IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI, november 2014, str. 26 HORUS Znani so prejemniki Nagrade Horus 2014 str. 4 str. 6 Intervju Mladi uresnicili svojo podjetniško idejo Pogovor z Anesejo Tumpej in Gabrijelo Markuš, 5 start d.o.o. str. 12 Intervju Z umetnostjo do harmonije v cloveku in prostoru str. 14 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XI MOZAIK IRDO November/December 2014 Pogovor s Katjo Majer Model M 2014 Podjetništvo in nevladništvo za mlade Raziskava o podpornem okolju Slavnostna podelitev Horus nagrad in priznanj v Kristalni palaci MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic, Sabina Kojc Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Horus 2014: Znani so prejemniki nagrad in priznanj 6 Razvoj podjetništva in nevla- d n i š t v a m l a d i h v M e s t n i o b c i- ni Maribor in Mestni obcini Ptuj 9 INTERVJU: Patricija Šenekar: Od vrticka do prve ekocertificirane kozmetike v Sloveniji 12 INTERVJU: 5 start d.o.o.: Lastno prihodnost smo vzeli v svoje roke 14 INTERVJU: Katja Majer: Z umetnostjo do harmonije v prostoru in v cloveku 17 DO v Sloveniji 18 DO v EU in PO SVETU 20 DOGODKI, KONFERENCE 22 RAZPISI 23 Zgodilo se je 25 Darilni paket Planet Konoplje Znani so prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2014. HORUS 2014 str. 4 November in zacetek decembra sta bila obarvana v znamenju Sovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2014. V cetrtek, 4. decembra 2014 smo v Kristalni palaci (BTC) v Ljubljani razglasili nagrajence in podelili nagrade in priznanja podje-tjem, zavodu in posameznikom, ki s svojim delom, miselnostjo in ravna-njem spodbujajo razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. Iskrene cestitke! Cestitamo pa pravzaprav vsem finalistom, kajti že prijava na razpis kaže na to, da posamezniki in organizacije razmišljajo o svojem prispevku k trajnostnemu razvoju in družbeni odgovornosti. Sodelovanje in nagrade naj bodo le vmesni mej-nik v vašemu prizadevanju na tem podrocju, naj ne služijo le kot priz-nanje, temvec tudi spodbuda, kje ste lahko še boljši, bolj družbeno odgovorni, kako še lahko kot posa-meznik ali skupina prispevate k temu, da bo za prebivalce Slovenije prihodnost bolj svetla. Bodite zgled drugim s tem, kaj ste že dosegli in kaj še boste, kajti biti družbeno odgovoren ni dogodek in ne zajema le dolocenega casa, je proces, ki se nadgrajuje in razvija ter raste z vami, ko se koncno prenese na mlajše generacije; znotraj družine in znotraj organizacije. Kajti to je tisto, po cemer se nas bodo zanamci spo-minjali! Ponosni smo, da lahko v tej številki predstavimo odlicne ocene, s kate-rimi so »modelovci« obeh generacij (2013 in 2014) ocenili program MODEL M. Želimo vam vesele decembrske dni, v novem letu pa veliko zdravje, srece in zadovolj-stva! Uredništvo IRDO Mozaika Spoštovane clanice in clani! Podjetništvo in nevladništvo za mlade str. 6 Raziskava o podpornem okolju za razvoj podjetništva in nevladništva mladih v Mestni obcini Maribor in Mestni obcini Ptuj, izvedena v okvi-ru projekta Model M 2014. Ekocertifikat na podrocju kozmetike str. 9 O ekokozmetiki smo se pogovarjali s Patricijo Šenekar, ki je prva v Sloveniji pridobila uradni certifikat za ekološko in naravno kozmetiko, ki jo tudi sama izdeluje. Mladi uresnicili svojo podjetniško idejo str. 12 Z Anesejo Tumpej in Gabrijelo Markuš smo se pogovarjali o podjetniš-ki ideji o najemu Hotela Betnava. Z umetnostjo do notranje harmonije str. 14 Z akademsko kiparsko Katjo Majer smo se pogovarjali o tem, kako prostor vpliva na cloveka. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, sta v cetrtek, 4. decembra 2014, v dvorani Kristal-ne palace, v Ljubljani, razglasila prejemnike Slo-venske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014. V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2014 prejeli: mikro-majhna podjetja: Saubermac-her – Komunala Murska Sobota d.o.o., srednje velika podjetja: DOSOR, dom starejših obcanov d.o.o., velika podjetja: Lidl d.o.o. kd. ter socialna podjetja: Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergo-nomija in ekonomija, z.o.o., so.p. Nagrado HORUS 2014 v kategoriji zavodi je prejela Bolnišnica Seža-na. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Posebno prizna-nje in nagrado za Podjetnika s slovenskimi koreni-nami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu je prejel Gábor Ropos. Posebno priznanje novinarju je bilo podeljeno Jani Vidic, Nataši Zanuttini in Jerneji Jevševar (Ekipa Vala 202) ter Editi Cetinski Malnar (RTV Slovenija). Splošno posebno priznanje pa je prejela dr. Darja Piciga. Letošnje ocenjevanje je potekalo v dveh krogih ocenjevanja. Ocenjevalo je 28 ocenjevalcev, ki so bili razdeljeni v vec podskupin. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2014 v 1. krogu ocenjeva-nja (iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in drugih javnosti) so bili za majhna podjetja: doc.dr. Jernej Belak, Irena Meterc in Lidija Novak; srednje velika podjetja: mag. Alenka Marovt, Karidia Toure Zagrajšek in Viviana Žorž; velika in socialna podjetja: Alenka Hren, Barbara Pavlin in Vinko Nedelko; zavodi in posebna priznanja (Slovenci v zamejstvu in po sve-tu, splošna priznanja in priznanja novinarjem): Tat-jana Šeneker, Jože Gornik in Maja Recnik. V 2. kro-gu ocenjevanja so kandidate ocenjevali v kategoriji majhna podjetja: Alenka Jakomin, mag. Aleš Košir, Jana Petkovšek Štakul in Blaženka Kramar; srednje velika podjetja: Jože Smole, mag. Natalie C. Postru-žnik, dr. Mirjam Dular in Petra Božic Blagajac; velika in socialna podjetja: mag. Janko Burgar, Mateja Valenci, izr. prof. dr. Urša Golob Podnar in Marko Lukic; zavodi in posebna priznanja (Slovenci v zamejstvu in po svetu, splošna priznanja in priznan-ja novinarjem): dr. Zvone Žigon, mag. Petra Lesjak Tušek, doc. dr. Boris Jesih in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešca-nja za vec družbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgo-vornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Nagrado Horus podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacija-mi in podpornimi partnerji kot so Ameriška gospo-darska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informi-ranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinar-jev Slovenije, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, Londonska šola za odnose z jav-nostmi, Slovensko združenje ZN za trajnostni raz-voj, Slovenski forum socialnega podjetništva, Slo-vensko združenje za kakovost in odlicnost, SPIRIT Slovenija, Štajerska gospodarska zbornica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavod PIP, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje Manager. Medijski partnerji nagrade HORUS 2014 so: Vecer, casopisno založniško pod-jetje, d.d., TSmedia d.o.o., Dnevnik d.d., Med.Over.Net, Moja Slovenija, osrednja revija za Slovence po svetu in zamejstvu, Maribor24.si. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Castni pokrovitelj nagrade je Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Koncno porocilo ocenjevalne komisije Slovenske nagra-de za družbeno odgovornost HORUS 2014, z vsemi obrazložitvami, je objavljeno na spletni strani Zbornik Horus 2014. Na tej povezavi je objavljen tudi pod-roben opis nagrad. Fotogalerija s slavnostne prireditve je dostopna na spletni strani Horus.si. Glavna organizatorja : IRDO in PRSS Anita Hrast, direktorica IRDO in Marko Pogacnik, aka-demski kipar in ustvarjalec Horus nagrad. Finalisti (med njimi nagrajenci) nagrade Horus 2014 in organizatorji dogodka. HORUS 2014 Znani so prejemniki slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2014 Nagrajenci HORUS 2014 so: Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., DOSOR, dom starejših obcanov d.o.o., Lidl d.o.o. kd., Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergonomi-ja in ekonomija, z.o.o., so.p., Bolnišnica Sežana. Posebna priznanja so prejeli Gábor Ropos, dr. Darja Piciga, Jana Vidic, Nataša Zanuttini in Jerneja Jevševar (ekipa Vala 202) in Edita Cetinski Malnar (RTV Slovenija). Foto: Mediaspeed.net Osrednji del projekta Model M 2014 je sicer predstavljala izvedba brezplacnega programa usposabljanja 2. generacije mladih brezposelnih oseb na podrocju kariernega usposabljanja in podjetništva, v katerega je bilo vkljucenih 38 udeležencev. Program je bil namenjen mladim brezposelnim med 24. in 30. letom iz regije Pod-ravje, ki želijo izboljšati svoje kompetence, znan-je ter pridobiti prakticne izkušnje s pomocjo uveljavljenih podjetnikov in strokovnjakov - za vecanje njihove zaposljivosti na trgu ali ustanav-ljanje lastne profitne oz. neprofitne organizacije. V okviru projekta je bila izvedena raziskava o podpornem okolju za razvoj podjetništva in nev-ladništva mladih v Mestni obcini Maribor in Mestni obcini Ptuj, v kateri je sodelovalo 56 mladih anketirancev iz omenjenih obcin in dru-god. Vecina anketirancev je bila vkljucena v pro-gram usposabljanja Model M v letih 2013 ali 2014. Raziskava je v prvem delu, v katerem smo pre-verili zadovoljstvo udeležencev s programom usposabljanja, pokazala, da so bili udeleženci z izvedbo programa zelo zadovoljni, še vec, pro-gram priporocajo ostalim mladim brezposelnim, prav tako mocno podpirajo nadgradnjo in nadal-jevanje programa prihodnje leto. Ocenjujejo, da so tekom usposabljanja pridobili pomembna znanja in vešcine za lažji prehod na trg dela ali samozaposlitev, pomoc pri prepoznavanju in razvoju osebnih potencialov, samozaupanja in ustvarjalnosti, oblikovanju življenjskega poslans tva in vizije ter okrepili svoje socialne in podjetni-ške mreže. V drugem delu raziskave smo preverili odnos mladih do samozaposlitve, prednosti in slabosti, ki jih pri tem prepoznavajo ter zaznavanje razvi-tosti podpornega okolja za podjetništvo in nevla-dništvo v mestu. Zanimivo je, da si vecina mladih, zajetih v raziskavo, želi zaposlitve pri »nekom drugem«, manj bi se jih odlocilo za samozaposli-tev. Slednjo povezujejo z vecjo odgovornostjo, skrbmi, negotovostjo glede rednih prihodkov in strahom pred stecajem. Na drugi strani so mnen-ja, da samozaposlitev nudi tudi mnoge prednosti, kot je možnost dela na podrocjih, ki posameznika veselijo ali podrocjih tržnih niš, omogoca sodelo-vanje s posamezniki, organizacijami po lastni pre-soji ter omogoca prilagodljiv nacin dela. V samo-zaposlitvi anketiranci vidijo tudi vecjo možnost za napredovanje. Ne strinjajo pa se s trditvijo, da samozaposlitev nudi vecjo varnost zaposlitve in ocenjujejo, da v povprecju nimajo dovolj izku-šenj, da bi odprli lastno podjetje ali neprofitno organizacijo. V primeru ustanovitve lastnega podjetja ali neprofitne organizacije bi si želeli ustrezna svetovanja in pomoc s strani obcine tako pred kot po ustanovitvi podjetja ali nepro-fitne organizacije, vec neprofitnih prostorskih možnosti za sedež ustanovljenega podjetja ali neprofitne organizacije ter ugodnejše financne pogoje. Na vprašanje, ali so se pripravljeni preseliti, ce bi dobili zaposlitev, ki bi to zahtevala, je razis-kava pokazala, da se jih je vec kot polovica pri-pravljena tudi izseliti iz svoje obcine in se pre-seliti v drugo obcino/mesto. Slaba polovica se je pripravljena za zaposlitev preseliti tudi v dru-go bližnjo državo (npr. Avstrijo, Nemcijo, Mad-žarsko, Hrvaško ipd.), kar odpira širši problem bega možganov iz države, manj pa je takih, ki bi se zaradi zaposlitve bili pripravljeni izseliti v bolj oddaljeno državo (EU, ZDA, Kanada, Avs-tralija, Nova Zelandija ipd.). Anketiranci ocenju-jejo, da so v povprecju dovolj informirani glede možnosti zaposlovanja in ponudbe delovnih mest. Vendar jih vec kot polovica meni, da delodajalci na obmocju mesta in v okolici ne nudijo razpisov za zaposlitev, ustreznih njihovi izobrazbi. Približno polovica jih je tudi mnenja, da še obstaja manevrski prostor za razvoj in izboljšanje podpornega okolja, ki bi spodbujalo razvoj podjetništva in nevladništva v mestu. Nekaj graficnih prikazov rezul-tatov raziskave: Graf 1: Priporocilo programa usposabljanja mladim brezposelnim Iz grafa lahko vidimo, da velika vecina anketira-nih udeležencev programa usposabljanja (94%) program priporoca tudi drugim mladim brez-poselnim osebam. Graf 2: Predlog za uvedbo 2. letnika usposabljanja Skoraj tri cetrtine anketiranih udeležencev (74%) predlaga in mocno podpira nadaljevanje in nad-gradnjo obstojecega programa usposabljanja, torej, da se uvede 2. letnik izvajanja programa. Graf 3: Oblike zaposlitve Anketiranci si v najvecjem številu želijo zaposlitve pri nekom drugem, prav tako samozaposlitve v profitni organizaciji, nekoliko manjša pa je želja po samozaposlitvi v neprofitni organizaciji. Sicer pa si najvec anketirancev (39%) želi zaposlit-ve v zasebnem sektorju (podjetništvo), sledijo tis-ti, ki si želijo zaposlitve v javnem sektorju (35%). Manj anketirancev (13%) pa si želi zaposlitve v zasebnem sektorju, in sicer na podrocju nevladniš-tva. MODEL M 2014 Razvoj podjetništva in nevladništva mladih v Mestni obcini Maribor in Mestni obcini Ptuj V okviru projekta Model M 2014: Karierno usposabljanje in podjetništvo za mlade, Poletno-jesenska šola 2014, ki ga izvajata Inštitut IRDO in Univerza v Mariboru s sofinanciranjem Mestne obcine Mari-bor ter v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje – OS Maribor in OS Ptuj, je bila na manjšem vzorcu izvedena raziskava o podpornem okolju za razvoj podjetništva in nevladništva mladih v Mes-tni obcini Maribor in Mestni obcini Ptuj. Pripravili: Andreja Nekrep, Univerza v Mariboru, Anita Hrast, IRDO. Foto: IRDO Graf 4: Zadovoljstvo s posameznimi sestavinami usposabljanja v okviru projekta Model M Udeležence programov usposabljanja smo v tem vprašanju vprašali, kako ocenjujejo kakovost izvede-nih programov usposabljanj. Z ocenami od 1 (najslabše) do 5 (najboljše) so ocenili razlicne postavke, ki okarakterizirajo program usposabljanja. Iz grafa lahko razberemo, da so bili anketirani udeleženci programov usposabljanja z izvedbo programa v celoti zadovoljni. Ocenjujejo, da so z udeležbo v pro-gramu usposabljanja najvec pridobili na podrocju razvoja svojih osebnih potencialov, samozaupanja in ustvarjalnosti. Prav tako ocenjujejo, da jim je program zelo pomagal pri okrepitvi in razrešitvi socialnih in podjetniških mrež. Zelo zadovoljni so bili tudi s predavatelji. Kaj vas je pritegnilo, da ste se zaceli ukvarjati s kozmetiko in zakaj naravno kozmetiko? Pravzaprav se z zelišci, dišavami, kozmetiko na tak ali drugacen nacin srecujem skozi svoje celot-no življenje. Zadnjih šestindvajset let tudi poklic-no. Mislim, da je izdelava lastne kozmetike le nadgradnja mojega preteklega dela in izkušenj. Pride trenutek, ko ne želiš vec sprejemati kom-promisov med tem, kar ti želiš uporabljati in tem, kar je na voljo. Tudi, kar se tice kozmetike zame, je bilo tako. Seveda mi ob ustvarjanju svojih prvih izdelkov niti na misel ni padlo, da bi bilo to lahko tudi kaj vec, kot le ljub hobi. Izdelujem koz-metiko na popolnoma drugacen nacin, kot jo lah-ko dobim na trgu. Ne želim se približati izdelkom in njihovim lastnostim, kot jih poznamo iz indus-trijske proizvodnje. Po nacelu manj je vec sestav-ljam izdelke, ki v prvi vrsti godijo meni, zadostijo potrebam moje kože, brez emulgatorjev in kon-zervansov. Na racun tega, je v izdelkih manj vode, ki pa jo seveda drugace nadomešcam. Seveda so sestavine ekološke pridelave, še raje biodinamicne (Demeter certifikat), ki jih pa žal še ni veliko, saj, ce je neka sestavina naravna, to še ne pomeni, da ne vsebuje koktejla kemikalij, pesticidov … V trgovinah lahko na številnih kozmeticnih izdelkih vidimo napise, da je izdelek naraven, ekološko, biološko pridelan. Pa so ti izdelki res naravni in ekološko pridelani? Kaj pomeni, da je izdelek ekocertificiran? Meni se zdi vecji problem to, da je ogromno doma narejene kozmetike, mil, mazil … na crnem trgu, po visokih cenah, z neresnicnim navajanjem ekoloških sestavin ali celo brez deklaracij o sestavi, kaj šele s podatki o proizva-jalcu. Glede na to, da pri teh izdelkih ni nic pre-verjeno, ljudje, ki to prodajajo, zlorabljajo bese-de eko, bio, biodinamiko, potem pa uporabljajo cenejše, neekološke sestavine, sinteticna par-fumska olja, osnove za mila, ki jih kupijo pri gro-sistih, v cebelnjakih pa strupe iz Srbije in Mad-žarske, ker so pri nas prepovedani in podobne packarije. Kar nekaj takšnih poznam, zato vem tocno, kaj govorim. Še bolj pa se cudim ljudem, ki te stvari kupujejo, saj ti po navadi išcejo res zdravo kozmetiko, hrano … in so po navadi, v veri, da kupujejo res pravo stvar, tako nevede velikokrat naplahtani. Za izdelke, ki so v trgovi-nah z ekološkim ali certifikatom za naravno koz-metiko se ni potrebno bati, da ne izkazujejo tega, kar na njih navajajo, saj so podvrženi kontrolam in obcasnim preverjanjem, imajo tudi ustrezno dokumentacijo s katero izkazujejo, da so sestavi-ne res takšne, kot jih navajajo, pa naj gre za eko-loški ali le naraven izdelek. Zame ima ekološki izdelek prav gotovo vecjo vrednost. Kljub temu da je prav tako obremenjen z biološkimi sredstvi. Res je, da je okolica že zelo kontaminirana z vseh strani in kot pravijo eko-skeptiki, nic ni vec eko-loško. Res pa je tudi, da izdelki in živila iz ekološ-ke pridelave vsaj s kemikalijami, ki so dovoljene pri konvencionalni obdelavi tal in pridelavi rastlin (praviloma) niso obremenjeni. Vesela sem, da imam nos za kvalitetne sestavine in dišave in jih tudi poišcem, saj se ponudba na trgu, ceprav gre za enako stvar, zelo razlikuje. Tudi med ekološki-mi sestavinami prihaja do velikih razlik v kakovo-sti. Vesela pa sem tudi, da lahko ustvarjam sama in ne po direktivi koga drugega ali morda po pri-cakovanjih potrošnika, saj tocno vem kaj želim in cesa v svoji kozmetiki ne želim. In to z dobrim namenom tudi ustvarim. Na svoji poslovni poti ste se morali spopasti s kar nekaj dela. Kako je potekal postopek prido-bivanja ekološke certifikacijske sheme. Ta v Slo-veniji obstaja šele kratek cas. Ja, temu pa se, ce želiš delati tudi tako, kot je zakonsko predpisano, ne moreš ogniti. Najprej sem imela težavo, ker na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo, kjer sem sprva bila, niso bili priprav-ljeni izdelati certifikacijsko shemo za certificiranje kozmetike. Sicer so mi ponudili certificiranje v Avstriji, vendar sem želela, da bi to storila tukaj. Nato se je podvizala konkurenca. Ampak pridobi-tev certifikata je šele zadnji korak. Še prej pa je potrebno vse izdelke prijaviti na ustrezne urade pri nas in v Bruselj, za vsak posamezen izdelek narediti oceno varnosti in tveganja za clovekovo zdravje. Potem se vsake toliko spremeni tudi kakšna uredba na ravni EU in naenkrat ponovno papirji niso vec v skladu s kozmeticno zakonoda-jo, kar pomeni ponovna izdelava ustreznih doku-mentov, dodatnih stroškov, skrbi in stresa … no, to pa je nevidni in manj ljubi del moje zgodbe. EKO certificirana kontrola je zelo stroga. Kaj npr. morate vse opisati v porocilu? Katera inšti-tucija opravlja nadzor? Nadzor opravljajo iste inštitucije, ki ga opravljajo tudi v ekološkem kmetijstvu. Za vse surovine, ki jih uporabljaš, moraš pridobiti analizne in ekolo-ške certifikate od dobaviteljev, nato pa za vse izdelke, ki jih izdeluješ, izdelati še svoje analizne certifikate. Dokazljiv mora biti izvor surovin, vodene evidence o nabavi, izdelavi, prodaji. Pri-ložiti je potrebno recepture, preracunavajo se naravne sestavine v ekološki kozmetiki, ki jih ne sme biti vec ko 5% v kolikor so dodane, vodeni dnevniki o pridelavi zelišc, ustrezna embalaža, kolicina nabavljenih surovin, kolicina porabljenih surovin in še in še. V svoje izdelke vložite veliko »sebe«. Katere izdelke ponuja Hiška zelišc? Imam nekaj izdelkov, ki jih lahko ponosno izpos-tavim, ker imajo ucinkovito delovanje in imam tudi odlicne povratne informacije. To so Mazilo iz ognjica in šentjanževke, Mazilo iz prave lako-te, Argan delight – krema za obraz, Timijanov sprej za grlo, Odstranjevalec licil, arganov lip-balm in seveda moja kremasta, dobra cistilna mila. Recepture sem sprva precej spreminjala, da so rezultati takšni, kot so. Sama sebi sem naj-boljši model in sem kar zahtevna, zato receptu-ra, ki je zacetna, ni nujno tudi dokoncna. Tudi na ostale izdelke sem seveda zelo ponosna, a naš-teti so mi res zelo pri srcu. Ekološko pridelavo zelišc ste kasneje nadgradili z biodinamicno metodo. Prosim, opišite nam, kaj to pomeni in zakaj ste se odlocili za ta korak? Ekološki certifikat je zame minimum, ki ga prido-biš, ce se ukvarjaš z vzgojo rastlin ali hrane ali kozmetike za nekoga drugega. Zase ga res ne potrebuješ. Zelišca za svoje bivanje pravzaprav ne potrebujejo skoraj nicesar, cesar že nimajo. Najpomembnejši element za rast rastlin je zrak, z vsemi elementi, okopavanje torej. Na to dejstvo se pogosto pozabi. Biodinamicna metoda kmeto-vanja je metoda, ki spodbuja rastline k odpornos-ti in vitalnosti. Proti življenju se ne bojujemo, kaj-ti biološka vojna je v primerjavi s kemicno še ved-no vojna. Rastline se krepijo s kompostom, s pre-pariranimi zelišcnimi pripravki iz rmana, regrata, kamilice, hrasta, baldrijana, preslice in koprive, kot tudi s kremencevim prahom in kravjim gno-jem v homeopatskih kolicinah, saj gre le za infor-macijo in ne obsipavanje. Naredimo jih clani sami, v biodinamicnih društvih in ne izdelujejo se v kemicnih tovarnah. Pri biodinamiki je pomem-ben tudi cas obdelave tal okoli posameznih ras-tlin, kot tudi sajenje in obiranje rastlin, saj tako, kot imajo luna in planeti našega osoncja vpliv na nas in zemljo (npr. plima, oseka, polna luna), imajo vpliv tudi na rastline in gibanje sokov v njih. Zame je pomembno, koliko živega, tistega kar nas hrani (pa ne le fizicno) je v pridelku, ne kako je velik. Tudi z biološkim kmetovanjem je mogoce pridelati velike, lepe in zdrave pridelke, polne vode, a vprašanje koliko vitalne. Iz leta v leto imamo v ekološkem kmetovanju vse vecje število dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, ki so na voljo. Letos, ko je bilo tako mokro leto, je bilo dovoljeno celo konvencionalno škro-pivo proti peronospori. Zame to ni sprejemljivo. Prav moralno sporno se mi zdi, kajti nekateri lju-dje išcejo zdravo in živo hrano iz zdravstvenih razlogov. A tako je in še bolj bo, kajti trendovsko je biti bio. Tudi za tiste, ki to po svoji naravnanos-ti niso. In mislim, da bo biodinamicna metoda kmetovanja in Demeter certificiranje za ozaveš-cenega uporabnika, ki si hrane ne more pridelati sam, scasoma postalo edino merilo vrednosti. Povedali ste, da clovek ne sme cakati na pravi trenutek za uresnicitev svojih sanj, saj morda tega trenutka nikoli ne bo. Ste dolgo oklevali preden ste se pognali v svet naravne kozmetike in zelišcarstva? Pri meni je šlo za to, da sem želela poklicno poce-ti nekaj drugega (sem tudi vizažistka/maskerka), saj sem se navelicala nenehnega dela na terenu in voženj iz kraja v kraj. Ko sem razmišljala, kaj bi pocela, mi je bilo jasno, da moram poceti nekaj, kar mi bo predvsem v veselje in hitro sem ugo-tovila, da so to zelišca in kozmetika. Službe nisem imela namena iskati. In preden sem svoj hobi spremenila v nekaj vec, sem si za kratek cas naredila problem, kako bom vzgajala zelišca, ce nimam nobene njive oz. kmetije. Nato sem doje-la, da moram zaceti takoj in narediti najvec kar lahko, iz tega kar imam in ne cakati na idealni trenutek (prodati hišo in kupit kmetijo), ker tega trenutka morda sploh ne bo. Tako sem takoj naslednji dan poklicala na Inštitut za kontrolo in certifikacijo v ekološkem kmetijstvu in se podala na pot, ki jo ustvarjam, ceprav ta še ni cisto tak-šna, kot bi rada da je. Ste uresnicili svoje sanje? Nisem se izgubila (smeh). Še vedno sem na svoji poti. Hvaležna, da lahko delam, kot mi veleva vest. Tako, kot sama želim in cutim, da je prav. In ta svoboda mi veliko pomeni. Me ne ukalup-lja. Moram ustvarjati z dobrim namenom. Cep-rav je zelo, zelo naporno delovati v sistemu, ki ima cisto druge vrednote. Kot tudi slediti sebi in se udejanjati. In od tega živeti. Cutim pa tudi, da sanj še ni konec in vem, da niso izgubljeni vsi, ki sanjajo. Izdelke Patricije Šenekar lahko narocite preko spletne trgovine Hiška zelišc in Facebook strani Herbiona iz Hiške zelišc. Ce potrebujete dodaten nasvet, kateri izdelek je za vas primeren, pa Pat-ricijo najdete tudi na Ekotržnici v Europarku Maribor (sreda od 14.00 do 19.00 ure) in Ekološ-ki kmecki tržnici na Glavnem trgu v Mariboru PATRICIJA ŠENEKAR Od vrticka do prve ekocertificirane kozmetike v Sloveniji Patricija Šenekar je prva v Sloveniji, ki je pridobila uradni certifikat za ekološko in naravno kozmetiko, ki jo tudi sama izdeluje. Dolgoletna ljubezen do dišav, zelišc in splošno do narave, je pripeljala od oblikovanja vrticka in izdelovanja naravne kozmetike za lastno uporabo, do ustanovitve ekološke kmetije in podjetja, v katerem preko spletne trgovine Hiška zelišc, pro-daja številne naravne izdelke. Patricija ni cakala na pravi trenutek, da uresnici svoje sanje, saj, kot pravi sama, pravega trenutka morda ne bo! Da je razvila prvo slovensko ekološko koz-metiko, je morala biti odlocna, morala je raziskovati, preizkušati, brati in se ne nazadnje, pre-biti skozi birokratsko papirologijo. In ji je uspelo! Pripravila: Darija Lorbek, foto: osebni arhiv P.Š. Gabrijela in Aneseja, mi lahko zaupata, kako se je pricela vaša skupna poslovna pot? Naša zgodba se zacenja na Pohorju, kjer smo bili v enem izmed turisticnih kompleksov vec let sodelavci. Smo visoko izobraženi, vsak izmed nas je imel že predhodne izkušnje z delom v turizmu in tako so skozi cas naše naloge in odgovornosti na delovnem mestu postajale zahtevnejše, odgo-vornejše in na tak nacin smo si uspeli nabrati bogate izkušnje, ki nam danes pri vodenju naše-ga podjetja zelo prav pridejo. Ob vsem tem pa smo spoznavali prednosti dela v dobrem timu. Torej obcutek, da se pri delu lahko na nekoga zaneseš, da si z nekom deliš iste cilje in da so tudi drugi pripravljeni garati za te cilje – je tisto kar nas je še bolj povezalo in nam dalo moci, da smo se odlocili za samostojni korak. Ideja, da bi torej kot ekipa, z jasno razdelanimi nalogami posame-znikov, prevzeli upravljanje ali vzeli v najem dolocen hotelski objekt je postajala vedno bolj mogoca. Po temeljiti raziskavi trga smo ugotovi-li, da se oddaja kar nekaj hotelov in bili dejansko preseneceni nad pozitivnim odzivom iz okolice. In kar naenkrat se je »zgodila Betnava«. Od tre-nutka, ko smo izvedeli, da se hotel oddaja pa do trenutka, ko smo podpisali pogodbo, je minil le teden dni. Sami še nismo prav dojeli kaj se je zgodilo, ko smo morali umiriti zacetno navduše-nost in pošteno zavihati rokave. Delovni dnevi, ki so se zavlekli pozno v noc, številne analize, kontaktiranje potencialnih poslovnih partnerjev, ob tem pa dejanska vzpostavitev delovanja vseh segmentov – res ni bilo lahko, smo pa vsak dan zakljucili z nasmehom na obrazu in se veselili novega delovnega dne. Ker smo enostavno verje-li v svoje zmožnosti in poslovno idejo. Ste pri uresnicevanju poslovne ideje naleteli na težave? Pri delu zmeraj naletiš na težave. Vsak poslovnež se mora zavedati, da so ovire del poslovnega vsa-kdana, da nikoli ne bo vse potekalo po nacrtu, saj delujemo v živem okolju in tudi prav je tako – le na tak nacin so možne inovacije, izpopolnjevanja, rast. Kar naredi razliko med dobrim in slabim poslovnežem pa je dejstvo, kako se zna s težava-mi spopasti, jih razrešiti in iz nastale situacije potegniti najboljše. Pomembno vodilo, ki ga ima-mo 5startovci ves cas v mislih je to, da se ne pre-dajamo negativizmu – da slabo energijo pušcamo za seboj in vedno optimisticno gledamo naprej. Zato iz misli odženemo tudi težave, na katere smo naleteli v preteklosti in se nanje vec ne ozi-ramo. Seveda jih je bilo veliko, morda prevec, je pa vsem jasno, da smo jih uspeli prebroditi s sku-pnimi mocmi. Zato tudi apeliramo na mlade bodoce poslovneže, da se ne ustrašijo izziva, da se lotijo dela in da se pri tem povežejo z isto-mislecimi osebami – v slogi je moc in 5startovci smo dober dokaz za to. Kako vam je uspelo v hotel, ki je bil na robu pro-pada, privabiti nove goste? Ali ce zastavim dru-gace, v cem se vaš pristop razlikuje od drugih? Skrivnost je v tem, da gostov ne dojemamo kot samoumevnih. Vsak izmed njih je za nas vec kot pomemben. Naš cilj je že vseskozi dobro pocutje slehernega izmed njih in na tem smo zgradili celotni koncept delovanja hotela. Gostje obcutijo pozornost, ki jim jo namenjamo in se nanjo pozi-tivno odzivajo. Ce namrec pocneš nekaj s srcem, vložiš veliko truda in energije in ob tem trdno stojiš za ustvarjenim produktom, je uspeh zago-tovljen. Ob tem pa ne želimo biti drugacni samo v odnosu do naših gostov, trudimo se biti drugac-ni tudi v odnosu do okolja. Naše konkurente (torej ostale turisticne ponudnike v mestu) doje-mamo pozitivno, hkrati pa jih obravnavamo kot poslovne partnerje – želimo si sodelovanja z nji-mi, spodbujamo skupni nastop na trgih in sejmih, saj nam je jasno, da bomo le s skupnimi mocmi uspeli v naše mesto privabiti še vec turistov. Obenem skrbimo tudi za mreženje naših poslov-nih partnerjev – za njih organiziramo hitre poslo- vne sestanke, na ta nacin prispevamo k njihove-mu razvoju, vezi, ki jih ustvarimo, pa so dober temelj tudi za našo rast. Vsekakor pa moram na tem mestu izpostaviti še naše sodelavce, katere izjemno cenimo in brez katerih naš uspeh ne bi bil možen. Vsak izmed njih predstavlja pomem-ben clen naše verige in veseli smo, da jih ima-mo. Kaj pomeni voditi hotel v Mariboru? Kaj je vaš najvecji izziv? Delovati v turisticni branži v prvi vrsti pomeni, da ti ne preostane veliko prostega casa. Voditi hotel pa predstavlja že skoraj nacin življenja, še toliko bolj, ce cutiš pripadnost delu in ekipi, ki dela v njem. Ne glede na to, v katerem mestu se hotel nahaja. Dela in prostora za izboljšave niko-li ne zmanjka, saj se potrebe in želje gostov ves cas spreminjajo. Je pa pomembno, da si se prip-ravljen nanje odzvati, da imaš ideje in poznaš nacin, kako te ideje razvijati naprej. Kaj je za vas kot ekipo najvecji uspeh? Ne bi mogle reci kateri je naš najvecji uspeh, saj jih je po našem mnenju veliko in vsi so za nas izjemno pomembni. Bi pa v prvi vrsti omenili zadovoljne goste, ki se k nam radi vracajo, kvali-teto naših storitev, odlicno delovno klimo in pri-padnost sodelavcev podjetju, financno stabil-nost in uspešnost podjetja…ce povzameva, smo srecni in ponosni na to, da nam uspeva, vse to pa predstavlja dodatno motivacijo za naprej. Želimo še vec nasmejanih gostov, še višjo kvali-teto, dodatne storitve, vecji krog zaposlenih, želimo se širiti še naprej in verjamemo, da nam bo to uspelo. Vse se namrec zgodi z razlogom. Le verjeti je potrebno. Za vse, ki želite izvedeti kaj vec o ponudbi Hotela Betnava in dogajanju v hotelu, obišcete spletno stran www.betnava.si ali Facebook stran. O sku-pini mladih podjetnikov pa si oglejte video pris-pevek iz oddaje Preverjeno. EKIPA PODJETJA 5 START d.o.o. »Lastno prihodnost smo vzeli v svoje roke« 5 START d.o.o. je podjetje, ki ga sestavljajo štirje mladi podjetniki, ki so se v casu krize odlocili za pogu-mno idejo. Ko so opazili, da se podjetju, v katerem so bili prvotno zaposleni, slabo piše, so zbrali denar in leta 2013 ustanovili skupno podjetje ter najeli propadajoc Hotel Betnava v Mariboru za dobo desetih let. Z ambicioznimi cilji, osebnim a profesionalnim pristopom do gostov in svežimi idejami, ki jih premorejo mladi, že drugo leto uspešno vodijo hotel. Pogovarjali smo se z vodjo recepcije Anesejo Tumpej, ki skrbi tudi za stike z javnostjo in Gabrijelo Markuš, vodjo prodaje in marketinga. Pripravila: Darija Lorbek, foto: 5 start d.o.o. Ekipa Hotela Betnava (od leve proti desni): Gabrijela Markuš, Vasja Ilešic, Jerneja Dežman, Aneseja Tumpej. KATJA MAJER Z umetnostjo do harmonije v prostoru in v cloveku V želji po resnici, rasti in harmoniji, v nemiru in pomanjkanju casa je akademska kiparka s statusom samostojne ustvarjalke na podrocju kulture, Katja Majer, na poti ustvarjanja svojega sveta. Tudi ce komu ni všec. Tudi ce se komu zdi prehudo. In tudi, ce je treba spremeniti sebe. Je avtorica enajstih samostoj-nih razstav, sodelovala pa je v vec kot trideset skupinskih razstavah doma in v tujini. Pri Marku Pogacni-ku je doštudirala geomantijo in se ukvarja s krajinskimi projekti. Na osnovi znanja s podrocja umetnosti, geomantije in meditacije ponuja svoje storitve in izdelke pod blagovno znamko Harmonija bivanja, skla-dnost energij narave za prostore in ljudi. Njen moto je biti prijazen, vendar ne na racun iskrenosti. Pripravila: Darija Lorbek, foto: osebni arhiv K.M. Katja, ste vsestranska umetnica. Kdaj ste obcu-tili, da je umetnost ta, ki vas bo zasvojila, vi pa jo boste osvojili v takšni obliki? Težko recem, da je umetnost prišla ali pa da sem se zanjo odlocila. Gre bolj za specificen notranji obcutek, nacin razmišljanja in delovanja, ki neka-ko nima zacetka, se le razvija in krepi skozi leta. Ta obcutek bi najlažje opisala z biti ustvarjalen, razmišljati s svojo glavo, biti kriticen, konstrukti-ven, graditeljski. Iskati nove rešitve ali pa dati ven ta svoj obcutek z necim kar narediš. In to se pravzaprav vlece že od otroštva. To ne pomeni, da sem takrat že bila 'zapisana umetnosti', prej pomeni, da tudi, ce bi pocela kaj drugega, bi to verjetno pocela na isti nacin. Mislim, da ni toliko bistveno, kaj clovek pocne, bolj na kakšen nacin to pocne. Je pa seveda res, da smo za neko deja-vnost bolj sposobni kot za drugo. Kaj pa pomeni biti umetnik v Sloveniji? Se z umetnostjo da preživeti? Pravzaprav se z vprašanjem, kaj pomeni biti umetnik v Sloveniji, sploh ne ukvarjam. Ali pa bolje, ne ukvarjam se s tem, kaj si 'svet umetnos-ti' o meni misli in kako me vrednoti. Jaz želim delati tisto, kar me veseli in to delati dobro, želim, da moje delo koristi ljudem in želim od tega normalno živeti, torej zaslužiti. Pika. In ce se potrudim in temeljito razmislim iz vseh zornih kotov o teh svojih prioritetah, potem lahko ugo-tovim tudi, kaj je v tistem, kar me veseli takega, da koristi ljudem in ob enem toliko koristi, da Katja Majer z umetniškim delom Gaja, ki ga je marca 2014 v okviru Mednarodne dobrodelne akcije »Z umetnostjo proti nasilju«, predstavila v Galeriji Vincent iz Kastva Mestnega gledališka Pula. lahko s tem dovolj zaslužim, da normalno živim. Je pa seveda problem živeti, ce si umetnik, ki nima stika z življenjem, ne razmišljaš o tem, ali kaj s svojim delom doprinese družbi, ni fleksibi-len, nima neke custvene ekologije v odnosu do publike (pretirano ekspresivno delovanje) in se ni pripravljen tržiti. To so zame stvari, o katerih bi bilo dobro, da bi kriticno razmislil vsak umetnik. Ampak morda se motim, vsak od nas ima svojo pot. Zasledila sem, da ste se ukvarjali tudi z glasbo in s pisanjem. Ali se še vedno ukvarjate z glasbo in pisanjem? Beseda je moja spremljevalka od nekdaj. Rada pišem in rada imam dobre tekste. Rada komuni-ciram. Ce bi se v Sloveniji dalo študirati kreativno pisanje, bi verjetno pristala tam in ne na kipars-tvu, v obdobju odlocanja za študij, mi je bil lite-rarni medij mnogo bližje, kot likovni. Ampak sem vesela, da se je obrnilo, kot se je, kiparstvo je dalec najbolj materialna umetnost od vseh, kar pomeni, da se moram ukvarjati s celim spektrom bivanja od skrajno duhovnega, do skrajno mate-rialnega. Beseda mi ne bi tega omogocila. Ob enem je kiparstvo izredno neposredna umetnost. Ni kot arhitektura, ko umetnik nariše nacrt, izve-dejo pa drugi. Kiparji še vedno vecino dela opra-vimo sami. Smo do vratu v materialu, fizicno delamo, smo v dotiku, lahko bi rekla v senzual-nem odnosu z materijo, ki jo preoblikujemo. Kiparstvo je taktilna umetnost (obcutljivost kože), hapticna umetnost (prisotna v 3d), torej umetnost dotika. In s tem je umetnost prisotnos-ti, komunikacije. V kiparstvu ni zrenja od zunaj, tukaj si noter ali pa ni. Beseda pa ostaja z mano, je spremljevalka in pomocnica. Rada pišem a že dolgo vec ne izpove-dno, kot v tistih letih odlocanja za študij, temvec je tekst podpora mojemu delu Pri Marku Pogacniku ste se priucili geomantije. Za kaj pravzaprav ge? Geomantija je veda o vitalnih silah narave. Razis-kuje energijske, custvene, duhovne in arhetipske razsežnosti v pokrajini. Ukvarja se z razlicnimi vrstami bitij pokrajine, kot so elementarna in duhovna bitja. Cilj geomantije je harmonija vseh, vidnih in nevidnih razsežnosti prostora. Meditacijski paviljon 'Zemlja v meni, jaz v njej' V kolikšni meri ljudje danes upoštevajo nacela geomantije pri postavitvi prostora? Ce je clovek v harmoniji s samim sabo in z nara-vo, potem so tudi njegovi posegi v prostor kons-truktivni za vse ravni bivanja. Težava pa je seve-da v tem, da smo kot družba dalec stran od te harmonije, zato tudi naši bivalni prostori mno-gokrat niso prekrvavljeni z energijami toliko, kot bi lahko bili. December je cas, ko se ljudje ozremo po prete-klem letu, kujemo nacrte za novo leto. Veliko-krat se poglobimo vase, išcemo stik s svojim notranjim jazom. Ker se veliko ukvarjate z duhovnostjo, oblikujete tudi meditacijske pro-grame za posameznike in skupine. Kaj svetuje-te ljudem, kako naj poišcejo notranji mir? Najpomembnejše je, da pridemo domov, k sebi. Pomembno je, da se ustavimo in potegnemo svoje misli in svoje energije nazaj k sebi, lahko si predstavljamo, da so kot lovke, ki so plavale vse naokoli in jih ponovno pospravimo v svoj pros-tor. Nato poskušamo zacutiti svojo prisotnost v telesu z dihanjem, poskušamo z vsakim dihom iti globlje v prisotnost v telesu. Nato spustimo to podobo in poskušamo zacutiti, ce lahko v sebi najdemo tocko miru, tišine, prisotnosti. Izdelujete tudi izdelke iz keramike, kot pravite »Mala darila za posebne ljudi«. Po cem so vaši izdelki posebni, drugacni od drugih? Moji izdelki so rocno delo, vecinoma unikatni, predvsem pa so narejeni z namenom in imajo vsebino. S svojimi izdelki želim ljudem ponuditi trenutek tišine, miru, trenutek, ko se ustavijo, se jih nekaj dotakne in s tem dobijo košcek tistega, kar potrebujejo. Vsak pac tisto, kar v tem trenu-tku najbolj rabi. Želim, da se moji izdelki dotak-nejo duše cloveka in jo pobožajo. Morda mi to uspeva, morda ne, to naj povedo drugi. Vsak ki obdaruje, želi tistemu, ki ga obdaruje povedati, da je zanj nekaj posebnega. Recem pa jim Mala darila, ker so veliko manjša od tistih kipov, ki so moja primarna ustvarjalna pot. Ce bi lahko svetu podarili eno vaše umetniško darilo, kaj bi to bilo in kakšno sporocilo bi vse-bovalo? To bi bila obsežna prostorska postavitev, ki je za enkrat le še na papirju in se ukvarja s tem, da, ko stopiš v njo dobiš obcutek, da si del celote. Da nisi osamljen planet ampak smo vsi skupaj tukaj, povezani, soodvisni in da je prava radost v tem, da smo skupaj, sodelujemo, se spoštujemo in ne nazadnje, ljubimo. O geomantiji … Tako kot clovek je tudi prostor preplet razlicnih subtilnih nivojev: energij, custvenih, duševnih in in duhovnih razsežnosti, prelivajocih se skozi materializirani prostor. V grobem lahko nivoje nevidnih svetov s katerimi se ukvarja geomantija povzamemo tako: duhovni nivo (razsežnost vec- nosti in duhovnih kvalitet), duševni nivo (duša prostora, poslanstvo), custveni nivo (ali astralni nivo, to je nivo inteligence prostora; bolje ga poznamo pod imenom deve, elementarna bitja ali duhovi prostora), sledi ji še energijski nivo prostora (to so energijski centri ali cakre prosto-ra, energijske poti, imenujemo jo tudi etericna ali bioenergijska razsežnost prostora). Materialna razsežnost prostora je tista, ki zgoraj naštete ‘nosi’ in manifestira. Na videz je popol-noma samostojna in neodvisna, a brez ostalih ne bi bilo na njej nobene oblike življenja. Bila bi kot siva brozga brez smisla in vsebine. Vse naš-tete razsežnosti skupaj tvorijo celoto, se med seboj prepletajo in sodelujejo. Ce so v harmoniji, se bomo v prostoru pocutili dobro, lažje bomo ustvarjalni in uspešni, naše telo se bo manj zatekalo v bolezni. Receno preprosteje je geomantija veda, ki se ukvarja z vsemi vrstami sevanj in energij v prostoru. Geomantija obravnava prostor celos-tno, kot živo bitje, kot organizem, ter išce nacine za ustvarjanje optimalne kvalitete bivanja skozi harmonijo vseh razsežnosti in cloveka. Nivojev prostora med seboj ne locuje, zaveda se soodvi-snosti njihovega delovanja, obravnava jih celost-no in sledi tistemu, kar klice po preobrazbi. Cilj geomantije sta optimalno ravnotežje in harmo-nija na vseh nivojih prostora. Zgodovina geomantije sega globoko v prete-klost. Njena znanja so uporabljali naši predniki v pradavnini in vse do sredine srednjega veka lahko najdemo njene zakonitosti pri gradnji sakralnih prostorov in naselij. Nato se je geo-mantija postopoma izgubila pod pritiskom raz-voja razumskega pogleda na svet. Beseda geo-mantija izvira iz stare gršcine in pomeni vedenje o Zemlji oz. prepoznavanje njenih lastnosti. Svo-jo lastno vedenje o Zemlji je razvila vecina starih kultur, nam sta najbolj znani geomantiji Kitajske (Feng Shui) in Indije (Vastu). Vir: Katja Majer: Geomantija—Pot k skladnosti energij Vec o Katji Majer in njenem delu preberite na spletni strani Harmonija bivanja in njenem Face-book profilu Katja Majer. Kako ustvarjanje dobicka povezati z družbeno odgovornostjo Casnik Delo je v svojem studiu gostil predsednico Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Marico Lah, s katero so se pogovarjali o ukrepih za izhod iz kri-ze. Beseda je tekla tudi o družbeni odgovornosti v slovenskih podjetjih. Ogled prispevka. Vir: Delo.si Kako do odlicnega upravljanja podjetij v državni lasti? V studiu Radia Slovenija 1 so se 12. novembra 2014 posvetili vprašanju upravljanja državnih pod-jetij, njihovega prestrukturiranja in doseganja viš-je ravni poslovanja. Oddajo je vodila novinarka Maja Dercar, ki je gostila podpredsednika SZKO Mira Germa, dr. Bogomirja Kovaca z Ekonomske fakultete in mag. Bojana Luskovca, direktorja Elektra Gorenjska. Zakaj ne bi slovenska vlada podjetij v državni lasti prisilila ali vsaj spodbudila k uporabi nacel kakovosti in odlicnosti? Prisluhnite prispevku. Vir: Slovensko združenje za kakovost in odlicnost. Tudi Slovenija velika packa na zemljevidu okoljskih konfliktov Evropski okoljski biro (EEB), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, pred-stavljajo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov iz celotnega sveta, omogoca dober pregled in bazo okoljskih konfliktov. Zemljevid predstavlja tudi številne Slo-venske okoljske konflikte. Vec. Vir: Društvo Focus Prvi prirocnik o socialnem podjetništvu v slovenskem jeziku Socialni inovatorji prihodnosti so na spletni strani objavili prvi slovenski prirocnik o socialnem podje-tništvu v slovenskem jeziku. Posamicna poglavja si lahko naložite na spletni strani Inovatorjev. Podjetnost je ženskega spola 7. novembra je potekala konferenca na temo Podjetnost je ženskega spola. Vabljeni k ogledu prispevka. Dan DD (Delo Družina) 11. decembra 2014 bo prvic potekala akcija Dan DeloDružina, ko bo Ekvilib Inštitut spodbujal pod-jetja in njihove zaposlene, da grejo pravocasno, torej po osmih oddelanih urah, domov. S to akci-jo želi Ekvilib spodbuditi razmislek o pomenu kre-ativnost in posledicno vecjo dodano vrednost pri poslovanju. K sodelovanju v akciji so vabljena podjetja in posamezniki. Vec. Vir: MDOS Sodelujte v projektu Zlata nit 2014 Zlata nit je medijsko – raziskovalni projekt v orga-nizaciji Dnevnika, ki išce zgled in navdih sloven-skega gospodarstva: podjetja, ki so z vidika ustvarjalnega, uspešnega in ucinkovitega razvoja zaposlenih in organizacije najboljši zaposlovalec. Kljucne besede projekta Zlata nit so odnosi zau-panja in spoštovanja v podjetju oz. kakovosten odnos med zaposlenimi in podjetjem. Vec. Vir: PRSS Brezplacna e-knjiga: Koristni nasveti strokovnjakinj Ženske podjetnice so razmišljale, kaj uporabnega lahko še naredijo za podjetnike. Kaj potrebujejo prav vsi, ne glede na to, v kateri branži delujejo? Zako je nastala e-knjiga s konkretnimi (kratkimi in jedrnatimi) nasveti. Vec. Vir: Podjetnica.com Zbornik finalistov Nagrade druž-beno odgovornih podjetniških praks za inovacije, partnerstva in spremembe 2014 Mreža za družbeno odgovornost Slovenije je podelila nagrade za najboljša družbeno odgovor-na partnerstva med podjetjem in neprofitnim deležnikom. Vec v zborniku. Vir: MDOS DO v Sloveniji Revizija Direktive o kakovosti goriv: nov predlog Oktobra je Evropska komisija objavila spremenje-ni predlog za izvajanje clena 7a Direktive o kako-vosti goriv (FQD). FQD je ena od kljucnih poli-tik EU, ki so bile sprejete v okviru podnebno-energetskega svežnja v letu 2009. Do leta 2020 je cilj 6% zmanjšanje intenzivnosti ogljika iz goriv v prometu glede na izhodišcno leto 2010. Nov pred-log iz 2014 pa vsebuje veliko spremembo: specifi-cne vrednosti ogljicne intenzivnosti surovin so zdaj v veliki meri formalnost. Glede na predlog iz 2011 bi morala vsaka družba prikazati delež nekonvencionalnih goriv, ki jih prinaša na EU trg; vec visoko-ogljicnih goriv bi za podjetje pomenilo vecjo intenzivnost toplogrednih plinov in vecji napor za dosego 6% cilja direktive. Vec. Vir: Društvo Focus Evropski voditelji sprejeli šibke podnebno-energetske cilje V oktobru 2014 so na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju evropski voditelji sprejeli dogovor o novem svežnju podnebno – energetskih ciljev, ki jih želijo doseci do leta 2030. Sprejet je bil dogo-vor o vsaj 40% zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, vsaj 27% deležu obnovljivih virov energije in vsaj 27% povecanju energetske ucinkovitosti. Izboljšan predlog je kljucen, da EU svetu pokaže, da si želi resno podnebno ukrepanje in ustvariti pozitivno dinamiko v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Vec. Vir: Društvo Focus Poziv k podpori za izvajanje pro-grama ESP The Entrepreneurial Skills Pass (ESP) je mednarod-na kvalifikacija, ki si prizadeva olajšati prehod štu-dentov od izobraževanja v podjetništvo in zapos-lovanje. Organizaciji JA-YE Europe in CSR Europe sta objavila razpis za pridobivanje sredstev za izvajanje programa. Ce ste podjetje, ki želi pod-preti ESP, kliknite tukaj ali kontaktirajte ap@csreurope.org. IWAY -koda ravnanja podjetja IKEA IWAY je koda ravnanja podjetja IKEA, ki doloca zahteve, ki jih postavljajo dobaviteljem proizvo-dov in storitev. Poleg glavnega dokumenta, obstaja vec industrijsko-specificnih dodatkov gla-vnemu dokumentu ter poseben kodeks ravnanja za podrocje otroškega dela. Dobavitelji podjetja so odgovorni, da kodo ravnanja upoštevajo njiho-vi zaposleni in dobavitelji. IWAY temelji na med-narodnih konvencijah in deklaracijah, vkljucujoc dolocbe, ki temeljijo na Splošni deklaraciji Zdru-ženih narodov o clovekovih pravicah (1948), Deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih nacelih in pravicah pri delu (1998), ter Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju (1992). Koda ravnanja zajema delovne pogoje, preprecuje delo otrok, odgovorno gospodarjenje z gozdovi in splošno odgovornost do okolja. Na tem podrocju ima IKEA oblikovana pravila za preprecevanje korupcije, kot tudi metode preiskave, ki jasno doloca, kako morajo sodelavci ravnati, ce sumijo na korupcijo, prevaro ali drugo nezakonito ravna-nje. Vir: IKEA IWAY Zbornik nacionalnih politik na podrocju družbene odgovornosti podjetij v Evropski uniji 31. oktobra je Evropska komisija izdala zbornik o nacionalnih politikah na podrocju družbene odgovornosti podjetij v evropskih državah. Zbir-ka je delno posledica sedmih porocil o družbe-ni odgovornosti gospo-darskih družb, ki so nas-tajala v letu 2013 na ministrstvih držav clanic EU. Gre za novosti o akti-vnostih, ki so jih sprejele države clanice EU po objavi porocila Evropske komisije o družbeni odgovornosti iz leta 2011. V zborniku lahko pre-berete o pobudah in aktivnostih, ki jih razlicne vlade izvajajo na podrocju družbene odgovornos-ti, od programov za osvešcanje prebivalstva, do zakonodaje, ki ureja ali prispeva k DO. Vec. Vir: CSR Europe. Wecyclers -najboljša trajnostna inovacija leta 2014 Nigerijska inciativa Wecyclers je pobudnica inicia-tive, pri kateri s posebnimi tovornimi kolesi zbira-jo odpadni material (plastenke, aluminijske kon-zerve ipd.) na ulicah, kar spodbuja recikliranje in zagotavlja delovna mesta v skupnosti z nizkimi dohodki. Ideja si je tudi prislužila nagrado na let-nem mednarodnem natecaju Sustainia Award. Wecyclers je primer inovativnega, a izjemno prep-rostega sistema ravnanja z odpadki v mestih in se ga da hitro prenesti tudi v druga, gosto naseljena, mesta. Vec. Vir: eco-business.com 4. letna konvencija Evropske platforme za boj proti revšcini in socialni izkljucenosti Dne 20. in 21. novembra je v Bruslju že cetrtic potekala letna konvencija Evropske platforme za boj proti revšcini in socialni izkljucenosti. Ta se je osredotocila na razlicne vidike socialne politike in boja proti revšcini v širšem smislu in uporabi druž-bene politike inovacij kot glavno orodje za dose-ganje družbeno bolj varnih sistemov. Vec. Vir: http://ec.europa.eu Socialna podjetja: Porocilo Evropske komisije predstavlja prvi primerjalni pregled »Socialna podjetja predstavljajo gonilo za vkljucu- joco rast in igrajo kljucno vlogo pri reševanju aktualnih gospodarskih in okoljskih izzivov«, je zapisano v porocilu, ki ga je objavila Evropska komisija. Vendar ima le osem držav (Bolgarija, Grcija, Francija, Italija, Luksemburg, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo) politicni okvir, ki spodbuja in podpira razvoj socialnih podjetij. Pri-cujoca študija prvic opisuje glavne znacilnosti socialnih podjetij v 28 državah clanicah EU in v Švici, ki uporabljajo skupno opredelitev in pristop raziskave. Preberite porocila posameznih držav, povezavo do povzetka študije pa najdete na sple-tni strani Evropske komisije. Druga evropska nagrada za Socialno podjetništvo in invalid-nost Evropska zveza za družbeno odgovornost podjetij v povezavi z invalidnostjo s financno podporo Fundacije ONCE in s podporo številnih podjetij, clanskih organizacij in Evropske komisije, v okviru Pobude za socialno podjetništvo, zacenja 2. evropsko nagrado za socialno podjetništvo in invalidnost: Spodbujanje socialnih naložb. Namen nagrade je odkriti in spodbujati projekte socialnega podjetništva, in prispevati k vecji mož-nosti za ljudi s posebnimi potrebami, ki v Evropi predstavljajo 16% populacije. Prošnje za nagrado se lahko vložijo do 12. decembra 2014. Vec. Vir: csr-d.eu Klic v sili »ICE« -In Case of Emergency Vozniki reševalnih vozil so v primeru nesrec opa-zili, da ima vecina poškodovancev pri sebi mobil-ni telefon. Pri poškodovancih, ki so v nezavesti, reševalci na osnovi dolgega seznama številk na mobilnem telefonu ne vedo koga poklicati oz. kontaktirati. Zato so reševalci in zdravniki predla-gali, da vsak v svoj imenik mobilnega telefona, za slucaj nesrece vstavi kontaktno osebo pod ena-kim psevdonimom, katero je potrebno poklicati. Mednarodno priznani psevdonim je *ICE*. Pod tem imenom vnesite klicno številko osebe, kate-ro naj v slucaju nesrece poklicejo reševalci, gasilci ali policaji. V primeru kontaktiranja z vec oseba-mi, uporabiti ICE1, ICE2, ICE3. Lahko izvedljivo, nic ne stane, lahko pa veliko pomaga! Vec . Vir: smartdriving.co.uk DO v Evropi in po svetu Razprava »Prakse poštenega in skladnega poslovanja kot konku-rencna prednost financnih insti-tucij v današnjem svetu« UNGC Slovenija (Društvo združenih narodov za trajnostni razvoj) skupaj z NLB organizira v pone-deljek, 8. 12. 2014 ob 18.30 v Ljubljani razpravo z naslovom »Prakse poštenega in skladnega pos-lovanja kot konkurencna prednost financnih institucij v današnjem svetu«. Namen dogodka je zaceti razpravo o pomembnost skladnega in transparentnega poslovanja v financnem sektor-ju in povabiti k podpisu deklaracije tudi druge financne organizacije. Vabilo na razpravo in k podpisu deklaracije. Prijave na dogodek na Moj-ca.Markizeti@iedc.si . Vir: UNGC Slovenija Kako do sredstev za sofinancira-njeosnovnegacertifikataDružiniprijazno podjetje Gospodarska zbornica Slovenije vabi na letos še zadnjo predstavitev za podjetja in organizacije, ki bi želela izvedeti vec informacij o certifikatu Družini prijazno podjetje. Predstavljen bo Javni poziv za sofinanciranje pridobitve osnovnega certifikata v letu 2014/2015. Ucinki družbeno odgovornega upravljanja s cloveškimi viri niso le kratkorocni in trenutni, temvec prinašajo dolgo-rocne, pozitivne rezultate. Sofinanciranje je v višini kar 80% stroškov oziroma 3.547,20 EUR. To je hkrati zadnji razpis za sofinanciranje v okvi-ru Operativnega programa razvoja cloveških virov za obdobje 2007 – 2013! Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 8. 12. 2014, ob 10. uri na Gospodarski zbornici Slovenije (dvorana B). Ude-ležba je brezplacna. Vec. Vir: Ekvilib inštitut. Panel: Trendi na podrocju komu-niciranja družbeno odgovornih aktivnosti podjetij Ekvilib Inštitut v sodelovanju s PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi in podjetjem Pristop vabi na panel, ki bo potekal v okviru dvo-dnevne konference ob 10. obletnici Ekvilib Inšti- tuta. Na panelu bodo predstavljeni trendi na podrocju komuniciranja družbeno odgovornih aktivnosti in praks podjetij. Na okrogli mizi bodo sogovorniki poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj v Sloveniji pocnemo dobro in kaj bi še lahko izboljšali na podrocju komuniciranja družbeno odgovornih praks, projektov, strategij in aktivno-sti podjetij. Dogodek bo potekal v torek, 9. 12. 2014 v Cankarjevem domu (dvorana M3) v Ljub-ljani, med 17. in 19. uro. Kotizacije ni – vstop brezplacen. Vir: Pristop d.o.o. Poslovna delavnica: Spoštovanje clovekovih pravic v poslovanju kot priložnost in pogoj za poslov-no uspešnost Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in Ekvilib Inštitut vabita na delavnico za podjetja in organizacije, ki se zavedajo pomena spoštovanja clovekovih pravic v poslovanju. Delavnica bo potekala v torek, 9. 12. 2014 . Delavnica bo zelo ciljno naravnana. V uvodnem prispevku bo pred-stavljen model Ocenjevanje vlivov poslovanja na clovekove pravice ter povezava tveganj s tem. V nadaljevanju pa bo sledila prakticna delavnica, na kateri se bodo lotili glavnih tveganj, dilem ter potrebnih aktivnosti povezanih s spoštovanjem clovekovih pravic v poslovanju. Udeležba na delavnico je brezplacna. Vec. Vir: MDOS. 34. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mari-boru že 34. leto organizira mednarodno konfe-renco o razvoju organizacijskih znanosti, ki bo potekala od 25. do 27. 3. 2015 v Portorožu. Nas-lov konference je Internacionalizacija in sodelo-vanje. Internacionalizacija navadno pomeni pro-ces vkljucevanja v mednarodne aktivnosti in je kljucna za razvoj tako pridobitnih kakor neprido-bitnih organizacij v današnjem okolju. Vec. Vir: Univerza v Mariboru Delavnica: Šest klobukov razmiš-ljanja Šest klobukov razmišljanja je fantasticna meto-da, ki nam pomaga razmišljati in delovati veliko bolj konstruktivno in kreativno, sodelovalno in nekonfliktno, ucinkovito in usmerjeno, operativ-no in nerutinsko. Januarja bodo prav v ta namen potekale delavnice: . 17. 1. 2015: delavnica Šest klobukov razmi-šljanja – za bolj ucinkovito razmišljanje v timu; . 24. 1. 52015: delavnica Lateralno razmišlja-nje I. – za namerno generiranje cim vecje-ga števila cim bolj svežih idej; . 7. 2. 2015: delavnica Enostavno razmišljan-je – za boj proti zapletenosti. Predavateljica in trenerka je mag. Nastja Mulej. Zaradi velike števila prijavljenih, svetujemo cim-prejšnjo prijavo. Informacije na: http://debono.si/o-podjetju . Pogovor o funkciji prihodnosti: Menedžer za ideje (Idea Mana-ger) Menedžer za ideje je oseba, ki v podjetju spod-buja kreativno in konstruktivno razmišljanje ter sistematicno ustvarja in zbira ideje. Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z mag. Nastjo Mulej in podjetjem Mediade organizira pogovor o tem, kdo je menedžer za ideje in kaj so njego-ve ideje. Dogodek bo potekal v cetrtek, 11. 12. 2014, od 14. do 16. ure, na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. Funkcijo menedžerja bo predstavila Nastja Mulej, govorniki pa bodo tudi Primož Zupan, idejni menedžer v podjetju Hal-com, Iza Login, direktorica in soustanoviteljica podjetja OutFit 7 ter Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International. Dogodek je brezpla-cen. Vec . Vir: GZS SPIRIT Slovenija vabi na dogodek "Tehnološki most z Indijo 2014" Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj s partnerji vabi na dogodek "Tehnološki most z Indijo 2014", ki bo v cetrtek, 11. 12. 2014 od 9.30 dalje potekal v Tehnološkem parku Ljubljana. Dogodek pred-stavlja povzetek dogajanja 20. in 21. novembra 2014 med predstavitvijo Slovenije pod sloganom »Hi.Tech Slovenia« na mednarodnem dogodku v Indiji »Knowledge Expo 2014«, ki sta jo financno podprla Javna agencija SPIRIT Slovenija in Minis-trstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Vec. Usposabljanje za blogerje: Kako prepoznati in se izogniti sovraž-nemu govoru CNVOS, Regionalni center za okolje in Mladinski svet Slovenije organizirata delavnico na temo preprecevanja sovražnega govora, ki bo potekala v torek, 16. 12. 2014 ob 9. uri, City hotel, Dalma-tinova 15, Ljubljana. Svoje videnje bodo predsta-vili strokovnjaki, spletni uredniki, izkušeni bloger-ji in nevladne organizacije. Delavnico o prepozna-vanju sovražnega govora na spletu bosta vodili Lija Mihelic, koordinatorka prijavne tocke Splet-no oko Fakultete za družbene vede, in Sara Kar-ba, Mladinski svet Slovenije, ki je nacionalni koor-dinator kampanje Sveta Evrope NE SOVRAŽI. Vec. Vir: Cnvos.si Izpostavili in nagradili dobre pra-ksezaveczelenihdelovnihmest Umanotera je na drugi Nacionalni konferenci Spodbujajmo zelena delovna mesta nagradila tri najboljše prakse partnerstev na podrocju zelenih delovnih mest, te so: Hiša zelišc , Nizkoogljicnost kot razvojna priložnost regije, Zavezništvo za celovito energetsko obnovo javnih stavb. Slednji (Zavezništvo) je prejel glavno nagrado: zeleni teambuilding na ekološki kmetiji. Vec. Katalog dobrih praks Zelenih delovnih mest za leto 2014. Dogodki, konference Razpisi Javni razpis za sofinanciranje izdajanja domacih poljudno-znanstvenih periodicnih publika-cij v letu 2015 in 2016 Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS objavlja Javni razpis za izdajanje domacih poljud-no-znanstvenih periodicnih publikacij v letu 2015 in 2016. Iz razpisnih sredstev bo financira-nih 18 poljudno-znanstvenih periodnih publika-cij, za kar se bo v dveh letih namenilo do 158.000,00 EUR. Na javni razpis se lahko prijavi-jo organizacije, ki so vpisane v evidenco razisko-valnih organizacij pri agenciji, založbe ter druš-tva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki deluje-jo v javnem interesu na podrocju raziskovalne dejavnosti. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu. Vec Javni poziv za prijavo zainteresi-ranih za odkup slovenskega pavi-ljonaposvetovnirazstaviExpoMilano 2015 V okviru svetovne razstave Expo Milano 2015, ki bo od 1. maja do 31. oktobra 2015 potekala v Milanu, se bo med 144 državami (94% svetovne populacije) predstavila tudi Slovenija. Tema tokratne svetovne razstave bo hrana in poteka pod sloganom »Feeding the Planet, Energy for Life« oz. »Hrana za planet, energija za življenje«. Razstavo si bo po napovedih organizatorjev ogledalo 20 milijonov ljudi. Slovenija se bo na svetovni razstavi predstavila s samostojnim pavi-ljonom in sloganom »I feel SLOVEnia, Gre-en.Active.Healthy«. Javna agencija SPIRIT Slove-nija objavlja javni poziv za prijavo zainteresiranih za odkup objekta. Prijave: Zainteresirani pošljite prijave do konca februarja 2015 na e-naslov: maja.znidarsic@spiritslovenia.si. Vec. Financiranje naložb MSP v ucin-kovito rabo energije Financiranje naložb v ucinkovito rabo energije mikro, malih in srednje velikih podjetij. Sredstva so kombinacija nepovratnih in povratnih virov. Rok za oddajo prijave je 29.10.2015. Upra-vicenci za prijavo so mala in srednje velika podje-tja. Vec o pogojih prijave na Tiko Pro. Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem Predmet razpisa je sofinanciranje kadrovskih šti-pendij delodajalcem, ki izplacujejo kadrovske šti-pendije dijakom oz. študenom v šolskem letu 2014/2015. Upravicenci so vse pravne osebe zasebnega prava, javni zdravstveni zavodi ter fizi-cne osebe (s.p.) s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposlujejo delavce in dodeljujejo kadrovske štipendije. Sofinanciranje znaša 50% dodeljene in izplacane kadrovske štipendije, vendar najvec v višini 30% minimalne place. Rok za prijavo je 31.3.2015. Vec o pogojih prijave na Tiko Pro. Javno povabilo za izvajanje programov javnih del v letu 2015 Javno povabilo za izvajanje programov javnih del v letu 2015 je odprto od 5. 12. 2014 do porabe sredstev, vendar najdlje do 7. 10. 2015. V javnem povabilu je za izvajanje programov javnih del v letu 2015 na voljo skupaj okvirno 21,6 mio EUR, od tega 1,3 mio EUR za razvojne programe social-nega podjetništva. Sredstva se bodo zagotavljala iz proracuna Republike Slovenije. V programe naj bi predvidoma vkljucilo 4.000 brezposlenih oseb. O novostih prijave, pogojih idr na spletni strani Zavoda za zaposlovanje. Zgodilo se je Banka idej Tudi letos je potekal brezplacen 4 dnevni projekt Banka idej, in sicer med 13. in 16. novembrom 2014, v prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor. Banka idej je ucni, prostovoljski pro-jekt, ki omogoca mladim med 18. in 29. letom starosti realizacijo lastnih idej. Mladi skozi uspo-sabljanja pridobivajo nova znanja in kompeten-ce. Projekt hkrati zagotavlja manjša financna sredstva za tiste projekte mladih, ki imajo poten-cial, da doprinesejo k razvoju lokalne skupnosti še posebej pa k razvoju posameznih mestnih cetrti in krajevnih skupnosti Mestne obcine. Intenzivno usposabljanje projektnega vodenja Banke idej sofinancira Mestna obcina Maribor v okviru nadaljevanja programov razvitih v okviru Evropske prestolnice mladih Maribor 2013. Vec. Poslovna konferenca Bled Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamej-stvu in po svetu je v sredo, 19. in v cetrtek, 20. novembra 2014 na Bledu potekala poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezova-nje lokalnega podjetništva. Konferenca je bila usmerjena predvsem na povezovanje med Zgor-njo Gorenjsko in Avstrijsko Koroško oziroma tamkajšnjimi slovenskimi podjetniki in gospodar-skimi ustanovami. Urad želi s podobnimi konfe-rencami na lokalni ravni povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu in zdomstu. Poslanstvo teh združenj je med drugim prav pomoc podjetnikom iz Slo-venije pri prodiranju na tuja tržišca in navezova-nju cezmejnih poslovnih stikov vseh vrst. Vec. Podjetno v svet podjetništva Brezposelnost med mladimi sodi med najvecje probleme današnjega sveta. Podjetno v svet podjetništva je odlicen odgovor na omenjene probleme. Mladim, ki se odlocajo za podjetniško kariero, omogoca, da svojo motiviranost, zagna-nost, delavnost ter pripravljenost za ucenje v celoti usmerijo v oblikovanje svoje podjetniške poti. Zato je bil v torek, 4. novembra 2014 v pros-torih Mariborske razvojne agencije organiziran informativni dan, ki je bil namenjen predstavitvi javnega poziva in izvajanju operacije Podjetno v svet podjetništva 2014. Vir. Na 9. Slovenskem forumu inova-cij vec kot 3000 obiskovalcev V dveh dneh, kar je potekal forum, si je razstavo 47 najboljših inovacij ogledalo vec kot 3000 obis-kovalcev, v raznoliko zasnovanem programu se je odvilo vec kot 36 predavanj in okroglih miz, pred poslušalci se je zvrstilo 92 govorcev, 50 strokov-nih svetovalcev v poslovnem in tehnološkem sti-cišcu pa je izvedlo vec kot 100 brezplacnih sveto-vanj na razlicne tematike. Okrogle mize, katere poglavitno vprašanje je bilo, kaj bi morali naredi-ti, da bi bili pravi ljudje na pravih delovnih mestih in kdo je pravi vodja, se je udeležila tudi Anita Hrast, direktorica IRDO. Nacionalna ocenjevalna komisija, sestavljena iz 37 uglednih slovenskih strokovnjakov je izbrala 47 najboljših inovacij, in sicer 33 inovativnih proizvodov, 10 inovativnih storitev in 4 inovativne poslovne modele. Vec Nujno sporocilo vladi: Prehod v niz-koogljicno družbo je kljucni dejav-nik dolgorocne blaginje prebivalcev Slovenije V cetrtek, 27. 11. 2014 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti objavila zakljucke posveta Sporocila znanosti o podnebnih spremembah. Vsebujejo predloge kljucnih politicnih ukrepov države Slovenije za blaženje podnebnih spre-memb in prilagajanje nanje ter prehod v trajnos-tno družbo. Zaradi velikega tveganja resnih pos-ledic podnebnih sprememb za naravo, družbo in gospodarstvo, na katere opozarjajo tudi nedav-ne poplave, so snovalci zakljuckov le-te poslali v vednost premieru Miru Cerarju ter pricakujejo cim prejšnji sestanek z njim in njegovo ministrs-ko ekipo. Vec. Posvet o etiki in vkljucujocem delovnem okolju Ekonomska fakulteta v Ljubljani (EF), Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDŠP) UKC Ljubljana in Inštitut za razvoj vkljucujoce družbe (IRVD) so organizirali posvet o etiki in vkljucujocem delovnem okolju. Podjet-ja in druge združbe, ki skrbijo za eticnost in razvi-jajo vkljucujoce delovno okolje, so tudi bolj uspešna. Na posvetu so se predstavila podjetja, ki so delila svoje edinstvene prakse, in strokov-njaki, ki opozarjajo, kje vse so še rezerve in kaj so nujni ukrepi. Na posvetu je ddr. Matjaž Mulej, Inštitut IRDO, predstavil izkušnje s projektom Model M 2013 – program za lažje vkljucevanje mladih brezposelnih na trg dela in nadgradnjo programa - Model M 2014. Posvet je potekal v cetrtek, 4. 12. 2014 na Ekonomski fakulteti UL. . Vec. Gradiva. Vabilo na trening Žive knjižnice Ekipa žive knjiž nice izvaja štiri dnevni intenziv ni trening za izvajalce Žive knjižnice. Trening poteka od cetrtka, 4. do pone-deljka, 7. 12. 2014 v Hostlu Pekarna, v organiza-ciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in Slovenske filantropije - združenja za promocijo prostovoljstva. Živa knjižnica je inovativna metoda, ki skozi aktivni dialog ozavešca in izobra-žuje o cloveških vrednotah in clovekovih pravi-cah. Tako kot vsaka druga knjižnica ima tudi Živa knjižnica svojo citalnico, knjižnicni pult, knjižara/knjižnicarko.. Od drugih knjižnic pa se razlikuje v pomembni stvari – v Živi knjižnici so knjige ljudje, posamezniki in posameznice z zanimivi življenj-skimi zgodbami, ki so jih pripravljeni deliti z dru-gimi. Peticija proti dodatnim obremeni-tvam:41podpisnikovizenerget-sko intenzivnih podjetij in sindika-tov skupaj proti novim dajatvam Gospodarska zbornica Slovenije je v torek, 2. 12. 2014 predsedniku vlade in trem pristojnim minis-trom vrocila peticijo proti dodatnim obremenit-vam podjetij z dovoljenji za izpušcanje toplogred-nih plinov in drugih energetsko intenzivnih pod-jetij. Pod peticijo so se podpisali predstavniki 30 slovenskih podjetij ter predstavniki 11 panožnih in podjetniških sindikatov. Podpisniki peticije so se tako danes odlocno uprli predvidenim 30 mili-jonov evrov vrednim dodatnim dajatvam, ki jih nacrtuje vlada iz naslova placila CO2 dajatve, ob tem pa tem podjetjem grozijo še višji prispevki za URE in prispevki za OVE. V spodnjem posnetku si oglejte njihove obrazložitve. Vec. Ekonomsko-poslovna fakulteta in družbena odgovornost 2014: Kaj so »ameriške sanje«? Ekonomsko-poslovna fakultete je izvedla preda-vanje z naslovom Kaj so »ameriške sanje«? (What is the »American Dream«?), ki je potekalo v torek, 18. 11. 2014, na katerem je g. David Bur-ger, Deputy Chief of Mission, iz Ambasade ZDA v Ljubljani, govoril o razlicnih vidikih delovanja ZDA. Predavanje so povezali tudi s kulturo, etiko, vrednotami in družbeno odgovornostjo, je pote- Lokalni sklad za mlade z idejami - Banka idej VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu