LISTEK. Zlodbe nspoleonskeja vojaka. ; FrancoSki spisal jErckmann-Chatrian; preložil Al. B. (4. nadaljevanje.) Posebno ženske so bile obupane. Možje so molčali in e povešeno glavo focdili semtetja; še pogledadi niso/ kaj wnam opraviti pri njih. Okrog desete ure sem imel obiskati samo še dve ose~ i>L Prvi je bil gospod de La VabLerie-Chamiberlan, star plemenitaš, ki je z gospo Chamberlan.-d'Ecof in gospodično ženeto, njimo hčerko, stanoval na koncu dolge ulice. Bili so kseljenci, ki so se bili šele pred tremi ali štirimi leti vrnili na Francosko. Nikogar v mestu niso obiskovali in pri sebi sprejemali samo par katoliških župnikov iz okoKce. Gospod de La Vablerie-Chamberlan je nvislii samo na lov. Na dvorišču je ¦iimel šest psov im lovsld voz z dvemo kcnjema. Oče Robert iz Koipucinske ulice jim je služil kot kočiražr hlevslci hlapec, sluga in lovski pomočnik. Gosp<>d de La Vablerie je vedno nosil lovsko suknjo, kapo uz pološčenega irsnja in škornje z ostrogami. Po mestu mu nikdo ni rekel drugnce kot »brak.« O gospe in gospodični de Chamjberlan pa niso govorili. Zelo sem bil potrt, ko sem od,prl težka, na kolesiih teTcooa hišna vrata, ki so škripala, da je odmevalo po veži. Kako sem se torej začudil, ko sem sredi splošnega taranja 4n bolesti slišal peti pesem s spremljevanjem klavirja: gospod de La Vablerie je pel in gospodična Žaneta ga je spremljevala. Tafcrat še nisem vedel, da je nesreča enega človeka sreča drugega. Roko držeč na kljuki, sem rekel eam pri sebi: »Ti še ne vedo poTOčU iz Rusije.« K« tu stojim, se odpro kuhinjska vrata, Lujiza, služkkvja, pomoli glavo ven ter pravi: >Kdo je?« »Jaz, gospodična Lujiza.« »Ah, vi, gospod Jože — pojdite tu skozL« Gospoda je imela uro v salonu, v katerega je stopa ;*edkokdaj kdo. Visoka, na dvorišče držeča in zastrta okjia so bila vedno zaprta, a za delo, katero me je čakado, sem 'im?l svetlobe dovolj. Šel sem torej skozi kufhinjo in naravnal stero 'iiro na nihalor krasno delo \z 'bekga marmorja. Lujiza me je opazovala pri delu. »Ali imate obisk, ^gospodična Lujiza?* sem jo vprašal. »To ne,, a gospod mi je ukazal, naj nikogar ne spustim noter.« »Prav veseli so pri vas?« »Mcj Bog«, je odgovorila, »to je po dolgih letiih prvikrat. Saana rve vem, kaj jim je.« Poveznil sem zopet zvonec čez, odšel ter premišljeval te stvari, ki so se mi zdele zelo rtenavadne. Nisem mogel razumeti, da bi se ti ljudje mogli veseliti našega poraza. Zdiaj sem zavil okrog ogla, hoteč k očetu Feralu, katerega so spiošno zvali »zastavcnošo«, ker je leta 92., 45 fet star, ko je bil že dolgo kovač in rodbinski oče, nosil zastavo pfelzburških prostovoljcev ia se vrnil domov šele po curiški vojni. Njegcvi trije sinovi, Žan, Lui in 2orž Feral so bili pri ruski aTinadi: Žorž ie bil stotnik pri dragortcrh, druga dva častnika pri infemteriji. Že naprej se-m si piedstavljat žalost in potrtost ooeta Ferala, kar pa sem videl, ko sem stopil v sobo, je presegalo moja pričakovanja. Ubogi starec — bil ]e slep in čisbo bila Morvila na prsi in velike, bele oči so mu bile široko plešast — je sedel v naslonjaču za pečjo. Glava rrvu je odprte, kakor da vidi svoje tri sinove mrtve pred svojimi nogami. Izpregcvoril ni niti besedioe, s čela pa so mu teikla debele potne kaplje čez suha lica,, ojbraz pa mu je bil bled, da 'bi biil človek nusJil, da umira. Nekaj njtgovih tovarišev \z revolucijske dobe: oče Desmaret, oče Nivoi, staii Paradis, dolgi Froissard, so ga prišli tolažiit. Kakor onemeli so^ stali krog njega,, pušili vsak svojo pipo in se držali brezupno. Tampatam je kdo rcked: »Feral, pogum — ali ni9irvo mi stari tovariši iz armade od Sambre in Moze?« Ali pa: »Pogum,, zastavonoša, pogum! — Ali msmo bili mi tisti, ki smo z naskokom osvojili baterijo pri Fleriju?« On pa ni odgovoril besedice. Le včasih je vzdihnil, suha, ijpadla lica so se nvu napela, potem se je zo^pet nagnil naprej, drugi p>a so si namigavaii in majali z glavami, kakor bi hoteli reči: »Slaba je, slabaK. Hitro sem navil uro in hitel proč,r ker me je bolelo srce, ko sem starca videl tako obupanega. Ko sem zapet prišel domov, sem našel gospoda Cein dena sedočega pri mizi. »Ali si prišel, Jože«, je relael, »no, kaj je?< »jPrav ste imeli, gospod Gulden, da sta cstali tuk^« Grozne reči se slišijo.« In povedal sem mu vse nadrobno. »Vedel sem, da bo tako«, je rekel žalosten. »A to je šele začetek še večjega zla: ti Prusi> Rusi, Avstrijci, Španci, vst tistt narodi, katere smo plenHi od leta 1804, bodo zdaj uporabili našo nesrečo in padli čez nas. Ker smo jkn. hoteli vsiliti kralje, katerih niso poznali od časov AdanMt in Eve, in jih zaito niso hoteli imeti, nam bodo zdaj dali drucgega s plernenitaško žlahto in vsem, kar spada zraven, tako da bonvo ini, ki smo si za cesarjeve brate dali puščati na rcJcah in nogah, nazadnfe izguibili še vse tisto, kar nanv je bila dak revolmcija. Namesto prvi, bomo zadnji izmed zadnjih. Daf tako daleč prideino. Ko si ti tekal po mestu, sem jaz prcmišljeval samo te stvari — to je skoro neizogibljivo in mora priti: ker so bili pri nas vojaki vse, int zdaj nimamC' vojakov, tudi mi nismo nič večl« Vstal je, jaz pa sem pogrnil mizo. Ko sva molče zauživala kosMo, so pričeli zvoniti zvonovi. »Nekdo je un>jrl v mestu«, je rekel gospod Gulden. »Bržkone — čul nisem ničesar o tem.« iDeset minut pozneje je vstopil gcspod Rcwe, da hS mu novo steklo iiapravili na vro. x(Kdo je pa umrl?« je vprašal gospod Gulden. »Stari zastavonoša.« »Kaj? Oče Feral?« »Daf pred kake pol vtre. Oče Desmaret in dlrugi so ga hoteli tolažiti, poprosil jih je, naj mu prečitafo zadnje pismo njegovega sina, dragonskega stotnika, ki mu je pisal, da ttpa, da g& priiiodnjo spomlad objame z epoletami 'polkovnika na ramah. Ko je starec to čul, je hotel vstati, a je omahnil — glava nvu je padla jia koltena — zaradi pisma mu je počilo srce.<x Gospod Gulden ni rekel ničesar na to. »Nate, gospod Rozš«, je dejal ter nui dal uro nazaj? »deset soldov plačate.« Gospod Roze ]e odšel, nvidva pa sva molče jedla dalje. V. Nekaj dni poziteje so oasopisi prinssli novico, da je opsar v Parizu in da bosta kronaiva rknskl kralj in cesarica Marija L«|iza. Župan, adjunkt in mestai svetovalcd so govorili samo še o pravioafti prestola, t dvorani mestne hiše pa |e nekdo še posebej predaval o tem. Profesor Birže starejši je napisal to Tazpravo, baron Parmentje pa jo je prečital. A poslušalcev se to ni dosti prijelo, ker se je vsak bei, da bo moral k naboru. Vsakemu je bilo jasno, da bo oessr potreboval mnogo vojakov, in prav to je vznemirjalo slehernega — vsaj jaz sent vidno hujšal. Zaman je prigovwjal gospod Gulden: »Nič se ne boj, Jože, saj ne moreš marširati. Pomisli vendar, drag©c, šepec kot ti bi takoj prvi <dbn na maršu obležal na cestil« A vse to ni nič pomagalo, M senv zelo v *kii)eh. Na tiste, ki so ostali na Ruskem, ni mislil že nihče reč, razen njiih rodibine. Kadar sva sama sedela pri dehi, mi je rekel včasih gospod Gulden: »Ako bi tisti, ki so naši gospodarji1, in ki trdijo, da jih fe Bog poslal na svet, da nas osrečijo, v začetku vojdce mogii videti uboge starčke in nesrečne matere, katerim takorekoč srce in drcb trgajo iz telesa, da zadoste svojemu ponosu; ako bi videli njih solze in slišali njih tožbe takrat, ko »e jim pove: »Vaš otrok je nvrtev — nikdar več ga ne \idite! — Konjska kopita so ga poteptala, ali krogla ga je rackosala, ali pa je v bclivici, daleč proč od vas, potecn ko ao mu odrezali udr umrl za mrzlico, brez tolažbe, kličoč vas kot takrat,, ko je bil še majfaen!« — ako bi si nvogli predstavljati solze tistih mater — jaz nuslim, da bi noben ne bil tak divjak in da bi nadaljeval vojno. A oni ne preudarijo tegav mislijo, da dmgi svcjih otrok ne ljubijo prav tako, kot oni — za živali smatrajo ljudil A motijo se: vsa njfli silna žetujalnost vsi njih veliki načrti iuso nič^ kajti sflmo za eivo stvar naj gre v bo} narod, moški, ženske, otrod — takrat, kadar se kdo dotakrve n&še svobode, kakor leta 92. Potem slcupaj umremo, ali pa skupaj zmagamo. Kdor zaostane, je strahopetnež, ki bi rad, da bi se drugi borfli zanj. Kajti zmaga se ne pribori za enega, ampat za vse — am ii\ oč« branita srojo rodbino. Ako padet«, je to nejreCa, a umrfa sta za svoje sveto pravo. Jože, to je edina pravična vojna, Jcateri nikdo ne sme oporekati; vse druge so sramotne, in slava, katero pridobe, ni slara človeka, marveč divje zverinel« Tako je govoril dobričina gospod Gulden in jaz sem mislll prav tako kot on. Kar naenkrat, dne 8. januarja, pa so pri županstvu nalepili velik lepak, iz katerega je bilo razvidno, da hoče cesar, opiraje se na senatni sklep, nabrati najprej 150.000 novincev letnika 1813, potem sto cddelkov prvega donvobranskega poziva leta 1812, ki so že mislili* da so se izmuznili, dalje 100.000 novincev izmed letnikov 1809 do 1812 in tako dalje, tako da bi bile zamašene vse vrzeli in bi mi imeli še več|o vojsko, nego pred rusko vojno. Ko nam je oče Fuz, steklar, nekega jutra povedal vsebino tistega razglasa, sem skoro omedlel, kajti mislil sem si- »Zdaj pobero vse: rodbinske očete nazaj do leta 1809. Izgubljen sem!«  Gospod Gulden mi je vlil v usta požirek vode. Roke so mi visele ob životu in bled sem bil, kot mrtvec.  Sicer pa nisem bil edini, na katerega je razglas napravii tak vtis. Tisto leto mnogo mladeničev ni hotelo k vojakom: nekateri so si razbili zobe, da bi ne mogli odgTizavati patron, drugi so si s samokresom odstrelili palec, da bi ne mogli rabiti puške, še drugi pa so pcjbegiuli v gozdove. Te ljudi so imenovali »refrakterje« in zmanjkovalo je orožnikov, da bi jJh zasledovali. O tem času so se ojunačile tudi matere, ki so vzpod1bujale sincve, naj ne bodo pokorni orožnikom. Na vse mogoče na^čirte so jim pomagale in se rogale cesarju. In duhovniki vseh ver so jih podpirali pri tenv. Mera je bila polnaf  Še tisti dan, ko so nabili razglsa, sem šel v Vier-Winden, zdaj pa ne poln veselja, nvarveč kot najnesrečnejši izmed nesrečnikov, koteri obenem izgubi ljubezen in življenje. Komaj sem stal na n«gah, in ko sem prišel tja, še ne odločen, kako bi jima povedal našo nesrečo, sem opazil vstopajo, da že vse vest,a kajti Katarina je bila vsa objokana in teta Marjeta je bila vsa bleda od razburjenostL Molče smo se objeli, in prva beseda, katero ml je rekla teta Marjeta, je bila: »Ti ne pojdeS! — Kaj nam mar njegovo vojskovanje? Celo župnik pr«vi da je to vendarle prehudo — treba bo sldemti mii. Ti ostaneš tul — Ne jokaj, Katarina, Baj tt pravim, d« ostane tu.« Cisto zetena je biia od jeze in je med govorjenjem prestavljala lonce po ognjišču. »Ta večna morija mi že dolgo preseda«, je nadaljtn vala. »Ali ni dovolj, da se naša stričnika Gašper in Jakob bfjeta v špaiviji, zdaj pa od nas zahteva celo mladiče — nima še dovolj, da jih je 300.000 pon\oril na Rusken. Namesto da bt kot paineten človek mislil na niir, bi ntf pokopal še tiste, ld so ostali Se bo že vddelo!« »Za božjo voljo, teta! Bodite vendar tiho, ne govorit» tako glasnok sem vzklikndl in pogledal skazi okna sLflMra bi vas kdo slišal in potem smo izgubljenil« aSaj zato govorim, da me slišijol« je kričala. >PrKv nič se ga ne bojim, Napoleonal Najprej nam je hotel ustai zemašiti, da bi latvko delal, kar bi se mu zljubilo — a teg» mora biti konecl Samo v neši vasi štiri mlade žene izgubs svoje n\ožef in deset nvladeničev naj zapusti vse, očeta in mater, na kljmbo pravici, Bogu, veri — ali ne fcriči to do neba?« .1 In ko sem hotel odgovoriti, je nadaJ|evalia: »Veruj mi, Jože, ta človek ninva srcal — Slab kon«« ga čakal — Že to zimo se je pokazal prst božji. Bog je vi» del, da imajo ljudje večji strah pred človekom nego predf njim, da si nrti matere kakor v Herodovih časih ne upaja zadržati doma svoje lastno meso in kri, ako jo on zahtev« za svojo morijo, zoto je poslal silni mraz in naša armad* )e poginila — in ti, ki pojdejo zdaj v vojsko, so že napTAj zapisani snu-tL Bog se je naveličad tega! — Ti pa ne po^ deš z njimi«, je nadaljevala kljubovalna žena, »jaz nočera, da grešl Ti pojdeš z Žanorn Kraftom JLojzetom Bemom kx najpcgumnejšimi fanti od tukaj v gozdove in čez gore "f Švioo, midva pa, Katariiva in jaz, pridera k vam do kone* te nadloge.« Potem je teta Marjeta utiJinila. Namesto da bi bis pripravila navadno kosdlo, je prinesla na mizo še boljše nfc go zadnjo nedeljo ter nama rekla z immim obrazom: »Jejta, otroka, in nič se ne bojta — vse 9e bo atpr*. menSo na bolje.« Malo mirnejši kot sem bil prišel, sem se ob štirih po* poldne vrrul v Pfahburg. Palje prihodajie^