Dole^ake Novice izhajajo vsak pelek; ako : : je ta dan praznik, dan poprej, : : Cena jim je za celo leto (ofi a]»rila tio ajiriJa) ;î K, za pol leta l'ôO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske državo znaša 3*50 K, za Ameriko K, List in ogliisi se plRčiijeJo naprej. Vse liopiso, iiiiroťiiíiio in oznanila spfejeina tiskarna J. Krajcc «asi. Majnikova zmaga zavezniških armad nad Rusi. Ni še ilolgo, kai' so Rusi doživeli l>oran v Karpatili, kjer so po broziisiie5ni]i, dolgoti'Éijnili imiiadili, ki so lilli združeni z velikanskimi žrtvami, morali koiu''iio nadaljnje napadanje opustiti. Naša unnada je takrat žela občudovanje celcga sveta za svoje naddoveško junaitvo in vztrajnost. Marsikdo je ob iiogledn na karpatske Ijoje tiiisli!, da je naše armadiio vodstvo poslalo većino vojaštva v Karpate, tako, da na dnigili postojankait na kak napad niti od daleć ne bi bilo itnsliti. (iotovo tudi Uusi niso i)ričakovaIi kake naŠe ofenzive lia izvcnkarpatskib postojankah. Nepričakovano pa je zavezniška armada začela ofenzivo v zahodni (-ialit^iji in izvojevala i^ijajno zmago po dobi'o premišljenem na-'■itu načelnika našega generalnega štaba barona iliitzendorfa. Bilo jc vse tako dobro i>ripravljeno in bilka se ■ je razvijala tako tofiio i)o načrtu, da so se lahko vi'liovni poveljnik e. in kr, armad niarSal nadvojvoda '^'ritlej-ik, prestolonaslednik Karo) Franc .ložef, nadvojvoda dožcf Ferdinand, kakor tudi baron Hiitzendorf z generalnim Štabom dan preje s posebnim vlakom odpeljali na fronto in tako bili priéíí velike sknpno izvojevano zmage. Največja zasluga velike zmage je po soglasnih iioročilih pi'ipisovati zavezniški izvrstni težki artiljeriji. Tako poroča z dne 4. maja „Heichspost" iz vojnega po-roť^evalskega stana; Prišel je veliki dan. Strašni majnikov dan. Danes zjutraj so naše gore nenadoma pi'ičele brnhati ogenj, zemlja se je tresla, zdelo se je, da se v zrakn in ]ia zemlji bojuje na tisoče peklenskih duliov: nasa težka artiljerija jc piičela obstreljevati sovražne postojanke. Kdor je bil danes tii, ne bo nikdar pozabil slike te strašne artiljerijske bitko. Bilo je v jutranjih nrali. V j'uskili postojankah je postalo nemirno vsled poskusnega streljanja v soboto. Kaj pa je bil ta uvod ijroti boudjar-diranju, ki se je sedaj pričelo. To je bilo naj-silnejše obstreljevanje, kar som jih videl v dosedanji devetmesečni vojski. Z občiulo-valno preciznostjo so granate zadevale: vedno širše in silnejšc se je razvijal boj. lu ce se je /a nekaj časa i)renehalo s streljanjem na en ki-aj, da se med tem vzame v ogenj druga postojanka, se je videlo na prostom, ki je bil dosedaj zavit v gost dim, čez nekaj casa gi'ozote opustošenja: velike Inknje, nakopičena zemlja, razbita drevesa, ostanki jarkov, itd, liojna črta med Vislo in Kai'pati je v vsej obsežnosti osvojena in sovražnik Umika z največjo naglico, število ujetnikov iu umožica vojnega niaterijahi se vedno holj množi. vú ])oroěilu z dne i. je naraslo število ujetnikov Že na ao.ljoo. Vojni poročevalci poročajo dne maja c, velikih uspehih in raznih posledicaii našo zmage sledeče: Naša težka artiljerija, kateri se imamo brezdvomno zahvaliti /,a zmago, nadalje obstreljuje ruske postojanke in pilpravlja nadaljne peliotne napade. Na višinah razvodja Wisloke in Hunajca.se zdi, da se je obkolit.ev Uusov posi'ečila. Ruske iz- gube na častnikih so strašne. Pri neki diviziji so padli vsi generali in štabni častniki. Jîoj se pričenja i'azširjati na karpatski fronti. Zahodnogališka bitka se bliža k za vojsko odločilnemu ndanni, ki bo kmalu večji del dosedaj v gorovju vezanih bojnih sil zaveznikov oprostil, da bodo lahko z njimi razjtolagali drugod. Ruski ujetniki, ki so večinoma v civilnih obleknli z vojaško čepico, so izjavili, da v ruski armadi že veČ tednov vlada pomanjkanje oskrbe. ]'ri Gorlicah napravljena liiknja učinkuje na ostalih frontah. Del naše sosednje karjiatske armade je pričel prodirati. Zdi se človeku, kakor da bi se bila naenkrat naša armada prebudila iz zimskega spanja na izvenkarpatski fronti, da z novimi silami zmagonosno udari po sovražniku. Sedanja zmaga nad j'uskim človeškim morjetu, je na novo utrdila zaupanje v tiioi in koneiino zmago naše junaške armade, l.tal iîog in kialjiai maj-niška, da bi tej zmagi sledile kmahi še večje zmage, ki bi nam prinesle zopet mir, srečo in lilagostanje! Z juižnega bojišča piše dd. 24. aprila liîlij znani g, stabs-fiihrer piijatelju v Novem tuest.u med drugim : .... Naš polk se nahaja sedaj tam, kakor decetidu'a in jainiarja 1914 in li)15, Posebnosti A"am nikakih ne morein jioročati, ker vse miruje. 21. t. m. sein bil pri sedmi stotniji, katera je 2 uri od mene oddaljena; imel sem služl)eno jtot, obenem sem bil pa tudi radoveden, kje da se nahaja. Pri sedmi stotniji imam največ znanf^ev, k tej stotniji sem i)i! (.ndi prvotno iirideljeu. Pot je silno slaba, zelo strma, jio iiekaterili ki'ajih je še treba paziti, da človek ne pade. Kljub tenni, da je bila j)ot zelo težavna, sem bil vesel, ko sem te kraje opazoval. l^rišel sem na 40() korakov razdalje med sovražnikom in menoj, vedno setn si mislil, da bode kakšna krogla po smrekah ])riletela, pa vendar ni bilo nič hudega. Na sovražnikovi strani je krasen kraj, vse je že lepo zeleno, čreSnje, zgodnje hruške in slive vse v evetjn, krasno za pogledati. Slišal sem tudi par strelov med predstražami, seveda brez as|)eha. Naši vojaki so že tako navajeni, da kateri včasih pozabi na nevarnost jired seboj in se preveč pokaže, nakar dobi ktiialo po-zdi'av oziroma o])omin, da je treba l)iti skrit; na ta način pade tu in (am kak strel. V noči so prav blizu eden di'uzega, tako, da je samo neprehoden most vmes (voda). Dolgočasno je bilo vreme dosedaj tukaj ; dež, sneg in tnraz skoi'aj vsaki dan. .laz sem tisoč metrov nad moijeni v gozdu pi'i cesti. Koča, v kateri stainijem, je za tnkajšne j-azmere še precej dobra, samo streha jc nesigurna; kadar hudo dežuje, pušča. Danes ponoči je hudo deževalo, tako, da mi je na obraz kapalo: sem že-navajen, si nisem dosti iz tega stoi'il; odel sem se čez glavo in sladko dalje spal. Posteljo imam iz smrekovih vejic in par slam po vrliu, odeje imam dovolj. Večkrat so bila snežena, tuokra in gola tla in malo odeje; vse sem jirestal z božjo pomočjo. L>anes sem prejel nebroj voščil k tuo-jeitni imendann; milo mi je liilo pri srcu, ker sem tako daleč od mojih malili in žene. Tolažim se s tem, da, ako me ljubi Bog ohrani še tako čilega in zdravega, kakor sem bil vedno dosedaj, iiiiaui, da bodem saj prihodnje leto že pri svojih domaČih in znancili. Na tem prostoru sem praznoval tudi božične praznike in velikonočne, kateri so bili Se bolj žalostni. Posebnih dogodljajev sedaj tukaj ni, kar bi bilo za časopise. Za slučaj, da se kaj posebnega dogodi, Vam bom sporočal. Gospodarstvo« Kako pridemo letos do cenejše reje pri prašičih? Vojni Čas je sî)ravil iz ravnotežja tudi našo pi'ašičjorejo, ki je vsled visokih cen žita in žitne zaprtije skrajno prizadeta. Se ]iikdar ni bila reja pi'aset in reja pitanih prašičev tako dragocena in tako otežkočena, kakor v sedanji vojni. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da trpi vsa reja in da so pi'ašioi tako di'agi. Reja praset je brez žita in brez močne krme netnogoča in prav naša Dolenjska je na-njo navezana, ker se z njo že od nekdaj peča. V teh težkih časili je posebno važno, da skuŠan)o vso pvašičjorejo piikrojiti zahtevam sedanjega časa, da varčujemo z žitom, kar se da, in da poiščemo in rabimo po možnosti druga cenejša krmila. V tem pogledu je važno, da sc obračamo tudi pri prašičjireji k najbolj naravni poletni krmi, t. j. k zeleni ki'mi, in sicer na ta dva načina: 1) da jemljemo na pomoč domačo deteljo in 2) da obrača m o p r i p i' a v n e prostore z a prašičjo pašo. Zeleno krmo smo po našili krajih že vajeni pokladati prašičem, najprej v podobi različnega spomladnega plevela in druge zelenjave, kakor kojiilv, medvedjih tac, osata, divjega regrata, radiča, solate itd. V lakih letih je pa na pomoČ jemati po možnosti tudi domačo deteljo, ki je izvrstna klaja za prašiče, dokler je mlada in sočna. Prašiči jo silno radi žro. Mlada domaČa detelja se namreč odlikuje |(0 tem, da je zelo tečna in da jirašiči po njej prav dobro vspevajo. Resnii',a je, da se s tako deteljo najlažje nadomeščajo močna krmila. ]\llada detelja je lako teČna, da se dá poleg nje jU'av dobro pokladati tudi mlada trava, ne da bi trebalo drugega priboljška. To je za take Čase kakor letos veliko vj'edno in je le želeti, da bi domaČo deteljo bolj in bolj vpoštevali tndi pri naši prašičjireji. Zelena detelja se za prašiče kosi, dokler je lulada, in poklada doma v svinjaku, najbolje na dvorišču, ali se pa detelji-ščni prostori obračajo za pašo, kjer to do]msčajo ugodno ležeči prostori. Za siiomladno tako paŠo bi se juiporočala v našili razmerah še najbolj dvoletna dete-Ijišča, ako jih namenimo pozneje za pridelovanje umie turšice. Potem se pa letos priporoča, da obrača m o pri p r a v n e r o s t o r e z a pašo prašičev. Paša je namreč za prašiče silno važna in dobi'a, in koder se pečajo gospodai'ji z rejo î)lemenih svinj, tam sploh pasejo po možnosti svoje prašiče, plemene svinje in praseta. Nikjer sc mladi juašič tako dobro ne poČuli, tako ngodno ne razvija, tako po ceni ne redi, kakor na dobri paši. In če velja to za mlade ju'aŠiče, velja to tudi za plemene svinje, ki so na paši vse bolj rodovitne, zdi'ave in dobro dojne, kakor Če jih redimo v svinjakili. Pašni (irašiči izhajajo najlaže brez močne krme, ker dobe v mladi, sočni in lahko prebavni travi in takih zeliščih vse poti'ebne redilne snovi, razen tega pa v zemlji tudi potrebne rudninske snovi, razne črve, ličinke in drugo golazen, ki daje najboljšo zabelo. Koliko vredno je pa to, da žival na svežem zraku prosto diha in da se giblje? Vsa prebava je jačja, vsa reja bolj vspešna in zdrava kakor v soparnih svinjakih. Kako se na paši mišičje krei)i in život utrjuje proti bolezuitn! Izkušnje kažejo, da so na paši rejeni prašiči tudi bolj mesnati, da so stegnja (poznejše gnjati) bolj polna krepkega mišičja in da je tudi na paši dobljeni špeh vse bolj trd in dober kakor pri reji v svinjakih. Zaradi vseh teli prednosti kaže po naših plemenskih krajih sploh prašičjo pašo bolj in bolj vpeljavati in pospeševati, letos i)a že celo, da prebijemo težke čase, ki so jirišli nad našo ))rašičjorejo. Rohruuin. Gospodarske drobtine. Uničevanje hroščev. Letos so se iirošči v velikih množinah pojavili, storilo se je pa dosti premalo proti temu škodljivcu! tJudno, da se mora proti temu škodljivcu priganjati z denarjem in ukazi, da se sjdoh kaj stori, ko nas vendar zadostne izkušnje uče, kako kvarna je ta golazen v podobi črva vsem našim poljskim pridelkom. ]jetos so občine malo sto]-ile za pokonče-vanje tega škodljivca, ljudje pa še manj, in vendar bi bila šolska mladina lahko veliko dobrega stoi'ila. Sedaj je sevetia že pozno. „Dol. Novice" so opozarjale v predzadnji številki in še v eni številki prej na ketirovo leto. Menda je bi! to edini list, ki je opozarjal letos na boj jiroli kebru o pravem časn, TjB škoda, da je ostal ves opomin na papirju! Premovanje bikov v Kandiji. Živinorejska zadruga priredi letos premovanje bikov za okoliš živinorejske zadj'iige za novomeško okolico v četrtek 27. maja. Premovanje bo ob 9. zjut]'aj na sejmišču v Kandiji in se morajo živali do tega časa pi'ipeljati na lice mesta. Občni zbor živinorejske zadruge za novomeško okolico bo letos v pondeljek 21. j u n i j a, na kar se že danes ojtozarjajo vsi člani zadruge. Občni zbor se vrši na vrtu g. župana Zurca v Katidiji in se pi'ične ob 10. dopoludne. Semenska ajda. Kdor ima lepo-seuien-sko ajdo na prodaj, naj jo ponudi v naku]) C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani ali i)a kmetijski poih'užnici v Novem mestu. Ravno tako tuij se iiriglasijo vsi tisti gospodarji za ajdo, ki jo želijo za seme dobiti. Kmetijska i)odi'užnica je to že enki'at objavila, ))a se doslej ni še niliče zglasil. Sedaj je čas, da skrbimo za semensko ajilo, ne pa pozneje, ko jo je tj'eba sejati! Preuredba črnovoj» niske dolžnosti. T>nc 4. maja so se razglasili v obeh polovicah monarhije novi postavni pi'edpisi glede črnuvojniške dolžnosti in sicer le za časa vojske. Dolžnost po končanem 18. letu do 50. leta. Črnovojiia dolžiiost sc Ijo zaCtila z onim letotii, v katerem !)raiMl)iii ()l)vezaiu;i končajo svoje 18. leto in bo trajala do onega leta, v katerem dokonaije svoje 50. leto. liazdclitev Črne vojske v dva poziva se bo tako izpremcnila, da bo ob-scf,^al ))rvi poziv Ěriiovojtte obvezance od začetka službeMe dolžnosti do leta, ko dopolnijo svoje 12. leto, drujii poziv pa starejše Cniovojne obvezance. Črnovojni olj-vezanct drugega poziva se imajo le izjemoma pritegniti in porabiti za službo na fronti šele tedaj, ako so se pj'ipadniki prvega poziva splošno že porabili za tako službo. Ravno tako pridejo 18 letni takrat na Iroiito, ako se je z ostalimi letniki prvega l)oziva to že preje zgodilo. Pred novimi črnovojniki gredo še doslej nesposobni spoznani. IVitegnitev ravnokai' navedenih novlb Crnovojnikov za bližnji Čas se ne lu'ùïe v poštev, ker bodo pred temi vpoklicani črnovojniki, ki so že bili doslej podvrženi Črnovojniski dolžnosti. Naknadno prebiranje letnikov 1878 do 1890 in 1892 do 1894 se vrši vsled odredbe vojne uprave od â.'i, maja do 15. junija 1915. K temu prebiranju morajo vsi Črnovojniki gornjili letnikov, ki jiri prebiranjih od 1. oktobra do 21. decembra 1,1. niso bili potrjeni, pa so bili pri i>rezenta-ciji kot za řas nesposobni odpuščeni. Vsi navedeni se morajo li). maja i;)15 zgla-siti pri občinskem uradu svojega bivališča. Od izbiranja niso tokrat tudi oni izvzeti, kateri so i)ri vojakih služili in preskrbninski državni užitek prejemajo (pcnzijonisti). Tudi oni, ki so bili siiperarbitrirani včasu njih črnovojne dolžnosti toraj vžekot, Črnovojniki morajo takrat k izbiranju priti. Dalje so dolžni k izbiranju priti tudi oni črnovojniki, kateri so bili pri prejšnjem pregledovanju za črnovojno službo z oi'ož-jem sposobnim spoznani in potem iz kakšnega drugega vzroka nego radi ranjenja, iwtom superarbil racije za službo z oi'ožjem iiesposobnim spoznani. Vpoklici ne bodo preveč ovirali narodnega gospodarstva. Z ozirom na posledice, ki bi jih utegnilo imeti razširjenje črnovojne dolžnosti na sedaj drugem pozivu pripadajoče letnike v narodnogospo-(larsketii oziru, se bo vojaška uprava trudila pri vpoklicih delavske moči na polju kmetijstva, obrti, trgovine in industrije skrbno gledati na to, da se vzdrže ti obrati v nezmanjšani delavnosti. Vojaški dopusti. v zadnjem času dobivajo vojaki pri armadi na bojnem polju od svojih domaČih številna pisma, v katerih se jiozivljajo, da naj prosijo dopusta za izvi-šitev pomladne setve. To dokazuje, da se navodila izdana o vojaških dojiustih za zagotovitev pomladanske setve, pri iirizadctem jirebi-valsLvu še vedno napačno tolmačijo. Zato se Ijinlslvo ponovno opozarja, da se moštvu armade na bojišču dojjiisti sploii ne morejo dovoliti, in so tudi vse tozadevne prošnje brez koristi. — Za obdelovanje polja onih vojakov, ki so na bojišču pred sovražnikom se je zadostno preskrlielo na drug način, zlasti z zavez-nostimi, ki so se naložile v tejn oziru občinam. Dopuste za obdelovanje jiolja — in sicer v najvišji izmeri štirinajstih dni — je mogoče dovoliti, v kolikor to dopuščajo tozadevni vojaški interesi, samo moštvu, ki je kiiieíkega stanu in služi liri vojaških četah, nadomestnih četah, zavodili i. t. d. v zaledju (zunaj bojnega polja). Za dopuste te vrsto lahko zaprosi ali vojak sam, ki hoče dobiti dopust, ustmeno pri pi'istojnem vojaškem povelj-stvn, ali ))a iijegovi domači [lotoiii političnega oki'ajnega oblastva. Na prošnje, ki bi se vlagale neposredno pri C. kr. ministrstvu za deželno hrambo se tiiore prav tako malo ozirati, kakor na prošnje za dopuste vojakov, ki so pri ai'madi na bojišču. < kr. oki-ajno glavarstvo Rudolfovo, due iiO. aprila 1915. Uechbach. Vojska z Rusi. Osvojitev Nowosielice. „Pester Lloyd" piše 30. aprila; Zavzetje Nowosielice je pripisovati drznenui napadu naših čet, ki so sovražnika popolnoma presenetile. Itusi so mislili, da so avsti'ijske čete popolnoma zaposlene v bojih jiri liojaim in zato niso Nowosielice zadostno utrdili. Naše čete so se nenadno pojavile in zavzele ne samo avstrijsko Xowosielico, ampak tudi onostran meje ležečo j'usko Nowosielico ter pregnale sovražnika, ki se je v begu umaknil. Oba kraja smo takoj utrdili. Nemško prodiranje v severozahodni Rusiji, Veliki glavni stan .'iO. aprila : Pi-ednje Čete našili bojnih sil, ki operirajo v severozahodni Uusiji, so včeraj v Široki fronti dosegle železniško črto Libava - Dwinsk. Resnega odpoi'a rnske Čete, ki sc tam nahajajo, med kateritiii so tudi ostanki udeležencev pri roparskem pohodu proti Klajpedi, dosedaj niso nikjer poizkušale. Sedaj so v teku boji pri Szawli. Pri Kalvariji so se izjalovili večji ruski napadi s težkimi izgubami. Pet častnikov in 500 Rusov je padlo neranjenih v nase roke. Tudi dalje južno med Kalvarijo in Avgu-stovom so se ponesrečili ruski napadi. Aprila meseca ujetih 28.500 Rusov, Meseca aprila so ujele naše Čete po uradnih podatkih 2H.500 Rusov. Ruskih vojnih ujetnikov je sedaj v naši državi okoli 350.000. Slovanski ujetniki v Rusiji- Uradna „Gazeta Lwowska" poroča po Ivovskem „Nowem Wiekn", da v raznih ruskih in sibirskih mestih bivajo velike skupine slovanskih ujetnikov. V Toinsku so se slovanski ujetniki lotili i-aznih strok; služijo kot stražniki, brivci, izdelujejo klavirje, drugi zopet so ]'okoilelci in trgovci. Skupina čeških ujetnikov v Totiisku je oi'ganizirala orkester, inteligentnejši dajejo lekcije kot domači učitelji. Vendar se ujetnikom ne godi povsod dobro. Irkutski gubernator je za svojo gubernijo izdal ukaz, ki prepoveduje sprejemati ujetnike brez vladnega dovoljenja, ujetnikom zabranja vstop v restavracije, sobe, hotele, prodajalne, vrtu in v javna zabavišča, prepoveduje govoriti z ujetniki ali jih obdarovati. V Vologdi podpira ujetnike tamošnje dobrodelno društvo. V Vjatki jih podjjira odbor, ki uraduje v gubernatoi'jevi pisarni. V manjših tuestih in krajih pa trpijo ujetniki večjo bedo. Ruska tronta predrta. — Nad 8000 Rusov ujetih. Uradno se poroča med drugim 3. maja: Združene avstrijsko-ogrske in nemške sile so včeraj napadle sovražnika na njegovi že mesece pripravljeni in zasedeni postojanki v zaliodni ("ialiciji in so ga na celi fronti Malasto\v-Gorlice-Gro-mink in severno odtod vrgle, mu zadale težke izgube, ujele nad SOUO Rusov in zaplenile topove in strojne |)uške v dosedaj še ne dognanem številu. Istočasno so izsilile na.še čete prehod Čez spodnji Dunajec. V gozdnili Karpatih smo v novih bojih vzhodno 0*1 Koziowe pridobili na pi'ostoru, vrgli sovražnika iz njegove postojanke in krvavo odbili njegove protinapade. Tam smo ujeli več sto lînsov in za])lenili tri strojne puške. Tudi severno od Osmalodc smo vrgli sovražnika raz veČ višin in mu zadali težke izgube. Tudi lam je boj Še v teku. Zmaga v navzočnosti najvojvode Friderika. Veliki glavni stan 3. maja: V navzočnosti vrhovnega poveljnika maršala nadvojvode Friderika in pod vodstvom generalnega polkovnika pl. Mackensen so zvezne čete včeraj po ljutih bojih celo rusko fronto v zahodni Galiciji od blizu ogrske meje do izliva Dunajca v Vislo jia več točkah prodrle in povsod vtisnile. Tisti d{;li sovražnika, ki so mogli uiti, se Jiajiiilreje umikajo proti vzhodu, ostro zasledovani po zveznih četah. Plen zmage se Še niti pribliŽJio ne da pregledati. Nemško prodiranje proti Rigi, Veliki glavni stan li. maja: Pri nadaljnem zasledovanju prot.i Rigi bcžečih Rusov smo včeraj zaplenili štiri topove in južno od Mitave ujeli zopet 1700 Rusov, tako da je skupno število ujetnikov naraslo na 3200. Ruski napadi jugozahodno od Kalvarije so se ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika. Ruse smo vrgli čez Szeszupo nazaj in ujeli 330 mož. Tudi severno od Skiernievic» so doživeli Rusi težak poraz, pri čcnuir so poleg velikega števila mrtvih zgubili 100 ujetnikov. Naša zmaga, Ifradno se razglaša 4. iiiajnika ojjoldne: V zvestem orožnem bratstvu so Nemčije in Avstro-Ogrske zvezne čete priborile novo zmago. Po umikanju Rusov po naši zmagoviti bitki pri Liiminovi v zahodni Galiciji vzdržavana močno utrjena sovražna bojna Či'ta med Vislo in Karpati je bila osvojena v vsej svoji obsežnosti. V nadaljevanju na])ada so avstro-ogrske in nemške sile tudi včei'aj na celi črti pred očmi armadnega višjega poveljnika vojnega maršala nadvojvode Friderika priborile nove uspehe, ])rodirale so nevzdi'žno naprej proti vzhodu in so močne i'uske sile obnovljeno prisilile, da so se hitro umikale. Važnost (;elotnega uspeha se Še ne more niti jiribližno pi'C-gledati. ňtevilo ilozdaj ujetih sovražtiikov se je povišalo nad 30.000 mož in se vsako uro množi. Y številnih osvojenih ruskih postojankah se je zaplenila velikanska množina vojnega nuiterijala, 22 topov in 64 strojnih pušk tvoi'i naš prvi plen. Na vseh ostalih bojnih Črtah jti položaj v velikem neiziu-emenjen. Nemško prodiranje v severozahodni Rusiji, Veliki glavni stan 4. maja. Število pri zasledovanju prnli Mitavi ujetih Rusov se je zvišalo na nad 4000. Novi ruski napadi jugozahodno od Kalvarije so bili odbiti. Ujeli smo 176 Rusov. Pravtako so se izjalovili ruski napadi jugovzhodno od .'Vvgustova s težkimi izgubami za sovražnika, ki je tam poleg ujetih 4 častnikov izgubil 420 mož in 2 strojni jiuški. Tudi pri .ledwabnu, severovzhodno od Lomze, je bil odbit ruski ponočni napad. Turška vojska. Izkrcevalni boji ob Kaba Tepe. Carigrad, 2. maja. (Ko)'. ur.) „Agence Télégraphique IMilli" poroča: Naš dojiisnik v Dardanelah poroča: Angleži jiri Kaba Tepe so, ko so razvili belo zastavo, streljali na naše vojake, ki so se jim i)ribližali. Naši vojaki so odgovarjali na ogenj. Jasno je zdaj, zakaj Angleži nosijo seboj bele zastave. Znano je, da so se posluževali bele zastavo tudi na evropskem bojišču. Carigrad, 2. maja. (Kor. ur.) „Tkdanr' o])isuje prve dai'danelske boje tako-le: 24. aprila ob štirih zjutraj je pričelo sovražno brodovje strašno obstreljevati okolico Kaba Tepe. Čez eno uio je pričel izkrca-vati sovražnik čete, a predno so bile izkrcane, so je naše Čete napadle. Hoj prt Kaba Tepe je bil najhujši, ko se je posrečilo sovražniku, da je izkrcal čete tudi pri kraju Sedilbahr, Sighindere in Kuudialc, a t.udi tam je naletel na ljut odpor in Jii mogel prodirati nič naprej. Turške čete so se borile tako hrabro, da je neka stotnija vrgla poldi'Ug bataljon v morje. Boji so trajali cel dan in tudi ponoči, dokler se ni turškim četam posrečilo, da so z občudovanja vredno hrabrostjo vrgli večji del sovražnih čet v morje. Sovražne bojne ladje so pričele 26. aprila zopet ljuto streljati. lioji na koimem so trajali še cel dan in celo noč. Dopoldne so izvedle tui-ške čete bajonetni napad in so zapodile sovražnika pri Sigliindeve v beg. Sovražni vojaki so se tako divje gnedli, da jih je veliko jiobodilo lastne tovariše. Le malo se jih je rešiio v Čolne. Ko so (îne 2íí. aprila izkrcali nove čete, so se zoiict i)ričeli boji. Kn toi-pedni rušilec, dva transpotna parnika in neka ladja za povodna lutala se je po-toiiila; dve ki'ižarki sta bili poškodovani. Očividec ti'di, da je bilo ubitih 10.000 sovražnikov; Turkov je bilo le malo nbitili in ranjenih. Štirje bataljoni sovražnikov na Gali-poliju uničeni. Z Jlitilene se brzojavlja v Atene, da so bili Štirje angleški in fi'an-coski bataljoni, katerim so turške Čete odrezale umikanje in se niso hoteli ndati, do zadnjega jnoža uničeni. DomaČe in tuje novice. Visok obisk. Dne 1.1, m. so se z avtomobilom pripeljali v Toplice Njili ekscelenciji baron in baronica Seinvarz ter c. kr. dvoi'iii svetnik in sanitetni referent dr. Zupane. Visoki gostje so bili sprejeti od gozdarskega UKijstra g. pl. Zhuberja in zdravnika dr. Konvalinke; povabljen je bil tudi mil. g. pi'ošt dr. Elbert. Ogledali so vojaško bolnico in zdi'avstvcno hišo gospoda kneza Auersperga, kjer se zdravijo Častniki in vojaki na knezove stroške; postrežba jc jako dobra. Njena ekscelencija je vojake obdarovala s smodkami. Popoludnc se je peljalo v Novotiiesto, kjer je gospod dvorni svetnik nadzoroval bolnico c-esariceKlizabete, kamor je poslala g.' baronica tudi sinodke za vojake. Obiskali so še g. c. kr. vladnega svetnika, njegovo g. soprogo in g. pi'ošta in ob 6. zvečer so se vrnili popolnoma zadovoljni z nadzorovanjem v Ljubljano. Tukajšnji kolegijalni kapitel je s severnega bojišča dd. 20. aprila 191.5 prejel nastopno sožalje: 01) prerani smrti častitega gosp. kanonika dovoljujem si prečastitemu kolegiat-kapitelju izraziti moje sožalje. — Tudi v Vašem mestu v tem nesrečneiti letu smrtna kosa precej kosi, ne samo kot pri nas. Trpimo preccj, kajti kot kača se zvija in ni konca ne kraja teh muk. Jaz sem zdrav, dasi sem preživel strasne mesece v vedneiii trpljenju in sf.j'ahu za svojo družino. l)a bi to trpljenje nani prineslo zasluženo plačilo, to so želje nas vseh. Dela v naši vojni bolnici, kateri načeluje g. štabni zdravnik dr. Trenkler (zet g. okr. glavarja v p. Del Cott), je veliko; v dveh mesecih smo jih do 3000 oskrbeli; to so hude skrbi za proviant, ker smo od zalog precej oddaljeni . . . F. Mejak. Admiral Haus kranjski deželi. Deželni glavar dr. Šusteršič je imenom kranjske dežele bi'zojavno Čestital vrliovneinu jio-veljniku naŠe vojne mornarice admiralu llausu k junaškemu činu našega podmorskega čolna, ki je potopil veliko francosko oklopno križarko „Leon (îambetta". — Admiral je odgovoril v slovenskem jeziku sledeče : Dr. yusteršič, deželni glavar Kranjske, Ljubljana. — Ljubeznive čestitke dežele Kranjske so me odkritosi'čno in globoko razveselile. Sprejmite gospod deželni glavar za iste mojo najprisrčnejšo zahvalo, l^og živi deželo Kranjsko! Admiral Haus. Admiral Anton Haus, ki poveljuje celi bojni mornai'ici naše monarhije, je bil lojen v Tolminu 13. junija IHBl. leta in se je šolal najprej v Novem mestu. Leta 1S62. je vstopil v I. razred novomeške gimnazije, kjer je dovršil od leta lH()2.do lH67.prviU pet razredov. Učil se je tako vrlo, da je bil i»o lokaciji vedno prvi med součenci. Zc na novomeški gimnaziji se je tudi pi'idno uči! italijanskega jezika. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu aprilu li)15 je 206 sti'ank vložilo 136.089 K .57 h; 183 strank vzdignilo 62.H()3 K 64 h; torej več v^žHo 73.285 K 93 h; trem strankam se je izplačalo hipotečnili posojil 2000 K; stanje vlog 3,7^0.1 33 K 2;) h; denarni promet 447.713 K. Vseh strank bilo je K46. Duhovske vesti. Imenovaii jt; t g. župnik v lÍDŠtaiijii ,M;ii'tin liciiii za žiii>-iiijo Sitili;iluik i)ri Kiaiijii. Ď. g. Tvan Lovšin HJi Sv. (if)!i x.ii žiiiinijo 1'ianiiiii na Notraiti-skcm. — ÎCiiimi u|)i-avitelj v Šniai'jeti je jiostal ř. g, I van l^eik». — Raz])isan je kanoiiikat, [M'I kolftgijatnein kaiiiteljnn v Noveni incslu in (^oddli-jev kiinonikat v Ljubljani. Ra/,]nsane so žiipniji^ Osilnica, BoŠtaiij in Sv. Gora. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico jc imela itiesera aprila denarnega prometa 16r).704'30 K. Vložilo jc ni strank 44.2(iO,GOK a dvignilo 120 strank S^.OIO'^OK. - Tosojil jc bil« danib 11 strankam 9460'—K. Predavanja. Vinai'.ski nadzornijí. gosp. Ji, Skalický je preteklo nedeljo predaval v Řt. Petru pri Novem mestu o tem, kako jc treba letos škropiti trte, da izhajamo '/. galico in z drugimi nadoiuestiiniini sredstvi. Vdeležba jc bila obilna, tudi od strani gospodinj, ki morajo letos ]ji'i tem deln moške uadouiestiti. Kuaka predavanja so vrše v nedeljo dne 9. t. m, zjntj'aj po ])rvi sv. maši v :\letliki in popoldne ob ii. uri v Semiiîu. Na i)razuik, v Četrtek l.-i. t. m. ob uri popoldne predava g. viuai'ski nadzornik enako v Stopiéali, v nedeljo dne Hi. t. tu. zjutraj po sv. ujaši v Sv. Križu pii Kostanjevici iii popoldne id) 'd. uri v èt. Jerneju. Daljša predavanja še slede. Z ozirotii na veliko važnost škropljenja za obstanek vinogradov je želeti, da se teb predavanj viiiograduiki v obilneiu številu vdeležujejo. Kupi se posestvo v vrednosti is.ooo kron. — Pogoji : prijazna lega, blizu večjega ki'aja, železnice in cerkve, nekaj gozda, polja iu travnikov, vsaj za 2 do 3 glavo živine. Ponudbe s ceno in opisom sprejema pisarna „Slovenske Straže" v Ljubljani. Odlikovani vojaki. Pri 27. domobr. pp.: Srebrno brabrostiio svetinjo 1. vrste kadetui aspirant Hubert Novak, štabni narednik Alojzij Oeuar in desetnik Josip liailiC. — Si'obi'iio brabi'ostiio svetinjo TI, vrste: štabui uareduik Alojzij Ccnar, jioddesetiiik Josip Kereiii, infanteristi Ivan Cadej, Josip Řribar, Anlou Jakončič, Peter Nardil), Franc Borisek, .lošiji Korošec, Kranc Golob. Preselil se je v Novo mesto piofesor Ferdiuaud Seidl s svojo družino. Profesor Soldi jc prišel kiisalu, ko je začel svojo službovanje, v (norico, na višjo realko in ostal na zavodu do sedaj, ko je stopi! v ])okoj. Novomeškemu rojaku iu zaslnžnenni znanstveniku želimo kai' najprijetnejše bivanje v njegovem rojstnem kraj\i. Iz krogov naših dijakov se nam poroča: Bataljon enoletnih prostovoljcev je zdaj v Brežab na Koroškem. Mladina navdušena. Od Karpatov piàe Martin Zoran iz I'raproč, bratranec vojnega kurata dor. Kulovca, ki služi pri 17. jip,, piše 1. tiiaja liH.'i svojim starišcm: Najprvo Vas prav lopo pozdravljam ter Vam voščim in želitu vesele velikonočne praznike; praznujte jib v molitvi. Pri nas bodo ravno taki kakor božični. Danes so pri Vas zvonovi zavezani Veliki Četrtek, pri nas pa že osem mesecev zavezani, ta celi čas nisem slišal zvoiui peti. Oh vavtovški zvon, ko bi ga še enkrat slišal, to hi bilo veselje, npani da se še enki'at vidimo, toda nc vem — ker naše življenje je kakor dim sedaj se pokaže iu ni ga več, v eni ui'i je Človek zdrav in jiokopan. Sedaj Vas prosim dajte 20 goldinarjev za svete mase v Dolenjo Sti'ažo k Materi Božji, seul* obljubil še prve dni, ko sem bil v bojni črti. Ko dobite to karto, ju-osini da takoj nazaj pišete. Naznanim, da sem dobil vse karte. Iz ruskega ujetništva je pisal 12. marca t, 1, svojitn slarišcm Janez èlejkovec iz llriLŠice pri Stopičah št. 33, da je bil 27. avgusta 1914 ranjen in ujet, a je že ozdi'avel. Pisal je že parkrat, a vsaka „počtovaja kartočka" ni dosi)ela. Naiiaja se v Orlov-u, Vjatska gubendja, evrojiska Rusija, — .)osip Kastetic iz Pristave je pisal svojemu očetu v Rakovniku št. 7 iz lîisk-a, gubernija Tomsk v Sibiriji, da je zdrav. — Njegov brat Kranc pa je v ÎTuberniji Tobolsk, kraj Tanmen, kai- smo že zadnjič objavili. Iz ruskega ujeiniš'va se je oglasil Franc Meglic, podčastnik iz Broda. A' Karpatih je bil ranjen tri tedne pred Veliko noiijo in so ga Rusi ujeli na obvezovaiišču. Pisal je 6. aprila iu so dotiuiOi pismo sprejeli 30. aprila, v katerem i)išc, da je z njimi, kot ranjenec marširal osem dni, in da se sedaj že 14 dni vozi, da pa še nc ve, kje da se bode ustavil. Domači so se bali, da jc že uuu'], dokler niso karte od njega sprejeli. Belokranjske cigarete v Karpatih, Ivan Ivrašovec, posestnikov sin iz Bušinje vasi št. 17, prideljen Ilegimentsstabu 7. poljsko topničarskega poika, piše dne 19. aprila, da jc isti dan, prejel cigarete iz Semiča od gasilnega društva, obžaljuje, da ne pozna podpisancev, a tem bolj zadovoljen, ker se belokranjski rojaki spominjajo svojih fantov. Nazdar. — Isti vojak tudi poroča, da je tam v Karjjatib z začudenjem prejel po vuzmu tudi dolenjsko grozdje prav v Času, ko se iia Dolenjskem novo rodi. Koliko je vrlih Poljakov v vojski? Iz Avsti'ije jih je na bojišču 40t).000, iz Nemčije jih je na bojišču 3fir>.000 in iz Kongresne Poljske jih je na bojišču SňO.OOO. Tedaj se bojuje za vero in domovino e/l<; (1. septembra na vojaških realkah, 21. septembra na vojaški akademiji) se bo sprejemalo v 1. letnik C. kr, vojaške nižje realke, ki se bo začasno ustanovila v Tiruck-u ob Litvi, dalje v L, 11. in m. letnik c. kr. b'raiu; Jožcfove vojaške akademije na Dunaju aspirante za prosta in plačana mesta z namembo za C. ki', deželtio brambo. Prošnje jc vložiti najkasneje do 31. maja 191.5 pi'i določenih oblasteh. Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki je objavljen v listu „Laibacher Zeituug", in ki je tudi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavar.^itvib. Solitar iz — zraka. Z Dunaja po-1'očajo; Doscdaj v Avstriji nismo imeli nobenega podjetja za izdelovanje solitarja iz zračnega dušika. Potreba solitai-ja in težava dobiti ga mod vojsko iz Čile je poklicala v življenje tudi v Avstriji tvornico za izdelovanje solitai'ja iz tekočega zraka. Izredno biti'o so napravili načit, in vse priprave, tako, da ho tvornica maja meseca že pi'ičela z dolom. Dopisi. Iz Prečine, iz ruskega ujetništva se jote tlni oglasil .Josip Retlek iz Dol. Kanuiic, ki je služil pi'i 7. lovskem bataljonu, Do-nuiči so ga pogrešali že od začetka dec. Zdaj iiišc, da jc bil ujiit 2(3. decembra, ko jc šel lUi pati'uljo. Sedaj se nahaja v Skobelowu v Turkestanu. — 2H. aprila smo imeli prošnjo in'ocesijo na Trško goro za naše vojake iu skorajšnji itni-. Le])e pobožnosti se je udeležilo veliko ljudi; izrazila se je želja, da po končani vojski zopet pohiliiuo na prijazno Ti'ško goro so zahvalit, liog daj, da bi se to kmalu zgodilo ! Nemsko-fpancosko-belgijsko bojišče. Nemški uspehi na Flanderskem. Veliki glavni stiin 4, maja: Na Flanderskem smo nadaljevali svoje napade od severa iu vzhoda z'velikim uspehom. Danes zjutraj so padli v naše roke: Zevenkote, Zone-beke, \\'csthoek, gozd Poligone Vehi, Roinie — za vse te kraje so se že mesece vršili vi'oči boji. l'mikajočega sovražnika obstreljujejo naše baterije od strani severno in južno od Yperna. — Istotako so na drugih postojankah zadnji čas Nenuu zelo živahno delovali. MT Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Ob belokranjski železnici. (Nadaljevanje in konec.) Pozneje so prišli sem gosjjodje Pui'g-stalski, ki so dolgo Časa notri stanovali, Purgstalei so slovoli kot zelo lirabri in močni. Miroslav Purgstalski je baje z ono roko stri najtršo podkev in 7 oseb nesel na svojih ramah. Erazem Pui'g. jc bil jako velike postavo in ogrski gubernator. L. 156.") je sediuograškega vojvodo Janeza Zapolija premagal in okrog 400 mož potolkel. Sploh so so Purgstalei odlikovali s svojim junaštvom, z zmagami in viteŽkimi igrami, Krištof Purgstalski je priženil z Ano, hčerjo Jožefa grofa Oroškega, Gradec, Gracarjev turu in je grb. greških gospodov v podobi rudečega vola, z zlatim prstanom v gobcu, ssvojiu) spojil. L, 1531 je bil deželni glavar. Kake pol ure od Gradca, pi'i Ki'asincn, stal jo nekdaj na prijaznem griču sredi rodovitnega polja, gi'adič, ki ga je sezidal Janez, Adam grof Purgstalski. Zdaj se nahaja tam le še navadna hiša s hlevi in skednji. Zraven je bilo lopo, obzidano dvorišče za živino. Sezidano je bilo vse leta IGSti. Dvakrat so vso to oropale in požgale rojtarske druliali, ki so se v onih časih pogosto potikale po teh ki'ajih. Za Purgstalei so prebivali v (íradcu grofje Turinški. Lefa ICOO je kupil grad Henrik Veriieški od Tui'inškili gospodov, nazadnje je prišel v last gospodov Gušicev, ki so se vslcd diplom od 18. julija 1701 imenovali baronje Greški. Iz rodovine Uiišicev je bil tiuli za našo državo dokaj zaslužni Seyfrid bai'oii GušiČ, c. kr. okrožni glavar v Postojni, poveljnik v Senju in Primorju in podpredsednik Temesvarskega banata in konečno predsednik Kranskcj, Tmrl je 12. junija 1794 ^^ Ljuldjani, sSar 84 let. Rodil se je v Preseku. Za Valva-zorja je imel grad ilans Jurij GušiČ, stotnik Tuhinjski. 13. jan. 17H5 je v Gradcu unula (■assandi'a Baronessa ilc Gusitsch in bila pokopana v cerkvi sv. Martina v 1'odzemlju, 23. marca Kiti/ pa Adam Maksimilijan H. D. (.lusitsch, star 65 let, in tudi tam pokopan. V cerkvi se nahajata namreč dve lakvi: ena je bila za duhovnike, druga za ostalo gosjiodo, največ za Gradačko. 18. stoletju so Še v njej pokojiavali, jiotem ne več. (íušici so imeli v posesti tudi gi'ad Rakovnik. Blizo Krasinca pri Borštu nahajal sc je tudi majhen gradič, ki se je po svojem ustanovitelju, .Petru DomiiuČu, imenoval Dominič. Leta 1563 je ga še imel, ])otcm pa je prišel v last Franca, IVIiro-slava Gušica, gi'ofa Otoškega, jio njegovi snu'ti pa v roke njegovih dedičev. Blizo tega gradiča so je nedavno nahajal golob-njak in ribnik, ki sta gospodi služila v zabavo. Sledovi se še poznajo. Zadnji jio-sestnik iz tega rodu pa je bil .lurij Žiga baron Gušic . . . Bil jc baje strog gospod, a dobrega srca. Nagovai'jali so ga tudi priprosti ljudje „Kutu- Guadon". Brata irokojnega Vardjana iz Kloštra se je radi tega oprijel celo pViimck „Anion". rnirl je GuŠič v Gradcu. Trujilo njegovo počiva v kameniti rakvi v nalašč za to na graščinskem vrtu i)rii'ejenem mavzolej, ki se še vidi. Pred mavzolejem sta pokopana baronova najzvestejša spremljevalca, njegov konj in pes. Drevo, zasajeno na njunem grobu, Jiaj bi bilo njun spomenik. Na tem vrtu nahajala se je za (nišičev majhna cei'kvica sv. Križa; toda zadnji tega imena jo je dal podreti in mesto nje v gradu samem prirediti kapelo v čast sv. Frančišku Ksav., kjer so Še vedno opravljajo ustanovljene sv. maše, Zvonove pa je oddal enega cerkvi sv. Marjete v Boi'štu pri DomiuiČu iu enega cerkvi v Kloštru (Valv. II.. str. 790). Grad jc bil v srednjem veku dobro obzidan, zdaj jc domala že vse obzidje razpadlo. Pri gradu je bil tudi Tabor, kamor so v vojnem Času spravljali staro ljudi, otroke in živež, da so je zavarovali pred Turki, ki so bili večkrat, tako 1. 1565 tu in odtod oropali tudi grad Kru])o 23. junija. Tako tudi Francozi. Leta 1809, 12. okt. je bila pri Crnojulju bitka s Francozi. Premagani so zbežali do Gradca iu se tu nastanili. (Dimitz IV, str. 299.) Še za GuŠiČev je spadalo k graščini 122 gruntov. Za njitiii so prišli razni gospodarji, ki so posestva začeli razpro-dajati. Dandanes je le Še nekaj malega pri graščini, ki so tudi čedalje bolj krči. Bilo je pa nniogo življenja loil okoli dokler je še stala na polotoku, ki ga v obliki S tvori Lahinja prav blizo grada, tovania za železo. Sezidal jo je vitez Fricitau 1. IS57. Pomenljivo so besede, ki jih je pri tej priliki izgovoril nek slovenski odpadnik: „Auch an der iintlerstcn Spitze der civilisierten Welt ein Stiick deutscher Kultur" (Novice 1S63). V fabriki se je nahajal hlapilni inotoi- za 40 konjskih si! za topenje, za izlivanje (Unigtili) 1 hlapiltii motor za 15 konjskih sil. Od vseh strani so prihajali dclavci, zakaj zaslužek je bil dober, ilnogo si jih je postavilo tu tudi svoje domove in so za vedno nastanilo; zato ima Gradec Se dandanes nekaj tujskega značaja. Nekateri so si pri tem zelo opomogli, celo oljogateli, toda le bolj tujci. (!elo mali otroci so tnogli tu iti tam kaj zaslužiti, bodisi, da so po cesti pobirali železne odpadke, ostanke žlindre, kosti iu dr. in jo prodajali, ali tudi s kakim neznatnim delom. Ko jo nu'uda leta 187G nastal v prostorih za pi'emog, ogenj, je vsakdo, ki je donesel vode, četudi le enkrat, prejel za vsako posodo 20 vin.; za vožnjo seveda več. In za to ni bilo treba nobenega daljnega dokaza, le reci je bilo treba: tolikrát sem prinesel ozir. prijteljal in v taki posodi. Dobri časi ! le žal, da so prebrzo izvi-Šili, Tovarna sama je bila krasna stavba. Blizo nje je lep snu'ekov gozd, kjer si je gospoda znala prirediti vsakovrstna za, bavišča. (írad in vsa stanovanja okrog njega so lála jirenapolnjena prebivalcev različnih narodnosti. Za delavce je podjetništvo sezidalo še zunaj več hiŠ, med temi posebno veliko „novo hišo", ki so vidi sedaj iz kolodvora kot stara podrtija. Leta 18(i;i, meseca junija, jena povabilo fabriškega vodje llomača prišel pogledat fabriko ljubljanski knezuškof Jernej Vidiuei', ki jc tačas imel vizitacijo iu birmo v Pod-zendju. Ko ogleduje knezoškot s svojim spremstvom umetne stroje in (ir., zasveti se naenki-at v žareči luči raztopljeiiega železa pozdrav, kakor bi bil pi ivrel iz srede zendje : ,Živio Jernej!" (Novice 1K63) Toda, kakor že rečeiu), fabriki iu vsemu blagostanju ob njej, je bila usojena prinuM'oma kratka d(d)a. Slabo gosiKxIar- Naročajte „Dolenjske Novice!" stvo, oddaljenost otl žtileziiice in razni (liMigi znani in neznani vzroki so pospcSili konec tega podjetja. Zaslužek je îjil čedalje slabši, dola vedno manj, zato so se delavci polagotiia i)orazgnbili v dnige kraje, ali jia kot (loniačiiii bili primorani na dnigacien Jiačin skrbeti za vsakdanji kruli. L. 1883, meseca julija, so celo stavbo porušili in materijal razprodali. Glede lepega, rezanega kamena, ki je služil za temelj, pa je stari Zelan dal cestnemu odboru svet, naj bi ta kamen prevzel in porabil za most, ki ga jo baš takrat iianieraval jio-stavili na inestn starega lesenega. In tako je bilo. Jjcta 1885 jc bil novi most slovesno blagoslovljen iii prometu izroćcn. Na niestn, kjer je stala fabrika, pa poganja ztlaj visoka trava in ob vodi semtertje še kak, od strele vžgan jagiict priča, da je tu okoli nekdaj bilo bujno Življenje. Nalez. Loterijske številke. Trst, 5. marca 78 5H S7 88 79 h žalostnih zapiskov belokranjske župne kronike. Ponesrečenci adleške župnije v Ameriki. J. Šašolj. (Koncc.) Leta 1901. 18. sept, umrl je ubit od kamena vjaiiii v ('alumetu Peter IVijanovií iz Tribuč b. št. IG., samec, star 28 let. Leta 1902. 10. okt. je i)onesrečil v rudniku v Calumetu Ivan PrijanoviC iz Tribuč b. št. 13., star 33 let. libiJo ga je, da je bil prav kmalu mrtev. Leta 1906. 5. uiaja je nuni v bolnici v New Yorku Miko Šegina, samec iz Tribuč b. št, 4G., star 23 let, Na potu v Ameriko dobil je na barki idjučnieo, za katero je nnui — .-Í0. maja ponesrečil jo v i'udniku v Moliawku pri (-alumetu Jure Ćrnič, samec iz Fučkovec li. št. (i., star 21 let. Padel mu je velik kamen na nogo, ki mu je zdrobil kost. Vsied tega so tim 8. junija morali odrezati nogo, a že drugi dan potem je nnirl. Leta 1909. 7. sept, ubilo je v Iron-woodii Jožefa Vlašiča iz Tribuč li. št. 28., oženjenega, starega 39 let. Amerikanski slov. list je pisal o njem: 7. sept, ubilo je jiri Newportu v železniškem rudniku v Ironwoodu obče znanega ííl spoštovanega 1'ojaka Jož. Vlašiča. Kako je bil pokojnik priljubljen, dokazuje njegov jiogreb, ki se je vršil 10. sept. Udeležilo se ga je društvo bratov sv. Jan. Krsi nika in mnogo drugega občinstva. Zapustil je ženo in 6 malili otrok 0(1 'i mesecev do 8 let. I^eta 1911. maja umrl je nesrečne smrti v Mobawku pri Calumetu Jožef Ćrnič, kočar iz Sd b. št. 22. O njegovi nesreči je jiisal „Glasnik" iz (Jaluineta to-le: Minulo sredo je smrtno ponesrečil rojak Jos. Črnič v Moliawku-rudniku. Stiij't ga je zadela v najboljši dobi njegovega življenja. Poroča se nam, da je bila krivda dnigib in ne njegova lastna, da je izgubil svoje življenje. Črnič so je nann-eč pri-jïeljal na delo v (înu rudnika. Njegovi tovariši so izstopili [irvi, potem tudi on. Ko je bii kotiiaj z eno nogo iz vozička, dvignil je strojevodja brez vsakega danega znamenja voziček, ki je Črniia povozil ter ga pustil na mestu mrtvega. — Doma je zapustil ženo s 4 nepreskrbljenimi otroci od 7 mesecev do 9 let. liil je že tretjič v Ameriki. Leta 1914. 1, febi'. ])one.s]'ečÍl je v Dunlo, Pa., Marko Kožman iz Fučkovec b. št. 9., oženjen, star 28 let. „Slov," je pisal o njem v št. Gl.: V Dunlo je ubilo rojaka ilarka Rožmana v premogovniku. Izpodbijal je neko podporo, vsled česar se je vsulo nanj kamenje in ga tako poškodovalo, da je umrl. — V noči od 7. do 8. jun. pa je smrtno ponesrečil v Butte city, ilontana, ,Miko Kozan, stai' 29 let, iz Tribuč b. št. G. SIrlo ga je dvigalo v jami. Pj-ed i)ol letom pa je unu'l v Needlesu v Kaliforniji za jetiko njegov brat Jože, star 33 let. - i), jun. pa je imuesreČil v Pittsbuigu Rudolf Požek iz .VdlešiČ, h, št, 9,, star 47 let in oženjen, fítrla ga je poulična kara. Zapustil je v Amei-iki ženo i[i 9 otrok, večinoma nepreskrbljenih. 1 7. julija ponesrečil je v jami v Ironwooilu, :\lich., Peter Vardijan, posestnik iz Bednja, h. št. 35., oženjen, star 47 let. Stiio uni je vsa rebra in je 1 !). julija potem umrl. Doma je ostavil ženo in 4 otroke, v Ameriki pa enega sina. Potop francoske križarke „Leon Gatnbetta*'. Naš linijski iadji poročnik -lui'ij vitez pl. Trapp je poročevalcu neinškonarodnc korespondence Edvardu Reiebel pripovedoval, kako je potopil s svojim podmorskim čolnom veliko fi'ancosko oklopno križarko „Leon Gambetta" pri rtu Leuca ]ia Jonskem morju. Pripovedoval je tako-le: Več časa sem jioveljeval neki torpedovki. Poveljstvo podtiiorskega čolna „L". V." setu prevzel še-le pred kratkim in sem podvzel s tem čoliioiti svojo prvo vožnjo. Iz pristanišča sem se odpeljal še-le pred tremi dnevi. I'ribližno opolnoči scju zagledal sovražno ladjo 20 itiorskib milj juŽno-vzliodno od rta Leiica, Vozila je z zakritimi lučmi, Prepi'ičal sem se, da je to francoska oklopna križarka. Sijala je luna, nebo so pokrivali lahni oblaki. Ko smo zagledali križarko, smo na krovu pripravili vse na boj, ko sem doznal, s kako brzino da vozi sovražna ladja, sem jo napadel. Ko sem se približal na 500 iti, sem nameril en torpedo na zadnji, drugi na sprednji del ladje tja, kjer se nahaja skupijia diuniikov. Oba torpeda sla zadela. Pok smo jasno culi. Na zadtijeui delu skupine dimnikov sem kmalu nato videl, da jo švignil mogočen oblak dima do visokosti jadiov kvišku. Moje moštvo je klicalo „Kura!" obakrat, ko smo zadeli križarko. Ko sem izpustil drugi torpedo, sem se peljal odzadaj okoli kilžarke, da vidim, če se ladja nagiba, in sem dognal, da seje nagnila ladja 35 stopinj, koje poteklo pet minut, odkar smo izstrelili tor-])eda. Ker se je ladja nagibala na stran, sem izprevidel, da ni več potrebno izstre-Ijavati nadaljnih torpedov, dasi so že bili pripravljeni. Devet minut potem, ko je bil izstreljeii drugi toi'pedo, je izginila sovražna ladja. Ko sem se jij'ipeljal na tisto stran ladje, kjer se nahaja krmilo, sem zapazil na ki'ovu luč, kmalu nato ]m tudi luči na morju. Fi'ancozi so izpustili v nmrje ]»et čolnov in moi'a se občudovati, da so vse to izvedli v tako kratkem Času. ÍÍ ozirom na varnost lastnega podmorskega čoltia se nisem mogel udeleževati rešilnih del, a kakor upam, so se rešili vsaj tisti inor-narji, ki so se vkrcali v čolne, in to tembolj, ker je bilo morje mirno. Moje uioštvo se je obnašalo ined vso akcijo tako, da se nioi'a občudovati in je vzvišeno nad vsako hvalo. Vesel sem, da je sestavljajo tako vrli ljudje. Pionirji, saperji in železničarji v vojski. Vojni poročevalec „Frankfurter Ztg." piše iz C. in kr.armadnega višjega poveljstva; Kakor na zahodnem bojišču, je bila tudi tu na vzhodu poverjena pionirjem vloga izredno velike važnosti. Organizacija tehničnih čet se tako v c. in kr. arumdî kakor v Rusiji razločuje od nemške v toliko, da obsega e. in kr. armada ]»ionirje in sa-pei'je, ruska armada pa ])ontoniere in saperje. Pionîi'ji, oziroma pontonierji izvajajo v prvi vrsti službo na vodi, grade mostove in ceste. Saijerji so pa izurjeni za uti'jevanje in za službo v trdnjavah. Pionii'ji so se vedno odlikovali. Ko je prodirala prva armada Čez močvii'ja, so le pionirji omogočili operacije. Neštevilno mostov so zgradili v prvih mesecili vojske čez San, Dunajec in Čez W3'sloeka po načelu, veljavnem tudi na zapadu, naj se .zgrade iz pomožiu'ga gradiva; vojna pi'i-))rega z mostovi naj se vozi kolikor mogoče sporedno s četami. i\lostove so gradili na vziiodu težji! kakor na zahodu, ker so manjkali tisti lepi, veliki vlačilni čolni, s katei'inii zgrade lahko taui čudovite mostove na ladjah, po kateriii lahko vozijo tudi najtežje tovore. Čolni, ki jih tu vpo-rabljajo, radi mnogih plitvih mest, so ploščasti in široki, nesposobni, da nosijo težo. Gradili so zato pred vsem take mostove, ki jih lahko hitro postavijo. Obnesli so se, da.-d je bil temelj mnogokrat neprimeren. Ob Drini in ob Šavi so morali pionirji izvesti zelo težavne naloge. Reke so tako prekoračili, da so ]irepeljali Čete v rijinili čez vodo; čete so morale nato kriti zgradbo mostov, ki so jih stavili v sovražnem ognju. Mojstrsko delo so bili tudi številni Čez i'cko Vislo zgi'ajeni mostovi, ko je prodirala Danklova armada ob obeh straneh Visle. Ko so se pričeli umikati, so niorali uničiti vse postavljene mostove tako, da so jih ali razstrelili ali ])a sežgali. Posebno pozornost je vzbudilo uničenje sandomierskega inostu, ki so ga podrli v najostrejšem sovražnem ognju, ker so Rusi napeli vse sile, da bi bili dobili ta most nepoškodovan v svoje roke. Ruski pontoJiieri splošno delajo prav dobro; Rus je sjiloh sjtreten lesni delavec, îlostove grade hitro, tijih mostovi so bili tj'pežni in izdelani lično. Opazilo se je delo ruskih pontonierjev, ko je nadvojvoda Jožef Ferdinand prodiral z juga in so zato Rusi hitro vrgli del ])roti zahod« jirodirajoče armade čez Vislo. Ruski iiontonierji so v najkrajšem času zgradili celo vrsto mostov cez A^islo. Razdirati Rusi ne znajo tako dobro kakor graditi, Mostov niso večinoma popolnoma podrli in so jih zato lahko popravili. V prvi dobi vojske so se odlikovali saperji pred vsem v obrambi Przemysla. Poškodovane utrdbe so vedno takoj ])onou popravili. Vzorno so položili mine ali pod-koite. Med naskokom na južnozahodno bojno črto so naskakajoče ruske čete prišle na s podkopi podkopáno jiolje, Njib izgube so bile naravnost strašne. V sedanji obliki stoječe (pozicijske) vojske zahtevajo zelo saperje, ki jih razdeljujejo v male oddelke. Grade opiraliŠča in opazovališča, polagajo ovire in vodijo čete, kadar grade in utrjujejo postojanke. Saperjem so izročeni žarometi, ki jih Rusi nimajo, mečejo ročne granate in se ponoči plazijo okoli, da razdirajo sovražne zapreke. Ruski saperji niso tako delavni. V saperskik bataljonih služijo v pi'vi vrsti tvorniški delavci; a častniki so večkrat v zadregi, ker so delavci precej revolucionarni tudi kot vojaki. Značilno jc tudi, da Rusi za zgradbo jarkov večkrat ne vporabljajo pehote, marveč jih morajo pod vodstvom saperjev kopati kmetje. Ko je izbruhnila vojska, so izvedli že ločitev železniških čet in so ustanovili samostojne brzojavne čete. C. in ivr, želez- niške čete so izurjene v zgi'adbi, obratovanju in v uničcjiju jmpolnib, malih in vojnih železnic in znajo izvajati tudi vsa umetna železniška dela. Za vojne žeh;znice vozijo s sehoj matei ial v enotah 30 km. Železniške čete so v tej vojski tako glede na zgradbe kakor tudi v obi'atu toliko stoi'iie, da za to dozdaj še ni podobnega zgleda. 01) pomikanjiii v vojski na prostetn sem in tja so morale zdaj najtemeljitejše in hitro podirati železniške proge, viadukte in mostove, ko jc šlo naprej, so j)a moi'ale zopet uničene naprave v najkrajšeui času zopet tako obnoviti, da je bilu mogoče voziti po njih. Spretiio in hitro so delale železničarske čete. Obnoviti so morale tndi več ])redorov. Najtežavnejše delo je bilo delo, izvedeno v dolgem predoru pri Mielio-wu, ki je bil trikrat uničen in ki so ga poizkušali trikrat zopet popraviti. Delo je bilo zato težavno, ker so bile plasti rahle in so se usipavale. Cez mesec dni se je posrečilo, da so mogli zojiet voziti skozi predor. Ne n)ore se odi-ekati ruskim železniškim četam, da so zelo spretne in da so izboi'no izvežbane. Preskrbe se v zasedenem ozemlju, da se je zopet lahko po vseh progah vozilo; zgradile so ludi več novih prog, ki so jih priklopile obstoječemu železniškemu omi'ežjn. Na veČ točkah so zvezale gališke železnice z ruskim železniškim omrežjem. Velika svota denarja sc zamore nakljuùiti vsakomur, ki postane naš iiaroiinik. — Brezplačna pojasnila pošilja; Srečkovno zastopstvo 13, Ljiibfjana. Dražbeni ohlic. ]■: iO],'15;9 Dne 31. maja dopoludne oIj 10. uri bo pri p, kr, okrožnem Hwliiíu, v izbi .št. 31, »« jiodstavi g tcjii odobreni}! iiogojev tirniba Bledečib nqirciiiiônin : Zûiiilj. knjiga (íotrs víih, vi. St, 10, njiva, gojid. Cen. TTcdnusr lOÍtJ K. Najm. iionudek 677 K iâ h. VI. št. 11, biift it, lU, goHiiotijiveko iiosloiije, svinjak, iiu 1)0 Ki liti II (Id. l'eu, vrednost fill K. Nujni. jion. ;)40 K 27 ti. VI. St. 13; n^iva, vrt, rjivri, go^đ ('en. vrciinoM IfiLJT K. Xftjin. pomidek 1084 K h. Ij-Ib del vi. št. 7(> 2 gOKtlna (iela. ( 'ou. vrcilno.'it 3f)0 K. Najin, jiomidtik 340 iv, î'oil iiajnianjiiin ijonudkoiii bg ne iiroilaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovsm, odd. IV., dne a2. aiiriia ISlâ. 20 Stanovanje se odda s ]. julijem. Ti'i velike sobe, kuhinja, klet, vrt, perilnica. Tove upraviiištvo lista. 21 V večjem mestu na Dolenjskem so takoj ofiiia [lod najugodnejšijiii po^^oji, na kakor.inikoli način, ali so pa tudi proda lepa, enonodstropna hiša z gostilno in z mesarijo ležeča na prav lepem prostoru na glavncin trgu. — Naslov naznani Uprava „Dol. Novic" proti vposlani znamki 10 vin, 14.3.^ Popolnoma varno naložen denar. m 7Ai Kaiidijo ill okolico, rcg. /adr. / iieoni. zave/o = V lastnem donin v Kandiji «prejema hranilne vlogo od vsacej^a, če je ryen ud ali ne, ter obrestuje po 1-0-H na leto brex odbitka rentiiega davka, katerega sama iz svojega i)lačuje.