iflasiln #0 kaieilttiva
forcirrit^ obuttm a.lpizia. živi
LETNIK 11	ŠTEVILKA 9	ŽIRI, 15. SEPTEMBRA 1972
Izvoz - smo na potezi
v prejšnji številki našega mesečnika smo obravnavali polletni obračun in .nakazali na vdike težave, ki so pred nami.
Vsak dan se sprašujemo, kako rešiti problem nenormalnega dviganja cen surovin. Cene usnju so nevzdržne in so nedvomno osnovno vprašanje pred katerim stoji vsa jugoslovanska obutvena industrija.
Poglejmo izvoz! Kupci priznajo, da je svetovna ten-
denca ista, ni pa toliko kritična, kot je pri nas. Sicer pa je to vaš problem, pravijo.
Smo pred sklepanjem izvoznih poslov z Rusi. Konec septembra aii v začetku oktobra bodo znane količine in cene. Za sedaj prav mailo kaže, da bi lahko zviševali cene za izvoz na vzhod. Letošnji izvozni posel z Rusi bomo končali mnogo slabše, kot smo predvidevali dktobra lani. Zadnji artikli gredo močno v minus. Vprašam se za-
Materiali - porolt uspešne proizvodnje
čeprav smo v prvi polovici letošnjega leta v Alpini dosegla lepe uspehe pn dosegu količinskega m finančnega pO ana, se v mesecu juliju in avgustu ne moremo pohvaliti s takimi rezultati, vsaj ,ne na področju količinskega dosega plana proizvodnje.
Vzrok zmanjšanja proizvodnje glede na število izdelanih parov je pomanjkanje gumijastih in poliuretanskih podplatov, ki je doseglo višek v zadnjih dneh avgusta. Trenutno лат manjka pet artiklov gumi in PU podplatov.
Zaradi pomanjkanja omenjenih podplatov in nekaterih vrst zgornjega usnja, npr. go-ve}i henting, junečji polibast, junečji velur itd., smo morali spreminjati predpisane artikle dn jih zamenjavati z raz-poHožljdvimi, za katere smo na hitro pripravili modde in materiale, ki smo jih imeli na zalogi. Pri takih, na hitro pripravljenih modeđih pogosto pride do posameznih teh-nološikih napak, ker so modeli premalo proizkušend, tako da so v proizvodnji še večje težave. Plod takih sprememb je skoraj vedno nizka produktivnost, silaba kvaliteta, pa tudi djudje so neraz-položend.
Na traku 5, so delaven 30. in 31. 8. ter 1. 9. 1972 zaradi pomanjkanja zgornjih delov koristili svoj dopust, delavce, ki niso imeli več dopusta, pa smo zaposliili po drugih oddelkih. Vzrok za to je v dobavi materiada.
s kupcem, za katerega delamo v težki šivalnici notranje golen ice, smo se dogovorili za določen rok izdelave. Proizvajalec, pri katerem smo
(Nadaljevanje na 2. strani)
kaj, in aLi lahko ostanejo taki posli za nas zanimivi?
Gotovo, da ne! 2c sedaj vemo, da bomo z Rusi potegnili krajši konec, zanimivi bodo morda samo še nekateri artikli. Napovedi o nadaljnjem dvigovanju cen usnju nam ne obetajo nič dobrega.
Tečejo razgovori za izvoz na zapad. Smučarska obutev ima v zadnjem času izredno konkurenco in stalno sprejemamo obvestila, kako znižujejo cene posamezni proizvajale)! .m dcflajo na tržišču zmedo. Pri razgovorih z naj-evčjimi odjemailci te obutve smo ugotovili, da smo dragi, da želijo cenejše blago, da postaja konkurenca trda. Tudi tehnologija se naglo spreminja in nas gotovo ne pusti pri miru. V tem prizadevanju in ugotavljanju kako iti naprej in kje islkati možnosti, da ostanemo konkurenčni na svetovnem in domačem trgu se bomo morali, tako kot kaže, obrniti tudi v ugotav-
ljanje notranjih razmer in možnosti.
Možnosti niso majhne. Stojimo pa pred dolgo znanim vprašanjem, (kako organizirati dedo, da bomo zanj porabili čimmanj časa in seveda denarja. Stojimo pred dejstvom, da moramo znižati ceno. Ustavimo se danes pri enem zelo važnem elementu kalkulacije — REZIJI. Pogled na našo režijo pove, da je velika in administracija raz. bohotena, bolje in točno rečeno: draga.
To smo res podedovali iz dobrih časov naše administracije. C as pa dela svoje in kolikor bolj postajamo udeleženec svetovne trgovine, toliko močneje čutimo, da tu ni vse najboljše. Ne bi tu načenjal procentnega razmerja, bolj se mi zdi važno, da povem, kako je ta delovna sila izkoriščena. Velike rezerve imamo in tudi veliko je še nenarejenega. Dostikrat opazim, da je pri marskomu od-
nos; osebni dohodek, ddovni čas, dolžnost — nepomemben. Lahko rečem, da osebni dohodki niso slabi, zato pa bi lažje pričaikoval res dobro izkoriščeni delovni čas in potreben trud.
Mislim, da ba se moraili boij zanimati za skupne interese podjetja in bolj ceniti podjetje m uspehe. Istočasno pa se tudi bolj truditi, da bi bilo neuspehov čimmanj. Ne podati ali pustiti, da je to delo ali dolžnost manjšine.
Ko bi pregledali, kako izkoristimo deilovnl čas in ko-Ifko naredimo, bi bili marsikdaj nezadovoljni. Tu umo zato, da delamo in doprimaša-mo k uspehu. Kolikokrat Slišimo krVtilko, da je režija preobsežna in predraga. Pripombe niso neupravičene. Povsem drugačno zna bifti razmerje med normalnim delom in admiiiistraitivrtim deJom, ki se ga dostikrat ne da pravično meriti. Zato pa je potrebna višja zaivest. Samo klicanje na delovno zavest je pa dokaj neučinkovito. V tej smeri so zadostne rezerve. Poznamo jih, da jiih pa izkoristimo, smo sedaj na potezi, laidor REJC, dipl. occ.
Materiali za smučarske čevlje so trdi In zahtevajo močnejše roke
Nova prodajalna v Bihaču
Notranjost prodajalne je tik pred vselitvijo. Ureditev je moderna, okusna In ne predraga Adaptacijo prodajalne in notranjo ureditev so v celoti opravili naši dclavci
2e pred leti smo v prometni ulici v Bihaču Icupili staro stavbo z namenom, da odpremo prodajalno. Ko smo stavbo že kupili, se je zataknilo pri prepisu in dovoljenju za adaptacijo. To se je vleklo vse do letošnje pomladi. Po večkratnih intervencijah na vseh nivojih je občina Bihač dovolila adaptacijo.
Želeli smo hitro in ne predrago adaptirati, zato smo se odločili, da to izvedemo v lastni režiji z domačimi izvajalci. Čeprav je Bihač zelo daleč smo morali ves material prepeljati iz Zirov, so bila vsa dela, od zidarskih do opreme opravljena v slabem mesecu. Pohvaliti moramo prav vse naše delavce, ki so sodelovali pri tem in dokazali, da se vsaka naloga, če je dobro pripravljena, da izvršiti hitro in za skoraj polovično ceno v primerjavi z drugimi ponudbami.
Prodajalna je lepa, funkcio--»alna, dovolj prostorna in
pričakujemo cca. 1.500,000,00 din prometna letno. Res, da to ni veliko, vendar nimamo prilike odpirati samo velikih prodajaln.
V zadnjih letih je bil tempo širjenja prodajne mreže večji kot letos, kar je ugodno vplivalo na rast prometa po parih in vrednosti, letos pa
na tem področju zaostajamo. Ce bomo hoteli slediti povečani proizvodnji ibomo morali hitreje odpirati nove prodajalne, oz. širiti prodajo na domačem tržišču, saj možno, sli je še veliko.
Ivan Capuder
MATERIALI . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
naročili zgornje usnje za te čevlje, pa je zakasnili z dobavo ea 14 dni. Planirano je bilo, da bomo 80 % prodane količine notranjih golenic čz-ddlaili med ^kolektivnim dopustom, kar pa nam zaradi ne-dobaVljenega materiala ni bilo mogoče.
Notranje gdlenice smo zato IzdeQaili med rednim delovnim časom, kar pa nam je ustvarilo redno proizvodnjo za trak 5, 'katere nismo mogli doseči n'iti z nadurnim delom, čeprav smo deilaili v tež
Več stimulacije prodajalcem
ki šival rtiči tudi dve nedelji. Se bi lahko naštevali stvari, ki nam zavirajo nemoteno proizvodnjo, vendar jih je toliko lin so tako pogoste, da je osvetliti vse nemogoče.
Poudariti žalim samo to, kako pomembno je, da je proizvodnja dobro in pravočasno preskrbljena z materiali, ki so poleg dobre priprave modelov in pravilnega planiranja osnovni pogoj za uspešno dn organizirano proizvodnjo, ter pomemben faktor produktivnosti dela.
Jože BOGATAJ
Po več kot enomesečni ;av. ni obravnavi, v kateri so sodelovali zlasti kolektivi naših prodajaln, svet prodajne mreže m seveda odbor DS za nagrajevanje, je delavski svet 24. avgusta sprejel nekaj sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. Te spremembe in dopolnitve se nanašajo na nagrajevanje delavcev v prodajalnah, izkazale pa so se kot nujne iz več razlogov.
Ko smo v lanskem oktobru popravljali pravilnik, smo glede nagrajevanja v prodajalnah imeJi te le cilje:
1.	omiliti sezonske razlike v osebnih dohodkih tako, da bodo delavci tudi v mrtvi sezoni lahko shajali, zato pa naj v glavni sezoni ne bo pre. Hrano visokih osebnih dohod, kov
2.	omiliti pretirano visoke razlike med velikimi in malimi prodajalnami
3.	omiliti pretirano visoke razlike med poslovodji in prodajalci
4.	zagotoviti porast osebnih dohodkov v skladu s porastom prometa.
Izkazalo pa se je, da nekateri od omenjenih ciljev niso bili doseženi tako, kot je bilo zamišljeno. Sezonske razlike so namreč skoraj izginile tako da so bili osebni dohodki v večjem številu pro. dajaln skoraj enaki v sezon, skih kot v nesezonskih mesecih. Ce pa delavec dobi za veliko dela <v sezoni) enako plačilo kot za malo dela <v mrtvi sezoni), izgubi interes Za uspeh prodaje. Morda je prav to eden od razlogov, da je število prodanih parov letos v opadanju.
Razen tega pa kljub pora. stu prometa (zaradi porasta cen) osebni dohodki v prodajalnah niso porasli, ampak so se v primerjavi z lanskim letom celo nekoliko zmanjšali.
Tudi dodatek za stalnost, ki ima namen nadomestiti postopno izgubo delovne storil, nosti, kakršna v proizvodnji nastopa po 40. letu starosti, v maloprodajni mreži ni dal nikakega učinka. Tam sploh ni problem manjše storilnosti zaradi starosti, pač pa je hud problem visok odstotek fluk-tuacije delavcev.
Sedanji popravki v sistemu nagrajevanja v prodajalnah imajo torej namen, zainteresirati delavce za večji uspeh prodaje in jim omogočiti osebne dohodke, kakršne dosegajo tudi delavci v konku-renčnih podjetjih pri enakem rezultatu dela.
Popravki so v naslednjem: 1. Masa sredstev za osebne dohodke prodajalne se poveča po eni strani z večjim de-ležem osebnih dohodkov v doseženem prometu, po drugi
strani pa z višjimi premijami za prodajo nekurantnega blaga, zaradi česar se bodo povečali osebni dohodki za okrog 20%.
2.	Razmerja v delitvi znotraj prodajalne se popravijo v tem, da se snažilke, ki delajo manj kot polovico delovnega &sa, izločijo iz sti. mulacije po prometu. Razen tega bo nekoliko spremenjen delež poslovodij, ki bo še posebej odvisen od doseženega prometa. Tako je za njih uveden dodatek za materialno odgovornost (0,7 promile od prometa), hkrati s tem pa bo za poslovodska mesta uveljavljena nova razvrstitev po grupah, po kateri bo večina poslovodij prišla v nižjo grupo. Razen tega se za poslovodje ukine mesečna delovna ocena za preobrat zalog, zato pa bo preobrat zalog vplival na njihovo splošno delovno oceno in s tem na začetno postavko.
Na odpravo nekaterih neso. razmerij med poslovodji in prodajalci pa bo vplivala tu. di sistemizacija delovnih mest in iposebna navodila glede obračunavanja premij in nadur.
3.	Sezonska nihanja se bo. do povečala za 20%, ker bo odslej zagotovljeno izplačilo začetnih postavk le v višini 90%, morebitna doplačila do teh 90% pa se poravnajo še. le, ko obračunani osebni dohodki presežejo 110% začetnih postavk.
4.	Dodatek za stalnost za delavce v prodajni mreži se postavi na drugačno osnovo z namenom, da bi delavce bolj priklenil na podjetje. Izplačeval se bo že po 5 letih zaposlitve v podjetju, znašal pa bo za 5 let zaposlitve 1 % od povprečnega OD v podjetju, vsako naslednje leto pa 1 % več.
Glede na to, da so bile omenjene spremembe v siste. mu nagrajevanja utemeljene s številnimi izračuni, in da je pri obravnavi sodelovalo veli. ko število ljudi, je pričakovati, da bodo te spremembe dosegle svoj namen.
Seveda pa ni mogoče pred. videti vseh faktorjev, ki vpli. vajo na rezultat dela, zlasti pa ne prihodnjih tržnih situacij. Zato je sistem nagrajevanja — ne le v prodajalnah ampak tudi v proizvodnji — treba neprestano dograjevati in prilagajati razmeram. Zdi se, da v tem pogledu ne delamo najbolje, ko ukrepamo šele takrat, kadar občutimo posledice napačnega delovanja kakega merila nagrajevanja. S stal. oim, sistematičnim spremljanjem obstoječih in iskanjem novih meril bi si marsikaknšo nevšečno posledico verjetno lahko prihranili.
Stojan PERTOVT
dipl. prav.

Danes je na žirovskl osnovni Soli že vse »narcd« in so učilnice polne učencev. Kako pa je bilo pred dobrim mesecem, ko je bilo preurejanje na višku, nam kaže gornja slika
Okno v svet
SVEDSKA CEVUARSKA INDUSTRIJA
Švedska čevljarska industrija je zaposlovala leta 1960 okrog 10.000 delavcev, leta 1971 pa še samo 2.000. Na Švedskem obstoja še samo ena velika tovarna čevljev in nekaj majših obratov. Letos pričakujejo zmanjšanje proizvodnje za 27%. Tudi v us-
njarski industriji predvidevajo zmanjšanje za 5%, v gumarski industriji pa za 1 %. Letna potrošnja znaša na Švedskem okrog 30 milijonov parov. Od tega se uvozi že 22 milijonov parov. Usnjarska industrija veliko izvaža in zato ni preveč prizadeta zaradi zmanjšane proizvodnje čevljarske industrije.
TOPLI CEVUI ZA SIBIRIJO
V ZSSR preizkušajo škornje iz filca in treh različnMi umetnih materialov. Ugotavljajo indeks izolacije tako v laboratoriju kot pri nošnji in sicer pri —27° C in v vetru hitrosti 90 km na uro. Izmerili so izgube temperature na koži telesa pri dveh urah nošenja pod omenjenimi pogoji. Pokazalo se je, da nekateri umetni materiali dajo boljše rezultate kot file.
Ogenj v obratu Gorenja vas

s. septembra ob 20.30 je izbruhnil požar v našem obratu v Gorenji vasi. Na srečo je zgorel le del ostrešja, kar je zasluga prisebnih mizarjev iz obrata Jelovica in ostalih prebivalcev Gorenje vasi. Komisija Je ugotovila, da je vzrok požaru bila prižgana žarnica, ki je bila naslonjena na les. žarnico so rabili delavci Alpine, ki so 5. 9. 1972 v dopoldanskem času vršili zamenjavo priključnih cevi na komoro za toplo zračno ogrevanje.
v tovarni je bila talcoj Imenovana Itomisija za ugotovitev Sicode. Naša delovna ekipa, s pomočjo gradbenega podjetja Tehnik, pa je že naslednji dan pričeia z obnavljanjem poškodovanega dela ostrešja.
Deio v obratu vseskozi teče normalno. Ta POŽAR naj ponovno resno opozarja, da je povsod potrebna velika PREVIDNOST.
Na srečo se je v tem primeru končalo še dokaj dobro.
Jeseni še manj usnja
Po pllanih, ki so bili sprejeti v začetku leta, naj bi jugoslovanska obutvena dndu-stnija v lotu 1972 proizvedla okrog 40 miJlijonov parov obutve. Podatki za letošnje polletje kažejo, da se utegne jo ta predvidevanja uresničiti, saj je biila proizvodnja usnja in obutve v omenjenem letošnjem obdobju večja za 12 % glede na isto obdobje lani.
Doseganje planskih predvidevanj utegne povzročiti nadaljnje pomanjkanje surovih kož, kil se bo stopnjevalo jeseni, Iko se začenja proizvodnja zimsike obutve. Ta obutov namreč zahteva večje količine surovin, ki jih bo treba pravočasno zagotoviti iz domačih virov in še zlasti iz uvoza.
Položaj je še bolj kritičen, ker še vodno ni bdi uresničen intervencijski uvoz 10.000 ton surovih kož, ki ga je prek zvezne zbornice zahtevala di rekcaja za surovine. Za uvoz omenjenih Ikoličin surovih kož še niso bila zagotovljena potrebna devizna sredstva, vrhu tega pa obstaja bojazen, da potrebnih IcoLičin surovine
govejih kož in usnja na svetovnem trgu izvoz teh artiklov omejiti, morda celo prepovedati. Vendar pa proizvajalci kož in usnjarne te zahteve odklanjajo in poudar-jajo, da j!h potrebe po modernizaciji proizvodnje in tehnologije silijo v neposreden Itivoz, ki jim omogoča akumulacijo deviznih sredstev za nabavo strojne opreme in reprodukcijskega materiala.
Ne glede na to bo treba po zgledu drugih držav izvoz surovih kož' in usnja vsaj omejiti, tako da bo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v obutvena dn galanterijsiki industriji zadovoljivejša ter da bodo proizvajalci končnih izdelkov iz usnja lahko izpolnili svoje obveznosti nasproti dnozemsiklim partnerjem. Seveda pa bo treba v tem primeru drugače urediti devizno stimulacijo, iki je proizvajalcem osnovnih surovin potrebna za hitrejšo modernizacijo proizvodnih naprav.
Iz gornjega članka, Id je bU objavljen v Gospodarskem vestniku dne 11. 8. 1972, je razvidno, da se nam v preskrbi z osnovnimi surovinami obetajo še težji časi. Dobri
-r.vE^M\ иКђО 2.A CENG
V splošnem pomanjkanju kož skrbi za strojenje tudi zvezni urad za cene
ne bo mogoče uvoziti, ker kož povsod primanjkuje. Na svetovnem trgu so na voljo v omonjencih količinah in po zolo oiisoklh cenah, ker so države, ki veljajo kot najpomembnejše proizvajalke in dobaviteljice, izvoz surovih kož omejile, ailil pa ga celo prepovedale.
Zvezni izvršni svet je ugodil ndkaterim zahtevam proizvajalcev usnjarske panoge in privolil v zvišanje con surovih kož in nekaterih vrst usnja. Vendar so ti ukrepi le delni in ne bodo prinesli pričakovanih rezultatov, dokler ne bodo zajeli vseh faz predcilave, od surovin pa tja do proizvodnje finalnih proizvodov. Prevladuje tudi mnenje, da bi morali spričo iz rednega pomanjkanja zlasti
poznavalci tržnih razmer napovedujejo na domačem in svetovnem tržišču še večje pomanjkanje osnovih surovin Za potrebe čevljarske Industrije. Pravijo, da so surove kože čez noč postale zelo iskana in Izredno draga surovina.
Na zadnji seji delavskega sveta smo poročali, da so se cene osnovnim surovinam v letošnjem letu povečale žc za 100—130 % v odnosu na lansko in predlansko leto. Napovedujejo pa, da se bodo letos povečale še za priblžno 30 %.
Kakšne bodo posledice zvišanja cen osnovnih surovi za čevljarsko Industrijo, J težko predvideti, prav verjetno pa bodo katastrofalne.
Lojze KOPAČ
Uspeh štipendistov V pokoj odhajajo
Kako študirajo naši bodoči strolcovnjaki? Kakšne uspehe 80 dosegli? To so vprašanja, ki verjetno zanimajo še več našiii delavcev. Ljudje, ki so sedaj v šolah bodo čez nekaj iet med nami. Opravljali bodo nekateri manj, drugi bolj odgovorne naloge. Kaj obetajo? Delno lahko na to odgovorijo tudi njihovi učni uspehi.
Izpiti na visokih šolah še niso končani, študente čaka še september, ki postavlja pred njih še zadnje ovire za napredovanje. Prav zato njihovih dosežkov med rezultate še ne moremo šteti.
Povprečna occna dijakov na poklicnih in srednjih šolah je bila 3,4. Presenetljivo
Nad 1500 nas je
Leto 1972 je razgibano leto tudi na kadrovskem področju. V letošnjem letu smo si želeli, da bi naš kolektiv toliko pomnožili, da bi dosegli 1500 zaposlenih. In res smo v prejšnjem mesecu to število dosegli. V zadnjem mesecu smo v delovno razmerje sprejeli naslednje lju. di:
V	obratu v Zireh so nastopili delo Mlinar Peter, Bogataj Anton, Nuk Marija, Jevše-nak Marta, Bogataj Mojca, Jereb Anica, Repič Franc in Zakclj Ljudmila. Na lastno željo je prenehalo delovno razmerje Fedran Slavku, Kavčič Heleni, Molk Mariji, Rup-nik Anici. Vehar Jolanda je samovoljno zapustila delo, Mlinar Slavka pa je odšla v pokoj.
V	obratu v Gorenji vasi se je zaposlilo 7 novih delavcev in to Ferlan Vlasta, Kavčič Irena, Mrak Marija, Negode Marija, Oblak Gabrijela, Pav-kovič Erik in Reven Janez, samovoljno pa je zapustila delo Eržen Marija.
V	prodajni mreži so se zaposlili Vojić Cetiba in Kadić Derviš v Bihaču in Jauh Ivana v prodajalni Kranj. Delovno razmerje je prenehalo Likar Juriju v Ajdovščini in Maruščak Zdenki v Slavonskem Brodu I. Samovoljno pa sta zapustila delo Pajić Nikola iz Rijeke in Blaič Želj ko iz Zagreba III.
Število zaposlenih z vsemi spremembami je naslednje:
Delavcev obrat Ziri	1034
obrat Gorenja vas 196 obrat Col	64
prodajna mreža	208
Skupaj	1502
Demšar Ernest
pa jc, da so se učenci na poklicni šoli v Zireh »odrezali« slabše od povprečja šolarjev na II. stopnji. Dosegli so okrog 3,2. Zanimivo je, da na poklicni šoli izmed naših štipendistov nihče ni dosegel odličnega uspeha, medtem ko so bili na srednjih šolah kar trije odličnjaki. To kaže, da se bodo morali učenci na poklicni šoli bolj potruditi.
Sicer pa na splošon lahko ugotavljamo, da so uspehi naših šolarjev na II. stopnji zadovoljivi, saj so nad splošnim povprečjem. Imeli so sicer nekaj spodrsljajev (5 jih ima popravne izpite), eni dijakinji pa je krepko spodrsnilo in bo morala razred ponavljati.
Poglejmo sedaj še podrobnejše rezultate:
nezadostnih (s popravnimi izpiti)	6 zadostnih 2 dobrih 22 prav dobrih 21 odličnih 3
Odličen uspeh so dosegli: Alojz Demšar na Srednji tehniški usnjarski šoli v Domžalah (III. letnik), Mišo Ceplak, gimnazija (I letnik) in Jure Orešnik gimnazija (I. letnik).
Vsem odličnjakom iskreno čestitamo in upamo, da jih bodo ostali posnemali.
Ne j ko Podobnik
V zadnjem mesecu in pol so naše podjetje zapustile kar 3 delavke, zaradi upokojitve. Pred odhodom v pokoj sta nam povedali:
Marija Bevk:
Doma sem bila v Novakih nad Cerknom. V rani mladosti, bilo mi je komaj dobro leto, nam je umrla mama, ki je bila steber družine. Mladost brez matere, ki bi vzgajala otroke, je bila težka. Ni. ti 10 let mi ni bilo, ko sem že odšla za pastirico po okoliških kmetijah. Po 11 letu starosti, ne spominjam se točno kdaj, sem bila že toliko velika in močna, da sem lahko
čez leto delala kmečka dela, od katerih pa sem na; raje delala na njivi.
Tako me je pot zanesla v Korita, od koder sem naredila kljub tedanjim 51 letom prošnjo za sprejem na delo v tovarno v Zireh. Imela sem srečo kot redko kdaj do tedaj in bila som sprejeta. Pred dvanajstimi leti sem prvič prestopila tovarniško dvorišče. Svojim, očem nisem mogla verjeti, da bom delala v podjetju.
V	tovarni sem se počutila kar dobro. Sprva so bile teža-ve, ki so se z leti odpravljale in sedaj, ko odhajam, mi je težko, saj odhajam iz kolektiva, ki mi je omogočil, da bom pri mojih letih dobila pokojnino, ki ml bo vir za življenje.
V	pokoju se bom posvetila otrokom, vrtu in hiši, tako da mi bo čas najprijetneje minil.
Anka Tušek:
»V letu 1938 sem začela z delom v takratni Postolarski zadrugi in sem v njej delala vse tja do začetka vojne. Med vojno smo bili preseljeni še skupaj z ostalimi, ki jih je doletela ista usoda, v majhno vasico poleg Aleksan-drovca v Srbiji. Po končani vojni smo se vrnUi v Ziri.
Nesreče pri delu v Sloveniji
v prejšnji številki našega časopisa ste lahko prebrali nekaj podatkov o nesrečah pri delu v našem podjetju, tokrat pa za primerjavo navajam nekaj številk, ki jih je objavil Republiški inšpektorat dela.
V letu 1971 se je v naši republiki ponesrečilo pri delu 49949 vseh zaposlenih ali 7,76 odst. (pri nas 4,88 %). Število nesreč v primerjavi s prejšnjim letom je poraslo. Dejstvo je, da je število zaposlenih v republiki večje kot v letu 1970, poleg tega pa se je resnost nesreč zmanjšala. Tako je bilo v letu 1970 na eno nesrečo izgubljenih 19,3 delovnih dni, v letu 1971 pa 18,6 (pri nas pa 16,5). V večini dejavnosti, kjer jc ugotovljen porast nesreč, je prisoten tudi faktor fluktuacije delovne sile.
Smrtnih nesreč je bilo v republiki v preteklem letu 89. To je za 12 primerov več kot prejšnje leto. V industriji je bilo največ smrtnih primerov v rudarstvu — 12, v železniškem prometu — 26, v grad-
beništvu — 15. Ostali posamezni primeri pa odpadejo na ostale dejavnosti. Podrobnejša analiza vseh smrtnih nesreč kaže, da se je 62 primerov pripetilo na delu, 27 pa na poti na delo in z dela ali na službenem potovanju. Če prištejemo nesrečam s poti na delo in z dela še prometne nesreče na delu (železničarji, poklicni šoferji) potem znaša procent teh nesreč kar 60,7. Na nesreče, ki so se

dejansko primerile na delu pa odpade le 39,3 %.
Ti podatki pa kažejo, da je problem smrtnih nesreč prvenstveno v prometnem faktorju. Prav zato pa je težko ukrepati, ker številne smrtne nesreče ne povzročajo osebe, ki so se v teh nesrečah smrtno ponesrečile, temveč druge osebe zaradi neupoštevanja prometnih predpisov ali varnostnih navodil.
M. K.
Okno v svet
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste ob smrti dragega očeta PRIM02IC JURIJA darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskre, na hvala.
RAFAEL PRIMOŽIČ In MARICA BERCIC
Ob izgubi dragega očeta in moža FRANCA MLl. NAR se najlepše zahvalju. jemo vsem darovalcem vencev, pevcem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih dnevih nesebično pomagali in sočustvovali z nami. Družina MLINAR
BALLI PRODIRA NA ZAHOD
Švicarska tovarna čevljev BALLY namerava povečati svojo prcxiajno mrežo v Angliji. BALLY ima v Angliji že okrog 40 lastnih prodajaln in namerava z neko angleško firmo sodelovati pri odpiranju novih trgovin z 49 % udeležbo. Prav tako povečuje svojo prodajno mrežo v Franciji in ZDA.
PVC POLNJEN Z USNJEM
Poljski institut za plastične materiale je v sodelovanju z
Dopisujte v naše glasilo!
že v letu 1945 som začela z delom pri takratni zadrugi, ki jc bila zametek Alpine. De. lali smo po cele dneve, nekaj na stroju, nekaj na izgradnji nove tovarne.
Pretežen del mojega dela v tovarni sem preživela ob ši. valnem stroju, pred nekaj leti pa sem prišla na kontrolo, od koder odhajam tudi v pokoj.
Odhod iz tovarne ni lahak. Posebno težak je bil zadnji dan, dan, ki mi bo ostal še dolgo v spominu. V pokoju si želim zdravja in če me to ne bo zapustilo, bo, vsaj tako upam, v redu.«
V avgustu jc naš kolektiv zapustila tudi Slavka Mlinar edon izmed najstarejših članov Zveze komunistov (član od 1. 5. 1944) in ena izmed najvidnejših bork za žensko enakopravnost v naši tovarni.
Slavka, prekaljena v narodnoosvobodilni borbi in pri delu v Železarni v Zenici, je prišla pred par desetletji v tovarno v Žireh. Začela je z
Usnjarskim institutom izdelal študijo o polnjenju plastičnega PVC-a s kromovim usnjenim prahom. S tem se povečuje vpijam je vodnih hlapov, ki je sicer pri pdastičnih materialih zelo nizko.
NOVI ITALIJANSKI
ČEVLJARSKI CENTRI
V okoflici Neaplja in na Siciliji se snujejo novi čevljarski centri. S tem se je povečalo število italijanskih tovarn obutve že na 7.000 od tega je 60% manjših, 25% srednjih in samo 15% vedi-kih.
delom v redni proizvodnji. Po petih letih trdega dela je napredovala v preddelavca in po uspešno končani šoli, je v prvih letih I960 postala mojster v lahki šivalnici.
Tudi na družbenopolitič-nem področju je bila ves čas zelo aktivna. Njeno delo se ;e odvijalo skozi članstvo neštetih komisij in odborov tja do delavskega sveta. Verjetno pa jo bomo najbolj pogre. šali pri delu sindikata, saj je opravljala vse funkcije od predsednika, tajnika do bla. gajnika in s svojim delom pripomogla, da je postala idejni vodja neštetih začetih in izpeljanih akcij.
Vsem trem želimo obilo zdravja in sreče v pokoju.
Ernest Demšar
STRAN 5 a
Kako do TOZD?
o ustanovitvi TOZD odiočajo zainteresirani delavci sumi. Niiiče ne more sprejeti takšne odločitve »v imenu delavcev«
Samoupravna kronika
— avgust 1972 — 11. Odbor za osebno odgovornost
Izrečen ukrep izključitve iz delovne skupnosti zaradi samovoljnega zapuščanja dela in neupravičenega izostajanja z dela in dan zadnji opomin zaradi goljufanja pri obračunu učinka.
14.	Odbor za osebno odgovornost
Nadaljevan postopek žara-di prelitega mazuta. Sklep še ni sprejet.
15.	Odbor za osebno odgovornost
Javno obravnavan prekršek Vladimira Gečeka in mu zaradi primanjkljaja v prodajalni Bjelovar izrečen ukrep izključitve iz delovne skupnosti. Geček mora podjetju povrniti naklepno povzroče, no škodo.
18. Odbor za sredstva skupne porabe
Sklepano o dodelitvi izpraznjene sobe v stanovanjski stavbi »ALPINE« v Ljubljani in o koriščenju privarčevanih sredstev za stanovanjske nn. mene in koriščenju poso41a banke na ta sredstva.
Rešena prošnja Judo kluba Alpina za dodatno dotacijo in potrjeni nalogi direktorja za izplačilo iz sredstev skupne porabe v osviru pooblastil delavskega sveta.
21. Odbor za osebno odgovornost
Potrjen samovoljni izstop iz delovne skupnosti Zeljka
Blajiča iz prodajalne Zagreb III. Dane v pripravljalni postopek nekatere kršitve delovne dolžnosti; večinoma v zvezi z uživanjem alkohola.
23.	Gospodarski odbor
Obravnavano poročilo o polletnem poslovanju tovar. ne in prodajne mreže. Sklepano o investicij ali za maloprodajno mrežo. Obravnavan predlog sprememb organizacijske sheme podjetja. Odobrena nabava kombija za potrebe obrata Col. Odobren ogled razstave fotomateriala v Kollnu. Odločeno, da se na mestu kolesarnice (manjše) uredi parkirišče za osebne av. tomobile ter o prerazporedi, tvi koriščenja prostorov zaradi montaže čistilnih naprav.
24.	Svet OZD maloprodajne mreže
Obravnavane pripombe in predlogi na osnutek spre. memb in dopolnitev pravilni, ka o delitvi osebnih dohodkov.
24. Odbor za nagrajevanje
Sprejet predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke za delavski svet.
24. Delavski svet
Obravnavana poročila o delu odborov. Sprejet predlog gospodarskega odbora o spre. membi sheme organizacije podjetja. Potrjeno poročilo o rezultatih polletnega poslova. nja tovarne in maloprodajne mreže. Po predlogu odbora za nagrajevanje sprejete spremembe in dopolnitve
pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke, v nekaterih členiti, ki določajo de. litev OD v maloprodajni mre. ži. Odobrena pomoč poplavljenim področjem v Pomur-ju.
31. Odbor za delovna razmerja
Imenovana delavka za de-lovno mesto kontrole v težk: šivalnici. Za delo v podjetju sprejeto 9 di-lavcev; 6 za obrat Ziri in 3 za obrat Gorenja vas. Potrjeno 8 odpovedi dela v Alpini
Na pobudo mladinskega aktiva Alpine smo v Zireh do-bili vokalno instrumentalni ansambel »SENCE«. To nam je omogočilo, da smo med počitnicami organizirali nekaj plesov.
Kot je znano, v kraju ni primernega prostora za mlade, kjer bi se srečevali in zabavali. Poletje gre h koncu, pričelo se bo hladno in deževno jesensko vreme. To nas vzpodbuja, da iščemo primerne prostore, kjer bi bili lahko mladinski plesi. Pogajamo se in upamo, da nam bo na Hotavljah uspelo, kar v 2i-reh, izgleda, ni mogoče.
Pred nedavnim so nam mladi iz Jelena v Tolminu predlagali, da bi se dogovorili za srečanje mladih vseh to-varn obutve v Sloveniji. Kot predvidevamo, naj bi bilo dvodnevno srčeanje na Pohor-
V dosedanjih razpravah o morebitni ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela znotraj našega ipodjetja se je izkazalo, da si o načinu in postopku ustanavljanja marsikdo še ni na jasnem. Zato bi bilo dobro, če si ogledamo, kako je s tem.
Pobudo, naj se sproži postopek, kot tudi vsako drugo pobudo, lahko poda vsak član delovne skupnosti, pa tudi vsak samoupravni organ in zlasti še družbeno politične organizacije. Vendar pa bo takšna pobuda naletela na odmev le, če bo ustrezno utemeljena z dokazi, da sploh obstojajo pogoji za ustanovitev TOZD. (Kot je znano mo-ra bodoča TOZD predstavljati delovno celoto, razen tega pa mora imeti možnost, da samostojno izraža uspeh skupnega dela svojih članov kot tržno vrednost.)
Kdor želi dati takšno pobudo, mora zanjo pridobiti delavce v enoti, ki naj b; postala TOZD. Kajti, edino delavci, ki sestavljajo neko organizacijsko enoto v podjetju, lahko sprejmejo sklep, da se njihova enota proglasi za temeljno organizacijo združenega dela.
To pomeni, da se morajo delavci sami neposredno opre. deliti in da ne more v nji. hovem imenu sprejeti odločitev niti njihov neposredno izvoljeni organ (npr. obratni svet) kaj šele kak drug organ v podjetju.
Ustavno določilo daje delavcem vsake enote pravico, da se proglase za TOZD, (kajpada če izpolnjujejo po-goje za to), vendar pa hkrati varuje tudi interese in pravi, ce drugih delavcev v podjetju. Saj bi se sicer lahko zgo-dilo, da bi proglasitev enega dela podjetja za temeljno organizacijo škodovala delavcem v preostalem delu podjetja in (ker je podjet-e vendarle celota) nazadnje celo tistim, ki bi proglasili TOZD na škodo drugih.
Zato dobi proglasitev TOZD dejansko in pravno veljavo
ju. Prvi dan naj bi imeli posvet in razpravo »Mladina v naši samoupravni organizaciji«. Drugi dan bo bolj posvečen zabavi in spoznavanju med seboj. K sodelovanju so pristopili še: Peko iz Tržiča, Ciciban iz Mirna pri Gorici, Planika iz Kranja, Lilet iz Maribora, Industrija obutve Novo mesto in Usnjama Vrhnika. Srečanje bo septembra, zato že zdaj opozarjamo vse mlade, da se v čim več jem številu udeležijo tega sreča-čanja.
V oktobru nas spet čaka novo delo, saj je pred nami letna konferenca. Na konferenci bomo volili novega predsednika in predsedstvo, hkrati pa bomo sprejeli program dela za prihodnje leto. Sicer pa: če bomo hoteli res kaj napraviti, bomo morali biti mladi bolj prizadevni.
I. K.
šele s samoupravnim sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v podjetje. Z njim se uredijo statusi in ekonomski odnosi med temeljnimi organizacijami, tako da je poslej ta sporazum temeljni splošni akt podjetja, statut pa dobi drugoraz. redni pomen.
Za razliko od dosedanjega postopka pri sprejemanju statuta in drugih splošnih aktov, kjer odloča večina, pa je v postopku samoupravnega sporazumevanja zastopano načelo soglasnosti. Samo. upravni sporazum že po svoji pravni naravi (podobno kot civilno — pravne pogodbe) lahko vsebuje le tista določila, na katera prostovoljno pristanejo vse podpisnice. Podpisnice pa so same te-meljne organizacije, v katerih o besedilu samoupravnega sporazuma neposredno odlo. čajo delavci in ne njihov organ upravljanja.
Razumljivo je, da vsaka temeljna organizacija ob svoji ustanovitvi oz. proglasitvi po. stavi svoje zahteve glede te-ga, kako naj bodo urejene skupne zadeve v podjetju. V postopku sporazumevanja pa je treba vse te različne zahteve vskladiti in najti rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. Zato se lahko dogodi, da bo postopek sporazumevanja zelo dolg, vsekakor pa bo za. hteval veliko izračunov in drugih argumentov. Lahko se zgodi celo to, da do sporazu-ma sploh ne prideč Za take primere pa ustava prepušča zadnjo besedo sodišču.
Sklep o proglasitvi TOZD sprejmejo torej zainteresira, ni delavci sami, vendar se morajo sporazumeti z ostalimi delavci v podjetju o združitvi zaradi doseganja skupnih ciljev. Ni nujno, da ima vsaka TOZD v enem podjetju enak obseg samostojnosti. Odvisno od pogojev, ki jih izpolnjujeio. lahko dobe posamezne TOZD pravico samostojnega nastopanja na tržišču, pravico do lastnega žiro računa, pravico do samostoj. nega ugotavljanja poslovnega rezultata prW družbo, subsi-diamo odgovornost za obveznosti drugih TOZD (t. j. obveznost, da poravnajo dolgove, ki jih ne bi mogle pora v-nati druge TOZD), pravno osebnost (t. j. zmožnost da samostojno prevzema civilno, pravne pravice in obveznosti do tretjih oseb) itd. Druge TOZD pa lahko dobe ožji obseg pravic lin dolžnosti.
Dokler ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, pa sklep o proglasitvi TOZD v podjetju nima učinka.
Da ne bi prihajalo do nepremišljenih sklepov in do hude krvi, je bolje prej pretehtati vse okoliščine, ki bi namesto k združevanju lahko pripeljale k razbijanju enotnosti podjetja. S proučeva-njem teh okoliščin se pri nas zaenkrat ukvarja še ožja de. lovna skupina, vendar pa bo v to delo treba postopno pri. tegniti širši krog ljudi. Stojan PERTOVT, dipl. prav.
Prizadevanja mladih
Med dopustom na izlet
2e pokojni Janko Mlakar, eden naših najboljših gornikov, jc napisal, da sc je za vzpon na Mont Blanc pripravljal 22 let. Poskušal je večkrat, a vedno mu je prekrižalo račune vreme. To je bilo še pred I. svetovno vojno.
Sam sem izlet načrtoval 18 mesecev, pomanjkanje časa in druge okoliščine so pripomogle, da sem se na pot odpravil šele na repu dopusta.
Cilj je bil Nijttlngen v Bodensko-VVurtenberškl deželi v bližini Karisruhea in Pforzheima. Obiskal sem svakinjo.
26. julija ob 2. uri zjutraj sem pognal moje konjičke proti Gorenjski preko Pod ko. renskega sedla, čez državno mejo v Ziljsko dolino na Koroškem. Ko sc ie danilo, smo bili že na vozlišču cest p."i Beljaku. Zavili smo po dolini Drave do Spittala. V Spit-talu krenemo na levo in po dolini Leserja proti Katsch-bergu, Leser je deroča alpska reka, kot nalašč za vožn;o s kajaki in kanuji. Ob vsaki priliki lahko vidiš fante, ki trenirajo ta zanimivi šport. Dolina je zelo lepa. Na več mestih se že vidijo zemeljska dela za novo avtocesto, ki bo vezala Salzburg in Italijo (mogoče tudi Gorenjsko). Bli. zu Millstadtskega jezera se visoko nad staro cesto pne most čez dolino. Zanimivost v tej dolini je mestece Gmi-ind, ki ;e obdržalo še pravo srednjeveško obzidje. Pri vho. du na jugu so dvojna vrata, na severni pa enojna. Ver. jetno je mesto zaščiteno kot, na primer, pri nas Skofja Lo'ka.
Katschberg je 1650 m visok prelaz in lepo urejena turi. stična točka. Takoj se vidi, da je v kraju močno razvit zimski turizem. Hribi so visoki in do vrha poraščeni s travo in ne posebno skalnati, res idealni tereni za smučanje. Proge, kot kaže karta pred hotelom, so dolge tudi do 10 km in segajo do doline Mure. Po prečkanju Mure se dviga cesta proti prelazu Rodstadt. Je 100 m višje, le da vzpon in padec nista tako strma. Tudi tukaj je turizem zelo živahen, na kar opozarja množica hotelov in domov. Dež, ki je lil kot iz škafa in pa oblaki, ki so zakrivali gorske vrhove, so preprečili, da bi si kaj več ogledali. Cesto tudi tukaj popravljajo na več me-stih, kljub temu teče promet v obe smeri. V dolini Salzach se je vreme izboljšalo. Tudi vrhovi so se pokazali. Od Salzburga dalje nas je pot vodila po lepi novi štiripasovni avtocesti. Na meji med Avstrijo in Nemčijo ni bilo posebnega zastoja, kak kilometer dolga kolona, ki se razdeli na več pasov hitro »po žira« prihajajoča vozila. Drvi. mo po Bavarski planoti proti Miinchenu. Na enem od >Rastplatzov«, kot imenujejo Nemci odseke za počivanje vozil, obstanemo. Tu vidimo vse mogoče, ljudje odlagajo vse, kar je njim v napoto.
Ko pridemo do MUncheiia, se pokaže sonce. Mesto samo že kaže znake priprav za olimpiado. Ker avtocesta še nima obvoza okrog mesta, pe-Ije pot skozi križišča, do odseka Miinchen — Karlsruhe. Na jugu nam ostane Augsburg in Ulm, ker avtocesta
obide vsa naselja. Se en postanek nam je potreben na enem od počivališč, ki so vsa lepo označena, kljub temu pa je treba zelo paziti, da ne zdrviš mimo, ker vračanja ni.
Sele tu smo spoznali vso divjost prometa. Vozila švigajo mimo kot za stavo m človek misli, da se nekje ?e-kaj podira. Ko si v prometu, tega ne opaziš, ker sam držiš tempo z drugimi.
Stuttgart ostane severno, južno od avtoceste je letali, šče. Se nekaj kilometrov in že opazimo prve opozorilne znake, da se bliža Pforzheim, kjer moramo v stran, v Not-tingen.
Pforzheim, središče nem škega zlatarstva in draguljar, stva, je bil med vojno popolnoma porušen. V spomin na minulo vojno so iz rušev'n naipraivili umeten hrib jiiino
Napaja se v Boden&kem jeze. ru in v gorah Švice. Razlike v višinah so opazne tako, da ponekod žito že zori, v višjih legah pa je še zeleno. Pri Singenu je zanimivost grad na skalovju. Skoda, da nimamo več časa, da bi si ga ogledali bolj podrobno. Bo-densko jezero, ki mu pravijo tudi Škotsko morje, dosežemo na severni strani. Sicer je pa jezero res veliko, dolgo kar 60 — 70 km.
Smo v Schvvabenlandu, od tu tudi ime Svabi. Tu je pravo turistično mravljišče. Vožnja ob jezeru je lepa in dolga.
Pri Lindau se je že mračilo in pripravljala se je nevihta. Prebiil smo se skozi mesto do meje, kjer nas nihče ničesar ne vpraša. Nemci sploh ne pregledujejo vozil, ki vozijo iz države.
Dospemo v Bregenz, glavno mesto Vorarlberškega, odtod vodi pot proti jugu, ob švicarski meji, ob Feldkirchnu pa zapeljei;no proti vzhodu čez Vorarlberške prelaze proti Insbrucku, ki je oddaljen še 200 km. Najvišji prelaz na tej progi je Vorarlberg s svojimi 1800 metri. Potem pa strmo proti glavnemu mestu Ti-
Pri sorodnlklli v NottLngenu
od mesta, ki je danes že poraščen. Nanj je speljana ce. sta, hrib pa je ponoči tudi osvetljen. V obnovljenem mestu pa zopet cveti zlatarstvo in draguljarstvo. Se 10 km poti med polji, posejanimi z žitom in že zagledamo ob cesti smerokaz za Nottingen. Tu je naš cilj. Sorodniki so si zgradili lep dom, s čudovL tim vrtom, v katerem je zasajeno tudi drevje in grmičevje iz domačih gozdov. Lep primer za tiste, ki so v tujini. Gostoljubno smo bili sprejeti, toda mudilo se nam ie naprej.
Proti Karisruheu in na cesto proti Švici. Avtocesta vodi ob Renu in francoski meji v smeri sever-jug proti Baslu. Bil je lop sončen dan. V bližini Rena vidimo tudi prve nasade vinske trte. Spremenili smo smer ter namesto v Švico, zavili čez Schwarzwald proti Bodenskemu jezeru. V Lorachu zapeljemo na dežeL no cesto in tik ob Renu in švicarski meji proti domu. Ren je reka z močnim tokom.
spodaj v dolini (za dve tu tudi ne bi bilo prostora).
Ura je dve zjutraj; promet se še vedno ne ustavi. Na italijanskih blagajnah se kolona zopet pomika naprej po me. trih, le ko plačaš, lahko spet »potegneš«. Mi pa gremo na. pre- še nekaj kilometrov po stari. V Brixnu na levo proti Brunehu in naprej v dolino Drave. Drava izvira v Južnih Tirolah na italijanski strani. Ob 4. uri /.jutra) spet prestopimo mejo v Avstrijo.
Se 50 km nas loči do Lien-za, kjer je križišče cest proti Žili na Veliki Klek in Felber. tauernu. Hitimo po dolini naprej ob Dravi. V Spittalu je naš krog zaključen, ob sotočju Leserja in Drave. Nevihta,
ki je pustošila med planinci na Triglavu, nas je dobila med Žirovnico in Lescami. Ob 9. uri smo prišli domov.
In na koncu še nekaj misli: Lopo je potovati po takih cestah, to velja posebno za Nemčijo, kjer skoraj ne vedo kaj je prašna cesta (ali ma-kadam). Tudi v Avstriji ni dosti slabše. Italijani so sploh mojstri v tem poslu. Moto. rizacije je pri nas vedno več, z urejevanjem cest pa zaosta. jamo. Se enkrat bi poudaril rek, katerega sem videl pred leti v neki gostilni v Tirolah: »Največ ima od svojega denarja ta, kdor vidi kaj lepega sveta«. In to drži. Le, da sta čas in žep zato prekratka.
Anton Mlinar
POMAGATI POPLAVLJENIM KRAJEM
Alpina; pet milijonov
Prejšnji mesec so bila v štirih pomurskih občinah pod vodo mnoga središča in naselja. Razdiralna vodna stiliija je poškodovala vrsto industrijskih objektov, hiš, ulic, cest in drugih komunalnih naprav, uničevala polja in nasade in zamoč-virila nad 40.000 ha kineUjskih površin. Po prvih ocenah direktna škoda znaša skoraj 167 milijonov dinarjev (od tega 2,3 samo v lanetljstvu). Seveda pa v tem kratkem času še ni bilo mogoče oceniti vse škode. Zagotovo bo vse skupaj preseglo 200 milijonov dinarjev in to kljub temu, da so se ljudje močno upirali slepi vodni sili, da bi obvarovali kar Se največ d6. Škoda bi bila sicer Se ot>čutno večja.
rolskc. Skoda, da smo vozili ponoči, po lučeh sodeč je turizem po teh dolinah zelo razvit. Okrog polnoči zagledamo luči Innsbrucka. Mesto je v dolini Inna. Poiščemo pot proti Brennerju, ki se mi zdi najbolj primerna in najbližja. Prava mojstrovina je štiripasovnica v teh gorah. Prečkamo najvišji most v Evropi po imenu »Europa-briicke«, ki ni daleč od glav. nega mesta Tirolske, le ško. da, da v temi ne vidimo doli. ne, baje je most visok okrog 180 metrov (kot iz Goropek ali Zirov. vrha) samo dolina je ožja. Na Brennerju se cesta razširi na najmanj 16 pasov, kar omogoči nemoten promet. Za cestnino ti pa »za-solijo« kar 10 DM in to »za« 35 km, kolikor jo je na avstrijski strani do Innsbrucka v eno smer.
Na italijanski strani krene, mo po stari cesti v Brixen. Avtocesta na italijanski strani gre kilometre daleč le po mostovih in predorih, to pa je vidno lepo le s stare ceste
Na pristojnih mestih so hitro ukrepali, da bi preprečili še hujše posledice. Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo socialno pomoč posameznikom, Ljubljanska banka je že odobrila posebne kredite. Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno akcijo Za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so se organizirano lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vse to še vedno ni dovolj, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno živi je. nje in delo.
Zato sta republiški svet zve-ze sindikatov in gospodarska zbornica Slovenije organizirala široko vseslovensko so. lidarnostno akcijo za pomoč prizadetim območjem in po. z vala vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2"/, svojega čistega enomesečnega zasluž-ka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prL spevajo še sredstva iz sklado skupne porabe. Opozorila sta tudi na možnost, da delovne organizacije z delom na en prosti dan ustvarijo doho lek, ki ga namenjajo za pomoč prizadetim v Pornurju.
2e samo z 2% prispevkom od mesečnega zaslužka bi zbrali nad dve milijardi starih dinarjev, če se bodo vsi solidarnostno odzvali pozivu na pomoč.
Z zbranimi sredstvi seveda ne bo mogoče zagotoviti obnove vsega, pač pa bodo zadostovala, da se prepreči no. va škoda.
Zato, da bodo zbrana sred. stva kar najbolje uporabi iona, bo odgovoren poseben od.
bor, ki bo organiizral m spremljal vso akcijo. Sred. stva se zbirajo v poseben sklad in na poseben račun. Odbor sproti obvešča javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredstev. Svoje delo bo usklajeval z drugimi pristojnimi dejavniki v republiki.
Delavski svet ALPINE je že na svoji zadnji seji 24. avgusta obravnaval poziv sindikatov in gospodarske zbornice. Sklenil je, da se tudi naše podjetje vključi v solidarnostno akcijo, saj takšne akcije zagotavljajo, da v nesreči nisi sam. Nesreča nikoli ne počiva in nikoli se ne ve, kdaj lahko prizadene tudi nas.
Na seji delavskega sveta je bilo poudarjeno, da dvakrat pomaga kdor hitro pomaga. Zato je delavski svet namenil iz skladov podjetja za prvo pomoč prizadetim krajem 50.000 dinarjev.
S. P.
»DELO, ŽIVLJENJE, je glasiilo tovarne obutve ALPINA ZIRI.
Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELIC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC,
ANTON ZAKEU, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK,
STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgo. vormi uredniik MAJDA JESENKO, glavni urednik
Izhaja mesečino. Naklada 1500 izvodov.
Tisk Gorenjski tisk Kranj
Visoko vrh Triglava
Planinsko društvo Žiri je tudi letos organizralo izlet na Triglav. Udeležili so se ga nekateri že izkušeni planinci, nekaj pa je bilo tudi novincev, ki so se prvič vzpenjali na najvišjo goro v Jugoslaviji.
Začetek naše poti je bil pri Aljaževem domu v Vratih, nadaljevali pa smo jo po To-minškovi poti do Staničevega doma, od tam pa preko Kredarice na vrh Triglava. Zc takoj na začetku poti, ob prvih
Na$i planinci na vrhu Triglava
korakih vzpona, so se po močni sapi lahko ločili začetniki od starih planincev, ki so brez težav premagovali pot. Začetniki smo vedno bolj čutili težo nahrbtnika, kljub temu smo se ves čas trudili, da bi dohiteli prvo skupino. To nam je uspelo šele pri »studenčku«, ko so se ustavili za prvo malico. Tam smo tudi lahko ugotovili, da je ena steklenica »kačje sline« že prazna, kar se je pokazalo na zgovornosti nekate-
rih. Ko smo malo olajšali nahrbtnike, smo šli naprej do Staničevega doma, kjer smo odložili bremena, pot pa nadaljevali z vodičem Gorske reševalne službe Jesenice.
Do Kredarice smo po ne preveč naporni hoji prispeli v eni uri, od tam pa smo takoj krenili na vrh. Zadnji del poti do vrha je bil najbolj nevaren, vendar je pot dobro opremljena s klini in »za j lami«, da jo je lahko premagati. Med vzponom je nekaj ča-
sa sijalo sonce, nekaj časa so se podile megle — tako je bilo tudi na vrhu. Razgled je bil slab, vendar nam ni bilo dolgčas, saj je bilo treba »krstiti« precej planincev. Delo je prevzel vodič, ki je s posebnim užitkom udarjal z vrvjo po naših zadnjicah. Za vsakih 1000 metrov višine smo dobili po eno krepko, tako da nekaj časa nismo mogli niti sedeti. Vsak, ki je bil krščen, je po tihem že koval načrt, kako bo prihodnjič šel z začetniki, da se bo nad njimi lahko maščeval za dobljene udarce.
Zelo dobre volje smo se po isti poti vrnili do Staničevega doma, kjer smo prespali in se vrnili čez Kot domov.
Silva Bajt
IZ NABIRALNIKA
Vprašanje:
Imam 18 let delovne dobe v Alpinl in bi rad zvedel po kakšnem ključu je mogoče dobiti v našem podjetju neuporabno embalažo.
Rabil sem namreč pločevinasti sod. Skladiščnika Nagli-ča in Marovta sem spraševal od aprila do avgusta, vendar zame praznega soda ni bilo. Ko sem 15. avgusta zadnjikrat vparšal, mi je skladiščnik dejal, da mora najprej izdati 3 sode nekemu delavcu, za katerega vem, da je zaposlen v našem podjetju komaj dva meseca.
Alojz Bumik
Odgovor:
Pri prodaji sodov kakor tudi druge odpadne embalaže še nikoli nismo nobenega
vprašali koliko let že dela v Alpini. Ce je embalaža naprodaj, jo lahko vsakdo dobi.
Tov. Alojz Burnik je res večkrat vprašal za sod, vendar slučajno vedno takrat, ko jih ni bilo za prodajo.
Delavec, ki naj bi dobil tri sode, pa teh ni kupoval, ampak jih rabi na delovnem mestu za odpadno olje, ko menja olje v avtomobilih.
Marovt in Nagllč
Jože Podobnik
EROSU
Milijon puščic, moj Eros,
spusti vanjo, zastrupi jo z ljubeznijo
gorečo; naj vidim jo, naj vidim
hrepenečo, enako meni: suinju, mročim zanjo.
Naj srečam kdaj jo takSrw, vso trpečo, v brezupnem snu, ki niti solz ne zmore, naj srečam jo, prikazen
krvavečo,
podobno meni: bolno, brez opore.
Brez smotra. Samo, v gneči hrupne sreče, in brez ielja, ki ji ne bi bile strte —
a kakor role, ko pohodiS jih, nemrtve...
Potem, moj Eros, cvetu cvet pomore
iz večnih senc, iz dantejevske more:
potem srce si v srcu najde sled utehe.
Jože Petemel
Ubiti zvon
11. nadaljevanje
Martin je v bajti veselo prepeval.
»Običajno nisi tako glasan,« je dejal Andrej namesto po-zdrava, ko je vstopil.
»Konec je desetarskih povelj in vojaške pokorščine. Konec!« Martin se ;'e opotekel proti Andreju in se mu s težkimi rokami obesil za ra. mena.
»<jlej,« je pijano sopel, »srečno sva dokončala svoj konec vojne. Zdaj bova tu na svojih melinah uživala svobodo. Kdor se ne bo pokoraval nam, borcem, bo šel v luknjo, ali pa ga pošljemo v krtovo deželo. Kaj me tako gledaš? Mar ti ne misliš tako?«
»Bomo videli«.
»Nič ne bomo videli. Tako bomo uredili naš svet in pika. Ce ne bova midva napravila tod svojega reda, ga bodo pa nama delali švabski podrep-niki.«
»Rajši povej, zakaj si se ga danes tako nadelal?«
»Zakaj bi se ga ne? Saj smo ga vsa vojna leta stradali. Pri vojakih pa ga nama tudi niso dajali zraven polen, te, mar ne?«
»Seveda ne. Toda, vendar ne misliš piti?«
»Kako naj pijem? Kje pa naj ga vzamem? Treba bo prijeti Za delo, vem. Samo, da pride sapa za mano, saj sem šele nekaj dni doma. Toliko načrtov imam, da jih bom težko zmogel. Koma' čakam, da bomo šli na Ble-goš po les. To bodo spet časi! Spet bo denar pri hiši in spet bo dovolj jesti in piti. Le to ne vem, kako na i spet pridem do dobrih kljuset. Se še spominjaš zadnje hajke, ko smo za med pojedli starega Prama?«
»O, kako nam je teknil. Pravzaprav pa ti mora vsaj enega konja preskrbeti naša oblast.«
»Tako je. Dajali smo, zdaj pa -e čas, da se nam povrne. Je tvoj stari že kaj dobil? Saj ste mnogo dali med voj. no«
»Ja, saj veš, da zaenkrat tudi naša oblast nima kje vzeti.«
»Kdo pravi, da ne? So se mar vsi borili na naši strani? Vse, ki so bili proti, je treba razlastiti in razdeliti med tiste, ki smo največ dali. Veseli naj bodo, da sploh še smejo tlačiti te bregove. Pa tudi tisti sredinci niso povsem nedolžni. Delali so z vsakim po malo in čakali, kdo bo zma-
gal. Ce bom jaz imel kaj besede, bomo tudi takim zaplenili nekaj premoženja. Samo dva taka, pa bom spet iinel par kon; v hlevu.«
»Bojim se, da se boš kaj uštel.«
»Jaz že nikdar! Vojna me je naučila, kako je treba gladiti ritke nasprotnikom.«
»Potemtakem si prezgodaj žalil svobodo, če se misliš še bojevati.«
»To ne bo nikakršen boj. Le pometanje plev, ki so se zamešale med naše zrnje.«
»Visoko zastavljaš svoje življenjske cilje. Jaz sem bolj skromen.«
»Lahko tebi, ko ti je doma še dovolj ostalo.«
»Motiš se Martin. Moja pota peljejo v drugo smer.«
»Pa vendar ne boš spet začel s tistim o mestu in to-varnah?«
»Pa prav to. Jutri odhajam z Ivanom v Ljubljano.«
Martin se je sesedel na klop in od presenečenja kar ni mogel do besed. Potem je trezno spregovoril: »Torej si le resno mislil! Ka; pa, če se boš ti kaj uštel?«
»Ne skrbi, Martin, saj nisem rojen pod nesrečno zvezdo. Ce bi bil, bi me že zdavnaj ne bilo več. To tako veš.«
»Vem«, je potrto dejal Martin in razsodno nadaljeval, жпе vem, zakaj sem se sploh boril, če bi moral sedaj zapustiti vojo grapo.«
»Jaz pa se sprašujem, zakaj sploh ves ta naš boj, če naj ostane vse po starem?«
»Meni je to smešno. Mar se nismo borili zato, da pre-ženemo okupatorja z naše zemlje in da spet zagospoda-rimo na svojem, svobodno kot nekoč? Zdaj, ko smo zmagali, pa naj razbijemo to naše lepo zakoreninjeno kmečko življenje? Ti kar tišči v dolino, bliže koritu. Toda, naj se potem obdrži peščica borcev? Saj se bomo zgubili med tolikimi prikritimi sovražniki!«
»Sam veš, da je le s skupnimi močmi mogoče nekaj premakniti. Samega pa te povsod povozijo. Samo mene ne bodo. Mene že ne!«, je pribil Martin in odkolovratil proti kuhinji. Vrnil se je s pollitr. s ko steklenico.
»Ce res odhajaš, bova na žalost popila še tole žganje.«, je potrto dejal in postavil steklenico na mizo.
»Kakšna žalost! Ti se boš lepo oženil, obdeloval svoj breg in fural v Blegoš kot nekoč. Jaz, ki s tem nisem zadovoljen, pa z jutrišnjem dnem začnem vse na novo.«
»Tri leta sva nosila vojaške cote. Tri leta si mi bil zvest tovariš, zdaj pa odhajaš«, je stokal Martin. Tudi Andreja je ganilo. Objela sta se in nista skrila solz.
»Nalij, Martin, da bo slovo kot se spodobi! Sicer pa se bova v tej tvoji grapi še srečevala. Svojemu domu sem se odrekel, ibom prihajal pa k tebi, kadar si bom zaželel domačega kraja.«
Med večerjo ni nihče spregovoril. Po večerji so se vsi razšli brez besed, le oče in Andrej sta nemo obsedela za mizo.
Končno je oče pretrgal mučno tišino; »Torej zjutraj odpotuješ?«
»Da oče«, mu je Andrej od-ločno pogledal v obraz.
Oče se je dvignil in počasi, brez pozdrava, odšel v svojo sobo.
To je bila zadnja večerja doma, je spreletelo Andreja.
Oče pa se je čez nekaj tre. nutkov vrnil. »Tu imaš za pf-vo silo«, je tiho dejal in položil na mizo nekaj stotakov.
Andrej je bil presenečen. Začudeno se je zagledal v očetov zgarani obraz in opazil solzo v njegovih očeh.
»Bodi kjerkoli, ostani dela. ven in pošten, kot se za našo hišo spodobi. Lahko noč.« Obrnil se je in s trudnim, starčevskim korakom odšel v sobo.
»Lahko noč, oče! In stokrat vam hvala za vse!«, je Andrej še komaj utegnil zaklicali za njim.
Navdala ga je mešanica ža. losti in radosti tako, da ni mogel več udržati solza.
Konec
Zunaj tovarne
Gasilsko društvo 2irl je 20. avgusta letos prevzelo novo sodobno 800-lltrsko gasilsko brizgalno znamke Rosenbawer. Ob prevzemu Je bila večja slovesnost, združena z veliko povorko gasilcev, katere so se udeležili člani vseh okoliških gasilskih društev. S to pridobitvijo bodo gasilskemu društvu Ziri omogočene še bolj uspešne intervencije pri požarih
ŠPORT
Zadnji mesec je bil v Zireh ves v znamenju košarke. Poleg stalnih treningov članov, mladincev in članic, je bilo tudi cd kup tekmovanj.
Najpomembnejše je bilo vsekakor Sindifanlno prvenstvo 2irov v Ikošarki, katerega je tako kot lansko leto organizirala sindikalna podružnica Alpine. Sodelovale so ekipe Alpine, Kladivarja, Osnovne šole in Krajevno skupnosti (študentje), W so se potegoivale za prvo mesto in osvoji,t0v ličnega pokala. Po dvodnevnih bojih, ki jih je na žalost motil neprestan dež, seje tekmovanje končalo. Ekpe so dgrale vsaka z vsaiko. Najbolj se je odrezala Krajevna skupnost, ki je zlahka premagala vse na-sprotniike in osvojila prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo ekipi Kladivarja, tretja je bila Osnovna šola, zadnja pa ekipa^ Alpdne, ki edina ni
zabeležila nobene zmage. Tekme so bile na solidni ravni, borbene. Sodelovalo je kar 48 tekmovalcev, Ikar priča, da je košarka v Zireh dokaj množična, saj bi lahko sestavili še najmanj eno dkipo, ki bi se lahko kosalla s sodelujočimi. Tudi organizacija tekmovanja je bila solidna. Mnenje in želja vseh sodelujočih, kaTcor tudii predstavnikov sin-dikallnih podružnic je bilo, da bi se v bodoče taka tekmovanja še bolj razmahnila, morda tudi na ostala področja, ki so v Zireh zanimiva (šah, baiUnanje, namizni tenis, streljanje itd.).
Druga zanimiva tekma je bilo merjenje moči v košarki med ekipama poročenih in samskih. PO ogorčenem boju in bučni podpori občinstva je ekipa samSkih le morala priznati premoč poročenih, ki so zmagaili s 56:55. Po rezultatu se vidd, da je bil boj
res ogorčen, z zmago pa so se poročeni oddolžili samskim za lanski poraz.
Tudi tekmovanja v republiški košailkarskd ligi so se pričela. Ekipa Kladivarja je tokrat odSla z igrišča vesalo razpoložena, saj so premagali dkipo Cerknice s 76:71 in se s to zmagi^ pomaknila na lestvici še za eno mesto više, tako, da so sedaj 8.
Mladinci so startaJd 3. tega meseca proti Mostam in 9. t. m. proti Črnučam. Obe tekmi so odigrali doma. V prvem delu so biili v svoji skupini neporaženi in upamo, da bo tako osta/Io tudi v bodoče.
V istem času kot mladinci, so startale tudi članice. Tekmi sta bili, in to proti Ježici in Zarji iz Ljubljane. Njhov clj je drugo mesto v ligi, kjer tekmujejo. Ta cilj je dosegljiv, saj so na tekmah za trening s Krojem iz Škofje Ldke (zaradi dežja tekma ni b'3a zabjJučena) in na dveh tekmah za trening z ekipo
Pokal so zapili
Košarkarska ekipa, ki je na nedavnem sindikalnem prven. stvu Zlrov nastopila pod imenom krajevne skupnosti 2irl, je prejela lep pokal In diplomo. Ce kdo meni, da pokal In diploma sedaj krasita prostore krajevne skupnosti, se moti. Obe trofeji sta sedaj v tukajšnji slaščičarni, katere lastnik jih je odkupil za »pri. memo ceno«. Pravijo, da je skupina košarkarjev na čelu z Viktorjem 2akljem kupnino takoj zapila.
Komentar nI potreben.
Sodelavce našega glasila naprošamo, da prispevke oddajo vsaj do 29. t. m.
Osnovne šole Ziri, pokazale solidno pripravljenost, (ki pa bi bila ob bolj rednem obiskovanju treningov lahko še boljša.
Tudi judo klub Alpine, ki začne svoje tekmovanje v I. slovenski judo ligi šele 9. novembra, neprestano pridno trenira, saj se zavedajo, da v taiko močni konkurenci brez treningov ne bodo mogli uspevati.
Najboljši tekmovalec kluba Milan Jereb, je bil v času
priprav naših treh olimpijskih potnikov v j udu skupaj z njimi na pripravah državne reprezentance v Arandjelovcu, kjer je bdi sparing partner alimpijcu Obadovu. Na žalost pa sj je ravno sedaj poškodoval koleno ( meniskus), tako da bo morali v času največjih tekmovanj na operacijo, kar bo vsekakor vplivalo na njegov nadaljnji razvoj, če ga ne bodo operirali prej kot je bilo predvideno.
Miha Govekar
Kej je djau?
Na zadnje nagradno vprašanje smo prejeli precej duhovitih odgovorov. Nekateri so menili, da je bil delavec, prepričan v kvaliteto svojega dela, tako presenečen, da svojega izdelka sploh ni spoznal, ali pa ga ni hotel spoznati.
Odbrali smo te-le odgovore:
1.	Pa Lahih se zgledujem (O. V.) — 30 din nagrade
2.	Kukar sme navada (P. Z.) — 20 din nagrade
3.	Starine ne popravlem (T. F.) — 10 din nagrade
Kadu b seb krah adjldav (O. M.)
Sam de mim kantrole zdrži (O. V.)
Tud penzjonisti morje ževit (P. Z.)
Teljanskili na popravlem (C. A.)
Glavn de je let kvalitete (O. M.)
Novo nagradno vprašanje
b b b
članska ekipa Hrovskih košarkaric
Mož se je namenil v Novo vas? Kaj pravite, kaj je dejal, ko je stopil na »lepo« cesto?
Odgovore pošljite do 29. septembra 1972. Pogoj: največ pet besed.