574 FRAN SALEŠKI FINŽGAR, ZBRANO DELO 3 Tretja knjiga Finžgarjevih Zbranih Književnost del prinaša uvodoma ponatis romana iz Modernega sveta iz leta 1904, ki je izhajal najprej v Domu in svetu, v knjigi prvič izšel v Zbranih spisih 1922, nato pa še 1937 pri Novi založbi s pisateljevimi popravki. Kot ugotavlja urednik Zbranega dela Frana S. Fin-žgarja Jože Šifrer, se je pisatelj pripravljal na roman s socialno tematiko kaki dve leti. Pobude za roman je Finžgar (* Fran Šaleški Finžgar, Zbrano delo 3, DZS Ljubljana 1981, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 133, glavni urednik dr. France Bernik, uredil in opombe napisal Jože Šifrer, str. 537) črpal iz lastnih spoznanj in doživljanj socialnih razlik med manj in bolj premožnimi vaščani, bodisi kot dijak, še bolj pa v času službovanja (Jesenice, Kočevje, Idrija). Šifrer v analizi geneze romana pravilno ugotavlja izvor Fin-žgarjevega socializma v lastnem doživljanju sveta, se pravi empiričnem sku-stvu, in v tedaj razširjenih delih Janeza Evangelista Kreka (zlasti Socializem 1901). Tri različne izdaje romana pričajo o Finžgarjevi samokritiki; o skrbi za jezik, zlasti za lepoto domačega izraza in pravilnejšo skladnjo, a tudi o smislu za spreminjanje in posodabljanje jezikovne norme. Po tradiciji zasnove Zbranih del se Šifrer podrobneje pomudi tudi pri kritičnih odmevih na roman; od Pregljevega mnenja, češ da Finžgar proleta- riata sploh ni poznal ali pa ga je nespretno idealiziral, medtem ko je risal »buržoazijo« neokusno temno, prek Franceta Koblarja, ki je med drugim zapisal, da je Finžgar »teorije krščanskih sociologov o solidarizmu živo prenesel v življenje in se kot borec trdno postavil nasproti razklanosti, ki jo je zakrivila po materializmu rojena družabna krivičnost«, Josipa Debevca — po njem naj bi na Finžgar j a vplivale socialne enciklike Leona XIII. do Josipa Vidmarja. Slednji med drugim ugotavlja, da so za Finžgarjevo delo značilni »shematični in neosebni značaji ter povsem svojevoljno razdeljevanje dobrih in zlih osebnih kakovosti med zastopnike kapitala in delavstva.« Med Vidmarjevimi očitki so še, češ da Finžgar ne pozna dovolj miljeja, zlasti meščanskega, ter da se včasih približuje naivnosti. Med vrline romana pa Vidmar šteje zanimivo in napeto pripovedovanje dogodkov. Zelo pozitivno oceno romana je napisal Alojzij Remec. Že v uvodu je zapisal, da iz tega Finžgarjevega dela »veje duh porajajočega se stoletja, trepeče slutnja rastoče moči in samozavesti delovnega ljudstva.« Pozitivno oceno je priobčil tudi Slovenski narod. Romanu Iz modernega sveta slede v tretji knjigi Finžgarjevih Zbranih del črtice, ki so nastajale od leta 1906 do 1912 — skupaj 12 tekstov. Od socialne črtice Kakor pelikan (1906), javnega predavanja na Gregorčičevem večeru katoliških društev Hčerke trenutka (1907), rodoljubne črtice Na rodno grudo (1908), Na pragu (1908/9), črtice o dijaku, poznejšem prirodoslovcu Janezu Regenu Vzdržal je (1908/9), prek priložnostnega razmišljanja Svetonočna vizija (1908), znamenite lovske črtice Na petelina (1910), novele Silvester (1910/1911), črtice Boltežar (1911), Kamnar (1911/12), Pogreznjeni (1912/ 1913), do zgodovinske črtice Balkanski videč (1912). Tretji del knjige obsegajo Spomini, šest zapisov iz let med 1905 in 1917. Različni so po tematiki — od alegorije na socialni upor v marčnih dogodkih leta 1848, spominov na velike prednike (Prešeren), sodobnike (Matija Pre-lestnik, France Lampe, J. E. Krek) do osebnointimne izpovedi (Ecce homo). Zadnji del tretje knjige ZD pred-stvalja cikel 13 črtic Znanci s poti, ki so nastale med 1901 in 1935. Po tematiki so liričnočustvene, osebnoizpo-vedne, socialne in spominske, izhajale pa so v Slovencu, Domu in svetu, Mentorju in Mladiki. Kot ugotavlja Jože Šifrer, iz teh Finžgarjevih del »diha pisateljeva navezanost na ljudi, ki jih je srečeval na svoji poti, še posebej na tiste, ki si s trdim delom služijo svoj kruh in nemalokrat tragično končajo.« Finžgar je črtice sam zbral v imenovani cikel in objavil v svojih Zbranih spisih (XI). M. Z. 575 Fran Šaleški Flnžgar, Zbrano delo 3