravil, — je rekel general trpko in ; jedki smeh mu je po bliskovo šinil méd brki, — stara, tisočkrat premlačena časnikarska fraza. Tudi bolnikom pred smrtjo kaj rado odleže.
Nejevoljno, kakor da bi mu bilo zoprno ponavljanje besed, ki so jih tiste dni avtomatski dolgočasno vsiljevali listi, se je, zarožljavši s sabljo, znova posadil v naslonjač in pogledal dr. Ver-gtinu ostro v obraz.
—	Vsak trenutek utegne iziti mobilizacijski ukaz. Sicer pa — čete so razvrščene in pripravljene. Povejte mi, dragi doktor, kaj bi bilo, če bi tudi mi govorili z jezikom časnikarjev in lažnivih diplomatov. Govorili smo z dejanji. Zdaj smo pripravljeni i za vojno i za mir. Kakor hočejo. Če bomo poginili, bo naša' smrt častna.
Dr. Vergun se je dotlej že nekoliko zbral in je odvrnil z mirnejšim in sigurne jšim glasom:
—	Zdaj se bo pokazalo, ali se bo obnesla mobilizacija naših znanstvenih sil. Moj načrt je bil skrbno premišljen; obžalujem, da nas utegnejo dogodki prehiteti. Za znanstveno vojskovanje je potreben predvsem nadčloveški red. Množice morajo funkcijonirati kot stroji.
—	Na vaših ramenih leži zaščita mesta, gospod načelnik, — je rekel general suho. — Mi bomo skrbeli za mejo, ali bojim se, da imate prav: topovi ne bodo več odločevali. V letih 1914. — 1918. so v glavnem odgrmeli. Ali upate, da se bodo tovarne res brezhibno podredile vojnemu aparatu. In delavstvo?
—	Pripravili smo, kolikor je bilo moči. V trenutku, ko se bo razglasila mobilizacija, izvrši kolona mehanikov potrebne preosnove. Delavstvo se po načrtu militarizira in razvrsti. Pričakujem, da bo vzdržalo teh nekaj dni do odločitve. Požarniške in sanitetne čete so dovoli izvežbane bi dejal. Kedaj pricaku'ete napad na naše mesto?
—	Mislim, da sovražnik zaradi bližine meje ne bo čakal več dni. Mnogo zavisi od prvega sunka, ki mu ga zadajo naše čete. Sicer pa — bomo videli, kako se bo obnesla naša avijatika. V
tej vojni ne bo mogoče ničesar preračunati naprej. Bojim se le, da bodo odrekle i znanstvene metode in številke. Kaos bo, strašen kaos.
—	Precrno sodite, gospod general, — je odvrnil dr. Vergun, ki je čutil, da je vzlic resnobnemu položaju v svojem pravem elementu. Veroval je v znanost s fanatizmom vernika. Kemija, tehnika — paradiž Človeštva, Neumorno je s tiskano in z živo besedo ozna-njeval potrebo pripravljenosti za kemično defenzivo in ofenzivo. Izboljšal je metodo za uporabo novoizumljenega sredstva, ki paralizira učinek levisita. Veroval je, da bodo kolone znanstveno izobraženih vojakov uspešno kljubovale zračnim napadom in da bodo naši letalci takisto kos težkim nalogam nad sovražnikovim ozemljem. Toda njegova fanatična misel je bila: nova vojna bo kratka, tiste dni pa se mora zaplesti v boj na življenje in smrt vsak državljan. Moški, ženske, otroci, mlado, staro, vsaka hiša, vsaka vas, vsako mesto. Vse bo ogroženo. Vojna ne bo več samo vojaška i v zakopih, v trdnjavah, v iurišanju, v streljanju s topovi in puškami. To so bile blagodejne idile prve svetovne vojne, prizori, o katerih se zdaj pripovedujejo legende in ki se ž njimi zabava že deca v slikanicah. Ne, to bo boj naroda proti narodu, boj za same korenine, za vse, kar narod ima, za njegovo srce in glavo. Kakor blisk je šinil pred dr. Vergunom strahoten privid. Prva vojna na ta način, vojna vojni z znanostjo. Smo li sami dovolj pripravljeni? mu je šepnil duh dvoma, izkušnjavec, ki se mu je v teh napetih časih vse češče režal v dušo. Vzlic temu je malce nervozno povzel besedo in nadaljeval: — Priznavam, da je poizkus usoden in daleikosežen, ali ta način vojne ie edini v pravem skladu s sedanjim stanjem človeštva. Samo takšna vojna še lahko drži maso, ona se ujema z njenim nastrojem. Osebno junaštvo izumira. Ljudje se bodo doma s tehničnimi in kemičnim} sredstvi borili zoper sovražnika. In zakaj ne bi ves narod branil svoje države?
General je spet vstal. V tem pa se je oglasil telefon. Dr. Vergun je hlastno zgrabil slušalo.
—	Ob 20. uri, gospod veliki župan? Da, da. Pridem! Odložil je slulalo In rekel generalu:
<— Ob 20. imamo sejo. Skrajno važna posvetovanja. Še nocoj se razglasi splošna mobilizacija.
General se je na kratko poslovil in dr. Vergun je brž potegnil iz predala debel zvezek1: Načrt tehnične mobilizacije v obrambo mesta. Medtem se je v sobi stemnilo in je prižgal žarnico. Zasenčena zelenkasta svetloba je oblila njegov ameriški obraz. Čutil je, da mu lahno drhte prsti. Spet mu je prišel trenutek slabosti. Zbral je vse sile in se obvladal. Srepo so se zazrle sicer nemirne oči v načrte. Boj vseh za življenje in smrt... !
— Tudi za tvoje? — mu je šepnil dvom - izkušnjavec. Nehote je dvignil glavo in pogledal skozi okno. Ali je v poslednjem času sploh mislil nase? Je-li smel misliti na kaj drugega kot na neizprosno strogost in odgovornost svoje službe?
V hipu mu je šinila skozi možgane misel: Stotisočem bo šlo za biti ali ne biti.' Ženam, deci, bolnikom. Vse bodo iskali
sovražnikovi plini, nikomur ne bodo prizanašali. Phosgen, klor, levisite, yperit. Smrtonosni X-žarki. Bombe z bacili legarja, kuge, kolere. Srednji vek in moderna znanost. Strašna zmes. Grozoten kaos.
—	Kdo je odgovoren? — je šepnil znova duh - izkušnjavec.
Z nervozno grimaso na obrazu se je otresel zoprnih misli. Zunaj se je medtem pooblačilo, aprilska nevihta se je približala mestu. lin tedajci je zagrmelo rezko in dolgo; votlo je bobnelo nad strehami. Dr. Vergun se je spomnil, da je to pomladna nevihta.
—	Satanov krohot, satanov krohot — je šepetal izkušnjavec. Meščani pa so se takrat trli v radio - halih in se pod obokanimi pločniki pulili za napol mastne večerne izdaje listov.
—	Položaj je nevaren, — neva-a-re-en... so se drli kolporterji med množico, ki je bežala pred ploho.
(Dalje prihodnjič)
SRBOHRVATSKA ČITANKA ZA DECO ZIMA
Zima, zima — e, pa šta je, Ako j' zima, nije lav! Zima, zima — pa neka je, Ne boji se, ko je zdrav.
A šta može zima meni, šta mi može, šta mi sme?! Nek mi nosič pocrveni, Eto to je, to je sve.
Hajd' napolje, momak ko je; Tamo veje krupan sneg, Više en' oude navejô je Čitav bedem, čitav breg.
Seka Zorka, nemoj stati, Tvoj nek bude prvi red; Sad čemo se zagrejati, — Čučni samo na taj led!
Zmaj Jovan Jovanovič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Strmiški: članek o Bloški Lenčki je pris pravljen za eno prihodnjih številk.
T. M. Vuzenica: Prosimo še malo potrp« Ijenja; pride v kratkem na vrsto.
Iz tehničnih razlogov je izostala na koncu članka: «Čitanje pisma v zaprti kuverti» (str. 169) opazka, da je članek posnet po razpravi dr. Br. Krstiča v beograjski «Volji».
«ŽIVLJENJE IN SVET» stane celoletno 60 Din. polletno 30 Din, četrtletno 15 Din, mesečno pa 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni orodaji
samo ?. Din.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri, četrtletno 6 tir, polletno 12 lir, celoletno 24 lir. — FRANCIJA mesečno 3 franke ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo ino* remstvo l in vol dolarja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na» rodno tiskarno» d d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.