iflasiln #0 kaieilttiva forcirrit^ obuttm a.lpizia. živi LETNIK 11 ŠTEVILKA 9 ŽIRI, 15. SEPTEMBRA 1972 Izvoz - smo na potezi v prejšnji številki našega mesečnika smo obravnavali polletni obračun in .nakazali na vdike težave, ki so pred nami. Vsak dan se sprašujemo, kako rešiti problem nenormalnega dviganja cen surovin. Cene usnju so nevzdržne in so nedvomno osnovno vprašanje pred katerim stoji vsa jugoslovanska obutvena industrija. Poglejmo izvoz! Kupci priznajo, da je svetovna ten- denca ista, ni pa toliko kritična, kot je pri nas. Sicer pa je to vaš problem, pravijo. Smo pred sklepanjem izvoznih poslov z Rusi. Konec septembra aii v začetku oktobra bodo znane količine in cene. Za sedaj prav mailo kaže, da bi lahko zviševali cene za izvoz na vzhod. Letošnji izvozni posel z Rusi bomo končali mnogo slabše, kot smo predvidevali dktobra lani. Zadnji artikli gredo močno v minus. Vprašam se za- Materiali - porolt uspešne proizvodnje čeprav smo v prvi polovici letošnjega leta v Alpini dosegla lepe uspehe pn dosegu količinskega m finančnega pO ana, se v mesecu juliju in avgustu ne moremo pohvaliti s takimi rezultati, vsaj ,ne na področju količinskega dosega plana proizvodnje. Vzrok zmanjšanja proizvodnje glede na število izdelanih parov je pomanjkanje gumijastih in poliuretanskih podplatov, ki je doseglo višek v zadnjih dneh avgusta. Trenutno лат manjka pet artiklov gumi in PU podplatov. Zaradi pomanjkanja omenjenih podplatov in nekaterih vrst zgornjega usnja, npr. go-ve}i henting, junečji polibast, junečji velur itd., smo morali spreminjati predpisane artikle dn jih zamenjavati z raz-poHožljdvimi, za katere smo na hitro pripravili modde in materiale, ki smo jih imeli na zalogi. Pri takih, na hitro pripravljenih modeđih pogosto pride do posameznih teh-nološikih napak, ker so modeli premalo proizkušend, tako da so v proizvodnji še večje težave. Plod takih sprememb je skoraj vedno nizka produktivnost, silaba kvaliteta, pa tudi djudje so neraz-položend. Na traku 5, so delaven 30. in 31. 8. ter 1. 9. 1972 zaradi pomanjkanja zgornjih delov koristili svoj dopust, delavce, ki niso imeli več dopusta, pa smo zaposliili po drugih oddelkih. Vzrok za to je v dobavi materiada. s kupcem, za katerega delamo v težki šivalnici notranje golen ice, smo se dogovorili za določen rok izdelave. Proizvajalec, pri katerem smo (Nadaljevanje na 2. strani) kaj, in aLi lahko ostanejo taki posli za nas zanimivi? Gotovo, da ne! 2c sedaj vemo, da bomo z Rusi potegnili krajši konec, zanimivi bodo morda samo še nekateri artikli. Napovedi o nadaljnjem dvigovanju cen usnju nam ne obetajo nič dobrega. Tečejo razgovori za izvoz na zapad. Smučarska obutev ima v zadnjem času izredno konkurenco in stalno sprejemamo obvestila, kako znižujejo cene posamezni proizvajale)! .m dcflajo na tržišču zmedo. Pri razgovorih z naj-evčjimi odjemailci te obutve smo ugotovili, da smo dragi, da želijo cenejše blago, da postaja konkurenca trda. Tudi tehnologija se naglo spreminja in nas gotovo ne pusti pri miru. V tem prizadevanju in ugotavljanju kako iti naprej in kje islkati možnosti, da ostanemo konkurenčni na svetovnem in domačem trgu se bomo morali, tako kot kaže, obrniti tudi v ugotav- ljanje notranjih razmer in možnosti. Možnosti niso majhne. Stojimo pa pred dolgo znanim vprašanjem, (kako organizirati dedo, da bomo zanj porabili čimmanj časa in seveda denarja. Stojimo pred dejstvom, da moramo znižati ceno. Ustavimo se danes pri enem zelo važnem elementu kalkulacije — REZIJI. Pogled na našo režijo pove, da je velika in administracija raz. bohotena, bolje in točno rečeno: draga. To smo res podedovali iz dobrih časov naše administracije. C as pa dela svoje in kolikor bolj postajamo udeleženec svetovne trgovine, toliko močneje čutimo, da tu ni vse najboljše. Ne bi tu načenjal procentnega razmerja, bolj se mi zdi važno, da povem, kako je ta delovna sila izkoriščena. Velike rezerve imamo in tudi veliko je še nenarejenega. Dostikrat opazim, da je pri marskomu od- nos; osebni dohodek, ddovni čas, dolžnost — nepomemben. Lahko rečem, da osebni dohodki niso slabi, zato pa bi lažje pričaikoval res dobro izkoriščeni delovni čas in potreben trud. Mislim, da ba se moraili boij zanimati za skupne interese podjetja in bolj ceniti podjetje m uspehe. Istočasno pa se tudi bolj truditi, da bi bilo neuspehov čimmanj. Ne podati ali pustiti, da je to delo ali dolžnost manjšine. Ko bi pregledali, kako izkoristimo deilovnl čas in ko-Ifko naredimo, bi bili marsikdaj nezadovoljni. Tu umo zato, da delamo in doprimaša-mo k uspehu. Kolikokrat Slišimo krVtilko, da je režija preobsežna in predraga. Pripombe niso neupravičene. Povsem drugačno zna bifti razmerje med normalnim delom in admiiiistraitivrtim deJom, ki se ga dostikrat ne da pravično meriti. Zato pa je potrebna višja zaivest. Samo klicanje na delovno zavest je pa dokaj neučinkovito. V tej smeri so zadostne rezerve. Poznamo jih, da jiih pa izkoristimo, smo sedaj na potezi, laidor REJC, dipl. occ. Materiali za smučarske čevlje so trdi In zahtevajo močnejše roke Nova prodajalna v Bihaču Notranjost prodajalne je tik pred vselitvijo. Ureditev je moderna, okusna In ne predraga Adaptacijo prodajalne in notranjo ureditev so v celoti opravili naši dclavci 2e pred leti smo v prometni ulici v Bihaču Icupili staro stavbo z namenom, da odpremo prodajalno. Ko smo stavbo že kupili, se je zataknilo pri prepisu in dovoljenju za adaptacijo. To se je vleklo vse do letošnje pomladi. Po večkratnih intervencijah na vseh nivojih je občina Bihač dovolila adaptacijo. Želeli smo hitro in ne predrago adaptirati, zato smo se odločili, da to izvedemo v lastni režiji z domačimi izvajalci. Čeprav je Bihač zelo daleč smo morali ves material prepeljati iz Zirov, so bila vsa dela, od zidarskih do opreme opravljena v slabem mesecu. Pohvaliti moramo prav vse naše delavce, ki so sodelovali pri tem in dokazali, da se vsaka naloga, če je dobro pripravljena, da izvršiti hitro in za skoraj polovično ceno v primerjavi z drugimi ponudbami. Prodajalna je lepa, funkcio--»alna, dovolj prostorna in pričakujemo cca. 1.500,000,00 din prometna letno. Res, da to ni veliko, vendar nimamo prilike odpirati samo velikih prodajaln. V zadnjih letih je bil tempo širjenja prodajne mreže večji kot letos, kar je ugodno vplivalo na rast prometa po parih in vrednosti, letos pa na tem področju zaostajamo. Ce bomo hoteli slediti povečani proizvodnji ibomo morali hitreje odpirati nove prodajalne, oz. širiti prodajo na domačem tržišču, saj možno, sli je še veliko. Ivan Capuder MATERIALI . . . (Nadaljevanje s 1. strani) naročili zgornje usnje za te čevlje, pa je zakasnili z dobavo ea 14 dni. Planirano je bilo, da bomo 80 % prodane količine notranjih golenic čz-ddlaili med ^kolektivnim dopustom, kar pa nam zaradi ne-dobaVljenega materiala ni bilo mogoče. Notranje gdlenice smo zato IzdeQaili med rednim delovnim časom, kar pa nam je ustvarilo redno proizvodnjo za trak 5, 'katere nismo mogli doseči n'iti z nadurnim delom, čeprav smo deilaili v tež Več stimulacije prodajalcem ki šival rtiči tudi dve nedelji. Se bi lahko naštevali stvari, ki nam zavirajo nemoteno proizvodnjo, vendar jih je toliko lin so tako pogoste, da je osvetliti vse nemogoče. Poudariti žalim samo to, kako pomembno je, da je proizvodnja dobro in pravočasno preskrbljena z materiali, ki so poleg dobre priprave modelov in pravilnega planiranja osnovni pogoj za uspešno dn organizirano proizvodnjo, ter pomemben faktor produktivnosti dela. Jože BOGATAJ Po več kot enomesečni ;av. ni obravnavi, v kateri so sodelovali zlasti kolektivi naših prodajaln, svet prodajne mreže m seveda odbor DS za nagrajevanje, je delavski svet 24. avgusta sprejel nekaj sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. Te spremembe in dopolnitve se nanašajo na nagrajevanje delavcev v prodajalnah, izkazale pa so se kot nujne iz več razlogov. Ko smo v lanskem oktobru popravljali pravilnik, smo glede nagrajevanja v prodajalnah imeJi te le cilje: 1. omiliti sezonske razlike v osebnih dohodkih tako, da bodo delavci tudi v mrtvi sezoni lahko shajali, zato pa naj v glavni sezoni ne bo pre. Hrano visokih osebnih dohod, kov 2. omiliti pretirano visoke razlike med velikimi in malimi prodajalnami 3. omiliti pretirano visoke razlike med poslovodji in prodajalci 4. zagotoviti porast osebnih dohodkov v skladu s porastom prometa. Izkazalo pa se je, da nekateri od omenjenih ciljev niso bili doseženi tako, kot je bilo zamišljeno. Sezonske razlike so namreč skoraj izginile tako da so bili osebni dohodki v večjem številu pro. dajaln skoraj enaki v sezon, skih kot v nesezonskih mesecih. Ce pa delavec dobi za veliko dela Rastplatzov«, kot imenujejo Nemci odseke za počivanje vozil, obstanemo. Tu vidimo vse mogoče, ljudje odlagajo vse, kar je njim v napoto. Ko pridemo do MUncheiia, se pokaže sonce. Mesto samo že kaže znake priprav za olimpiado. Ker avtocesta še nima obvoza okrog mesta, pe-Ije pot skozi križišča, do odseka Miinchen — Karlsruhe. Na jugu nam ostane Augsburg in Ulm, ker avtocesta obide vsa naselja. Se en postanek nam je potreben na enem od počivališč, ki so vsa lepo označena, kljub temu pa je treba zelo paziti, da ne zdrviš mimo, ker vračanja ni. Sele tu smo spoznali vso divjost prometa. Vozila švigajo mimo kot za stavo m človek misli, da se nekje ?e-kaj podira. Ko si v prometu, tega ne opaziš, ker sam držiš tempo z drugimi. Stuttgart ostane severno, južno od avtoceste je letali, šče. Se nekaj kilometrov in že opazimo prve opozorilne znake, da se bliža Pforzheim, kjer moramo v stran, v Not-tingen. Pforzheim, središče nem škega zlatarstva in draguljar, stva, je bil med vojno popolnoma porušen. V spomin na minulo vojno so iz rušev'n naipraivili umeten hrib jiiino Napaja se v Boden&kem jeze. ru in v gorah Švice. Razlike v višinah so opazne tako, da ponekod žito že zori, v višjih legah pa je še zeleno. Pri Singenu je zanimivost grad na skalovju. Skoda, da nimamo več časa, da bi si ga ogledali bolj podrobno. Bo-densko jezero, ki mu pravijo tudi Škotsko morje, dosežemo na severni strani. Sicer je pa jezero res veliko, dolgo kar 60 — 70 km. Smo v Schvvabenlandu, od tu tudi ime Svabi. Tu je pravo turistično mravljišče. Vožnja ob jezeru je lepa in dolga. Pri Lindau se je že mračilo in pripravljala se je nevihta. Prebiil smo se skozi mesto do meje, kjer nas nihče ničesar ne vpraša. Nemci sploh ne pregledujejo vozil, ki vozijo iz države. Dospemo v Bregenz, glavno mesto Vorarlberškega, odtod vodi pot proti jugu, ob švicarski meji, ob Feldkirchnu pa zapeljei;no proti vzhodu čez Vorarlberške prelaze proti Insbrucku, ki je oddaljen še 200 km. Najvišji prelaz na tej progi je Vorarlberg s svojimi 1800 metri. Potem pa strmo proti glavnemu mestu Ti- Pri sorodnlklli v NottLngenu od mesta, ki je danes že poraščen. Nanj je speljana ce. sta, hrib pa je ponoči tudi osvetljen. V obnovljenem mestu pa zopet cveti zlatarstvo in draguljarstvo. Se 10 km poti med polji, posejanimi z žitom in že zagledamo ob cesti smerokaz za Nottingen. Tu je naš cilj. Sorodniki so si zgradili lep dom, s čudovL tim vrtom, v katerem je zasajeno tudi drevje in grmičevje iz domačih gozdov. Lep primer za tiste, ki so v tujini. Gostoljubno smo bili sprejeti, toda mudilo se nam ie naprej. Proti Karisruheu in na cesto proti Švici. Avtocesta vodi ob Renu in francoski meji v smeri sever-jug proti Baslu. Bil je lop sončen dan. V bližini Rena vidimo tudi prve nasade vinske trte. Spremenili smo smer ter namesto v Švico, zavili čez Schwarzwald proti Bodenskemu jezeru. V Lorachu zapeljemo na dežeL no cesto in tik ob Renu in švicarski meji proti domu. Ren je reka z močnim tokom. spodaj v dolini (za dve tu tudi ne bi bilo prostora). Ura je dve zjutraj; promet se še vedno ne ustavi. Na italijanskih blagajnah se kolona zopet pomika naprej po me. trih, le ko plačaš, lahko spet »potegneš«. Mi pa gremo na. pre- še nekaj kilometrov po stari. V Brixnu na levo proti Brunehu in naprej v dolino Drave. Drava izvira v Južnih Tirolah na italijanski strani. Ob 4. uri /.jutra) spet prestopimo mejo v Avstrijo. Se 50 km nas loči do Lien-za, kjer je križišče cest proti Žili na Veliki Klek in Felber. tauernu. Hitimo po dolini naprej ob Dravi. V Spittalu je naš krog zaključen, ob sotočju Leserja in Drave. Nevihta, ki je pustošila med planinci na Triglavu, nas je dobila med Žirovnico in Lescami. Ob 9. uri smo prišli domov. In na koncu še nekaj misli: Lopo je potovati po takih cestah, to velja posebno za Nemčijo, kjer skoraj ne vedo kaj je prašna cesta (ali ma-kadam). Tudi v Avstriji ni dosti slabše. Italijani so sploh mojstri v tem poslu. Moto. rizacije je pri nas vedno več, z urejevanjem cest pa zaosta. jamo. Se enkrat bi poudaril rek, katerega sem videl pred leti v neki gostilni v Tirolah: »Največ ima od svojega denarja ta, kdor vidi kaj lepega sveta«. In to drži. Le, da sta čas in žep zato prekratka. Anton Mlinar POMAGATI POPLAVLJENIM KRAJEM Alpina; pet milijonov Prejšnji mesec so bila v štirih pomurskih občinah pod vodo mnoga središča in naselja. Razdiralna vodna stiliija je poškodovala vrsto industrijskih objektov, hiš, ulic, cest in drugih komunalnih naprav, uničevala polja in nasade in zamoč-virila nad 40.000 ha kineUjskih površin. Po prvih ocenah direktna škoda znaša skoraj 167 milijonov dinarjev (od tega 2,3 samo v lanetljstvu). Seveda pa v tem kratkem času še ni bilo mogoče oceniti vse škode. Zagotovo bo vse skupaj preseglo 200 milijonov dinarjev in to kljub temu, da so se ljudje močno upirali slepi vodni sili, da bi obvarovali kar Se največ d6. Škoda bi bila sicer Se ot>čutno večja. rolskc. Skoda, da smo vozili ponoči, po lučeh sodeč je turizem po teh dolinah zelo razvit. Okrog polnoči zagledamo luči Innsbrucka. Mesto je v dolini Inna. Poiščemo pot proti Brennerju, ki se mi zdi najbolj primerna in najbližja. Prava mojstrovina je štiripasovnica v teh gorah. Prečkamo najvišji most v Evropi po imenu »Europa-briicke«, ki ni daleč od glav. nega mesta Tirolske, le ško. da, da v temi ne vidimo doli. ne, baje je most visok okrog 180 metrov (kot iz Goropek ali Zirov. vrha) samo dolina je ožja. Na Brennerju se cesta razširi na najmanj 16 pasov, kar omogoči nemoten promet. Za cestnino ti pa »za-solijo« kar 10 DM in to »za« 35 km, kolikor jo je na avstrijski strani do Innsbrucka v eno smer. Na italijanski strani krene, mo po stari cesti v Brixen. Avtocesta na italijanski strani gre kilometre daleč le po mostovih in predorih, to pa je vidno lepo le s stare ceste Na pristojnih mestih so hitro ukrepali, da bi preprečili še hujše posledice. Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo socialno pomoč posameznikom, Ljubljanska banka je že odobrila posebne kredite. Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno akcijo Za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so se organizirano lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vse to še vedno ni dovolj, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno živi je. nje in delo. Zato sta republiški svet zve-ze sindikatov in gospodarska zbornica Slovenije organizirala široko vseslovensko so. lidarnostno akcijo za pomoč prizadetim območjem in po. z vala vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2"/, svojega čistega enomesečnega zasluž-ka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prL spevajo še sredstva iz sklado skupne porabe. Opozorila sta tudi na možnost, da delovne organizacije z delom na en prosti dan ustvarijo doho lek, ki ga namenjajo za pomoč prizadetim v Pornurju. 2e samo z 2% prispevkom od mesečnega zaslužka bi zbrali nad dve milijardi starih dinarjev, če se bodo vsi solidarnostno odzvali pozivu na pomoč. Z zbranimi sredstvi seveda ne bo mogoče zagotoviti obnove vsega, pač pa bodo zadostovala, da se prepreči no. va škoda. Zato, da bodo zbrana sred. stva kar najbolje uporabi iona, bo odgovoren poseben od. bor, ki bo organiizral m spremljal vso akcijo. Sred. stva se zbirajo v poseben sklad in na poseben račun. Odbor sproti obvešča javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredstev. Svoje delo bo usklajeval z drugimi pristojnimi dejavniki v republiki. Delavski svet ALPINE je že na svoji zadnji seji 24. avgusta obravnaval poziv sindikatov in gospodarske zbornice. Sklenil je, da se tudi naše podjetje vključi v solidarnostno akcijo, saj takšne akcije zagotavljajo, da v nesreči nisi sam. Nesreča nikoli ne počiva in nikoli se ne ve, kdaj lahko prizadene tudi nas. Na seji delavskega sveta je bilo poudarjeno, da dvakrat pomaga kdor hitro pomaga. Zato je delavski svet namenil iz skladov podjetja za prvo pomoč prizadetim krajem 50.000 dinarjev. S. P. »DELO, ŽIVLJENJE, je glasiilo tovarne obutve ALPINA ZIRI. Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELIC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON ZAKEU, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgo. vormi uredniik MAJDA JESENKO, glavni urednik Izhaja mesečino. Naklada 1500 izvodov. Tisk Gorenjski tisk Kranj Visoko vrh Triglava Planinsko društvo Žiri je tudi letos organizralo izlet na Triglav. Udeležili so se ga nekateri že izkušeni planinci, nekaj pa je bilo tudi novincev, ki so se prvič vzpenjali na najvišjo goro v Jugoslaviji. Začetek naše poti je bil pri Aljaževem domu v Vratih, nadaljevali pa smo jo po To-minškovi poti do Staničevega doma, od tam pa preko Kredarice na vrh Triglava. Zc takoj na začetku poti, ob prvih Na$i planinci na vrhu Triglava korakih vzpona, so se po močni sapi lahko ločili začetniki od starih planincev, ki so brez težav premagovali pot. Začetniki smo vedno bolj čutili težo nahrbtnika, kljub temu smo se ves čas trudili, da bi dohiteli prvo skupino. To nam je uspelo šele pri »studenčku«, ko so se ustavili za prvo malico. Tam smo tudi lahko ugotovili, da je ena steklenica »kačje sline« že prazna, kar se je pokazalo na zgovornosti nekate- rih. Ko smo malo olajšali nahrbtnike, smo šli naprej do Staničevega doma, kjer smo odložili bremena, pot pa nadaljevali z vodičem Gorske reševalne službe Jesenice. Do Kredarice smo po ne preveč naporni hoji prispeli v eni uri, od tam pa smo takoj krenili na vrh. Zadnji del poti do vrha je bil najbolj nevaren, vendar je pot dobro opremljena s klini in »za j lami«, da jo je lahko premagati. Med vzponom je nekaj ča- sa sijalo sonce, nekaj časa so se podile megle — tako je bilo tudi na vrhu. Razgled je bil slab, vendar nam ni bilo dolgčas, saj je bilo treba »krstiti« precej planincev. Delo je prevzel vodič, ki je s posebnim užitkom udarjal z vrvjo po naših zadnjicah. Za vsakih 1000 metrov višine smo dobili po eno krepko, tako da nekaj časa nismo mogli niti sedeti. Vsak, ki je bil krščen, je po tihem že koval načrt, kako bo prihodnjič šel z začetniki, da se bo nad njimi lahko maščeval za dobljene udarce. Zelo dobre volje smo se po isti poti vrnili do Staničevega doma, kjer smo prespali in se vrnili čez Kot domov. Silva Bajt IZ NABIRALNIKA Vprašanje: Imam 18 let delovne dobe v Alpinl in bi rad zvedel po kakšnem ključu je mogoče dobiti v našem podjetju neuporabno embalažo. Rabil sem namreč pločevinasti sod. Skladiščnika Nagli-ča in Marovta sem spraševal od aprila do avgusta, vendar zame praznega soda ni bilo. Ko sem 15. avgusta zadnjikrat vparšal, mi je skladiščnik dejal, da mora najprej izdati 3 sode nekemu delavcu, za katerega vem, da je zaposlen v našem podjetju komaj dva meseca. Alojz Bumik Odgovor: Pri prodaji sodov kakor tudi druge odpadne embalaže še nikoli nismo nobenega vprašali koliko let že dela v Alpini. Ce je embalaža naprodaj, jo lahko vsakdo dobi. Tov. Alojz Burnik je res večkrat vprašal za sod, vendar slučajno vedno takrat, ko jih ni bilo za prodajo. Delavec, ki naj bi dobil tri sode, pa teh ni kupoval, ampak jih rabi na delovnem mestu za odpadno olje, ko menja olje v avtomobilih. Marovt in Nagllč Jože Podobnik EROSU Milijon puščic, moj Eros, spusti vanjo, zastrupi jo z ljubeznijo gorečo; naj vidim jo, naj vidim hrepenečo, enako meni: suinju, mročim zanjo. Naj srečam kdaj jo takSrw, vso trpečo, v brezupnem snu, ki niti solz ne zmore, naj srečam jo, prikazen krvavečo, podobno meni: bolno, brez opore. Brez smotra. Samo, v gneči hrupne sreče, in brez ielja, ki ji ne bi bile strte — a kakor role, ko pohodiS jih, nemrtve... Potem, moj Eros, cvetu cvet pomore iz večnih senc, iz dantejevske more: potem srce si v srcu najde sled utehe. Jože Petemel Ubiti zvon 11. nadaljevanje Martin je v bajti veselo prepeval. »Običajno nisi tako glasan,« je dejal Andrej namesto po-zdrava, ko je vstopil. »Konec je desetarskih povelj in vojaške pokorščine. Konec!« Martin se ;'e opotekel proti Andreju in se mu s težkimi rokami obesil za ra. mena. »