"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. STEV. (NO.) 73 LETNIK (VOL.) LIL 200,000 NOŽ IMAJO PRIPRAVLJENIH ZA UDAR ZADNJI ODPOR RO ¥ TUNBKIH HRIBIH VESTI 0 DOMOVINI Angleški general Blarney opozarja na japonsko nevarnost v Tihem morju. — Zavezniki Japonce preveč podcenjujejo. — Glavna japonska fronta je na otočjih severno nad Avstralijo. — Poskusni napadi odbiti — novi napadi na vidiku. Angleži naglo pritiskajo proti severu. — Od včeraj do danes so napredovali zopet za blizu 30 milj. — Angleške čete so že v Enfidaville in gredo naprej proti Reville. — Okrog Tunisa bodo Nemci nudili odpor. KRIŽEM SVETA Zavezniški stan, Afrika. — — Poveljstvo angleške osme armade omenja, da so Angleži že zasedli Enfidaville, ki se nahaja skoro 30 milj severno nad luko Sousse in sledijo u-mikajočim Nemcem naprej proti Reville. Letalski opazovalci poročajo, da se nemške kolone umičejo proti Hamma-metu in Zaghouanu, kjer se bodo Nemci menda ustavili v hribih, za nekaj Časa, da bodo kril umik glavnih sil preko morja. Na severnem delu in v sredini so zavezniške čete delno napredovale in silijo proti Ma-teuru in Tebourbi. Pol uradna poročila iz Švice so zjutraj omenjala, da Nemci cpo noči že odvažajo svoje čete iz Bizerte v Sicilijo, ki je na tem kraj u oddaljena le komaj 150 milj in plovba vzame le dobrih 5 do 6 ur, pravi poročilo. Odvažajo jih transporti in s težkimi letali. Zavezniški letalci so včeraj ponovno napadli Neapelj in druga sicilijanska mesta. Tudi Bizerto so bombardirali dalj časa in zadali zlasti letalski postaji občuten udarec. Pri Tunisu so letalci potopili en laški transport in omenja se, da je utonilo nad 4000 italijanskih vojakov. — London, Anglija. — Angleška admiraliteta poroča, da so angleške podmornice potopile osem italijanskih ladij, ki so bile na potu v Tunizijo, naj-brže s tovorom za vojsko. V Egejskem morju pa so potopili tri ladje, kar je skupaj 11 ladij, ki so jih zgubile osiščne sile tekom zadnjih pet dni. — Stockholm, Švedska. — Iz Nemčije došla poročila omenjajo, da je nazijska tajna policija odkrila na Poljskem ta j-' no podzemsko tiskarno. Ge-stapovci so ustrelili 51 oseb. Med ustreljenimi je tudi Kazimir Olšovski, bivši poljski poslanik -v Ankari m Berlinu. — Moskva, Rusija. — V pondeljek je dospel v Moskvo novi mehikanski poslanik Luis Quintannilla, ki je predložil predsedniku Sovjetov Kalini-nu svoja pooblastila. Poročilo omenja, da so sovjetski uradniki slovesno sprejeli novega mehikanskega poslanika. — Washington, D. C. — Senator Pepper iz Floride je predložil v senatu resolucijo, s katero naj se Združene države zavežejo, da bodo sodelovale s Združenimi narodi v povojni zvezi in tako pospeševale mir. Resolucija določa vstop v tako zvezo šest mesecev po zaključku vojne. — Alžir, Afrika. — Na tu-niški fronti blizu Pinchona je je bil te dni ubit v boju francoski general Welvert. Vodil ie boje na osrednji fronti in je poveljeval takozvanim "prostim FVancozom", ki so soglasno z generalom De Gaulle. KITAJSKA SE NAHAJA V TEŽKEM POLOŽAJU Chungking, Kitajska. — General Chiang-Kai-shek je poslal v svet na novo apel, za pomoč. _ Tekom zadnjih šest let odkar je bila napadena, se zdaj nahaja Kitajska v najbolj težkem položaju, omenja poročilo. KONFERENCA ZA VZGOJNO IN ŠOLSKO OBNOVO EVROPE Pod pokroviteljstvom new-yorske univerze in United States Committee on Educational Reconstruction, se je začelo dvodnevno zasedanje konference pod imenom "Institut on Educational Reconstruction in Central and Eastern Europe." Ta institut sta organizirala newyorska univerza in United States Committee on Educational Reconstruction, skupaj s Central and Eastern European Planning Board, v katerem se nahajajo Cehoslovaška, Poljska, Grčija in Jugoslavija. Institut je otvoril predsednik .univerze, g. H. W. Chase, s pozdravnim nagovorom delegatom in gostem. Predsedniku Chase-u se je zahvalil chairman Planning Board-a, minister Sava N. Ko- sanovič, ki je nato naslovil institutu naslednji govor: "Ko so naše štiri države — Cehoslovaška, Poljska, Grška in Jugoslavija — osnovale organizacijo Central European Planning Board-a je bil naš namen predvsem, da objasni-mo Ameriki one probleme, ki so na našem skupnem ozemljil — na katerem živi okoli 100 milijonov ljudi — skupni in podobni. Naša predpostavka je bila, da se mora ta vojna zaključit! z ustvaritvijo večjih skupnosti in s poruše- njem zaprek med narodi_v blagor splošnosti. Odločili smo se, da bomo najprej prouča-vali one ekonomske in socialne probleme, ki vežejo naše narode v eno celoto, ter jim potem — kakor smo to skleni-(Dalje na 4. str a-*" . niso narejeni i* čokolade. To so po 1000 funiov težki "block-busierji". ki jih priprav- ljajo. da jih nalože na bombnike v Angliji, ki obiskujejo zadnje čase prav pogosto Nemčijo, _J amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ' Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. , __XOfficial Organ of four Slovenian Organizations} FCH^ICTORT J« BUY- vnyEA tmiTsa ifjrj 'AR Za pol leta —-— f j? Za četrt leta- -1-75 Za Cbicsgo. F**"1" In Evropo: Za celo leto -_$7.00 Za pol leta---J-JJ Za četrt leta--- Posamezna Številka —— ^ The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo* _ mi 4 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. | Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: » 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscriptions 0 For one year---$6.00 0 For hhlf a year-— J-J° 5 For three months-_ ' Chicago. Canada and Europe* 0 For one year--- 0 For half a year---J ™ 0 For three xaonths , -- te Single copy -- ■ — 90 POZOR 1 Številko polo« vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj jo plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja loto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vafaega pomena ma hitro objavo morajo biti poslani na rnd-niiiTO^vsa) ^TpST^? dnevom, ko Uid. lisi. - Z a "^J*"^ tednu )• čas do fcsiriks dopoldne. — Ka dopise bres podpisa se na oalra. -Rokopisov uredntttvo na vrača.___________ Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __— P. A.: Stoji zapisano in smo brali: "Zmešnjava je ze danes med vojno ogromna ... AH ni že očitno, da je katoliška duhovščina razcepljena v dva tabora? ... Civilna vojna (po vojni) v katoliški cerkvi sami nas ne bo prav nic presenetila" . i . Popolnoma smo prepričani, da vas res ne bo! Niti nas ] samih ne bo prav nič presenetila! Razlogov za to prepričanje glede vas in nas samih imamo celo vrsto. Prvi m zadnji razlog je pa ta, ker take civilne vojne v katoliški cer- , kvi — absolutno ne bo! Prihranite si svoje upanje na pre-senečenje za kaj drugega, kar utegne priti po vojni! Da so zmešnjave po vsem svetu, to radi priznamo. Tudi to, da glede poravnavanja teh zmešnjav po svetu katoliška duhovščina ni popolnoma enih misli. Magari priznamo celo—razcepljenost! Ce druge tolažbe ni v teh rečeh, je vsaj ta, da vidimo: Ni tako zelo res, kar tudi pišejo nekaten zelo prepričevalno; da ima vsak duhovnik 'Vezane roke"! Iz "razcepljenosti" spoznamo, da nima tako zelo vezanih rok. Celo to spoznamo, da nima vezanega niti — jezika! Ali ni tako spoznanje tudi pridobitev? Kdor še ni dospel do te pridobitve po drugih potih, naj pride do nje potom — razcepljenosti! Katoliški duhovnik se v bogoslovju ni učil politike, diplomacije, militarizma in takih visokih reči. Verjemite, da ne! Ko je pa vržen po novi maši med svet, mu tudi take reči stopijo naproti. Prav tako kot vsem drugim smrtnikom. In skoraj vedno, kadar stopijo predenj tudi te reči, stopijo predenj — zmešnjave! Ako se slučajno — kot svoboden državljan — pozanima za take reči, ne bo vedno našel vseh odgovorov na zmešnjave v dogmatiki. Zato mora iskati dostikrat drugačnih pripomočkov, da si ustvari, ako sploh mogoče, neko svoje stališče v zadevi zmešnjav. Zasledovati mora dnevne dogodke in jim iskati vzrokov v preteklosti. Obenem skuša pogledati v bodočnost — prav tako kot vsi drugi državljani, ki še za tekoče stvari zanimajo. V teh rečeh pa dostikrat pot do nepobitnih zaključkov ni ravno lahka. Misli se križajo, duhovi se krešejo. Enako kot pri svetnih ljudeh. Na primer: V enem in istem listu piše en dopisnik (ali urednik sam): Ameriško podpiranje španske "neutralnosti" je največji naš mizerere ... Drug dopisnik pa pravi: Ne gre drugače, moramo podpirati Franca. Ako ne, nam bo skočil v hrbet. See it? v Ali naj gre duhovnik v dogmatiko pogledat, če Amerika dela prav ali narobe? En dopisnik piše: Irska neutralnost je največja rana in škandal za naše dni. .. Drug pa pravi: Na Irskem je pra\ za prav malo neutralnosti, in kolikor je je, jo Angleži naj bolj razumejo. V dogmatiki in v evangelijih ne stoji niti ena beseda < irski neutralnosti, ki bi kakemu duhovniku "vezala roke" En dopisnik pravi: Rickenbacker je gobezdač. Klepe tati je seveda lažje ko delati v tovarnah. Drug pa sodi: Ja: se strinjam z Rickenbacker jem. Well! Tu so samo nekate ri primeri. Našteval bi lahko nadaljnje v neskončnost ii bi prišel do vse večjih rib. Prišel bi lahko celo do vprašanja o komunizmu. Dovol je, da je človek samo katoličan, ni mu treba biti duhovnih da bo vedel in se po tem ravnal: Komunistično brezboštv je zlo in tu ni kompromisa — za vernega človeka. Ce p grem primerjat komunizem z nacizmom, bom pa vsekak prej našel kaj dobrega v komunizmu ko v nacizmu. Mord ne na prvi pogled. Toda če mi nekdo zapiše tako ali pc dobno: Nacizem je do dna svojih korenin zgolj material stično samopaštvo. Niti trohice dobrega ne moreš najti n njem. Na drugi strani je pa komunizem v svojih koren nah prav za prav le krik — vse preglasen seveda, zat škodljiv — krik po temeljiti preosnovi obstoječih krivični Socialnih razmer. Ce mi, pravim, nekdo tako predstavi dve gibanji, najbrž ne bom takoj prikimal, pa tudi odkimali | ne. Lotil se bom študiran ja, pa še kdo drug z menoj. Morda ne bova prišla do enakih zaključkov, zelo verjetno pa je, da bova imela spričo ogromne pošasti nacizma nekoliko milejšo sodbo o komunizmu. Saj imava "vezane roke" končno samo glede komunističnega brezboštva. Njegov gospodarski sistem je vsaj do neke meje celo za katoliškega duhovnika odprto vprašanje. Zgornje sem zato omenil, ker je tudi pisano: "Medtem pa opažamo, da se nekateri katoliški duhovni nagibljejo udi h komunizmu, češ — da je tudi tam nekaj krščanskega; saj so bili tudi prvi kristjani v nekem pomenu komunisti .. Saj se nekateri celo "nagibljejo" k upanju, da bo na primer ruski komunizem popustil pri svojem načelnem brezboštvu. V nedeljo 4. aprila je radijski komentator Drew Person celo odločno napovedal, da bo Rusija kmalu podala posebno izjavo o svojem pomirjen ju s Cerkvijo. Katoliškim duhovnikom bi bilo to čisto všeč. Ali tudi vsem drugim ljudem? * * Toda vzemimo stvar še bolj resno. Zmešnjav je bilo že pred vojno več ko dovolj tudi med katoličani, celo med duhovniki. Vse preveč človeškosti se jih drži. In se zgodi, daj nastane "civilna vojna" celo med katoličani in papežem. Papež Pij XI je v svoji okrožnici "o brezbožnem komunizmu" sprožil to civilno vojno s temile besedami: 1 *1 . "Žalostno dejstvo je, da so nekateri katoliški krogi mnogo doprinesli k temu, da se je v delavskih vrstah omajala vera v Jezusa Kristusa. Ti krogi nočejo razumeti, da krščanska ljubezen zahteva priznanje gotovih pravic delavnemu ljudstvu, ki jih je Cerkev izrecno poudarila. Kaj naj rečemo o tistih katoliških delodajalcih, ki so nekje preprečili branje naše okrožnice Quadragesimo Anno v cer-3 kvah? Ali o tistih podjetnikih, ki se do današnjega dne - kažejo sovražne delavskemu gibanju, ki smo ga mi sami 5 priporočili? Ali ni vsega obžalovanja vredno, da se pra- - vica do zasebne lastnine, ki jo Cerkev brani, tako pogosto izrablja kot orožje, s katerim se kratijo delavcem pravična s plača in druge družabne pravice?" Zakaj je bilo to treba zapisati v pričujoči članek? 11 Zato, da se pokaže: Ko se otepamo očitkov nepoklica- - nih kritikov, ki so ZA nami, bi pa bilo zelo prav, če bi mak ^ bolj poslušali poklicane kritike, ki so NAD nami! Poten bi tudi oni prvi morda nekoliko manj brskali za dlak6 i « jajcu! v o , _________- TARZAN (685) Napisal: Edgar Rice Burrough« V kolekti za isti namen, zad- ka njo nedeljo, so farani cerkve pa Sv. Jožefa, Joliet, Illinois, pri- in spevali $140.82. Lahko priča- mi kujemo, da bodo zopet to leto sit« Amerikanski škofje prišli na ] pomoč našim sobratom v Sta- nj: rem Kraju. O tem so ie drugi dn pisali. Mi 1h dodamo to sporo- pri čilo, da povemo n^še izkušnje de z našimi škofi. Tudi z vese- ne Ijem oznanujemo, da nam je na zdaj mogoče poslati novi ček M; za $1,500 dolarjev za svete la, maše od Fare Sv. Jožefa, ki se 'io poslan našim duhovrikom m< v Sloveniji. dc Rev. M. J. Butala -o— ^ pi DRUŠTVO CLEVELAND, tu ŠT. 23, ZSZ jo Cleveland, O- !r Dne 2. aprila je umrl naš ca sobrat Frank Poje. Bil je dol-y goletni član društva. Star je bil 64 let, doma pa je bil iz Babnega Polja pri Ložu. Tu- lj kaj zapušča ženo, tri hčere in y enega sina. Bog mu daj dobro ^ re jn n*j v miru počiva! r" Sedaj pa prosim člane na-šega društva, da bi se v malo večiem številu udeleževali sej 11 ie in da bi se malo bolj zanimali za nove člane, da bi vsak vsaj _ po enega novega člana dobil v " ^ tej kampanji za 35 letnico po- slovan j a naše dobre podporne ( 18 matere Zapadne Slovanske 8 Zveze. Zveza plača podporo s P1 takoj od prvega dne v slučaju r m bolezni in da velike nagrade za nove člane. Frank Mihelcic, tajnik. [ 2 Žal, da je prišlo prepozno \ za včerajšnjo izdajo! — Ured- 5 nik. 5 -o--1 n0 ZAVIHAJMO ROKAVE! Pueblo, Colo* 'u- Kampanja Am. Slovenca 1 •bi gre h koncu. Ali si že kaj na- * [a- pravil, ali si že kaj storila za J ila list, ki je tako koristen za vse ? ' v Dajte pomagajte, da dosežč-la- mo svojo kvoto 15 novih! Do >tu sedaj imamo šele 4, kje jih je eV. še 11? Vsak naročnik in vsa-j Izvrševalni odbor Slovenskega- £ ameriškega narodnega sveta je i pri svoji seji določil, da se le- < tošnjo Cvetno nedeljo (18. ap- ] rila) proglasi za "Slovenski i 1 dan." Mr. Kristan, predsednik . "Sveta" je izdal v ta namen potreben proglas, ki je bil $>£i-občen v časnikih. Prihodnjo Cvetno nedeljo 1 bo dve leti, ko so nemške div-^ jaške in roparske tolpe udrle 1 v Slovenijo, jo pomandrale, - razcepile in zasuŽnile. ^ N.iz i fašističnim banditom ni bilo dovelj, da so našo staro domovino po kramarsko med e seboj razdelili in zasužnili. Te ' divjaške in roparske tolpe tu-a| di trpinčijo in morijo naše so-l. brate in sosestre na levo in de-[_ sno. Že dve letL Slovenci v stari domovini trpijo, krvavijo in • umirajo pod strahovlado smrt-' nega sovražnika slovenskega naroda. [a Trpeči slovenski narod on-B- stran morja prosi pomoči. Kdo lj naj da pomoč narodu, če mu jo ne bomo dali mi, ameriški • Slovenci. Res je, da tudi mi a-meriški Slovenci ravno v teh i časih narodu onstran morja ne moremo dati finančne ali i gmotne podpore, storimo pa lahko nekaj in to je, da javno : izpregovorimo, da občuduje-t mo njegovo hrabrost, da z - njim sočustvujemo in da bomo storili vse kar je v naših mo- j čeli, da mu pomagamo do re- - šitve in osvoboditve. e Slovenci in Slovenke iz Jo-lieta in okolice. Tudi mi smo del ameriške Slovenije, zato ii je naša sveta in narodna dolž-o nost, da se na "Slovenski dan", d 18. t. m. spomnimo naših tr-e počih sobratov in sosester v i- stari domovini. V ta namen se >- bo vršil na Cvetno nedeljo (18. aprila 1943) ob treh po-i- poldan javni shod v farni dvo-n rani sv. Jožefa. Pridite! Vsi t- ste vabljeni in dobrodošli! ja Naše geslo naj bo: Na "Slovenski dan" (Cvet-n- no nedeljo, 18. aprila ob treh lo popoldan) vsi na shod v farno iu; dvorano sv. Jožefa! ki! Josip Zalar. SLOVENCI IN SLOVENKE V JOUETU IN OKOLICI - "SLOVENSKI DAN" DOGODKI "Slovenski dan" pri Sv. Štefanu Chicago, 111. — Na Cvetno nedeljo 18. aprila, bo v cerkvi Sv. Štefana ob 7:15 zjutraj slovesen blagoslov palm. Pri tej priliki bodo pevci peli prelepe Schubertove skladbice. Ob 7:30 pa bo sv. maša za naše trpeče sorodnike in druge rojake v stari domovini. Popoldne ob 2:30 bo v šolsk dvorani predstava Trpljenja Gospodovega za otroke; vstop nina 15c. Zvečer ob 7:30 b< ista paaijonska predstava ^ movie slikah ponovljena za od ' rasle; vstopnina bo 35c. Vs< ' to bo prirejeno kot naš odgo vor na tozadevni poziv SANSa Prestavljen Chicago, 111. — Ernest Ra-čič je pretekli teden dovršil drugi tečaj šole za Army Signal Corps v Ashland Wis., in je prišel domov. Svoje ar-madno šolanje bo nadaljeval v Chicagi, v Lewis Institute. Nasi bolniki Chicago, 111. — Mr. Frank .Zvokel je prišel v pondeljek 12. aprila veselega obraza domov iz bolnišnice. — Mr. Štirn iz severne strani tudi poroča, da se je njegovi soprogi stanje znatno obrnilo na bolje. -o- Vsak teden naj bo vsaj en dopis iz vsake slovenske naselbine v "A. S." ka naročnica naj enega dobi, J pa bo šlo. Kateri ste pa daleč i in ne morem jaz do vas, pa sa- ] mi pošljite, ali pa meni prine- 1 site. Bolezni je dosti, prehlaje-nja tudi. Tudi jaz sem že 14 dni precej bolna, kar mi je prav žal, ker ne morem tako delati za naš list Am. Slove-' nec, kakor bi rada. Prosim, vsi na delo te zadnje dni! Mrs Mary Kogovšek, ti si obljubila, da boš katerega dobila, pa se mi nič ne oglasiš. Potrudimo se vsi, da bomo vsaj kvoto dosegli! Veselo Alelujo želim vsem prijateljem in naročnikom, pa tudi našim fantom, ki se borijo za nas in prelivajo svojo srčnD kri. Da bi vstali Zveli-čar dal mir celemu svetu! Josephine Meglen« -o- Ameriški Rdeči Križ upravlja tretjo največjo "verigo" ki-nematografičnih gledališč na svetu. Brezplačne predstave se i vršijo po dvakrat na teden za » konvalescentne bolnike v vojaških in mornariških bolnišnicah širom Združenih Držav. Slike se redno spreminjajo kot v rednih komercijalnih kinematografih. Kinematogra-fična industrija sodeluje s tem, da daje slike na razpolago po nizkih cenah. Vojni sklad Rdečega Križa financira tudi ta program. • V slučaju elementarnih ne-.( zgod je dostikrat prehrana »j vsega prizadetega prebival-- stva odvisna od Rdečega Križa. Podpirajte vojni sklad Rdečega Križa. * Pripravljanje gorkih obedo\ l v šolah in otroških dnevnih o . skrbovalnicah je tudi del pro a grama Rdečega Križa. Otroc ? v mnogih krajih imajo velik< _ korist od tega. Vaši prispevk o za vojni sklad Rdečega Križi e bodo pomagali, da se to del* t-1 nadaljuje. • - Četrtek, 15. aprila 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Strafi S AMERIŠKI GLAS O TRPLJENJU IN NALOGAH JUGOSLAVIJE Znani ameriški radio ko- i mentator Hans Jacob, je po- i svetil dne 6. aprila del svojega govora Jugoslaviji. Navajamo nekatere značilne izvlečke: Govornik je najprej poročal o dogodkih na različnih frontah in razpravljal o možnosti zavezniškega napada na evropsko obalo Sredozemskega morla in potem nadaljeval: "Jug-^slovani, tam onkraj Jadranskega moria, niso nikdar priznali svojega poraza, kakor ga niso priznali Grki, katerih kralj se ravno zdaj nahaja v A lefcsancviji. "Dne 6. aprila 1*M1 je nacistična Memčija napadla Jugoslavijo. Boj je bil preveč neenak in Jugoslavija je bila poražena na bojnem polju. ,Toda kljub temu je nadaljevala svoj boj in je danes moralno ne le nepremagana, temveč zares vzor in vzgled hrabrega odpora in neupogljivega junaštva. Ako sprejmemo nazor, da obstoji neka i-dejna sila, ki predstavlja narodovo dušo — potem moramo priznati, da ima Jugoslavija v sebi ogromen zaklad te sile. Jugoslavija je okupirana — toda le deloma zares zasedena — od nacistov, Italijanov in Bolgarov. In povrh tega še od Madžarov. In vendar Jugo slavija še vedno živi. To je čudež, velik čudež, kajti jugoslovanski narod krvavi iz tisoč ran. "Nemci so si nabrali talcev in so jih poklali. Nemci po porušili vasi in celo mesta. Nemci S) shematično vodili vojno iztrebljevanja proti Srbom kakor jo vodijo proti Židom in Poljakom Toda Jugoslavijf se še vedno bori in nobena styar ne bo nikdar zlpmila njene volje. "2a>- "Povsod je odpor — orga-t, niziran in neorganiziran. Naj d te borbene Jugoslovane hrabri i- zavest, da jih zavezniki jje >- bodo pozabili. Jugoslavija mo-i- ra prenašati dejanske in du-i- vševne preizkušnje, 'kakoršnih i- svet še ni videl — nikdo ne i- mor«.- dvomiti o tem, da se bo , e Jugoslavija zn< va dvignila iz a razvalin, demokratično in so-»- cialno pravična moderna drža-v va, ki bo sodelovala z vsem « svetom, z onim delom člove->- štva, ki se je posvetil istim i- idealom. >- "V praktičnem pogledu bi č bila Jugoslavija idealen postranski vhod v Evropo. Za-v vezniki bi tam našli na mestu >- in v V2čji meri nego kjerkoli i- drugje: bojuiočega se zavez- 0 nika in izkušene vojake. Ne 1 vemo še, dali bo Jugoslavija r postala bojišče v ozadju, toda f pot skozi Jugoslavijo proti Du-,8 naju je lepa in mnogo ljudi j- misli, da ce Hitler in njegova vrhovna komanda bojita, da si t bodo zavetniki zbrali Balkan b za eno nr. »h točk, na katerih 1 ;e bodo spopadli z nacisti na e ?vropskih tleh. Pred približno r enim tednom, je Hitler pokli-3 cal bolgarskega kralja Borisa lf v Berlin — dobro obveščeni re nevtralni diplomati so mnenja, e- da je Hitler izbral Bolgarijo za n- središčno točko obrambe na o- Balkanu. Težko je reči, ali je )0 uspel pregovoriti kralja Eori-a- sa, de posveti več bolgarskih ot narodnih sil vojnemu naporu A osišča. Toda že srečanje samo, a- ,in način kako so ga opisali o- nemškemu narodu, češ da pomeni okrepitev portojank osi-li- šča na Balkanu, nam pove z e- zadostno jasnostjo: nacisti ve-g- do, da imajo na Balkanu mno-ih go slabih točk, morda več ne-ih go kjerkoli drugje. Ako bi v .Balkan zopet postal bojišče, 3i- bo Jugoslavija igrala tam veli-lj- kansko vlogo, ie- "Jugoslavija bo prerojena in ,jo obnovljena — a priznati moramo tudi, da Jugoslovani to. sm zaslužijo!" RBDOVNICA PRI DELU HA VRTU , Slika kaze redovnico, ki ▼ karmelilikem domu za onemogla ▼ New Yorku dala na vrtu, da uredi takozvani "Vrt Zmage". KRALJ ŠE VŽIGALICE t Ravnateljstvo vojnega proizvajanja (War Produ ction i Board) je odredilo, da bodo odslej vžigalice krajše za 1/16 i do Ys inča. To sicer ni veliko, . vendar pa WPB presoja, da bo . ta majhna razlika prihranila i več miljonov čevljev desk na i leto. -o- POGREB PET LET i PREZGODAJ l Pred petimi leti, ko je bil Fe- - lix Breazeale, Kingston, Tenn., < i 71 let star, se mu je zdelo, da je " i zanj prišel čas, ko bi moral 1 i umreti. Naf^dfl' W je krsto iz i t orehovega lesa in je naznanil t svoj pogreb, ki se ga je udele-i žil tudi sam, še živ seveda, in je ) lepo sedel pred svojo krsto. Ta - izredni pogreb, ki si ga je pri-i redil "Uncle Bush", kakor so i moža po domače klicali, je pri-, tegnil več tisoč radovednežev. » Mož je tudi odredil, da ne sme i biti za njim nobenega pogreb-j nega pohoda, kadar bo umrl. - To njegovo željo so izpolnili ko i je zdaj pred kratkim preminil. i -o- HITLER PONUJA TUNIŠ-l KEM BEGU ZAVETIŠČE London, Anglija. — List i- "Daily Sketch" je objavil po- ročilo, da je Adolf Hitler ponudil begu v Tuniziji, ki je vla-jial arabskemu svetu v Tuniziji zavetišče, če se umakne iz Tunizije pred zavezniki. Po-jiudil mu je baje neko palačo na Dunaju. In kdo bo imel zavetišče za Hitlerja, ko bo moral povezati culo nekega dne"! --o- NEKOČ BO ŠE BOGAT Ko je stopil na bus v Kansas City, da bi šel v movie, je 10 letni Jack Kay odkril, da je svoj denar — 50c — pozabil doma. Posrečilo se mu je pregovoriti voznika, da ga je pustil na busu in mu voznino " zapisal "na dolg". Ko je prišel v gledališče, si je takoj dobil delo, namreč, da je nadzoroval strojček, ki se v njem peče koruza (popcorn). Ko je zaslužil 50c, si je kupil vstopnico, kar ga je stalo 20c, po predstavi pa je šel domov na istem busu in plačal voznino za sem in tja, pa mu je še ostalo 10c v žepu. -o-- ZAKAJ JE BILA POŠTA ZMEŠANA Pvt. Gordon Roth, nastanjen v Fort Logan, blizu DeAverja, Colo., je prejel pismo od svoje sestre Ruth, ki je bilo zanj polno skrivnosti; pisala mu je MODA ' LAJBELCEV" PRIDE V VELJAVO Za Uiošnjo spomlad so za ženski svet zamislili zopet nekaj novega. Po vrhu ima obleke bodo nosile bele telovnike (lajbelce). aa katerih bedo našiti veliki biserni gumbi« ._.= .. ___ _______ _ > RAZNOTEROSTI PRIPRAVLJEN NA SMRT Ničesar ni bilo treba urediti glede pogreba, ko je pred kratkim umrl neki Howard S. Thomas v Libertyville, Md. Thomas je napravil svojo lastno krsto iz črešnjevega lesa že pred 35 leti, kasneje pa je uredil vse druge podrobnosti za svoj pogreb. Izklesal je celo svoj nagrobni kamen in napis na njem, vse, razen dneva smrti. Sest po-grebcev je naprosil že pred šestimi leti, toda štirje izmed njih so umrli prej kakor Thomas, ki je moral potem poiskati namestnike. ZGUBLJENI VID DOBIL NAZAJ Celih devet let je bil Tadej Mankiewicz skoraj popolnoma »lep. Pomagal si je, kakor veliko drugih slepih revežev, s tem, da je delal metle z "otipavanjem". Sedem let je hodil k očesnim zdravnikom, pa mu niso mogli pomagati, in slednjič so se izrekli, da zanj ni nobenega upanja več, tudi nobena operacija na očeh bi mu ne mogla nič več pomagati. Toda iz rado- 4 vednosti si je nekega dne preteklega meseca nataknil očala nekega drugega delavca. Pogledal je naokrog in v svoje veliko presenečenje je spoznal, da zopet lahko vidi. Njegov očesni zdravnik mu je potem preiskal oči in izjavil, da izgleda, kot da se mu je vid povrnil za trajno. Te spremembe oku-• list ni mogel razložiti na podlagi znanstva. "Bog je napravil čudež!" je vzkliknil Mankiewicz, ves iz sebe zaradi sreče, ki ga je doletela. _ ____ namreč o stvareh, ki niso imele | zanj ne repa ne glave. Ko je dobil še več takih pisem, in še vedno ni mogel razvozlati njihove skrivnostne vsebine, je zaupal | svoje težave poštnemu uradniku. Ta je začel preiskovati.' Prišlo je na dan, da je bil isto-! časno v istem taborišču še eden, Pvt. Gordon Roth, ki je istota-j ko imel sestro po imenu Ruth, j in ki je imel podobne težave s svojo pošto. Zdaj si pomagajo tako, da vso pošto obeh Rothov pridržijo, dokler se oba skupaj ne zglasita, jo skupaj odpreta, ill vsak vzame svoje. -o- JAPONCI JEDO MEŠIČKE SVILOPREJK Mogoče vam je že prišlo na misel, kaj neki Japonci delajo z vso svilo, ki jo proizvajajo in ki je ne morejo več izvažati. Ministerstvo za trgovino (U. S. Department of Commerce) poroča, da jo jedo, — to se pravi, ne ravno izdelano svilo, pač pa mešičke (cocoons) sviloprejk. Japonski izvedenci za hrano so odkrili, da je v teh mešičkih veliko vitamina B, ki ga zdaj pridobivajo iz njih. S tem seveda skazijo mešičke, ki potem niso več uporabljivi za proizvajanje svile. -o- PRISMODA Neka starejša ženska je prišla na glavni stan za odmerjanje živil v mestu Elkhart, Ind. in je položila na mizo svoj« knjižico za sladkor in kavo. "Nič več ne bom potrebova-. la tega," je pojasnila. , Čez par dni pa je spet prišh in je hotela imeti knjižico nazaj. Vprašali so jo, kaj jo je na potilo do tega, da je knjiži co oddala, nakar je ženica vs< , povedala: "Mislila sem, da bom umrla ; pa kakor vidim, se je tisti ve deževalec (fortuneteller) zmo tU." 2ENSKO SE SPREJME za pomoč v kuhinji restavracije od 8 ure do 4 popoldne. Plača $14.00. ; Zglasi naj se v gostilni Mrs. Dosch, 1835 Blue Island Ave., Chicago, 111. 15x3 i__ 1 IŠČEJO SE j izkušene šivilje za izdelolova-! nje "Slack Suits". Plača dobra. Hollywood Sports Wear, 224 So. Market Street. (15x3) i For Victory... 1 J DEFENSE BONDS ^ STAMPS POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL — DR.JOHN J. SMETANA > Pregleduj« oči in predpisa j« očal* < ; 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST I ; 1801 So. Ashland Avenoe J | TeL Canal 0523 i Uradne ure: mk dan od 9 j > zjutraj do 8:30 zvečer. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI SEMENA - SHEBOYGAN - SEMENA Velika Ubira čistih zanesljivih VRTNIH, TRAVNIŠKIH in CVETLIČNIH SEMEN; ČEBULNIH SADIK in ČEBULNIH SKUPIN ter POLJSKIH SEMEN. — Tudi izvrstne kakovosti VRTNIH in TRAVNI-ŠKIH GNOJIL, ter HIDRATSKEGA APNA. HENRY STAHL SEED STORE 828 NIAGARA AVENUE Telefon 218-J SHEBOYGAN, WIS. IŠČEMO IN GLEDAMO ZA HISEf KI SO NA PRODAJ • Ako imate posestvo, hišo ali domovanje na prodaj ▼eliko ali malo na južni strani mesta, posebno v okolici slovenske naselbine sv. Štefana, bodite tako prijazni in sporočite nam, osebno ali pismeno svoje pogoje. Imamo veliko kupcev, ki čakajo, da bi kaj kupili, če so cene prave. S. G. TUPONICH 1429 W. 18th Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 1640 Why I look only halt my aqe" mmmmammmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtm^rn — ■ ■ » Oprostile mi, da se malo pobaham, ker jaz 7 zgleda m še mlad in opravljam dobro delo, t ^^^ _ prav kakor čisto nov električni gladilnik. / ^^^^ - Seveda priznanje zato gre moji lastnici, / ker mi posveča posebno vojno pažnjo. I Ona ve, da se material, ki se rabi za iz- I delovanje električnih gladilnikov rabi za | f \ Hfc \ ~ izdelovanje vojnih potrebščin, zato ona V^®1 ^HS . skrbi, da se nahajam v dobrem stanju, V yg^^WfeS dokler bo trajala vojna. ^^^^^^ ^^^^ Ako ima vas gladilnik električ- """""'jfir* Jaz mislim da je dobra ideja, da no vrv, da se vzartie proč, ved- 1 ^ tudi vi skrbite za vaš električni no preje utaknite stikalo v gla- " - * 1 gladilnik. dilnik, potem še le v stikalo na ^ Vsakokrat, obrišite vaš gla- steni. ^m)^ dilnik spodaj, ko se ohladi po Kadar ste gotovi s peglanjem, --- uporabi z vlažno cunjo. Če po- izpulite stik najprvo iz stene, f. trebno lahko rabite milo, ali la- potem še le iz gladilnika. Nik- hek milni prašek, toda nikdar dar ne potegnite za vrv. Vnl \\ . pa ne utaknite gladilnika v , Pomnite, ne pustite nikdar, ^Vs. vodo. dii bi se vtv dotikala vročega ^._j!__JLi££. Vsak mesec, nadrgnite gladil- gladilnika, ali da bi se vrv drg- ' nik spodaj s parafinom, ali pa nha ob rob mize. Oboje predrg- z voskom. ^ ne insulacijo na vrvi. - ^^HBMF^x^ Ampak kaj če se pa vseeno kaj narobe zgodi? Največ slučajev poškodovanih Vidite tako je. Čisto preprosto Ako vaš gladilnik začne ka- gladilnikov je, da padejo na tla. ie» srbite za vaš gladilnik, zati, da se preveč segreje, tedaj da se ne pokvari ... in to po- ga dajte takoj pregledati dobre- Bodite gotovi, da je miza na meni zeIo ve]iko za trpežnost mu popravljaču. kateri gladite trdna. Gladilnik vašega gladilnika. Ako gladilnik ne dela, kakor vedno postavite pokoncu na pe- Govoreč iz skušenj, jaz vem, treba, predno ga obsodite da je to, ali na stojalo ali na podlago. da te sugestije bodo vam poma- pokvarjen, poglejte, če je stika- Drugo, kar poškoduje gladil- gale, da se vaš gladilnik vam ne lo prav zataknjeno, če je elek- nik je tudi to, če se gladi preko bo postaral, ne izrabil. trični premik na svojem mestu gumbov, zaponk in preko dru- Sprejmite ta moj nasvet. Za- in če je elektrika v stikalu, gih trdih premetov, ki poškodu- čnite tako posvečati vašemu Malo takega pregleda vam jejo gladino na gladilniku. gladilniku vojno pazljivost mogoče prihrani denar. ■"»v Ek« PUBLIC SERVICE COMPANY^. of Northern Illinois Stran 4 r AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 15. aprila 1913 Hlapec Jan Stijn Streuvels i V njegovem ogorelem obrazu, ki je ostal zaprt kakor zmeraj, se sicer ni ganila nobena mišica in njegove roke so enakomerno delale dalje, a čuvstev, ki so se spet razvnela, ni mogel več obvladovati. Vse okrog njega se mu je prikazovalo ostro in razločno, drugače kakor je videl ponavadi. To je bilo zmeraj pogubno znamenje za hude misli, ki so mu grozile. Naj je pogledal, kar je hotel, vse ga je spravljalo v nejevoljo in imelo ga je, da bi v*gel vile ob tla in pobegnil, da bi ušel vsakdanji enoličnosti. Popoldne so prišle ženske z Vorsterjeve domačije, da bi pobirale krompir. Kričale so in klepetale, da je odmevalo čez prej tako mirno ravan. Ta dan je ostalo nebo zavešeno z debelimi oblaki, za katerimi se kujalo sonce. V ostri razsvetljavi se je vsa pokrajina razločno odražala; tonila je v divnih jesenskih barvah. Drevje v ozadju je žarelo zlatorumeno, kakor da bi hotelo hliniti mladost in veselje. Polja s temnorjavo debelo peso, z ble-stečo ogrščico in s svetlozelenolistnato sladkorno peso so ležala v velikih, premočrtno razdeljenih ploskvah na med njimi so se vlekle sivorjave proge zemlje in označevale mesta, kjer je bilo že pospravljeno. Popoldan se je vlekel in proti večeru se je mladi mesec obesil kakor zavit kravji rog na nebo. Rosa se je mešala z malimi ognji iz krompirjevke, ki so vsepovsod goreli in razširjali jedek smrad. Po cesti sta se zložno pomikala dva vola; poleg njiju je šel kmet. Škripajoči voz je bil zvrhoma naložen s peso. V vasi je zvonil večerni zvon tako nalahno, da je bilo komaj Čuti. Veter se je polegel. Ljudje, ki so 'bili' se pri delu, so i bili v bledem zraku kakor črne sence, ki so se počasi obračale. Jan jih je videl- in ni j mogel umakniti pogleda od njih, ne da bi vedel zakaj. Vse naokrog je bilo tako nekam težko, pomenljivo, da se mu je zdelo, kakor bi se kje pripetila kaka nesreča. Dekle na Vorsterjevem polju so Jdopo-taje bile s coklo ob coklo, da bi jih osnažile blatnih klep. Potem so splezale na voz, ki je bil naložen s krompirjem in ga je Dolf peljal na kmetijo. Tudi Jan je nehal delati. Naložil je košare na cizo in jo odpeljal po kolovozu domov. Prednje kolo je cvililo neznosen na-pev. Vina je bila odšla z otroki že pred njim. Jan je šel sam samcat skozi večer. Skušal je pregnati vse iz glave, ker je vedel, da bo obtičal ta večer v njem z vsemi malimi podrobnostmi kakor velik dogodek. Drugi dan ni Vina nič več rekla in začel je dvomiti, ali bo grozeče zlo prišlo ali bo vse ostalo pri starem, ter je dalje kopal krompir. Z neopredeljivim čuvstvom, ki mu je jemalo mir, je hrepenel po naslednji nedelji. Ko je odšla Vina že zgodaj v cerkev in so otroci še spali, je nenadno začutil, da je sam. Bil je gospodar v hiši in nihče ni mogel videti, kaj počenja. Radovednost ga je gnala, da bi poiskal škatlo za klobuk. Pretaknil je najprej predale po omarah, a ni našel ničesar razen starih drobnarij, ki ga niso nič brigale. Nad klopjo pri peči je našel škatlo, v kateri je Vina hranila svoj < denar. Previdno je dvignil pokrov in tipal : z roko vanjo. Bilo je četvero ali pet velikih srebrnikov. Obračal in vrtel jih je in j poslušal svetli zvenk srebra.Ta trenotek je začutil, da ne dela prav, a poželenje je bilo : močnejše od njegove volje. Naglo je škatlo spet zaprl, se ožrl po podobici Matere božje in sedel v najtemnejši kot, da bi počakal, kdaj se vrne Vina. Ni zapazila ničesar, prinesla pa mu je novo čepico in za Pavla in Jana nove cokle. "Tukaj! Nočem vas več gledati, da bi tekali taki okoli," je dejala. "Tudi otroci naj bodo dostojno oblečeni." "To bi ne bilo potrebno," je mrmral polglasno, si nasadil čepico na glavo in se po-giedal v zrcalo ob oknu. Kmalu nato je bil, prav kakor otroci, oblečen nedeljsko in je držeč najstarejše tri za roke, dobre volje šel v cerkev. "Lahko kar vzameš denar s sabo in plačaš gnoj, Vorster že dolgo čaka, Jan. In preden napraviva nove dolgove, morajo biti vendar stari poravnani." Dala mu je tri novce po pet frankov. Med mašo ga je mučila njegova krivičnost. Ko je prišel iz cerkve, je poslal otroke domov in šel s tremi kmečkimi hlapci k "Zlatemu orlu". Izpil je čašo piva, potem še eno in ni vedel, zakaj se čuti tako preganjanega. Ko je zmenjal prvi novec, je povabil vse tri moške v drugo gostilno. V prepričanju, da zla zdaj ni več moči zadržati, se je prepustil, da ga je tirala moč, ki ga je preganjala. Bilo je že tako dolgo, odkar je imel zadnjič denar v rokah. Čudovit denar, do katerega z delom ni mogel priti, je tičal zdaj v zvenečih novcih v njegovem žepu! Že leta se ni sešel z ljudmi, že leta ni zvrnil nobenega kozarca. A zdaj ga je objemalo nenasitno pože- j lenje, da bi se napil zlatorjavega piva, da j bi se razgrel in bi se mu v glavi zmeglilo in zmedlo. Vse življenje skoraj je nosil j trezno glavo. Bilo mu je, kakor da se je že i predolgo tajil iz strahu pred Vino. Žena in j otroci so se mu nenadno zazdeli kot neznosno breme, ki se ga je moral otresti. V j dolgih požirkih je naglo praznil čašo za ča- j šo; hotel se je čim hitreje rešiti plašnega Jana, ki si ni upal storiti kdaj kako krivico. Nič ni maral misliti na to; kako bo prišel domov in kaj bo rekla Vina. Vsi pomisleki naj se razkadijo v vrvečo meglo. Jan je že krilil z rokami okoli sebe in pel: "Pijmo ga, pijmo, dokler živimo, saj ne dobimo ga kapljice tam!" Potem je poklical Dolfa in Karla in vse moške, ki so znali živeti. Naj vedo, da ima tudi on pogum. Danes je bil cesar in je hotel biti ob mizo! Nato je izgubil vsak pojem o času; ni vedel več, ali je dan ali noč. Stari Jan, zadovoljni Jan se je postavljal. Bil je sam svoj, svoboden gospod, ki se je odtrgal od vsega sveta! Težili ga niso ne žena ne otroci ne dom! Vse se mu je vrtelo, prekopicalo, vrtin-čilo. Vklenjene roke so bile kar na lepem spet proste in so brez skrbi lahko bile okoli sebe. (Dalje prih.) Tiskarska dela ▼se vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje z 1. strani) dala svoj doprinos zavezniški stvari že zelo zgodaj in brez računa na kakšne materijalne di-vidende iz te duševne investicije. Dobro pa je tudi, da se spominjamo dejstva, da nobena dežela ni bila tako zverinsko in sistematično izropana in trpinčena in da plamenov hrabrosti, ki tam gore, ne hrani nobena pomoč od zunaj — niti v našem današnjem svetu ali kdajkoli prej. Ako bi bilo mogoče take ljudi, kakor so Jugoslovani, poteptati in jim s kolom vtepsti pohlevnost, bi bil Hitler morda res uspel ustvariti v svoji evropski trdnjavi neke vrste zedi-njeno Evropo in" tako doseči zmago. Toda stvar je taka, da on sicer drži trdnjavo, a v njej itudi ljudstva, v katerih vre ta-j ko globoko sovraštvo do tiranije, kakor ga svet še nikdar ni I poznal. KONFERENCA ZA VZGOJNO IN ŠOLSKO OBNOVO EVROPE (Nadaljevanje z 1. strani) li pri osnovitvi — poiskali; skupni imenovalec. "Problem vzgoje je za nas eden cd najvažnejših. Ne le zato, ker mora dobri del človeštva posvečati temu problemu čimveč skupnih sredstev in naporov — pre-vzgoja s fašističnimi doktrinami zastrupljenih organizmov Nemčije in Italije nam je morda eden od najvažnejših problemov povojne rekonstrukcije — tem-i več še mnogo bolj zato, ker naša ozemlja 1 doživljajo Via tem polju isto usodo. Grčija, Čehoslovaška, Jugoslavija in Poljska doživljajo pod nacistično in fašistično okupacijo poleg materijalne Jn ekonomske destrukcije, poleg uničenja državnih organizmov, po svojih posledicah morda še u-j sodepolnejšo destrukcijo — s sistematično krvavi* iztreb-Ijevanjem inteligence; okupator — poleg svojega zgodovinsko sovražnega stališča napram nam — je prišel do predpostavke, da jnu bodo zemlje, o katerih smatra, da spadajo v njegov življenjski prostor — fudi v slučaju, da vojno izgubi — še vedno odprte v svrho eksploatacije, ako bpdo ostale brez inteligence. "A radi tega vse to ni le naš : problem, nego problem vsega j človeštva. Iniciativa, katero sta j prevzela New York University ' in United States Committee for Educational Reconstruction z osnovo organizacijo našega instituta, ki bo proučaval probleme vzgoje v najbolj opu-stošenem delu sveta, bo dragocen doprinos k razpravi o mi-i rovnih ciljih. "Kot predsednik Central and Eastern European Planning Boarda, se zahvaljujem organizatorjem tega dela, o katerem vem, da bo našlo naj- ( bolj ugoden odmev pri naro- i dih, ki na najstrahcvitejše tor- j ture odgovarjajo sovražniku j ' človeštva z odporom in borbo." j * Za njim je govoril dr. John W. Studebaker, United States Commissioner of Education, ki je povdarjal potrebo gospodarske in politične razorožitve in reorganizacije, ter vsaj začasne kontrole nad vzgojnim sistemom Nemčije. Za njim je govoril tudi zastopnik State ' Department-a, dr. Ralph Turner ki je kot opazovalec izja-" vil, da State Department po-1 sveča temu problemu največ-> j jo pozornost. Izrazil je upa-■ nje, da bo pHSlo So sodelovanja vseh zedinjenih narodov i v programu kulturne in znan-i stvene obnove. STALNA SLU2BA pomožnega urednika pri listu "Am. Slovenca** je razpisana. Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba spodobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Za pravo osebo, ki čuti veselje do dela na polju tiska, je ta služba kakor nalašč. Prijave za službo je poslati: UPRAVA AMER. SLOVENCA 1849 West Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois mmmmk h M. Trunk Komunizem je hudo grd koštrun. (Konec) Jaz bi vsaj glede Rusije same imel radi krvavosti eno pripombo. V Rusiji je komunizem, ime Sovjeti na tem ne izpremeni dosti, in isti komunisti so danes v Rusiji pri oblasti, prav Stalin sam je vse preživel, nekaj komunistov je pomrlo. Moja skromna pripomba bi le bila, da mora ta ruski komunizem biti od tistega prvotnega komunizma precej drugačen ker pri goli slinasti delitvi absolutnih komuni-erov bi ne bilo moglo priti do odpora, kakršen je v komunistični Rusiji zoper nrvzijske roparje. Meni se le zd*, da morajo biti v Rusiji te komuni-; stične glave tudi še malo pametne, ali če je vam to pre-1 več, zvite, razborite glave, da so tako uštimale tisti komunizem, in pripravile pravočasno še na odpor, videle nazijsko roparijo -že leta naprej, ko so vse dri'ge glave na vsem svetu _dremale in smrčale v za- pečku. Ali se motim, da mora ' biti v Rusiji komunizem malo drugačen, drugačno uštiman, da mora biti tam prav pame-| ten komunizem. Ako pri tem-pametnem komunizmu skočite v zrak, kakor bi vas škorpijon pičil, in poberete kamen, da ga v me zalučite, well, kako T>a potem vi raztolrnačite vse tiste orTomne priprave za sedanji odpor ? In kak > v* potem raztolrnačite in razlagate tisto junaštvo ruskih "komunistov" današnjih dni, ko se borijo ko levi? Za kaj, za delitev, ko tam ni več ničesar za deliti? Kakšni — komunisti u-tegnejo biti ti današnji ruski komunisti?? Ali ni odpor, in vse, kar je z odporom v zvezi, vse dolgoletne priprave za ! odpor, silna zagonetka, ako je ruski komunizem še danes le stari in krvavi in požigalni in ■1 delivni komunizem, in bo kr-. vav in morilski in delivski, če pridejo ruski "komunisti" da- > našnjega dneva še kam dru-i gam čez ruske meje gledat? > Če ste vi drugačnega nazi-- i ranja, svobodno vam, jaz se ■ lahko motim, le razloga za od-11 por ne poznam drugega. POVESTNE KNJIGE IN ROMANI ki se dobe v naši Knjigarni MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. .1 Bros. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori---75c TARZAN O VE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehko vezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzana in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu. 95c TATIČ, Fn Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo- obtoženca __ 75c Mehkovezane ________________ 60c NA POLJU SLAVE, Sicnkiewicx. Bros. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja__7Sc NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: *. snopič: V gorskem zakotju— 45c d. in 9. snopič: Nesrečni ca. Ivan Torgenjev. Povest iz ruskega življenja - 45c [ 12. snopič: Črtice u življenja na kmetih. Andrej čk o v Jože. Kratke, vesete povesti__30c! 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest_______30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika____30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik, v. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman____ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože----30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest- 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca_____30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So- foklej. Sta. ogrska drama--30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine _______ 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja____ ___30c N"A POLJANI. — Spisal Fran Ks. Meško. Veleintercsantna povest, zajeta iz slovenskega življenja. 176 strani-------90c NA RAZLlCNIIi POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi--40c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois KRASNA i ZGODOVINSKA SLIKA; k ___- -i. ■ -H-'lftl^ ; Velikost 16V2X12V2 \ _m 4 J Tiskana V večih bar- > I A > /A /i /*.> /p\ /h> a vah. Sredi je ▼ vencu J I liS/® »e**^1 Predsednik J I I fffiJSSSfg^1 D. Roosevelt. Okrog in J ; ■ " f^t ' " j 3 okrog so slike "B-seh do- < > I /3s pr"' g UfetV j H sedanjih predsednikov J * H MV ^ t? ' S^T f B Z dr. držav podpisani s J J I VV 'r W ^fF A £ •' ' fi njihovimi lastnoročni- < . H {§) * ' \ • ' mi podpisi Pod pred- J » ■ ' « «& B sednikovo sliko vihra < I /^j i ^ v vetru ponosno zvezd- J \ B jjv^ 1 v&pSEj^^^f^ nata xasiava- ia* I I (*) L iSiiS^«!?^*' I vplošča in na nji tiskano < > ■ " > ^r I T okrajšavi listina pra« < > I ffih j ' B vie in svoboščin. Slika \ ! I ffiBt, > I Je v okvirju in v okvir- < I I J|j -^IPt I leP k«« i» zgodovin- J > I ^St/ŽČV&ui^ I pomenljivost za J » ■ V j' wi - B vsak amerikanski dom. < I ■ I t,-- ^ajM^eiw ■ Ker nas naši naročniki * * llHlMHIHlnHKH za poprašujejo, > smo jih ie nekaj dobili J Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi < \ sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanje. < > in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. < Naročilu je pridjati potrebni znesek in ga poslati nai < ; AMERIKANSKI .SLOVENEC | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois \