O sestavi podrobnega učnega načrta.*) (Govoril pri društvenem zborovanji L. Letnar mes. malega travna 1890.\S/glasil sein se pri zadnjoin zborovanji, da spregovorini danes nekaj o sestavi podrobncga učnega uačrta, ker sein ravno jaz dal najveo povoda, da se to prevažno delo ]>ričenja v nas zvrševati. V dolžnost sem si to štel; a nikakor nočem s to razpravo trditi, da le jaz pravo niislim, še manj, da bi hotel Vani to ali ono pot predpisovati, marvee nanien mi ji' vzbuditi pomisli o jednostavni sestavi na podlagi vzglcda, katerega Vain lioreni podati in pojasniti ter tako pokazati pot, po katereni bi bilo skupno delovanje niožno. Ker bode to delo produkt skupnega našcga delovanja, mora biti vendor kolikor rnoč temeljito, potem bode imelo kaj cene. Ko sem izroiMl zapisnik našc lanskc *) V 1. št. objavljeno naznanilo, da bode poročevalec priobčeval »Podrobni učni načrt za jednorazrednice« ni pravo, ker je bil namenjen priobriti le govor o sestavi podrolmib naf-rtnv sploh in ga pojasniti z načrtom v piilogah. okrajne nčit. konferencije sl. c. kr. okr. š. svetu, da ga odpošlje vis. c. kr. deželnenm š. svetu, oinenil je velecenjeni g. glavar: Podrobni nacrt toraj raislite sestaviti. Dobro! a skrbite, da ga izdelate v resnici dobro, ve se tudi leta dolgo ž njiin trudite! Ako je naJej š. oblasti mar do toga, kako bodemo to nalogo rpšili, koliko bolj mora biti nani vsoni na tem, da bode naše delo kaj vredno, da bode pripoznano. Po zadnji okr. konferenciji, pri kateri sino soglasno sklenili lotiti se tega dela že v tek. letn, premišljeval sem premnogokrat sani, a tudi obcevajo s sodrugi, kako bi se ta zadača sigurnejc, po krajJeni a zanesljivem narinu rcšiti mogla ter končno spoznal, ozirajor sc na svoj načrt, na todnik in lastno skušnjo, da je jedino koncontracija učne tvarine pravi način izdelovanju. Kaj hmVino jtravo za pravo, bi niorda še danes kateri g. tovarišev vprašal ? Na to odgovarjam: Napredovati v naših učnih vspehih! Saj se trudinio dan za dnem le za to! Kdo bi torej ne hotel iskati tega, po čemur vedno hrepeni? In kaj *o naši vspehi ? Naš ponos! Učitelj naj zgubi stanovski ponos, kaj je potem? — Odgovor Vam samim prepuščam. In bolj kot kdaj nam je treba ravno v tej dobi bodriti drug druzega, netiti ponos celo v ponosnem. Vsi veste, kaksna je doba naša, pa naj bi se še pozitivno moglo reei, da nani ni inar dvigniti svojega stanovskega stališča, da nam ni mar naloge svoje v vseni obsegu zvrševati, ne vem s kakini poguinoni oglasil bi se učitelj pred svetom ? — A ker je nasprotno, ker se zaveda dolžnostij svojih, brani tudi ponosno stališče svoje. ,,Pomagaj si sam, i Bog ti bode pomagal!" Slavni Dinter se je trudil — kakor sam piše v svojem životopisu — polnih 10 let z vsakdanjo preparacijo in tako dosegel v vspehih nekaj tako gotovega, da se je potem prav lahko ravnal po tistej pripravi. Rešil se je dvomov ter postal na veke slaven pedagog. Pa, gospoda! ne mislim tako visoko, da bodemo potem tudi mi kaj jednacega postali, marveč želja moja je, obvarovati nas s tem delovanjem, ako mogoče, vsacega nespametnega eksperimentiranja in pripraviti nam nekak pomoček, prilastiti si vsaj v nekoliki meri učiteljske spretnosti. Ako manjka te, utegne priti ucitelj nevede kdaj v položaj, v katerem je našel nekoč nadzornik učitelja zasilne šole. Pri računstvu spomnil je sam, naj bi izvajal nekaj vporab na pamet. Pričel je, a že po drugem vprašanji ,,kapituliral", rekoč : ,,Brezknjige mi ne pojde!" Marsikdo izmed nas se morebiti nahaja časi tudi v takem položaji celo po večletni praksi. Pa, kar se zasilnemu učitelju ne srae in ne more zameriti, to se nam, ki smo za ta stan šolani, lahko šteje v greh. Ako se temeljito pečamo z nalogo našo, zagotovim Vas, da nam je napredek gotov. Ne bode se nam bati, da bi priJli v zadrego pred nepristransko in ostro kritikujočo niladino. Ne bode se nam bati zamude pri pouku zaradi slabega vremona v zimskih mesecih in družinske skrbi, katere so časi zelo zelo velike, ne bodo mogle v toliki meri ovirati nasega delovanja v šoli, kakor ga morda sedaj. Ko bi o koristi bili dvomili, kojo nam bode donašalo to delo, pač ne bi bili te naloge jednoglasno sprejeli. Kaj je naša naloga? Po niojih mislih ta, da razdelimo tvarino novega učnega črteža (Lehrplan-a) nadrobno z ozironi na množino tvarine in na odmerjeni čas. Ako imam zarisan obot hišnoga poslopja, v katerem mi je zarisati kuhinjo, pa ne poznam velikosti drugih hišjiih j)rostorov in njihove razvrstitve, kako naj to prav učinim, da mi pri drugih prostorih ne bode prostora primanjkovalo ali ostajalo? Tako nemožno je učitelju učnemu smotru primerno in prav poučevati, ako si odmcnja tvarino teden za tednom brez ozira na nje množino, nje kakovost in čas, ki mu je na razpolago. „ Wer mit Verstand zuni Ziolo strebt, verfiihrt nach festem Plane." — Rešiti nam je tedaj vprasanji: Koliko tvarine in katero v določenem nam času? Dasi ima šolsko leto 46 tednov, vender se jih more šteti le 40, ker ga že Božič in Velikanoč skrajšata za dva todna; vrhu tega so v vsakem četrtletji porabi 1 teden za klasifikacijo in ponavljanje. Po postavnih določilih razdeljeno je š. leto na štiri dele, ki nam značijo štiri letne čase, torej je tudi nam deliti tvarino v novem učneni črtežu navedeno z ozironi na to delitev. Te četrtine dele se potem na desetine: na deset tednov vsakega četrtletja. V ta namen se pripravi pet pol (Glej priloge.): A, za zemljepis in "zgodovino, B, za prirodoznanstvo, C, za slovnico in spisne vaje, D, za lepopis in risanje in E, za pctje in telovadbo. Učna tvarina se zbira za vsako četrtletje, za vsak prodmet (računstvo izvzemši) posebej, pričenši z realijami. Ko sta poli za realije za jedno četrtletje napolneni, priredi se pola C s posebnim ozirom na poli A in B; za tem sledita poli D in E. Pri tem sestavljanji je kolikor možno paziti na kon- centracijo, tako, da dobirno četrtletja posameznih predmetov zlagajoč tedniške slike, ki kažejo tvarino premišljeno v jednoto zbrano. Vsaka teh jednot bodi kakor umetno napravljena jed, lahko jirobavljiva in ne otožujoča; pripravlja se torej toliko tvarine, kolikor se je na istej soli v resnici vzeti more, a ne toliko, kolikor je _Lehrplan" predpisuje. Pokazala se nam bode diferencija, ktero nam je vsakemu po svoji moči in svojih razinerah leto za letom zravnavati, ter se tako zahtevanemu smotru bližati. Najprej nam je treba spoznati kaj in koliko nam še manjka. Dovoljujem si.po omenjenem načinu sestavljeni neni načrt za 2. oddelek dvorazrednice pokazati v prilogah.*) Preden bodete za prvi teden sestavili načrt, spoznali bodete, da se je takoj ozirati na tvarino celega lota in ne le samo na *) Takšen načrt mi pa ne bode dolgo zadostoval, kajti kolikor bolj učenci napredujejo, toliko bolj se mi kaže potreba višjo skupino II. razr. (5. in 6. š. leto) na dva oddelka deliti, ter tudi tako načrt prirediti. prvi teden, temveč na celo četrtletje in na vseh 40 tednov. Precej težavno je to — vsaj meni je bilo, — a ko je nekaj storjenega, postane delo vedno bolj mikavno. To je kaj druzega, kakor spisovanjc todnika _po navadni šegi", dasiravno postane zopet tednik. Vsi tako sestavljeni načrti bi se skrbno pregledali, potem bi pa skupine v bližini bivajočih učiteljev sestavile iz njih jednoten načrt za vsako kategorijo. Ta bi bil kot -normativ", po katerem bi se v bodoče ravnali. Ali bi ne bila že sestava tacih načrtov silno veliko vrodna vaja? ,,U radu je spas", torej tovariši, na delo! 0 p. p o r. S tem delom bavi se letos vse izprašano učiteljsko osobje nasega okraja. Posamezne skupine, katerih je petero za jednorazrednice, za druge kategorije pa za vsako po jedna, zborovale bodo meseca raalega travna t. 1. L. Letnar.