Skupni imenovalec: nesklepčnost zborov uporabnikov Namesto običajnega uvoda tole: ob koncu seje skupščine občinske skupnusti za zaposlovanje — bila je 25. junija — sva se pri izhodu iz skupščinske dvorane srečali z znanko. ki dela v gospodarski delovni organi/aciji. Tokrat so j<> prvič kt>t delegatko poslali na skupščino sisa za zaposlovanje. »Kaj boste novinarji zapisali o tej seji,« je vprašnla, ko je pogovor nanesel tudi na dogajanje še pred nekaj minutami. In naštela jc: seja jc bila nesklepčna, delegati so očitno kazali svoje ncza-nimanje, tudi tako. da so kljub opozorilom predčasno zapuščali skupš-činske klopi. Zdvlo se ji je, da je bila skupščina sklicana zgolj zaradi formalne putrditve sicer že odločenih stvari. Res, kaj neki je mogoče zapi-sati o taki seji, pa tudi o drugih. njej podobnih. ki smo se jih ude-ležili? Že na prvi pogled je bila opazna skupna značilnost sej treh skupščin. na katerih smo bili navzoči — na seji skupnosti za zaposlovanje. zdravstvene skupnosti in skupnosti social-nega skrbstva — to je nesklepč-nost zborov uporabnikov, a tudi izvajaici se niso mogli pohvaliti z množičnostjo. Na vseh treh skupščinah so sklenili, da bodo seje kljub temu imeli, soglasje manjkajočih delegatov pa bodo naknadno lskali. Najbrž bi ne za-deli pravega vzroka, če bi rekli, da je nezanimanje delegatov za seje skupščin izhajalo iz neak-tualnega dnevnega reda. Prav obratno; govorilo se je predvsem o delu v letošnjem in v prihod-njih letih. Še vedno zaposlujemo preveč nekvalificiranih delavcev Na seji skupščine za zaposlo-vanje so obravnavali analizo ure-sničevanja plana zaposlovanja v lanskem letu, načrt za Ietošnje leto, osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje Ijub- Ijanskih občin za obdobje 1986 do 1990 in rebalans finančnega načrta za to leto. Obširnejših uvodov k posameznim točkam dnevneca reda ni bilo, saj je pretisednik skupščine Janez Kržmanc, ki je sejo tudi vodil, pravilno sklepal, da bi deleeati gradivo moraii poznati. Ce so ga tudi res, ni moeoče presoditi, saj razprav ni bilo. V gradivu za sejo te skupščine smo lahko prebrali tnarsikaj za-nimivesza, čeprav jc bila večina tega že vcčkrat povedana ali za-pisana. Kot je videti. nam brez-poselnosl v ohčini ne povzroča prevelikih težav. Lani jih je bilo skozi vse leto brezposelnih manj kot odstotek. Zato pa je toliko bolj skrb zbujajoč podatek, da se potrebe združenega dela ne skladajo z željami Ijudi. Le-ti se očitno odločajo za drugačne pro-file poklicev. Najhuje je to pri priučenih delavcih, kjer je bilo lani ustrezno pokritih le 39,6 od-stotka potreb; sledijo delavci z visoko (54,8 odstotka) in višjo izobrazbo(56,7odstotka). Dote razlike prihaja zlasti pri poklicih proizvodnih usmeritev. To pa povzroča. da ozdi zaposlujejo več nekvalificiranih delavcev. kot jih v resnici potrebujejo. Prednostne naloge v letih 1986—1990 Značilno za sejo skupščine ob-činske zdravstvene skupnosti je bila resnost, s katero se je predv-sem zbor izvajalcev. zbor upo-rabnikov je bil tudi tu namreč nesklepčen, lotil obravnavanih tem. Zaledno in ne po standard-nem obrazcu vodena seja (v od-sotnosti predsednika skupščine in njegovega namestnika jo je vodila Milena Blejc), kar je pri-spevalo k prijetnejšemu počutju, je vsakomur dopuščala možnost, da pove svoja stališča; le-ta so bila tudi potem upoštevana. Ra-zlage so bile temeljite, morda celo preveč obširne za tiste, ki so gradivo skrbno prebrali že prej, a so prav gotovo koristile tistim, ki so ga preleteli bolj površno. Tudi na tej skupščini so med drugim govorili o rebalansu pro-računa zdravstvene skupnosti za letošnje leto, o svobodni menjavi dela in osnutku samoupravnega sporazuma za naslednjih pet let. Po tem osnutku naj bi bile pred-nostne naloge na tem področju štiri; krepiti samozaščitno dejav-nost občanov in povečati njihovo odgovornost in skrb za svoje zdravje; izvajanje preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilizaciji bo-lezni srca in ožilja, rakastih obo-lenj, poškodb zunaj dela in obo-lenj starostnikov; zagotavljali naj bi možnosti za zdravljenje in medicinsko nego na domu; po-večali naj bi prizadevanja za raz-širitev neposrednih oblik svo-bodne menjave dela. Naši dele-gati pa so še predlagali, naj se med prednostne naloge uvrsti tudi zdravstveno varstvo otrok. Center za socialno delo in dom starejših občanov delata dobro Podoben dnevni red je bil tudi na seji skupščine socialnega skrbstva. Delegati so poslušali poročilo o delu Centra za so-cialno delo in Doma starejših ob-čanov. V Centru za socialno delo. kjer dela 24 delavcev, od tega 17 strokovnih, so lani ure-sničili vse naloge. iz opravičljivih vzrokov pa niso pripravili infor-macije o zavodskem varstvu odraslih oseb. Dom starejših ob-čanov, ki ima 202 postelji, je polno zaseden, prošenj za spre-jem pa je vse več. S 1. julijem so se oskrbnine v domovih za sta-rejše občane povečale za 20 od-stotkov, vendar se bodo do konca leta še enkrat. Delegati so pohvalili delo obeh naših izvajal-skih delovnih organizacij na tem področju in dodali, da bo treba še naprej skrbeti za to, da se bodo osebni dohodki teh delavcev ize-načevali z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Nekaj trpkih besed na račun delovanja delegatskega sistema pa je bilo slišati tudi na tem sisu; predsednica skupščine Inka Go-rečan je ob obravnavi zapisnika prejšnje seje ugotovila, da v ob-čini sklepe še izvajajo, v mestu in v republiki pa že manj. Od tam tudi ne dobijo povratnih infor-macij o svojih predlogih, zapi-sniki pa se potrjujejo šele po de--setih mesecih. D. J.