Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 10. januarja 2020 Letnik LXXIII  št. 3  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Politika
Destrnik  Milan 
Klemenc na čelu 
občinske uprave
 Stran 2
Aktualno
Markovci  Okoljski 
minister o laguni v 
Šturmovcih
 Stran 3
Turizem
Žetale  100 let 
staro domačijo bodo 
oddajali turistom
 Stran 9
Kronika
Slovenija  V 10 
letih na cestah 
poginilo skoraj 
100.000 živali
 Stran 12
Šport
B. Arlič: "Dobrih 
ponudb ne moremo 
zavrniti." 
 Stran 18
SPORED
Sara Dirnbek
Vrnila se je Lena!
BILO JE NEKOČ!
77. 
zlati 
globusi
To so veliki 
zmagovalci!
TOČKA
1
Josip Iličić: Nogometaš 
leta po izboru EkipeSN
Od 10. 1.
do 16. 1.
2020
TV-spored
Sveti Tomaž 
Kritike zaradi 
vlaganja 
proračunskega 
denarja v smučišče
 Stran 6
Volkovi 
Tudi slovenski 
kmet bi vzel 
puško v roke
 Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Perutnina Ptuj 
Najmanj 20 
milijonov evrov 
za investicije 
 Stran 5
V središču
Slovenija  Pasti in zanke 
Zakona o minimalni plači 
bodo kmalu vidne
 Strani 6 in 7
Podravje  Avtocesta Draženci–Gruškovje (še) brez uporabnega dovoljenja
Za pet milijonov evrov dodatnih del
Avtocesta Draženci–Gruškovje tudi dobro leto po odprtju še nima uporabnega dovoljenja. Razloga sta še manjkajoči zak-
ljučni poročili monitoringa hrupa in dvoživk. Protihrupne ograje ob avtocesti na območju Podlehnika naj bi omilile hrup 
vozil z avtoceste. A kot je povedal župan Sebastian Toplak, so na občino prejeli številne pripombe občanov zaradi preko-
mernih obremenitev s hrupom ob novo zgrajeni avtocesti. Več na strani 3.
Ptuj 
V proštiji 
uredili sobe 
za turiste 
 Stran 5
 Stran 2
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem 
velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi 
-50 %
na odras
lo ali otro
ško 
celodnev
no vstopn
ico
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 2
Tričlanska Ciglarjeva družina, ki 
je pred tem živela v najemu, si je 
pred tremi leti svoj dom ustvari-
la na Zagrebški cesti 50 na Ptuju. 
Pred tem je tam živel starejši par, 
ki naj bi se po besedah Ciglarja dalj 
časa boril z občinsko birokracijo, a 
neuspešno. „Zato sem se odločil, 
da svojo zgodbo predstavim jav-
nosti. Enostavno se drugače nič ne 
spremeni. V sosednji hiši se zbirajo 
podgane, kače, polži. Zateka nam 
tudi zaradi sanacije strehe, ki so jo 
oni izvedli na svojem objektu. Eno-
stavno smo v taki situaciji, da ne 
vemo, kaj storiti. Imam triletnega 
otroka, najbolj me je strah zanj,“ 
pravi naš sogovornik. 
Težave naj bi se začele kma-
lu po tem, ko so se vselili v svojo 
hišo: „Prejšnji lastnik se je več let 
prepiral z občino, prosil jih je, naj 
to sosednjo hišo podrejo. Pa ni 
dosegel nič. Sam sem jih prijavil 
na inšpekcijo. Lani, po obisku in-
špektorja, je bila postavljena tabla, 
da gre za nevarni objekt. Nato so 
sanirali streho in s tem je zadeva 
za njih zaključena. Zahtevamo, da 
to podrtijo v celoti podrejo, ker to, 
kar so storili, ni celovita rešitev, ali 
pa jo uredijo na način, da sosedje 
ne bomo imeli škode,“ pravi Ciglar.
Sanirali streho na 
podrtiji, ki bi jo bilo 
treba podreti
Po treh letih vztrajanj je Ciglar 
dosegel to, da je bila streha na 
občinskem objektu lani sanirana, 
kar pa, kot pravi, glede na stanje 
objekta sploh ni smiselno: „Najprej 
so se izgovarjali, da ta hiša sploh ni 
njihova. Dedič tega objekta je sicer 
v domu, občina mu tam plačuje 
oskrbnino, v zameno pa je dobi-
la to hišo. Kljub temu so vseeno 
dolžni ukrepati, kar so storili šele 
po odločbi inšpektorja.“
Po njegovih ugotovitvah je bila 
tudi sama sanacija strehe na tem 
objektu slabo izvedena. Čeprav 
so jo urejali lani, naj bi jo delno že 
napihnilo. Ker je nekoliko višja od 
njegove, ima zato dodatne težave 
z zatekanjem. Vztraja tudi, da so 
mu ob izvedbi del tovornjaki, ki 
so vozili material, uničili dovozno 
pot. Streha pa ni edini problem. 
Neurejena naj bi bila tudi lastniška 
razmerja. „Želim le, da to podrejo, 
da bo mir. Do takrat pa naj skrbijo 
za svoje imetje in kosijo svojo par-
celo. Ali pa naj pripeljejo kosilnico, 
pa bom jaz urejal to. Ob teh je še 
ena hiša, ki je v lasti Perutnine Ptuj, 
ki primerno skrbi za svojo lastnino. 
Zakaj občina ne more?!“ se sprašu-
je. 
Ciglar od občine zahteva popra-
vilo nastale škode na svojem objek-
tu ali odškodnino. Na občini naj bi 
mu sicer zagotovili, da bodo zade-
ve urejali fazno. Konec prejšnjega 
meseca je dosegel, da so pristojne 
službe odpeljale vsaj svinjarijo, ki je 
več let trohnela v podrtiji ob njego-
vi hiši. Vse okrog teh objektov naj bi 
ležali stari kavči in ostala nesnaga, 
ki je zdaj končno počiščena.
Občino je solastništvo 
podrtije drago stalo ...
Na ptujski občini so pojasnili, da 
so res lastniki dveh parcel na tem 
območju (na eni izmed teh stoji 
omenjeni objekt oz. podrtija), a ne 
v celoti. MO Ptuj je lastnica približ-
no do četrtine deleža, v preosta-
lem je to last solastnika. „Do sola-
stništva v navedeni višini smo prišli 
po pokojnici, solastnikovi mami, in 
sicer v zapuščinskem postopku, po 
dedovanju. V našo evidenco je bilo 
navedeno solastništvo vpisano 
decembra 2013. Za sedanjega so-
lastnika oskrbnino v Domu Lukavci 
doplačujemo od septembra 2007. 
Od takrat do danes znesek plača-
nih oskrbnin znaša 70.293 evrov. 
Smo pa oskrbnino plačevali tudi za 
solastnikovo pokojno mamo, ki je 
umrla leta 2012, plačali smo 10.731 
evrov. V zvezi z nepremičnino je 
bila izdana odločba gradbenega in-
špektorja, kjer nam je bila odrejena 
sanacija. Na navedenem objektu je 
bila sanirana streha v približni vred-
nosti 19.000 evrov, ki jo je v celoti 
plačala MO Ptuj. Navedena streha 
je povezana s streho nad objek-
tom gospoda Ciglarja. Vsa dela so 
se izvedla v skladu z naročenim po-
ročilom o objektu – celoten objekt 
se je pred sanacijo pregledal; rav-
no iz razloga možnosti poškodb 
sosednjih objektov. Navedbam 
glede poškodb sosednjih objektov 
tako ni mogoče pritrditi,“ vztrajajo 
na Mestni občini Ptuj.
Zavedajo se, da kljub sanaciji 
strehe notranjost objekta ni pri-
merna za bivanje. A ker niso lastni-
ki objekta v celoti, sami o morebi-
tni rušitvi ne morejo odločati.
Po zadnjem stanovalcu so v 
notranjosti ostali osebni predme-
ti in pohištvo; občina je naročila 
izpraznitev in čiščenje. Kot zago-
tavljajo, pa vzdržujejo tudi okolico 
objekta, kolikor je to pač nujno 
potrebno ...
petek  10. januarja 20202 Aktualno
Ptuj  S solastništvom hiše občina podedovala tudi težave
Ciglar: „Ker občina ne vzdržuje svojega objekta, 
nastaja škoda na mojem!“
Dani Ciglar je hišo na Zagrebški cesti na Ptuju, v kateri živi, kupil pred tremi leti. Navdušenje, da je končno pod svojo streho, pa se je hitro razblini-
lo. Ob njegovem objektu namreč stoji še ena hiša, delno v občinski lasti, ki pa je v zelo slabem stanju. Ker se ne vzdržuje primerno, se škoda pojavlja 
tudi na Ciglarjevi hiši. Dodatno težavo mu predstavlja dejstvo, da se v zapuščeni sosednji podrtiji zbirajo podgane in kače. „Bojim se, da bo mojega 
otroka kaj ugriznilo ali pa, da mu bo enostavno kaj padlo na glavo,“ pravi. 
Foto: DK
Dani Ciglar zaradi nastale škode na objektu zahteva odškodnino. Sosednji objekt se ne vzdržuje, zato naj bi v 
njegovi hiši nastajala vlaga. Tudi s strehe, ki je bila popravljena pred kratkim, zateka v njegov objekt.
Novi direktor destrniške ob-
činske uprave magister Milan 
Klemenc je širši javnosti znan 
predvsem po svojih aktivnostih v 
ptujski politiki, saj je že drugi man-
dat mestni svetnik, obenem pa 
tudi predsednik četrtne skupnosti 
Panorama. Manj je znano, da je 
bil doslej zaposlen na notranjem 
ministrstvu, in sicer kot višji sveto-
valec na direktoratu za policijo in 
druge varnostne naloge. »Osebno 
se prej nisva poznala, tako da ni 
bilo nič vnaprej 'naštelanega', me 
je pa v razgovorih, poleg izpolnje-
vanja zahtevanih pogojev, seveda, 
prepričal s poznavanjem področja 
lokalne samouprave, in sicer na 
več nivojih: v četrtni skupnosti, v 
mestnem svetu in v javni upravi, 
za povrh pa pozna naše kraje, saj 
je nekoč kot policist pokrival tudi 
Destrnik. Dobil sem tudi občutek, 
da gre zanesljivega in odgovorne-
ga človeka, zato se veselim sode-
lovanja z njim,« je povedal Franc 
Pukšič.
Če bo treba, bodo tudi 
čarali
Prijava na razpis za direktorja 
občinske uprave je bila predvsem 
izziv, pa je pojasnil Milan Klemenc. 
»Ni pretehtala kariera, izziv je bil 
tisti, ki sem ga tokrat izbral. Po 15 
letih pa je bilo tudi že dovolj vožnje 
v Ljubljano. Zdi se mi, da sem si v 
zadnjih letih nabral dovolj izku-
šenj in bom znal prenesti znanje 
z najvišjega nivoja na lokalno sa-
moupravo ter s potrpežljivostjo, 
vztrajnostjo pa tudi s čaranjem, če 
bo treba, preseči vse večjo centra-
lizacijo in oblast opozarjati, da ne 
pozabi teh krajev. Gre za zahtevne 
naloge, težko bo, a sem prepričan, 
da bova z županom dober tim in 
nama bo skupaj uspelo streti pre-
nekateri trd oreh. On je že tako ali 
tako zelo prepoznaven, veliko je 
naredil za Destrnik tako v preteklih 
mandatih kot v lanskem letu, ko 
mu je uspelo občino rešiti velikih 
fi nančnih težav. Najhuje je sicer 
mimo, da pridemo na zeleno vejo, 
bo pa treba še trdo delati.«
Čas je za pozitivne 
zgodbe
Klemenc, ki bo službo prvega 
moža občinske uprave na Destrni-
ku nastopil 13. januarja, ko mu 
poteče odpovedni rok na MNZ, še 
naprej pa ostaja ptujski mestni sve-
tnik, se zaveda velike razklanosti v 
destrniškem občinskem svetu, a se 
je ne boji. »Vem, da seje potekajo 
med dvema ognjema, a verjamem, 
da se z veliko mero potrpljenja in 
razuma lahko najde skupen jezik s 
ciljem delati dobro za občane. Čas 
je, da začnejo z Destrnika names-
to negativnih prihajati pozitivne 
zgodbe.«
Spomnimo, da se je Franc Pukšič 
po prevzemu mandata razšel z nek-
danjo direktorico občinske uprave 
Darinko Ratajc, že v lanskem ja-
nuarju pa objavil razpis za novega 
direktorja. Nanj se je prijavilo devet 
kandidatov, a se župan takrat ni 
odločil za nobenega od njih, vršil-
ka dolžnosti pa je bila vse do po-
novnega razpisa proti koncu leta 
Metka Kajzer, sicer občinska višja 
svetovalka. Kot že rečeno, je na 
tokratni razpis prispelo sedem pri-
jav, med katerimi je bil kot najpri-
mernejši izbran Milan Klemenc. 
Destrnik  Po letu dni občina dobila direktorja s polnimi pooblastili
Milan Klemenc na čelu občinske uprave
Župan Franc Pukšič je med sedmimi kandidati za najvišje uradniško mesto izbral človeka, za katerega je 
prepričan, da mu bo v veliko pomoč pri razvoju občine. 
Foto: ČG
Foto: DK
V levi hiši stanuje Dani Ciglar s svojo družino, desna je v solastništvu ptujske občine.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020    COLOR CMYK stran 3
Kot poudarjajo na DARS, je 
bistveno, da so odpravljene vse 
pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila 
komisija za izdajo uporabnega do-
voljenja. »Izvajalec je dela opravil 
skladno s pogodbenimi določili 
v predpisanem roku in zahtevani 
kakovosti, za kar mu je naročnik 
tudi izdal potrdilo o prevzemu del. 
Aktivnosti v zvezi z monitoringom 
hrupa v času uporabe avtoceste 
pa bodo zaključene v kratkem,« so 
lani decembra dodali na DARS.
Dejstvo, da je za avtocesto izda-
no začasno obratovalno dovolje-
nje, pa ne vpliva na potek prometa. 
Pred predajo avtoceste prometu so 
namreč strokovnjaki opravili teh-
nični pregled in preverili, ali odseki 
izpolnjujejo vse potrebne pogoje, 
ki jih z vidika prometne varnosti 
morajo. »Uporabno dovoljenje 
pa je podeljeno po izpolnitvi vseh 
zahtev s tehničnega pregleda, v 
našem primeru manjkajo zaključna 
poročila monitoringa hrupa in dvo-
živk. Do pridobitve ga nadomešča 
začasno obratovalno dovoljenje, ki 
je veljavno do 29. novembra 2020.« 
So pa ob gradnji odseka podravske 
avtoceste od Podlehnika do Gru-
škovja nastopile številne nepredvi-
dene okoliščine, ki so povzročile, 
da je bilo treba opraviti tudi več in 
dodatna dela. 
Dodatna dela podražila 
investicijo za slabih 10 %
Skupna vrednost sklenjenih 
aneksov za dodatna dela in od-
pravo pomanjkljivosti je dosegla 
višino 5,2 milijona evrov brez DDV. 
Osrednji razlogi so bili drugačne ge-
ološko-geomehanske razmere od s 
projektom predvidenih, drugačen 
način izvedbe izkopov in drobljenja 
kamnin za nadaljnjo uporabo, do-
datne količine transporta v nasipe 
in neuporabnih zemljin v začasne in 
trajne deponije, ob tem pa tudi do-
datni ukrepi za povečanje prome-
tne varnosti kot posledica zahtev 
komisije na tehničnem pregledu, 
dodatni ukrepi varovanja narave 
kot posledica zahtev komisije na 
tehničnem pregledu, spremenjene 
količine (več dela) izvedenih posa-
meznih del glede na s projektom 
predvidene. »Navedene okoliščine 
so bile vzrok za največja odstopa-
petek  10. januarja 2020   3Aktualno
Lani v Nemčiji 639 napadov volkov
Po zveznih podatkih naj bi lani v Nemčiji beležili 639 napadov 
volkov; ti naj bi ubili 2.067 glav živine, od tega 1656 ovc, v letu 2018 
pa naj bi bilo teh napadov za kar 20 odstotkov manj. V državi naj 
bi živelo približno 400 volkov, predvsem v vzhodnih in severnih 
delih države. Ocenjujejo, da se je število volčjih tropov samo v 
zadnjem letu povečalo s 77 na 105.
Podlehnik  Avtocesta Draženci–Gruškovje (še) brez uporabnega dovoljenja
Na šestkilometrski trasi dodatnih del 
za pet milijonov evrov
Avtocesta Draženci–Gruškovje tudi dobro leto po odprtju še nima uporabnega dovoljenja. Razloga sta še 
manjkajoči zaključni poročili monitoringa hrupa in dvoživk. Zato je bila podana zahteva za podaljšanje 
začasnega obratovalnega dovoljenja, uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili v prvi polovici leta.
Foto: Črtomir Goznik
Na ministrstvu so med drugim 
pojasnili, da jim je problematika 
poznana. V laguno so se v prete-
klosti po njihovih podatkih po dre-
nažnem jarku ob jezeru stekale od-
padne vode iz neustrezno oziroma 
slabo delujoče čistilne naprave na 
Ptuju, farme prašičev v Dražencih, 
industrijskega kompleksa Kidriče-
vo in vseh naselij na desnem bre-
gu Drave (Ptuj in okolica). Sedanji 
izpusti ptujske čistilne naprave naj 
lagune ne bi dodatno obremenje-
vali, saj obratovalni monitoring ne 
kaže prekomernega obremenjeva-
nja okolja. 
Dodali so, da doslej med delež-
niki, ki so odgovorni za nastalo 
situacijo, ni bilo dogovora o ukre-
pih, potrebnih za sanacijo. Zato naj 
bi bil na pobudo ministrstva v za-
četku tega leta sklican sestanek z 
vsemi udeleženimi akterji: ministr-
stvom, občino, DEM in VGP Drava 
Ptuj. »Namen je, da se dogovorimo 
o predvidenih nadaljnjih korakih, 
potrebnih za izboljšanje stanja v 
laguni, in da se pristopi k izvajanju 
aktivnosti za ureditev razmer. Le-
tos načrtujemo izvedbo ponovne-
ga monitoringa za preučitev obre-
menjenosti na območju lagune,« je 
poslanki Lep Šimenkovi odgovoril 
minister za okolje Simon Zajc.
Šturmovci  Okoljski minister o laguni
Izvedli bi monitoring
Državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko (SDS) je na ministra za okolje 
Simona Zajca naslovila poslansko vprašanje o stanju v laguni na robu Šturmov-
cev, ob zapornicah Ptujskega jezera.
Foto: MZ
Laguna v Šturmovcih je kotanja, polna strupenih usedlin.
Slovenija  Dilema ali volka iztrebiti ali ne, ostaja
Tudi slovenski kmet bi 
vzel puško v roke
Populacija volkov ne narašča le v Sloveniji, ampak tudi v 
Nemčiji, posledično rasteta strah pred njimi in škoda, ki jo 
povzročajo živinorejcem. Po sicer burni večmesečni razpravi 
pa je kljub temu presenetilo sprejetje novega zakona, po ka-
terem imajo nemški kmetje pravico ustreliti volkove, čeprav 
so ti zaščiteni.
Lani so zveri, predvsem volk in medved, tudi v Sloveniji postale po-
litični problem. Uradna številka, da naj bi pri nas živelo približno 80 
volkov, ni tako velika, kot bi si mislili, se je pa v primerjavi s prejšnjimi 
leti povečalo število napadov na živino, zaradi česar je med kmeti in 
tudi sicer na podeželju završalo. Od vlade so zahtevali ukrepanje in tudi 
uspeli, saj je ta slednjič sprejela interventni zakon o odstrelu volkov in 
medvedov. 
Foto: M24
Foto: M24
Lovci ukrepe že izvajajo, kar je mnoge pomirilo, ne pa vseh, saj so ne-
kateri še vedno prepričani, da njihove živali niso dovolj zaščitene pred 
napadi zveri. Olje so na ogenj najbrž prilile tudi vesti iz Nemčije, kjer so, 
kot že rečeno, kmetje dosegli veliko več od zgolj interventnega zako-
na, saj bodo po novem lahko sami ustrelili volka, če jim bo ta povzročal 
resno škodo. Streljanje volkov novi zakon dovoljuje vse do takrat, ko na 
območju ne bo več napadov na domače živali, kmetje pa imajo dovolje-
nje za odstrel ne glede na to, ali je določena žival odgovorna za napad 
na čredo. Zakon določa tudi fi nančno nadomestilo kmetom in pastirjem 
v primeru napada. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer doga-
janje v Nemčiji budno spremljajo, menijo, da bodo ukrepi odpravili strah 
pred volkovi, ki se je razvil v mnogih nemških podeželskih skupnostih, 
kmetom pa je bila samo dana pravica do zaščite živine po močnem na-
raščanju števila napadov volkov na živino.
Ali konvencije ne veljajo za vse?
Tako slovenska javnost kot politika, podobno je najbrž tudi v Nemčiji, 
sta razdeljeni med tiste, ki želijo zveri tako rekoč iztrebiti, in tiste, ki ver-
jamejo v sobivanje in vzdrževanje določenega števila volkov in medve-
dov, slednje pa naj po njihovem izvajajo izključno lovci in ne kmetje sami. 
Državni svetnik in član komisije za upravljanje z zvermi Branko Tomažič 
je zaradi zaščite kmetov na vlado naslovil pismo in v njem opozoril na 
novi nemški zakon ter se obenem vprašal, ali Nemčija ni članica EU in 
ali zanjo ne veljata Bernska konvencija in habitatna direktiva, na kateri 
se naša vlada sklicuje pri sprejemu ustreznih ukrepov. Z njim se strinjajo 
tudi na KGZS, kjer poudarjajo, da se razvite družbe zavedajo, da je treba 
zavarovati tiste, ki pridelujejo hrano in skrbijo za kultivirano podeželje, 
ne pa dopuščati prekomernega razmnoževanja zveri, ki ogrožajo rejo ži-
vine in varnost ljudi na podeželju. Zato je po njihovem skrajni čas, da tudi 
pri nas ustrezni organi začnejo delovati v luči odgovorne in dosledne po-
litike upravljanja z zvermi in zaščite ljudi.
Na Tomažičevo pismo se vlada sicer še ni odzvala, so pa možnost, da 
bi tudi slovenski kmetje lahko vzeli puške v roke in po lastni presoji stre-
ljali zveri, ki bi se znašle v bližini njihovih živali, že zavrnili na Lovski zvezi 
Slovenije, prepričani, da mora upravljanje z zvermi temeljiti zgolj na stro-
kovnih podlagah in ne na željah posameznikov.  
Hrup z 
avtoceste kljub 
protihrupnim 
ograjam 
za mnoge 
nevzdržen
Protihrupne ograje ob avtocesti 
na območju Podlehnika naj bi 
omilile hrup vozil z avtoceste. A 
kot je povedal župan Sebastian 
Toplak, so na občino prejeli 
številne pripombe občanov zaradi 
prekomernih obremenitev s 
hrupom ob novo zgrajeni avtocesti. 
»Na podlagi pritožb smo že pred 
meseci poizvedovali pri DARS in 
zahtevali pisno poročilo o izvedenem 
prvem ocenjevanju hrupa ter 
obratovalnem monitoringu za 
predmetno avtocesto, vendar 
slednjega še do danes nismo prejeli, 
saj da so meritve oz. monitoring še 
v teku. Tudi sicer moram reči, da 
nisem prevelik optimist, da bi se na 
podlagi monitoringa kaj drastično 
spremenilo oz. da bi na podlagi 
prekomernih obremenitev prišlo do 
izgradnje še dodatnih protihrupnih 
ograj, saj so dovoljene mejne 
vrednosti hrupa v naši državi, žal, 
precej visoke.«
nja. Dejanski obseg več in dodatnih 
del je sestavljen iz večjega števila 
manjših aktivnosti, ki jih je v celoti 
nemogoče navajati,« so dodali na 
DARS. Z dodatnimi deli je nekaj 
manj kot šest kilometrov dolg 
odsek podravske avtoceste med 
Podlehnikom in mejnim prehodom 
Gruškovje, ki ga je gradil sarajevski 
Euro-asfalt, dosegel vrednost 57,39 
milijona evrov brez DDV, kar je 5,2 
milijona evrov več od pogodbenih 
vrednosti.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 4
petek  10. januarja 20204 Podravje
Nacionalna statistika rojstev že 
nekaj let ni najbolj spodbudna. Kar 
nekaj let število opravljenih po-
rodov upada, v letu 2019 je bilo v 
Sloveniji za slab odstotek manj po-
rodov kot leto poprej. Temu tren-
du pa se v nekaterih bolnišnicah 
spretno izmikajo. Statistika ptu-
jske bolnišnice je namreč odlična, 
opravili so 32 porodov več kot leta 
2018, kar pomeni kar 4-odstotno 
povečanje.
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta 
Potrča Ptuj se lahko pohvalijo s 
kar 827 porodi v letu 2019, rodilo 
se je 834 otrok. Predstojnica gi-
nekološko-porodnega oddelka 
ptujske bolnišnice Damijana Bosilj 
pravi, da so izjemno zadovoljni s 
temi podatki. Želijo si, da bi se tak 
trend nadaljeval tudi v letu 2020. 
In če gre soditi po začetku tega, 
se bodo te želje tudi uresničile. 
Prvi januarski dan je bil namreč v 
ptujski porodnišnici zelo pester. 
Opravili so kar tri porode. Prva v 
tem letu je na svet pokukala de-
klica Tessa, in sicer ob 7.14, nekaj 
ur kasneje, ob 18.01, pa se ji je prid-
ružil še deček Maj. „Prve ure so 
bile precej naporne, to je moj prvi 
otrok, a kljub neprespanim nočem 
je zelo lepo. Veliko je cartanja in 
že zdaj vemo, da se splača. Želimo 
si le zdravja in da nas ta dogodek 
poveže in ostanemo še naprej 
skupaj kompatibilni kot družina,“ 
pravi Tessina mama Karina. Svojo 
prvorojenko naj bi po napovedih 
zdravnikov povila 4. januarja, a jih 
je nekaj dni prej presenetila in jim 
privoščila najlepše možno novole-
tno darilo.
Izjemno darilo pa je sebi, svoji 
družini in prvorojenki Hani prip-
ravila tudi Mateja, mamica dečka 
Maja. Deček si je za razliko od de-
klice vzel še nekaj časa zase. Pred-
viden datum poroda je bil 28. de-
cember, a je mali korenjak počakal 
na novo leto. Obe mami izpostav-
ljata izjemno pomembno vlogo 
babic in zdravnikov, zaposlenih v 
ptujski bolnišnici. 
Po tradiciji so za oba prvorojena 
otroka v tem letu 3. januarja prip-
ravili tradicionalno obdarovanje. 
Partnerji, s katerimi skupaj obda-
rujejo otroke, so: Mestna občina 
Ptuj, Pikapoka, Tenzor, Tosama in 
Terme Ptuj. V imenu ptujske bolni-
šnice je direktorica Anica Užmah 
deklici Tessi podarila še verižico s 
spominskim obeskom.
Ptuj, Podravje  Obdarovanje prvorojenih v letu 2020
Leto se je začelo s Tesso in Majem
Čeprav na nacionalnem nivoju število porodov vse od leta 2010 naprej upada, se v ptujski porodnišnici 
lahko pohvalijo z obratnim trendom. V letu 2019 se je skupno rodilo 834 otrok, opravljenih je bilo 32 
porodov več kot leto poprej. Novo leto pa sta začela Tessa in Maj.
Foto: ČG
V ptujski bolnišnici pripravijo tradicionalno obdarovanje prvih otrok, rojenih po novem letu.
Kristijan Lovrenčič, direktor Čis-
tega mesta Ptuj, ki pri gospodar-
jenju z odpadki »pokriva« enajst 
občin: poleg Trnovske vasi še ob-
čine Cirkulane, Destrnik, Duplek, 
Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, 
Sveti Andraž v Slovenskih goricah, 
Videm, Zavrč in Žetale, je pojasnil, 
da se enotna cena določa meseč-
no in je glede na količino zbranih 
komunalnih odpadkov razdeljena 
med uporabnike. »Predlagana 
cena za kilogram odpadkov je sicer 
višja za osem odstotkov, ker pa po 
novem biološke odpadke, katerih 
odvoz in predelava sta višja za 42 
odstotkov, obravnavamo povsem 
ločeno, bo na položnicah cena 
višja za tri odstotke. Nekaj več de-
narja si obetamo tudi od tega, da 
bodo v sistem gospodarjenja z od-
padki poslej vključeni tudi vikendi 
in prazni objekti.«
Neosveščenost
in lenoba
Že vrabci čivkajo, da število od-
padkov narašča, zato je toliko po-
membnejše skrbno ločevanje. »V 
letu 2018 smo v Čistem mestu Ptuj 
zbrali 8.300 ton odpadkov, kar je 
250 ton več kot v letu poprej. Kljub 
zabojnikom za ločevanje in zbirnim 
centrom pa še vedno opažamo, da 
odpadke premalo ločujemo. Mislili 
smo, da je situacija boljša, a ni tako. 
Naši fantje na terenu sicer pogle-
dajo, kaj je na vrhu v posodah, ne 
vidijo pa, kaj je na dnu. Prav tam pa 
se pogosto skriva marsikaj, kar ne 
spada noter. Poskusno smo preg-
ledali vsebino dveh velikih posod 
za mešane komunalne odpadke v 
dveh stanovanjskih blokih, in sicer 
v Dupleku in Kidričevem; v Duple-
ku je bilo v posodi za MKO le deset, 
v Kidričevem pa dvajset odstotkov 
dejanskih mešanih komunalnih 
odpadkov. Ta delež je sicer v indi-
vidualnih gospodinjstvih nekoliko 
višji, a še zmeraj premajhen. Vem, 
da ljudje rečejo, plačujem visoke 
položnice, zdaj bom pa še ločeval, 
ampak dejstvo je, da več kot bomo 
ločevali, več bomo vsi skupaj pri-
varčevali.« Lovrenčič je svetnike, ki 
so soglasno potrdili nove cene od-
voza smeti, pozval k opozarjanju 
občanov o pomenu ločenega zbi-
ranja odpadkov, ki je po njegovem 
mnenju slabo iz dveh razlogov: za-
radi preslabe osveščenosti in tudi 
zaradi lenobe.
Trnovska vas  Plačilo za odvoz odpadkov višje
Z novim letom dražji tudi odvoz trnovskih smeti
Predlogu za podražitev so botrovali naraščajoči stroški, medtem ko je cena za odvoz odpadkov zadnja leta ostajala enaka.
Foto: SD
Kristijan Lovrenčič je trnovskim svetnikom pojasnil, zakaj predlagajo pod-
ražitev odvoza komunalnih odpadkov.
Ptuj  Predaja treh novih vozil Zdravstvenemu domu
Zakaj je novo reševalno 
vozilo drugačno  
Po stari dobri navadi je tudi lanski december v Zdravstve-
nem domu Ptuj obeležila predaja novih vozil. Gre za dve 
partonažni in eno nujno reševalno vozilo, katerih skupna 
vrednost je okrog 170.000 evrov. 
Zdravstveni dom Ptuj razpolaga s skupaj 43 vozili, od tega je 12 reše-
valnih. Nekatera med njimi so zelo stara in kličejo po zamenjavi, najsta-
rejših so se znebili prav konec minulega leta. Dve polnoletni patronažni 
vozili so namreč nadomestili z novima renaultoma, katerih ključi so bili 
predani patronažnima sestrama. Nova vozila bosta uporabljali za obi-
skovanje občanov, ki živijo na območju Ptuja in Destrnika, pa v tudi ne-
katerih drugih občinah Spodnjega Podravja. 
„Ti Božički, ki nam prinesejo avtomobile, so dejansko naši zaposle-
ni, ptujska občina in ministrstvo za zdravje. Zelo sem vesela, da lahko 
predamo ključe za nujno reševalno vozilo ter dve patronažni vozili. Naš 
vozni park je velik in nujno potreben rednih posodobitev. Prvič pa smo 
dobili tudi nujno reševalno vozilo, ki ima avtomatski menjalnik,“ je ob 
predaji ključev zadovoljno dejala direktorica Zdravstvenega doma Ptuj 
Metka Petek Uhan. 
V povprečju so vozila, ki jih uporabljajo, stara okrog 10 do 12 let. Le-
tno zamenjajo dve ali tri vozila, odvisno od fi nančnih zmožnosti. Zneski, 
potrebni za nakup takšnega vozila, so namreč visoki. Nujno reševalno 
vozilo, ki so ga nabavili tokrat, je stalo 133.000 evrov, od tega je ministr-
stvo za zdravje prispevalo 40.000 evrov, ptujska občina 5.000 evrov, 
preostalo pa je kril zavod sam. Dodatno je bilo treba zagotoviti še 
sredstva za defi brilator, ki je stal 20.000 evrov. „Ta avtomobil je name-
njen za najnujnejša stanja. Seveda upamo, da ga naši prebivalci ne bodo 
potrebovali pogosto, moramo pa ga imeti, kadar je to potrebno. Varna 
vozila so osnova in za to si prizadevamo. Naslednje leto sicer ne bomo 
več nabavljali nujnih vozil, kupili ga bomo predvidoma spet leta 2021,“ 
še dodaja direktorica. 
Zdravstveni dom Ptuj je zraven zajetnega deleža za nujno reševalno 
vozilo prispeval tudi sredstva za dve patronažni vozili v skupni vrednos-
ti 18.000 evrov.  
Foto: DK 
Nujno reševalno vozilo in dve patronažni vozili sta svojemu namenu 
predali direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in županja MO Ptuj 
Nuška Gajšek. 
V polovici bolnišnic beležijo 
upad števila rojstev
Po prvih ocenah naj bi se v Sloveniji v lanskem letu rodilo 
približno 19.200 novorojenčkov. Po podatkih Nacionalnega in-
štituta za javno zdravje se je najmanj otrok rodilo leta 2003, 
nato je število rojenih otrok do leta 2010 naraščalo. Od leta 
2011 konstantno upada, lani so tak trend zabeležili v polovi-
ci bolnišnic. Za primerjavo, leta 1988 se je rodilo 26.422 otrok, 
lani 18.946.
Statistika SB Ptuj 
za leto 2019
• 827 porodov
• 834 otrok
• 401 deček in 433 deklic
• 7 porodov dvojčkov
• porast rojstev za 4 % 
• uvedba epiduralne 
analgezije
• trikrat več lajšanja porodne 
bolečine z ultivoPorodnišnica je povsem 
drugačna „bolnišnica“
Kot poudarja predstojnica ginekološko-porodnega oddelka 
SB Ptuj, ima vsaka ženska pravico izbire, kje bo rodila. Na 
Ptuju se trudijo privabiti čim več porodnic tako s strokovnostjo 
kot ustvarjanjem občutka domačnosti: „Prav to nam pripelje 
tudi nekaj nosečnic iz drugih okolij. Ponosni smo na vsakega 
otroka in zdravo žensko, ki gresta zadovoljna iz ptujske 
bolnišnice.“
Prednost ptujske bolnišnice je zraven strokovnega in 
prijaznega kadra tudi v številnih metodah lajšanja porodnih 
bolečin. Kot poudarja Bosiljeva, si v modernem času enostavno 
ne želijo dovoliti, da bi ženske rojevale v neznosnih bolečinah, s 
kričanjem in slabimi spomini na porod. Ponujajo porode v vodi, 
lajšanje bolečin s tensom, oxydulom, ultivo, od lanskega leta 
naprej izvajajo še epiduralno analgezijo. „Za vsako porodnico 
pa izberemo najprimernejši način lajšanja obporodnih 
bolečin,“ še dodaja Bosiljeva.Foto: DK 
Novo vozilo je sodobno opremljeno. 
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  10. januarja 2020   5Podjetništvo
Ptuj  V proštiji uredili sobe za turiste
V kratkem so jih odkrili 
turisti s celega sveta
Odkar so se ptujske župnije povezale, imajo skupno vodstvo 
in koordinacijo, zanje so odgovorni minoriti iz minoritskega 
samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, so ostali prazni tudi neka-
teri prostori v nadžupniji sv. Petra in Pavla na Slovenskem 
trgu 10, mogočni stavbi na izteku Slovenskega trga v Slom-
škovo ulico. Od 3. avgusta 2019 pa je del proštije preurejen v 
sobe za turiste. 
V preteklih dveh oz. treh letih so se trudili, da bi jim poiskali novo 
vsebino oz. namembnost, razen za tiste, ki so še namenjeni za pasto-
ralno dejavnost. Najbolj pa je zasedena dvorana, kjer potekajo vaje 
skupine Infi nitus, zbora sv. Viktorina, dvakrat tedensko jo uporablja 
baletna šola, v njej potekajo tudi druge vsebine: vaje otroškega zbora, 
veroučne vaje ter oratorij, prav tako jo koristijo gostujoče zasedbe, 
tesno pa sodelujejo tudi z Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Pe-
tra in Pavla Ptuj.
Trenutno lahko turisti v proštiji koristijo dve sobi, štiri pa so v ure-
janju, je povedal župnik Andrej Feguš. „Naše namen je, da objekte 
vzdržujemo sami, da ne bi propadli, zato se tudi trudimo, da bi imeli 
vsi prostori vsebino, da bi v njih potekale različne dejavnosti. Trenutno 
oddajamo dve sobi, štiri pa še urejamo. Tudi sicer se zelo trudimo, da 
bi bili naši objekti lepo vzdrževani, da bi bili v ponos našemu staro-
davnemu mestu. Trenutno tako še urejamo dvorišče, ki je bilo tudi 
že doslej eno najlepših na Ptuju. Načrtujemo pa tudi obnovo fasade 
celotne proštije,“ pove župnik Andrej Feguš. Gostje prihajajo tako 
rekoč s celega sveta. V knjigo gostov so v tem času vpisali goste iz 
Avstralije, Južne Koreje, Nemčije, Francije, Avstrije, Indije, Madžarske, 
Hrvaške, BIH, Španije, Portugalske, Poljske, Češke, Belgije, Norveške, 
ZDA, Italije, Slovenije in še nekaterih drugih držav. Sobe so lepo ureje-
ne, zanje skrbi Barbara Trafela. Niso namenjene petičnežem, pa tudi 
niso hostelskega značaja. Predvsem so njihovi gostje umirjeni ljudje, 
ki pogosto pripeljejo s seboj tudi hišne ljubljenčke in v našem mestu 
ostanejo v povprečju tri do štiri dni, kar presega povprečno bivanje 
gostov na Ptuju in tudi na nacionalni ravni. Z bivanjem so zadovoljni, 
Ptuj doživljajo kot izjemno turistično destinacijo, tudi v času urejanja 
tržnice, ko so imeli delovišče praktično pred nosom, jih to ni motilo, 
da ne bi uživali v lepotah starodavnega mesta. Pri tem pa niso poza-
bili povedati, da ne vemo, kako lepo mesto imamo. Med tri- do štiri-
dnevnim bivanjem na Ptuju si pogosto izposodijo tudi kolesa, zjutraj 
se odpeljejo in zvečer vrnejo, toliko vsega zanimivega znajo odkriti v 
mestu in okolici. Najdlje pa se po navadi zadržijo na grajskem hribu oz. 
ptujskem gradu, zelo se zanimajo tudi za proštijsko cerkev in mestni 
stolp. Ničesar posebej ne pogrešajo ali grajajo, njihovo najpogostejše 
vprašanje pa je, kje lahko pokusijo pristne domače jedi, v katerih loka-
lih jih nudijo. Tu pa se pogosto zaplete, ker je takšnih lokalov v ptujski 
gostinski ponudbi še premalo.
Trenutno gostom ponujajo samo prenočitev oz. sobo. Že v letu 
2020 pa jim bodo ponudili tudi zajtrk, o tem se dogovarjajo z bistro-
jem Lük. Tudi sicer se zavedajo, da je sodelovanje z lokalnimi ponu-
dniki hrane in lokalnimi pridelovalci dobrodošlo za vse, tudi najboljša 
popotnica. V tem smislu se tudi že povezujejo s čebelarjem iz Tržca, 
ker želijo svojim obiskovalcem ponuditi tudi lokalne pridelke oz. jih 
pripeljati v okolja, kjer ti nastajajo.
V nastajanju pa je tudi spletna stran proštije, kjer bodo predstavili 
celotno zgodovino proštije, z vsemi prošti.
Foto: Črtomir Goznik
Proštijske sobe so lepo urejene, zanje skrbi Barbara Trafela.
Foto: Črtomir Goznik
Generalni direktor družbe Enver 
Šišić je pojasnil, da so načrti, ki so 
si jih zadali za prihodnje obdobje, 
ambiciozni. Takšna so tudi priča-
kovanja lastnika, ukrajinskega hol-
dinga MHP, ki je v lasti milijarderja 
Jurija Kosiuka. »Lastnik pričakuje, 
da bo Perutnina Ptuj v regiji ju-
govzhodne Evrope še naprej kre-
pila položaj vodilne družbe med 
proizvajalci piščančjega mesa in 
izdelkov. Cilj je bistveno povečati 
tržne deleže na trgih, kjer še nismo 
vodilni proizvajalec, zlasti na trgu 
sosednje Hrvaške. Dejansko ima-
mo za tamkajšnji trg zelo visoke 
ambicije. V prihodnjem letu načr-
tujemo podvojitev proizvodnih ka-
pacitet, posredno tudi povečanje 
prodaje. V Sloveniji smo že tako ali 
tako številka ena na trgu, dosegli 
smo največ, kar je bilo možno. So 
pa priložnosti za rast na trgih Hr-
vaške, Srbije, Bosne … Usmeritev 
za prihodnje leto je tudi povečanje 
izvoza iz slovenskih obratov na 
trge zahodne Evrope, predvsem s 
produkti z visoko dodano vredno-
stjo oziroma tako imenovanimi bu-
tičnimi linijami izdelkov. Ohranjali 
in krepili bomo model sodelovanja 
z domačimi rejci. Pomembno je, 
da ima Perutnina Ptuj strateškega 
lastnika, ki se ukvarja z dejavno-
stjo vzreje piščancev, pridelavo, 
predelavo in prodajo piščančjega 
mesa ter produktov. Naš lastnik 
je izjemno fi nančno uspešen ter 
eden od največjih perutninarjev v 
Evropi. V proizvodni verigi je silno 
učinkovit.«
Več vzrejnih površin za 
več proizvodnje
Glede na napovedi o povečanju 
proizvodnje bodo širili vzrejne po-
vršine. Izkoristili bodo kapacitete, 
ki so jim na voljo, kooperante pa 
spodbudili k investicijam. Največ 
novih vzrejnih obratov se bo po 
napovedi Šišića v prihodnje obli-
kovalo na Hrvaškem, kjer imajo v 
načrtu še posodobitev klavnice. 
Želimo si, da bi tudi v Sloveniji rejci 
gradili nove proizvodne obrate, a 
so postopki pridobivanja dovoljenj 
dolgotrajni, veliko je administrativ-
nih ovir. »Če se zakonodaja ne bo 
spremenila, bi nas to lahko pri rea-
lizaciji zelo omejevalo. K sreči ima-
mo na voljo še nekaj lastnih farm in 
lokacij, kjer lahko zgradimo svoje 
hleve ali obnovimo obstoječe,« je 
poudaril sogovornik ter dodal, da 
bodo v prihodnjem letu na nivoju 
skupine investirali od 20 do 25 mi-
lijonov evrov.
Polja strateškega 
pomena
Kot strateško izjemno relevan-
ten vir za produkcijo v Perutnini 
Ptuj direktor Šišić navaja kmetijska 
zemljišča. Večino jih ima Perutni-
na v najemu od Sklada kmetijskih 
zemljišč. »Pomembno je, da našim 
produktom na več stopnjah do-
damo vrednost. Najprej s pride-
lavo žitaric, potem s proizvodnjo 
krmila. Nadalje dodamo vrednost 
pri vzreji pitancev, ko pridelamo 
meso. Četrtič je dodana vrednost, 
ko iz živega brojlerja v klavnici nas-
tane piščančji trup, pripravljen za 
prodajo. Peta dodana vrednost so 
izdelki iz piščančjega mesa: kloba-
se, paštete, medaljoni … Od njive 
do končnega izdelka je žitarica šti-
ri- ali petkratno oplemenitena z do-
dano vrednostjo. Zato so polja, ki 
jih obdelujemo, za naše poslovanje 
strateškega pomena. Ne morem 
mimo razprav, ki so že nekaj časa 
prisotne v javnosti, da bi Perutni-
ni vzeli državno zemljo in jo dali v 
zakup manjšim kmetom. Nisem 
prepričan, da bi to bila poteza, ki 
bi dvignila nivo lokalne samooskr-
be in prinesla bistveno dodano 
vrednost. Je boljše to, kar mi poč-
nemo v proizvodni verigi od polja 
do krožnika, ali pa je boljše, da mali 
kmet proda pšenico v Italijo in po-
tem mi v Sloveniji kupujemo itali-
janske špagete? V Italijo prodani 
žitarici dodano vrednost ustvarijo 
Italijani, ki smo jim mi samo prodali 
surovino. V naši poslovni verigi pa 
dodano vrednost produktom daje-
mo mi, tukaj, na Ptuju, v Sloveniji. 
Zemlja, ki jo obdelujemo, pomeni 
enega izmed najpomembnejših 
virov proizvodnje. Pomembna pa 
ni samo za nas kot gospodarsko 
družbo, temveč tudi za nacionalno 
ekonomijo in potrošnike, ki jim je 
na voljo hrana iz lokalnega okolja.«
Podravje  O načrtih Perutnine Ptuj in pričakovanjih lastnika Jurija Kosiuka
Najmanj 20 milijonov evrov za investicije
Za Perutnino Ptuj, ki v jugovzhodni evropski regiji sodi med največje pridelovalce perutnine, je bilo lansko 
leto eno izmed prelomnih. Družba je dobila novega lastnika in novo vodstvo, konec leta pa še novo pravno-
-organizacijsko obliko. Iz delniške družbe se je preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. 
Investicije na Ptuju
Perutnina Ptuj je na Ptuju pristopila h gradnji čistilne na-
prave, za prihodnje obdobje napovedujejo posodobitev klavni-
ce: na sprejemnem mestu, zamenjavo tehnologije omamljanja 
pred zakolom (s plinom, po najnovejši tehnologiji), posodo-
bitev posameznih tehnoloških sklopov (oprema in stroji na 
klavnih linijah). Z modernizacijo naprav in procesov bo delo 
lahko izvedeno hitreje, obdelava piščanca pa kakovostnejša. 
Opremo bodo posodabljali tudi v tovarni pripravljenih jedi in 
v proizvodnji klobas. »Perutnina Ptuj v zadnjih desetih letih 
v matično proizvodnjo v Sloveniji ni vlagala toliko, kot bi mo-
rala. Investiralo se je v nove obrate v tujini, da se je zagotovil 
dolgoročni obstoj na tržišču. Tako smo malo pozabili na obrate 
doma. Investicijski primanjkljaj minulega obdobja bomo na-
doknadili v prihodnjih letih,« napoveduje generalni direktor 
Enver Šišić.
Foto: Črtomir Goznik
V Perutnini Ptuj napovedujejo obsežen investicijski ciklus.
Posodobitev tovarne krmil
Vodstvo Perutnine obsežna vlaganja napoveduje tudi za 
tovarno krmil v Dražencih. Proučujejo dve možnosti, in sicer 
združitev obeh dosedanjih tovarn, ki sta na Zagrebški cesti 
na Ptuju in v Dražencih, z rekonstrukcijo ali gradnjo povsem 
nove tovarne, odvisno od pridobivanja dovoljenj. Če bodo šli v 
rekonstrukcijo, bodo vložili osem milijonov evrov, novogradnja bi 
veljala med 20 in 25 milijonov evrov. Letna kapaciteta proizvodnje 
bi bila 200.000 ton krmil.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 6
petek  10. januarja 20206 V središču
„Če povzamemo, se delavcu po 
1. januarju 2020 plača obračunava 
tako, da se mu obračuna njegova 
osnovna plača, ki jo v primeru, 
da ne dosega zneska minimalne 
plače, povečamo za znesek do 
minimalne plače. Nato se obra-
čunajo delovna uspešnost, če je 
to določeno v kolektivni pogodbi 
oz. pogodbi o zaposlitvi, in vsi do-
datki. Zato je zelo pomembno, da 
delodajalci in delavci vedo, katera 
kolektivna pogodba jih zavezuje in 
kaj so sklenili v pogodbi o zaposli-
tvi. Problem obrtnikov in podjetni-
kov, članov OZS, je tudi v tem, da 
od 31. decembra 2019 več ne velja 
Kolektivna pogodba za obrt in 
podjetništvo. Tako se morajo de-
lodajalci sedaj najti v kateri drugi 
kolektivni pogodbi. Če pa takšne 
kolektivne pogodbe ni, si morajo 
pripraviti ustrezen Pravilnik o de-
lovnih razmerjih, v katerem dolo-
čijo pravice delavcev,“ je pojasnil 
Repič.
Starejši bodo težje prišli 
do dela
V OZS opozarjajo, da bo odlo-
čitev o dvigu minimalne plače, 
sprejeta brez socialnega dialoga, 
dodatno zmanjšala razvojni po-
tencial in konkurenčnost sloven-
skega gospodarstva, hkrati pa 
tudi otežila zaposlovanje starejših. 
„Z višanjem plač zaradi zunanjih 
dejavnikov in ne zaradi rasti pro-
duktivnosti se dodatno zmanjšu-
jeta razvojni potencial in konku-
renčnost našega gospodarstva. Z 
izločitvijo dodatkov iz minimalne 
plače se bo bistveno otežilo za-
poslovanje starejših, ki so zaradi 
dodatkov tudi za desetino ali več 
dražji od mlajših. Torej ne glede na 
uspešnost ali delovno vnemo ima 
starejši zaposleni z delovno dobo 
višjo plačo kot mlajši sodelavec z 
Podravje, Slovenija  Pasti in zanke Zakona o minimalni plači bodo kmalu znane in vidne
Omejitev razvoja, zmanjšanje konkurenčnos
Po novem letu se je višina minimalne plače z dosedanjih 886 zvišala na 940 evrov (bruto). Sprememba je tudi pri obračunu delovne u
Ptuj Borisa Repiča prav dodatki povzročajo največ nejasnosti. „Pojavljajo se številna vprašanja. Ali minimalna plača postane osnovn
plačo? Dejstvo je, da je osnovna plača določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma tudi v tarifnih razredih kolektivnih pogodb. Zato ne 
razmerjih je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov,“ je pojasnil Repič. 
Po podatkih Statističnega urada je lani minimal
tega 80 odstotkov v zasebnem sektorju.
Stroški dela bodo zrasli
Perutnina Ptuj: „Dvig zakonsko določene minimalne plače bo za 
nas pomenil tri milijone evrov višje stroške dela na letni ravni. To se 
bo posledično odrazilo na dvigu cen izdelkov, del povišanja stroškov 
bomo kompenzirali z dvigom stopnje proizvodne učinkovitosti, za 
kar pa moramo najprej realizirati načrtovane investicije.“
Mercator: „V sodelovanju s socialnimi partnerji smo dogovorili 
nov plačni sistem, ki ga bomo najprej predstavili vsem zaposlenim. 
Nov plačni sistem bo povišal strošek dela.“
Spar: „Poslujemo v skladu z zakonodajo in bomo izpolnili vse nove 
zahteve glede osnovne plače. Dvig višine minimalne plače in nov 
način obračunavanja dodatkov bosta vplivala na stroške dela.“ 
Foto: M24
Po tem, ko so člani februarja 
lani, ko je zahladilo, zagnali štiri 
snežne topove ter aktivno začeli 
zasneževati celotno progo na to-
maževskem klancu in nastreljali od 
5.000 do 7.000 m3 snega, jim je tik 
pred koncem zagodlo vreme. Sezo-
no je odnesla odjuga, smučišče pa 
tako ni obratovalo niti en sam dan. 
Kljub temu so nastali visoki stroški, 
saj je izdelava snega precej draga, 
na vodstvo kluba pa so letele števil-
ne kritike. »Sneg je treba delati, ko 
so za to pogoji in mi smo lani imeli 
odlične. Nikakor pa mi nismo krivi, 
da je bilo potem skoraj 20 stopinj 
Celzija. Sezone je bilo konec, saj 
smo imeli v dolini tudi velike pro-
bleme z vodo in blatom, čeprav se 
je sneg še dolgo obdržal,« je pove-
dal predsednik smučarskega kluba 
Ivan Grašič.
Smučišče, tudi če 
ne obratuje, je velik 
strošek
»Žal smo lani v celoti pogrnili, na 
mene leti ogromno kritike. Za ele-
ktrično energijo za zasneževanje 
smo odšteli približno 7.000 evrov. 
Na pomoč nam je priskočila doma-
ča občina, ki je zagotovila 3.600 
evrov, nekaj denarja smo si izposo-
dili od domačega podjetnika. Mis-
lim, da ga bomo že v začetku tega 
meseca vrnili. Smučišče pa, četudi 
ne obratuje, je povezano z velikimi 
stroški, kajti porabimo več tisoča-
kov za izobraževanja naših članov 
in druge zadeve. Zato se borimo 
in delamo na tem, da bi si sami čim 
več zaslužili. Nekateri pa enostavno 
ne razumejo, da je sneg odvisen od 
narave, vremena. Na slovenskih 
smučiščih pa je, kot kaže, tako, da le 
zasneževanje zagotavlja obratova-
nje,« je še povedal Grašič ter dodal, 
da je pritisk javnosti ogromen, še 
zlasti glede vlaganja proračunskega 
denarja, a da ne sprejema nobenih 
očitkov: »Veliko ljudi ne ve, da smo 
smučišče gradili sami s sponzorji in 
občino Ormož ter sosednjimi obči-
nami. Nobene kritike za to osebno 
ne sprejemam. Kar smo naredili, je-
mljem kot velik uspeh. Ne bi pa radi, 
da bi vse skupaj propadlo, saj gre za 
izredno veliko investicijo, ki je po-
membna za celotno regijo. Imamo 
veliko podpore. Boste videli, kako 
bo živahno že ta konec tedna!«
Trn v peti tudi nova 
cesta
Trn v peti poleg preteklih vlaganj 
občine v infrastrukturo in sofi nan-
ciranja računa za električno ener-
gijo pa je bojda tudi zadnja novost 
– asfaltirana cesta, ki pelje mimo 
omenjenega smučišča in vodi nap-
rej proti hribu, do hiše domačina, 
sicer tudi člana smučarskega klu-
ba. Cesto je zgradila občina, Grašič 
pa v tem težav ne vidi. Nasprotno: 
»Vsak ima pravico do ceste do svo-
je hiše, občina je zgradila že veliko 
takih cest. Sicer pa se je lastnik 
hiše, preden je začel graditi, z ob-
čino dogovoril, da mu bodo zgradili 
cesto do njegovega doma.«
Z novo cesto so težave z blatom 
v dolini preteklost. Hkrati pa so čla-
ni kluba s pomočjo sosednjih občin 
uredili tudi makadamsko parkirišče 
za približno 60 avtomobilov. 
Zasnežili spodnjo 
polovico proge
Po lanski izkušnji so letos nekoli-
ko previdneje pristopili k zasneže-
vanju in tako zasnežili le polovico 
proge, ki so jo takoj po ureditvi tudi 
odprli. »Zasneževati smo začeli ta-
koj po novem letu, ko je zahladilo. 
Čez noč je bila temperatura zraka 
celo –10° C, kar pove, kako mrzla je 
ta 'graba'. Vsi so nam govorili, da 
tukaj ne bomo nikdar delali snega, 
sedaj pa se dogaja obratno: mi ga 
delamo, na Pohorju ga ne morejo,« 
je pristavil in nadaljeval, da so v pe-
tih nočeh zasnežili spodnjo polovi-
co hriba. Nastreljali so okoli 50 do 
80 centimetrov umetnega snega. 
»Zasnežujemo polovico proge, kaj-
ti ko ni naravnega snega, je celotno 
progo nemogoče zasnežiti, saj gre 
za izredno velik strošek. Naredili 
smo veliko snega, približno pol 
metra, pričakujemo pa dobro se-
zono,« je optimističen Grašič, ki je 
dodal, da so za zasneževanje doslej 
porabili okoli 5.000 evrov: »Govori-
mo samo o elektriki. Voda ni draga 
in za nas ni noben problem, saj ima-
mo ogromna vodna zajetja in smo 
najverjetneje eno izmed redkih 
slovenskih smučišč, ki ima dovolj 
vode.«
Vabijo ta konec tedna, 
vozovnice od 5 do 8 
evrov
Približno 250 metrov dolgo pro-
go so poskusno odprli včeraj, ko 
so se najbolj vneti smučarski nav-
dušenci po spodnji polovici hriba 
lahko spustili brezplačno. Smučišče 
pa bo vabilo tudi danes (med 17. in 
21. uro) ter cel konec tedna (od 10. 
do 15. ure in od 17. do 21. ure), cena 
vozovnice bo 5 evrov za otroke in 8 
evrov za odrasle.
Sveti Tomaž  Kritike zaradi vlaganja proračunskega denarja v smučišče
Smučišče Globoki klanec odpira vrata 
Na smučišču Globoki klanec v občini Sveti Tomaž bodo ta konec tedna zagnali vlečnico in odprli smučišče. Kljub snežni suši je članom tamkajšnje-
ga smučarskega kluba uspelo umetno zasnežiti spodnjo polovico proge. Smučišče se sicer po lanski neuspešni sezoni srečuje s fi nančnimi težavami, 
hkrati pa tudi s kritikami o smiselnosti zasneževanja in vlaganja proračunskega denarja, ki jih nanj naslavljajo nekateri domačini.
Foto: MH
Predsednik smučarskega kluba Sv. Tomaž Ivan Grašič pravi, da bodo smučarji ta konec tedna že lahko uživali na 
spodnjem delu proge.
manj delovne dobe na istem de-
lovnem mestu. Posledično bodo 
starejši z nizko stopnjo izobrazbe 
še težje našli zaposlitev. Druga 
posledica višje minimalne plače bo 
verjetno tudi odpoved nekaterih 
panožnih kolektivnih pogodb.“
Korekcija dohodninske 
lestvice
V zbornici menijo, da zakonski 
poseg v določanje minimalne pla-
če ni najustreznejši. Po njihovem 
bi bila razbremenitev stroškov 
dela ustreznejši ukrep. „Tako bi 
imeli delavci na račun nižjih davč-
nih obremenitev višje neto plače. 
Anketa, ki smo jo izvedli med člani 
OZS, je pokazala, da si tudi deloda-
jalci želijo višje neto plače za svoje 
zaposlene. S spremembo doho-
dninske lestvice, ki je začela velja-
ti 1. januarja, in povišano splošno 
davčno olajšavo je sicer bil nare-
jen majhen korak v to smer. A to 
nikakor ni reforma, temveč samo 
majhen lepotni popravek,“ je do-
dal Repič.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 7
petek  10. januarja 2020   7V središču
sti in nezaposlovanje starejših
uspešnosti in dodatkov. Po besedah direktorja Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) 
na plača delavca? Ali se spremeni defi nicija plače, kako in od česa obračunati dodatke na 
more biti minimalna plača kar avtomatsko osnovna plača delavca. Po Zakonu o delovnih 
Foto: ČG
lno plačo prejemalo blizu 46.000 zaposlenih, od 
Porušena razmerja med 
plačnimi razredi
V kidričevskem Talumu bodo za obvladovanje stroškov, ki 
bodo nastali zaradi dviga minimalne plače, iskali notranje re-
zerve. Zaradi nepredvidljivih razmer v aluminijski industriji 
ter pritiska na cene prevalitev dodatnih stroškov na kupce 
ne pride v poštev. Upočasnili bodo tudi tempo zaposlovanja. 
„Po naših informacijah v predelovalni dejavnosti praktično 
ni družbe, ki jim minimalna plača po novem zakonu ne bi 
predstavljala izziva. Strošek dela se bo v Skupini Talum zara-
di sprejete zakonodaje povečal. Ocenjujemo, da za dva do tri 
odstotke. Zaradi razmer v panogi, ki nam dopuščajo izjemno 
malo manevrskega prostora, bomo stroške dela uravnali s 
prilagoditvijo variabilnega dela plač tako, da bo strošek ostal 
na podobnem nivoju kot v lanskem letu,“ so pojasnili v Ta-
lumu in opozorili, da zakon o minimalni plači ruši razmerja 
med plačnimi razredi. „Pričakujemo, da bo tovrstno uskla-
jevanje plač brez dialoga med socialnimi partnerji povzroči-
lo nezadovoljstvo med zaposlenimi, saj zmanjšuje vrednost 
pridobljeni izobrazbi in zahtevnosti dela, negativno vpliva 
na motivacijo, storilnost in medsebojne odnose. Prav tako 
destimulativno vpliva na zaposlovanje mladih strokovnjakov 
v slovenskih podjetjih, kjer kot začetniki še ne prejemajo do-
datkov in napredovanj. Uvedba zakona predstavlja tveganje 
nezadovoljstva zaposlenih, saj bodo pridobili zgolj zaposleni 
v 1. in 2. tarifnem razredu, porušena razmerja med plačami 
bodo slabo vplivala na preostale skupine zaposlenih. Povpreč-
na dodana vrednost v Skupini Talum ne dovoljuje posegov v 
celotno plačno lestvico po vseh tarifnih razredih, saj bi to pri 
trenutnih okoliščinah v panogi in na trgu predstavljalo tako 
velik strošek, da bi s tem ogrozili zagotavljanje vzdržnosti po-
slovanja,“ so povedali v Talumu.
Sindikati z opozorili 
o možnih zlorabah
„V Zvezi svobodnih sindikatov 
Slovenije (ZSSS) podpiramo dvig 
minimalne plače in pozdravljamo 
končno odpravo neenake obrav-
nave delavcev, kar bo doseženo 
z izločitvijo vseh dodatkov iz nje-
ne defi nicije. Še pomembnejše se 
nam zdi, da vlada v naslednjem 
letu čim prej pristopi k izračunu 
minimalnih življenjskih stroškov, 
da bo lahko določila minimalno 
plačo v januarju 2021 na ravni 
20 % nad minimalnimi življenjskimi 
stroški. S tem bo minimalna pla-
ča omogočala dostojnejše življe-
nje,“ je ocenila Andreja Poje, pri 
ZSSS zadolžena za ekonomsko 
področje. Poudarila je, naj bodo 
zaposleni februarja pozorni na 
obračun januarske plače, in sicer, 
ali so dodatki pravilno obračunani 
in prišteti k znesku minimalne pla-
če, torej k 940 evrom. „Prav tako 
zaposlene pozivamo, naj bodo po-
zorni pri morebitnih spremembah 
plačnih sistemov v podjetjih in naj 
ne pristajajo na pritiske deloda-
jalcev po vključevanju dodatkov 
v osnovne plače ali po njihovem 
ukinjanju. Če so člani sindikata, naj 
se za pomoč obrnejo na sindikat 
dejavnosti ZSSS, kamor spadajo. 
Skladno z zakonodajo pravice de-
lavcev v podjetniških kolektivnih 
pogodbah in aktih delodajalcev ne 
smejo biti določene slabše, kot so 
določene s kolektivnimi pogodba-
mi dejavnosti oziroma z zakonom 
o delovnih razmerjih. Tako na pri-
mer na ravni podjetja zaposleni ne 
morejo pristati na nižanje dodatka 
na delovno dobo in na njegovo 
vključevanje v osnovno plačo! Gre 
za dodatek, ki je v skladu z Zako-
nom o delovnih razmerjih (ZDR-1) 
pravica delavca in se ga ne more 
vključiti v osnovno plačo!“
Ukinitev stimulacije 
lahko vodi v nižjo plačo
„Na ravni podjetja tudi ni mo-
goče pristati na nižanje dodat-
kov pod raven, ki je določena v 
kolektivni pogodbi dejavnosti ali 
vključevanje dodatkov za nadur-
no, nočno, nedeljsko in praznično 
delo v osnovne plače delavcev. Na 
ravni podjetij naj delavci ne prista-
jajo na ukinjanje ali nižanje dodat-
kov iz naslova posebnih obreme-
nitev pri delu, neugodnih vplivov 
okolja in nevarnosti pri delu, ki 
niso vsebovani v zahtevnosti dela 
in s tem vključeni v osnovno plačo 
Foto: Sta/M24
Na ministrstvu za delo napove-
dujejo, da bodo njihovi inšpektorji 
poostreno nadzirali izvajanje in 
spoštovanje določb Zakona o mini-
malni plači.
delavcev. Te dodatke se lahko uki-
ne zgolj, če se ustrezno povišajo 
osnovne plače delavcev, ki delajo 
v teh pogojih dela. Opozarjamo, 
da se tudi delovna in poslovna us-
pešnost izvzemata iz defi nicije mi-
nimalne plače in se prištevata na 
polno minimalno plačo. Če bodo 
v podjetjih zgolj ukinili posamezne 
dodatke, kot npr. plačilo za delov-
no uspešnost in to ne bo vključeno 
v osnovno plačo, bodo zaposleni s 
spremembo minimalne plače pri-
dobili zelo malo ali skoraj nič – kar 
ni bil cilj in namen spremembe za-
kona,“ je še dodala predstavnica 
ZSSS Andreja Poje.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  10. januarja 20208 Politika
V času od oktobra, ko je bil ob-
javljen prvi predlog Proračuna za 
leto 2020, do priprave novega, 
obravnavanega na zadnji decem-
brski seji, so na ptujski občini pre-
jeli številne pobude, želje in pri-
pombe. Podajali so jih javni zavodi, 
občinsko podjetje, osnovne šole, 
četrtne skupnosti, in le dve svetni-
ški skupini: Lista dr. Štefana Čelana 
in SDS.
Vodja fi nanc na ptujski občini 
Benjamin Panikvar je pojasnil, da 
je proračun za 2,4 milijona evrov 
višji od prvotnega predloga. Sku-
paj zdaj potrjen proračun znaša 35 
milijonov evrov. Višji proračun naj 
bi bil predvsem posledica mnogih 
projektov in investicij, ki se načr-
tujejo. V njem je zajet tudi milijon 
evrov, ki ga namenjajo poplačilu 
starih posojil. 
Katere investicije se 
bodo izvajale
Največji delež sredstev občin-
skega proračuna je namenjen za 
urejanje infrastrukture; gre za 
14,8 milijona evrov. Vanj je zajeto 
upravljanje z občinskim premože-
njem, urejanje okolja in zelenic, jav-
na razsvetljava, gradnja cest, spod-
bujanje stanovanjske gradnje ... Pa 
tudi denar za nekatere večje pro-
jekte naslednjih let: Stara steklar-
ska in Vrazov trg, urejanje površin 
za pešce in kolesarje v Gregorčiče-
vem drevoredu, energetska sana-
cija OŠ Mladika, Slovenskogoriška 
cesta, Ptujsko jezero, kanalizacija, 
vodovod, toplovod ...
„Znotraj tega je tudi naša cestna 
infrastruktura, ki jo občani največ-
krat označijo kot pomanjkljivost. 
Letos je na novo narejen plan če-
trtnih skupnosti, ki je usklajen s če-
trtmi. Želeli bi si še več, a to je za le-
tos tisto, kar lahko s tem denarjem 
naredimo. Letos smo se ustavili pri 
1,086 milijona evrov,“ je poudarila 
županja Nuša Gajšek. V primerjavi 
s prvotnim predlogom namenjajo 
za cestno infrastrukturo 600.000 
evrov več. 
Izpostavila je še, kako velik del 
proračuna je namenjen pokrivanju 
obveznosti iz zakonskih podlag in 
predpisov: „Počasi ne bomo več 
imeli česa prodati, da bomo lahko 
krpali proračun. V prihodnjih letih 
bomo morali iskati kakšne druge 
rešitve, da bomo lahko izvajali in-
vesticije.“
Na tokratni predlog proraču-
na je bilo sicer vloženih nekaj 
amandmajev. Odbor za fi nance je 
predlagal, da se denar, namenjen 
ureditvi dvigala, nameni za šport 
ter propadajoča objekta Turnišče 
in Koteks. Na njihov predlog je 
amandma podala županja in nekaj 
dodatnega denarja za šport pre-
usmerila iz zimske službe. So pa 
svetniki soglasno podprli predlog 
SDS, s katerim so 50.000 evrov s 
postavke mestna tržnica namenili 
za ureditev pokopališke infrastruk-
ture. Po novem ta postavka znaša 
88.000 evrov.
Ptuj  Občinski proračun težak 35 milijonov evrov
Občina se bo zadolžila za 5,5 milijona evrov 
S 26 glasov za in le enim proti je ptujski mestni svet potrdil predlog proračuna za leto 2020, ki je ocenjen na 
35 milijonov evrov. Planirani odhodki (35 milijonov evrov) so višji od prihodkov (29 milijonov evrov), zato se 
bodo zadolžili za 5,5 milijona evrov. 
Foto: ČG
Po dveh urah je mestni svet z veliko večino sprejel proračun za leto 2020. 
Pri pripravi proračuna 2020 žu-
pan in občinska uprava nista imela 
veliko manevrskega prostora, saj 
želijo končati projekt gradnje ga-
silsko-kulturne dvorane v Mezgo-
vcih, za kar bodo namenili 315.000 
evrov. Nekaj denarja bo šlo še za 
cestno infrastrukturo, preostali 
del se namenja za fi nanciranje in 
izvajanje rednih, zakonsko predpi-
sanih nalog. Okoli 35.000 evrov so 
si od osnutka proračuna do konč-
nega sprejetja na decembrski seji 
uspeli izboriti tudi svetniki z gri-
čevnatega dela občine, vaških od-
borov Žamenci in Polenšak. Med 
javno obravnavo je župan Merc 
v proračun umestil postavko za 
nadgradnjo gasilskega vozila PGD 
Polenšak (11.000 evrov), na seji pa 
so svetniki izglasovali še amandma 
za ureditev ceste »Doljni breg« v 
Polencih (12.500 evrov) in sredstva 
za vaški odbor Žamenci (13.000 
evrov). Višina proračuna občine 
Dornava za leto 2020 je sicer 2,4 
milijona evrov.
So se dogovarjali 
s fi gami v žepu?
Pri obravnavni amandmaja in 
proračuna je podžupan Stanislav 
Ciglar izpostavil, da so se vse lepo 
dogovorili na odboru za fi nance in 
da sedaj ne razume, zakaj je vložen 
amandma. »Če smo se nekaj do-
govorili, bi pričakoval, da se bomo 
tega držali, sicer je škoda našega 
časa, da sestankujemo, potem pa 
dogovori ne veljajo. Ni mi všeč, da 
se dela s fi go v žepu, to je neresno, 
vsi skupaj smo svetniki občine Dor-
nava. To leto so v proračunu še 
na vrsti Mezgovci, naslednja leta 
bodo druga naselja.«
Nato se je oglasil Marko Mernik. 
Poudaril je, da se mu zdi, da ni cen-
tralizirana samo država, temveč 
tudi občina Dornava. Spomnil je, 
da so se dogovorili, da bodo vsi 
skupaj prečesali proračun, šli od 
postavke do postavke, a se to po 
njegovih besedah ni izvedlo. »V 
načrtu razvojnih programov za naš 
gričevnati konec ni niti ene investi-
cije. Leta 2022 bo res na voljo nekaj 
več denarja. A kaj bomo delali, če 
v tem času ne bomo začeli priprav-
ljati projektov?« je spraševal. 
Jože Brumen je poudaril: »Ža-
lostno je, da se prepiramo okoli 
10.000 evrov, in to za vaški odbor, 
ki ima pet vasi … Mi tukaj sedimo 
križem rok, ljudje od nas nekaj pri-
čakujejo.«
Dornava  Proračun za leto 2020 pod streho
Občino dušijo stara bremena
Zadnja decembrska seja sveta občine Dornava je bila v primerjavi s predhodnimi precej umirjena. Najbolj 
so zabolele številke, saj je župan Janko Merc predstavil podatke o zadolženosti: »Dolga imamo za 1,5 milijona 
evrov. 1,1 milijona evrov znašajo obveznosti iz kredita, ki ima ročnost plačila v letu 2027, za 411.000 evrov 
nas terja DUTB.« 
Zavrč  S seje občinskega sveta
Vaških odborov še ne bo
Na zadnji seji, ki so jo izvedli konec decembra, so svetniki 
med drugim obravnavali tudi proračun. V letu 2020 bodo 
razpolagali s sredstvi v višini slabega 1,5 milijona. Dobrih 
250.000 evrov bodo namenili za investicije, kot ključne pa je 
župan Pravdič na decembrski seji naštel predsvem dokonča-
nje nekaterih cestnih odsekov. 
V planu je modernizacija ceste od šole do pokopališča ter odsek Kore-
njak–zelena cesta. Poleg tega je predvidena izgradnja pločnika in javne 
razsvetljave ob lokalni cesti Zavrč–Turški Vrh. Pravdič je izpostavil še: 
„Veliko pozornosti namenjamo tudi medgeneracijskemu povezovanju. 
Zato smo predvideli tudi dva fi tnesa, ki bosta v športnem parku.“ Bi-
stvenih pomislekov glede proračuna svetniki niso izrazili. Razprava je 
bila še najbolj pestra glede vprašanja vaških odborov. Župan je na seji 
povedal, da umika predlog za uvedbo vaških odborov za leto 2020, ki 
ga je podal na novembrski seji. Pojasnil je, da so pomembnejši projekti, 
s katerimi se prijavljajo na razpise. Podžupan Dušan Rojko, ki zagovarja 
uvedbo vaških odborov, pa je predlagal, da bi to vprašanje v letu 2020 
obravnavala komisija za statutarno-pravne zadeve. Svetnik Slavko Rih-
tarič se je skeptično opredelil proti uvedbi vaških odborov: „Problem je, 
da imamo vasi, kjer je po 50 občanov. Vaški odbori bi bili samo dodatno 
kolo v naš sistem, ki bi samo zakompliciral zadeve.“ Tudi svetnici Marti 
Bosilj se vaški odbori ne zdijo smiselni. Z dvigom rok so soglasno potrdili 
predlagan proračun za leto 2020.  
Foto: KG 
Ormož  Letos obnova skoraj pol manj cest
Vroče okrog izbire cest
Ormoška občina letos načrtuje modernizacijo sklopa 16 ce-
stnih odsekov v skupni dolžini 4,8 km cest, kar je skoraj pol 
manj kot v prejšnjem letu. 
Gre za ceste, ki so vedno v slabem makadamskem ali asfaltiranem 
stanju in po večini potekajo po gričevnatem terenu občine, v delih nase-
lij Lešnica, Frankovci, Stanovno, Hermanci, Veliki Brebrovnik, Jastrebci, 
Kog, Vičanci, dva odseka sta še v Pavlovskem Vrhu in Mihalovcih ter trije 
v Mihovcih. Poleg teh je predvideno nadaljevanje obnove lokalne ceste 
Ormož–Koračice; letos nameravajo preplastiti 1.2 km, ob tem bodo ure-
dili še dotrajane propuste in odvodnjavanje. Nadaljevanje del je predvi-
deno tudi v letu 2021. Za obnovo cestne infrastrukture bodo namenili 
vsega skupaj okoli 545.000 evrov, pri čemer bodo izkoristili približno 
278.000 evrov povratnih sredstev iz 23. člena ZFO. Odseke bodo začeli 
graditi aprila in naj bi bili dokončani do konca septembra, izvajalce del 
pa bodo z razpisom izbrali v začetku leta.
Kdo določa vrstni red
Ob obravnavanem dokumentu se je tudi tokrat na občinskem svetu 
sprožilo nekaj pomislekov. Nekateri svetniki so znova problematizirali 
način, kako se določajo ceste, ki bodo prišle na vrsto za obnovo. Pogre-
šali so jasne kriterije za določitev teh cest. Pojasnjeno je bilo, da sveti 
posameznih krajevnih skupnosti izberejo in določijo prioritetne ceste, 
ki jih nato obnavljajo glede na razpoložljiv denar. Župan Danijel Vrbnjak 
je ob tem še zatrdil, da pri izbiri cest nima nobenega vpliva. 
»Svetnike, ki dvomijo o tem, kdo določa vrstni red prenove cest, bi 
opozoril, naj se udeležujejo svetov krajevnih skupnosti in boste vide-
li, kdo odloča – ne župan, ne predsednik krajevne skupnosti, temveč 
vsi svetniki krajevne skupnosti, ki pa niso izvoljeni na politični bazi,« je 
svetniškim kolegom med drugimi dejal Ferdinand Šulek.
»Pa ti verjameš temu, kar si povedal?!« je olje na ogenj prilil Slavko 
Kosi. 
»Res je tako. Lahko se udeležite seje v domači krajevni skupnosti, pa 
boste videli, kako zadeva poteka,« je v nadaljevanju odvrnil tudi Anton 
Zadravec.  
Foto: MH
Obnova dotrajane ceste proti Svetemu Tomažu se bo nadaljevala ...
Foto: MZ
Na decembrski seji se je svetnikom pridružila nova direktorica občinske 
uprave Nada Kolednik, ki ima na področju dela v lokalni samoupravi 24-le-
tne izkušnje, zaposlena je bila na občini Videm. 
Sredstva v proračunu za prihodnje 
leto za posamezno investicijo
• Kanalizacija 3 milijone evrov
• Mestna tržnica 1,5 milijona evrov
• Ceste po četrtnih skupnostih 1,086 milijona evrov
• Mladika, prva faza 900.000 evrov
• Gregorčičev drevored 635.000 evrov
• Regionalne kolesarske povezave 500.000 evrov
• Slovenskogoriška 400.000 evrov
• Stara steklarska 260.000 evrov
• Prenova nogometnega igrišča 250.000 evrov
• Arheološko razstavišče (dokumentacija) 170.000 evrov
• Vodovod (dokumentacija) 150.000 evrov ...
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  10. januarja 2020   9Turizem 
V Žetalah so se po nastanku 
samostojne občine lotili načrtne-
ga ohranjanja kulturne dediščine 
Haloz, to pomeni obnove starih 
kmečkih hiš, muzejev in drugih 
objektov ter predmetov, ki so bili 
pomemben del zgodovine Haloz. 
Tako je občina v preteklih letih že 
odkupila in uredila Vukovo doma-
čijo, letos pa namerava obnoviti 
še Pušnikovo. Zakaj? Nekoč do-
mačija malega kmeta je v celoti 
ohranjena, kar je dragoceno, saj 
gre za eno redkih v celoti ohranje-
nih stavb tradicionalnega kmeč-
kega stavbarstva iz 19. stoletja. 
Je primer haloške domačije, ki je 
skupaj z okoljem edinstvena v tem 
prostoru, je pojasnil župan. Oce-
njena vrednost obnove Pušnikove 
domačije je nekaj manj kot 55.000 
evrov, od tega naj bi občina Žetale 
prispevala približno 16.700 evrov. 
V okviru projekta naj bi zamenjali 
obstoječi leseni pod, uredili hišo, 
klet, hlev in skedenj ter nabavili 
opremo.
Obnovljena ali ne – brez vsebi-
ne bo tudi Pušnikova domačija za-
pisana propadu. »Ni smiselno, da 
tudi Pušnikovo domačijo preure-
dimo v muzej, menim, da bi lahko 
domačijo oddajali turistom, saj bo 
le s prisotnostjo ljudi živela in zaži-
vela,« je prepričan Butolen. Meni, 
da zanimanje za najem domačije 
bo. Z optimizmom ga namreč nav-
dajajo rezultati domačina, ki preko 
portala Airbnb čez poletje turis-
tom uspešno oddaja svojo hišo. 
»Poiskati moramo le še posredni-
ka, saj kot občina tega ne moremo 
početi,« je dodal župan.
Kot omenjeno, je Pušnikova 
domačija že drugi tak projekt ob-
nove starejših zgradb v Žetalah. 
Pred 15 leti je občina novo podobo 
zagotovil a Vukovi domačiji, ki pa z 
muzejsko vsebino ni znala unov-
čiti svoje zgodbe. Tako je občina 
v kleti domačije lani uredila še vi-
noteko, ki pa je ne upravlja več do-
mače Turistično društvo, ampak jo 
je nazaj prevzela (dobila) občina. 
»Ko se skupina obiskovalcev na-
javi pri kmečkih turizmih oziroma 
vinogradnikih v naši občini, se klju-
či posodijo, občini pa se odvede 
vstopnina,« je pojasnil župan.
Žetale   Obnova Pušnikove domačije
Več kot 100 let staro domačijo bodo oddajali
Občina Žetale sklenila, da bo skušala preko projekta, prijavljenega na razpis LAS Haloze, pred zobom časa rešiti 
Pušnikovo domačijo in tako ohraniti arhitekturno kulturno dediščino v Halozah. A obnove se ne bodo lotili le 
zato, da izpeljejo projekt, zagotavlja župan Anton Butolen, prepričan je, da bo domačija postala začasno biva-
lišče ali pribežališče turistov.
Foto: Občina Žetale
Pušnikova domačija naj bi novo podobo dobila še v tem letu.
Z bogato razstavo lučk so v Mo-
zirskem gaju pripravili pravo doži-
vetje. Letošnja razstava lučk je bila 
četrta zapovrstjo, po svojem obse-
gu pa doslej tudi največja. V celot-
nem parku je bilo razstavljenih kar 
1,5 milijona lučk, ki so obiskovalcem 
jemale dih. Najmlajši so se najbolj 
navduševali nad različnimi tuneli in 
mostički. Malce starejšim pa je go-
Mozirski gaj  Rekordno število obiskovalcev
Božična bajka v presežkih
Pravcata pravljična dežela je pričakala vsakogar, ki se je v prazničnem času podal na ogled Božične bajke.
Foto: KG
Cirkulane  Ohranjanje stavbne dediščine
Uredili bodo cimpračo 
in kmečko dvorišče
Občina Cirkulane želi v prihodnje kakšen evro iztržiti tudi 
na račun turizma. Po desetletjih prizadevanj se je začela v 
pozitivno smer premikati zgodba okrog gradu Borl, ki je si-
cer v državni lasti. Občina pa si je zadala cilj, da bi v središču 
Cirkulan ob cerkvi sv. Katarine uredila staro haloško hiško 
oziroma etnološki muzej.
Za ta namen je že odkupila zemljišče v Cirkulanah in staro cimpra-
čo v Gruškovcu, ki bo služila kot vzorec za postavitev svoje dvojnice, 
pri gradnji bodo uporabili tudi nekatere avtentične materiale. V Parku 
dediščine bodo postavili tradicionalno haloško hišo z originalnimi deli 
in opremo iz Bložakove hiše v Gruškovcu, hlev, kolarnico s sklednjem, 
čebelnjak, studenec, brajde, uredili bodo sadovnjak, kmečki in zeliščni 
vrt ter vzpostavili naravoslovno učno pot. »Z ureditvijo parka dedišči-
ne bomo naredili pomemben korak k ohranjanju in promociji kulturne 
dediščine Haloz. Objekti, kmečka orodja in oprema ter zbirka etnolo-
ških predmetov bodo predstavljali našo materialno dediščino. Z do-
godki in drugimi aktivnostmi bomo prikazovali nesnovno dediščino. 
Park dediščine bo tudi prireditveni prostor in prostor medgeneracij-
skega druženja. Vzpostavili bomo okolje, ki bo ponujalo možnosti za 
razvoj drugih projektov – okoljskih, naravovarstvenih, etnografskih, 
socialnih, izobraževalnih … Cilj projekta je razvoj turizma na več se-
gmentih, od obnove objektov kulturne dediščine do širitve ponudbe 
v gostinskih lokalih, na turističnih kmetijah, vzpostavitev prenočišč, 
ohranjanje starih obrti in podobno,« je med drugim zapisano v projek-
tni dokumentaciji, ki so jo cirkulanski občinski svetniki potrdili konec 
lanskega leta. 
Vrednost projekta je dobrih 120.000 evrov. Občina se bo za sredstva 
potegovala tudi na razpisu LAS Haloze. Če bo s kandidaturo uspešna 
in bo denar zagotovljen, bi spomladi izbrala izvajalca del, projekt pa 
bi končali do konca leta. Dve tretjini vrednosti investicije bi pokrili s 
sredstvi EU, tretjino pa s sredstvi proračuna občine Cirkulane.
Foto: MZ
Ureditev Parka dediščine bo predvidoma veljala dobrih 120 tisočakov.
tovo prijal sprehod po romantično 
okrašeni potki. Tudi v hiški z razsta-
vljeno vasico je marsikdo postal. 
Božično bajko si je tokrat ogle-
dalo kar 350.00 obiskovalcev, za-
beležili pa so tudi dnevni rekord 
števila obiskov. 26. decembra si je 
razstavo ogledalo kar 5.500 obi-
skovalcev. 
Tomaževski svetniki so na zadnji 
seji dokončno potrdili proračun. 
Občina bo v tem letu gospodarila 
z 2,18 milijona evrov prihodkov, 
skupni odhodki pa so za nekaj 
manj kot 140.000 evrov višji od 
prihodkov. 
Večna tema pri obravnavi pro-
računa je propadajoča stara šola 
v samem središču občine, o kateri 
smo že večkrat poročali. Župan 
Mirko Cvetko je pri tem povedal, 
da nameravajo letos okoli 30.000 
evrov vložiti v občinske objekte. 
Večji del sredstev bodo namenili 
za začetek sanacije dotrajanega 
ostrešja na stari šoli, ki jo bodo 
nadaljevali še v naslednjem letu. 
Poleg tega pa je vodstvo občine 
občane pozvalo k aktivni vključitvi 
podajanja predlogov glede vsebi-
ne omenjenega objekta. »Da vidi-
mo, kaj sploh občani hočejo v tem 
objektu. Sam se nagibam k temu, 
da naredimo neko pridobitno de-
javnost, ki bo prinašala vsaj toliko, 
da bo sama sebe krila. Ne pa da bo 
ta spet na breme proračuna, ker 
proračun vseh teh stroškov ne bo 
mogel več prenašati …,« je bil ja-
sen Cvetko.
Del sredstev pa bodo namenili 
za prostore nekdanje stare pošte, 
ki bodo po dolgih letih samevanja 
očitno spet zaživeli. »V staro pošto 
v spomladanskih mesecih prihaja 
zasebnik, frizer, ki mu bo občina 
morala priskrbeti potrebno infra-
strukturo, torej ločeno elektro od-
jemno mesto, vodovodno omrež-
je, kanalizacijski priključek … V 
prednji del stare pošte pa bomo iz 
stare šole, ki propada in kjer nate-
ka, preselili etnološko razstavo, da 
jo zaščitimo. Tako bo to lep pros-
tor, namenjen tudi za turistično 
dejavnost. Stara šola pa se bo na 
ta način dokončno izpraznila in bo 
pripravljena za morebitne investi-
torje in vsebinske predloge,« je še 
povedal župan in dodal, da bodo 
selitev zbirke začeli takoj, ko bo 
vreme to dopuščalo.
Sveti Tomaž  Kmalu nove vsebine v objektu nekdanje stare pošte
Frizerski salon in etnološka razstava
Kot kaže, se bo v spomladanskih mesecih končno premaknila situacija s stavbo nekdanje stare pošte, ki dolga 
leta sameva. Vanjo prihaja frizerski salon, v prednji del stavbe pa bo občina preselila etnološko razstavo, ki 
v propadajoči stari šoli nikakor ni na varnem.
Foto: MH
Po številnih letih samevanja naj bi objekt stare pošte znova zaživel.
Prlekija  Kronanje ljutomerske vinske kraljice
Martina XX. je postala 
Tina Pregrad 
Po Tjaši Kovačič iz Presike, ki se je po dveh letih poslovila od 
krone in lente ljutomerske vinske kraljice, so na kronanju, ki 
sta ga v Vinskem hramu na Jeruzalemu  pripravila Društvo 
vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Klub Martina, 
krono nadeli Tini Pregrad iz Ljutomera.
 Študentka 3. letnika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 
smer agronomija in hortikultura, bo prleško žlahtno kapljico, vino-
gradništvo in vinarstvo ter prleško pokrajino promovirala naslednji 
dve leti. Pregradovo so dosedanje vinske kraljice DVPV Ljutomer in 
Društva vinogradnikov Mala Nedelja sprejele v Klub Martina, dobila 
pa je naziv Martina XX. Zanimi-
vo, da so bili v Ljutomeru  prvi 
na območju takratne Jugoslavi-
je, ki so opravili kronanje vinske 
kraljice.  Leta 1986 so Prleki kro-
no nadeli Sonji Lipič, za njo pa 
so jo prejele: Marina Rajh, Mile-
na Cimerman, Jerneja Bratuša, 
Mateja Štabuc, Andreja Župa-
nec, Ksenija Vrbnjak, Mihaela 
Lipovec, Sabina Germšek, Maja 
Bratušek, Darja Jureš, Antonija 
Podnar, Sanja Klenar, Adriana 
Bogdan, Sandra Vučko, Ines 
Munda, Tadeja Heric, Tjaša Ko-
vačič in aktualna Tina Pregrad. 
Foto: NŠ
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  10. januarja 2020Ljudje in dogodkI10
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Na zadnji dan jubilejnega leta, 
v katerem je Ptuj praznoval 1950. 
obletnico prve pisne omembe v 
pisnih virih, pa je rock himna dobila 
še edinstven glasbeni videospot, 
kakršnega še v Sloveniji ni bilo. Gre 
za 360-stopinjski glasbeni videos-
pot, ki omogoča prostorsko gleda-
nje čudovitih muzejskih in drugih 
lokacij, kjer se kadri odvijajo.
„Glasbeni videospot Vivat Poe-
tovio je bil ustvarjen z zelo veliko 
skrbnostjo, kot tudi sam projekt Vi-
vat Poetovio. Ni šlo za enodnevni 
hit ali za to, da bi mestni jubilej sku-
pina izkoristila za samopromocijo. 
Šlo je v prvi vrsti za projekt, ki je 
nastal s srcem, za poklon lastnemu 
mestu in njegovi častitljivi obletnici 
in edinstveni lepoti ter privlačnosti. 
Jubilej mesta smo zastavili kot leto 
nič, kot začetek novega 50-letnega 
obdobja, da bo ob svoji 2000-letni-
ci Ptuj dejansko zažarel, kot si za-
služi. Skladba Vivat Poetovio je bila 
ustvarjena premišljeno, z veliko 
ljubezni do okolja, do tega, kar ima 
mesto in s čimer se ponaša. Tekst, 
pod katerim se je podpisala Ama-
deja Kokot (tudi melodija je njena), 
je napisan izjemno, tako da ga tudi 
tisti, ki Ptuja ne pozna, lahko lažje 
prepozna. Za glasbo smo poskrbe-
li vsi člani skupine Hudobni volk, 
ob vokalistki Amadeji Kokot še 
kitarist Aleš Kotar, basist Kristijan 
Cafuta in bobnar Mihael Toš Tos-
ch. Videospot je narejen v tehniki 
virtualne resničnostni 360 stopinj. 
Ogledati si ga je mogoče na klasič-
nih računalnikih, kjer prostorsko 
gledanje omogoča upravljanje z 
miško, mobilnih napravah, kjer je 
prostorsko gledanje omogočeno 
z ustreznim premikanjem naprave 
ali vrtenjem zaslona, in VR očali 
za virtualni prostorski prikaz, kar 
omogoča doživetje prisotnosti v 
spotu. Gre za prvi tovrstni videos-
pot v Sloveniji, da se besedilo glas-
be sklada z vsebino prikazanega v 
spotu. Videospot smo v pretežni 
meri posneli na ptujskem gradu, v 
ospredju je vzhodni stolp, v ambi-
entih, ki so vsem dostopni, a začu-
da večini neznani. Ustvarili smo ga 
tudi za namene promocije Ptuja, 
kot svetovljanskega in kulturnega 
mesta, tudi zato ni omejen zgolj na 
jubilejno leto. 31. decembra 2019 
pa smo ga izdali kot neke vrste 
vrhunec prazničnega leta. Ob le-
tošnjem kulturnem prazniku bomo 
predstavili še drugi videospot Vi-
vat Poetovio, ki bo bolj dinamičen, 
z nekaj dodatnimi kadri,“ je pove-
dal Mihael Toš Tosch, ki je imel v 
rokah tudi scenografi jo, režijo in 
montažo videospota.
Projekt Vivat Poetovio je v celoti 
nastal na pobudo in v organizaciji 
članov skupine Hudobni volk, ki 
jo sestavljajo štirje srčni Ptujčani. 
Z njim so opozorili tudi na to, da v 
Sloveniji ne obstaja zgolj formalna 
prestolnica, da je mogoče edin-
stvene lepote in privlačnosti ter 
nepozabna doživetja najti in doži-
veti tudi v ostalih mestih, tako tudi 
na Ptuju.
V videospotu nastopajo tudi 
člani FS DPD Svoboda Ptuj, člani 
Društva Petovio 69, v vlogi živega 
kurenta pa Štefan Čelan. Projekt 
Vivat Poetovio so omogočili: MO 
Ptuj, PMPO, Studio 22 Radia Mari-
bor in Hotel Mitra Ptuj.
S tem zelo sodobnim, na nek 
način revolucionarnim videospo-
tom Vivat Poetovio pa se dejansko 
pričenja tudi proces celovite virtu-
alizacije Ptuja. Zagon ustvarjanja 
mora iti dalje, je prepričan avtor 
projekta (interaktivni) Ptuj Mihael 
Toš Tosch. V okviru tega projekta 
je že doslej nastalo več virtualnih 
projektov, ki jih bodo še nadgra-
dili.
Ptuj  Projekt Vivat Poetovio rock skupine Hudobni volk
Ptujska rock himna z videospotom
Ptujska rock skupina Hudobni volk, ki je na glasbeni sceni od leta 1992, je junija lani skupaj s promo-
cijskim spotom predstavila prvo ptujsko rock himno Vivat Poetovio, s katero se je poklonila mestnemu 
jubileju. 
Podlehnik  S haloških gričev v daljno Ameriko
Mihovo srce 
je hrepenelo po domu
Visok jubilej je v zimskih mesecih lanskega leta obeležil Pod-
lehničan Miha Kores, ki je za boljšim življenjem pred več kot 
50 leti odpotoval v Ameriko. A bolj kot so leta tekla, večja je 
bila želja po vrnitvi v domače, rodne kraje.
Slavljenec Miha, leta 1939 rojen v Dežnem pri Podlehniku, je 
zrasel v družini s petimi otroki, na majhni kmetiji in tako je že zgodaj 
okusil težko haloško življenje. Kmalu si je poiskal delo v Mariboru na 
železnici. Nato pa je moral odslužiti vojaščino. Po vrnitvi domov sta 
se zbližala z rojakinjo Pepco in se leta 1961 poročila v župnijski cerkvi 
sv. Trojice v Halozah. Preselila sta se na Ptuj in Miha je nekaj časa 
delal na žagi, nato v Tamu v Mariboru, kjer se je izučil za strugarja in 
prejel boljše delovno mesto. Dve leti po poroki ju je svakinja Anica 
navdušila za daljno potovanje v Ameriko. Štiri leta je trajalo, da sta 
si uredila vso dokumentacijo za odhod in 17. aprila 1967 odpotovala 
v obljubljeno deželo za boljšim življenjem. Šele ko sta stopila na tuja 
tla, ko je bila domovina daleč, sta spoznala, kako zelo pogrešata 
domače kraje in sorodnike ter prijatelje. Za nekaj časa sta se naselila 
v Chicagu, kjer je bilo največ Slovencev. Prvih pet let je bilo zelo 
težkih, saj sta se morala učiti tudi tujega jezika in poiskati primerno 
delo.
Vajena sta bila težkega življenja, vajena sta bila odrekanja in sta se 
kaj hitro v tujini zaposlila in delala od zore do mraka. Že leta 1972 sta 
si kupila prvo hišo in mirnejše zaživela. Imela sta srečo, ker sta prišla 
med domače izseljence in dobre ljudi. Zaživela sta v bližini Lemonta, 
delovala v župniji sv. Martina Slomška, v slovenskem verskem 
središču. Vendar so imeli v cerkvi le nedeljske maše, vse drugo 
pa je potekalo v cerkvi v Chicagu. Kmalu so v Lemontu zgradili še 
samostan – ameriško Brezje. Tam so se naselili frančiškani, župljani-
izseljenci so tako dobili svojo župnijo, posvečeno škofu blaženemu 
Antonu Martinu Slomšku. V tujini sta se Miha in njegova žena Pepca 
z ostalimi sorojaki srečevala v slovenskem cerkvenem središču. Tam 
sta se ustalila in postala ožja sodelavca v cerkvi. Vsi, ki so prišli iz 
Slovenije, so se ustavili najprej v njunem domu.
Vsem sta od srca rada pomagala. Miha je čebelaril, oba pa sta bila 
navdušena ribiča. Večina izseljencev se je družila v parku Triglav. 
Nista pa bila deležna svojih otrok, zato sta se odločila za posvojitev. 
Sedaj imata že 10 let starega vnuka Jashoa in 5 let staro vnukinjo 
Viktorijo, ki pa ju žal malo vidita, saj je hčerka z družino ostala v 
Ameriki. Velikokrat se slišijo po telefonu, si pišejo in tudi zdomci 
jima prinesejo pozdrave. Bolj ko so tekla leta, bolj si je Miha želel 
domov in tako sta 7. aprila 2005 prišla domov. Poiskala sta si lep 
košček zemlje, od koder se oko sprehodi po gričih, kjer sta preživela 
otroštvo. Vidita tudi župnijsko cerkev in zvon, ki ju vabi k maši. 
Nemudoma sta se privadila življenja v domačih Halozah.
Srečna sta doma, urejata si dom in okolico z lepim vrtom ter 
sadovnjakom. Miha je zbolel, vendar je z močno voljo in vero bolezen 
premagal. Njuna hiša je polna cvetja, obdelujeta vrt in redita kokoši. 
V njunem domu je vsakdo dobrodošel. Rada se družita in gresta na 
vse prireditve, ki se dogajajo v domačem kraju, udeležujeta se izletov 
in tako spoznavata nove kraje, novo kulturo in nove ljudi, ki bogatijo 
njuno bogato življenje. 
Miha Kores je 80 let obeležil lani v krogu svojih prijateljev, z 
njimi zaplesal in se od srca nasmejal humorističnim nastopom in z 
veseljem v srcu prisluhnil domači lepi ljudski pesmi.
Foto: Sandi Špah
Foto: zasebni arhiv
Ptujska rock skupina Hudobni volk je 31. decembra predstavila prvi 360-stopinjski glasbeni videospot v Sloveniji, 
s katerim je opremila prvo ptujsko rock himno, ki jo je posvetila 1950-letnici Ptuja.
Ideja o obdarovanju starejših 
ljudi v vasi se je porodila občin-
skemu svetniku Miranu Zelenku 
in njegovi ženi Barbari. »Če v 
občini in v vasi Božiček obdaruje 
najmlajše, zakaj ne bi še najstarej-
ših v vasi,« sta si rekla. Tako smo 
tri mamice pripravile par božič-
nih pesmi in zbrale nekaj otrok 
iz Moškanjcev. Zadnjo nedeljo v 
lanskem letu smo v vasi obiskali 
26 najstarejših vaščanov, jim za-
peli božično pesem in jih obdarili 
z majhno pozornostjo. Darila je 
prispeval vaški odbor Moškanjci.
Čeprav so bili na začetku vsi 
presenečeni, ker tokrat za razliko 
nismo pobirali nobenih prispev-
kov, so nas toplo sprejeli in pova-
bili v svoje domove. Skupaj z nami 
so zapeli in marsikdo je potočil 
solze sreče. Otroke, ki jo jim izro-
čili darilo in izrekli lepe želje, pa so 
prisrčno objeli. 
Ko smo pozno zvečer, prepo-
jeni s čustvi, zaključili pohod po 
vasi, smo se soglasno odločili, da 
bomo to ponovili tudi prihodnje 
leto in povabili še več otrok k so-
delovanju. Ne samo, da smo nese-
bično obdarovali naše soobčane, 
našim otrokom smo dali čudovito 
popotnico za življenje, kako spo-
štovati starejše, jim pričarati sij 
v očeh in polepšati samotne dni. 
Tako malo je včasih potrebno, a 
za nekoga, ki  je osamljen,  je to 
lahko zelo veliko.
Moškanjci  Mali božički razveselili starejše občane
Marsikdo je potočil solzo veselja
V času, ko veliko ljudi obiskuje razne prednovoletne zabave, zaključke leta ali praznično okrašena mesta, 
smo se v naši vasi odločili, da naredimo nekaj posebnega. Našim starejšim občanom, ki ne gredo veliko iz hiše 
ali pa sploh ne morejo iz nje, smo prinesli praznični duh v njihove domove.
Foto: MH
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  10. januarja 2020 Ljudje in dogodki   11
To je bil že 20. jubilejni pohod, 
utrinke s preteklih pohodov si je 
v sliki in besedi mogoče ogledati 
tudi na razstavi v ptujski knjižnici, 
ki sta jo postavila Viktorija Dabič in 
Ante Mlinarević, tudi vodja prvega 
pohoda. Vse ostale, tudi dvajsete-
ga, je vodil Janez Vertič, planinski 
inštruktor in eden izmed Potrčevih 
sorodnikov. Prvič je med pohod-
nike prišla tudi hči Ivana Potrča in 
Branke Jurca, Marjetica Potrč, sin 
Matjaž se pohoda udeležuje že 
vrsto let.
Pohodniki od blizu in daleč so 
vnovič pokazali, da je bila odločitev 
o organizaciji te ptujske kulturne 
poti oz. prvega pohoda leta 2001 
prava stvar. „Vesela sem, da ste ta 
praznični dan namenili rekreaciji in 
druženju med ljudmi, ki prinašajo 
pozitivno energijo. Dokazujemo, 
da je tudi okoli nas svet, ki ga je 
vredno občudovati, ga spoštovati, 
predvsem pa čuvati. Tako enkra-
ten je, da nam o tem pripovedujejo 
drugi, sami pa včasih skoraj poza-
bimo nanj. Z našim pohodom sem 
pred 20 leti želela pokazati, da tudi 
pri nas živijo pisatelji, ki jim je mar 
za ljudi, ki so kazali na krivičnost 
sveta in želeli, da bi bil vsak človek 
vreden svojega dostojanstva in 
spoštovanja. Pisatelji so občutljivi 
ljudje, ki veliko prej zaznajo krivice 
in utirajo pot v boljši in pravičnej-
ši svet. Zato je treba kdaj odpreti 
kakšno knjigo in jim slediti. Vedno 
več nas je, ki želimo storiti kaj dob-
rega zase in za ljudi okoli sebe,“ je 
povedala Viktorija Dabič, ena naj-
zaslužnejših, da je pohod Po poti 
Ivana Potrča in Matije Murka dobil 
toliko zvestih udeležencev in da 
so ga za svoj cilj svojih kulturnih in 
športnih poti sprejele tudi ptujske 
in okoliške šole. Z vsemi označ-
bami na poti, tudi z informacijsko 
tablo, ki označuje točke Slovenske 
pisateljske poti, opozarjajo, da so 
tudi na tem koncu Slovenije doma 
pisatelji, vredni svojega imena. 
Tako povezujejo znanje in spo-
štovanje do vsega, kar je naše in 
nam vliva pogum, da lahko človek 
obstane samo, če pozna svoje ko-
renine, če se hrani z bogastvom, ki 
ga mora sam najti, je še poudarila.
V jubilejnem letu, ko je Ptuj 
praznoval svojo 1950-letnico, je 
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj izvedla 
več odmevnih projektov in razstav 
ter številne kulturne prireditve, 
ki so bile zelo dobro obiskane. Za 
projektni predlog EPK Ptuj 2025 
so pripravili dva projekta: Skrito 
bogastvo malega gradu in Ključ v 
vse čase. Že nekaj let poteka delo 
na regijskem portalu Spodnjepod-
ravci, ki se je konec leta 2019 zdru-
žil z devetimi drugimi pokrajinami 
pod skupnim naslovom Obrazi 
slovenskih pokrajin. Po količini di-
gitaliziranega gradiva je ptujska 
knjižnica vodilna v slovenskem 
prostoru. Učencem nudijo tudi 
učne ure o Ivanu Potrču in Branki 
Jurca ter jim predstavljajo njuno 
bogato zapuščeno, ki jo knjižnica 
ponosno hrani. Redno ptujsko knji-
žnico obiskuje 12.000 članov, letno 
pa beležijo več kot milijon različnih 
transakcij, pa je povedala Božena 
Kmetec Friedl, ki v knjižnici skrbi 
za zapuščino Ivana Potrča. Vsem je 
zaželela srečno in zdravo leto 2020 
z željo, da ostanejo zvesti prijatelji 
Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Pohodnike je na pot letos 
pospremila pesem pevcev KD Vi-
dem Vinogradniki. Zaključili so ga 
v prijetnem vzdušju na Lackovi do-
mačiji, kjer so najbolj zvestim ude-
ležencem pohoda podelili jubilejne 
priponke.
Ptuj  20. pohod Po poti Ivana Potrča in Matije Murka
Zavedanje pomena lastnih korenin
Drugega januarja je bilo na dvorišču Knjižnice Ivana Potrč Ptuj ponovno zelo živahno. V mrzlem, a 
sončnem dopoldnevu se je zbralo okrog 200 udeležencev že tradicionalnega pohoda Po poteh Ivana Potr-
ča in Matije Murka, ki je potekal v organizaciji Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Planinskega društva Ptuj. 
Foto: Črtomir Goznik
20. pohoda Po poti Ivana Potrča in Matije Murka se je udeležilo okrog 200 pohodnikov.
Prvi v turizmu, 
katerega leta že?
Trideset let mineva od te optimistične napovedi. To 
je skupaj že več kot 10.950 dni. 
Zakaj jih navajam? Zato, ker je v turizmu vsak 
dan pomemben. Mi smo jih skoraj v celoti zapravili, 
ker se v tem času skorajda v ptujskem turizmu ni nič 
spremenilo. Za biserčke v tem času so poskrbeli zgolj 
posamezni ponudniki, oblast bore malo. Izjalovili so 
se tudi pionirski poskusi organiziranja turizma za 
več dodane vrednosti, za več turističnega prometa 
in obiska na lokalni ravni. Vmes se je zgodila tudi 
regionalna destinacijska organizacija, tudi ta je živela 
zgolj na papirju oz. za nekatere projekte, ki so požrli 
denar, brez pravega zadetka. Novo zgodbo naj bi pisala 
nova turistična organizacija, skupaj z oblastjo in še 
mestnim menedžerjem, a tudi ta brez prave smeri, 
povrhu pa še z odločitvami, zaradi katerih nas bo že 
kmalu močno bolela glava. Ker ne zaupamo domačim, 
preizkušenim ljudem, da bi še vodili in razvijali 
osrednjo prireditev javnega pomena v MO Ptuj. Kako 
to, da naslavljamo medcelinsko srečanje pustnih likov 
in mask z zvončarji? Kje so se izgubili naši avtohtoni 
pustni liki, z osrednjim likom – kurentom, katerega 
obredje je na reprezentativnem Unescovem seznamu 
nesnovne kulturne dediščine. Ljudi smo vabili v mesto 
s „posvojenim“ projektom, a hkrati jih tudi odganjali 
z odločitvami in premalo domišljenimi projekti, 
zaradi katerih so največji davek plačali zgolj tisti s 
kraticami, s. p. ali d. o. o. Radi pa bi oživljali mesto in 
bili med najboljšimi v turizmu. Tega pa ni mogoče brez 
vsebine, ki jo je treba prodajati tudi turistom, ne samo 
domačinom. Decembra je bilo že tako, velika gneča 
v gostinskih lokalih, zaradi številnih silvestrovanj 
podjetij, zavodov, institucij.
Na silvestrovo oz. v zgodnjih jutranjih urah prvega 
januarja 2020 pa se je na Ptuju ponovno vse končalo, 
kot da ne bi poznali turizma in njegovih tokov. Turisti 
hodijo naokoli vse dni v letu, tudi prvega januarja, ki 
pa, kot kaže, za Ptuj ostaja spalni dan. Kako si sicer 
razložiti, da je imel skoraj ves gostinski potencial 
v mestu na ta dan zapisano: zaprto. Tudi nobena 
stara in ne nova ptujska hišica ni obratovala, kaj šele 
drsališče. V mestu pa so bili ljudje, ob domačinih tudi 
številni turisti. Nismo jim omogočili, da bi tudi prvi 
dan v novem letu doživeli praznično, da bi posedeli ob 
vročem čaju, kavi in še čem, druženju s prijatelji v živo, 
brez facebookarstva. Obiskovalci od drugod, domači in 
tuji, so godrnjali, ker so mesto zapuščali lačni in žejni. 
Zato pa se je smejalo pri velikem M, čez železnico, kjer 
pa še kako vedo, kaj je to gost, da ga ne smeš noben 
dan v letu zanemariti, ga pustiti lačnega in žejnega. 
Ko se bodo ponovno kresala mnenja o takšnem ali 
drugačnem delovnem času gostiln, bi za začetek morda 
kdo le pogledal, kako je s ponudbo v mestu na prvi 
dan novega leta, morda tudi na božični dan ali tudi 
veliko noč. Ne stane nič, a ima neskončno pozitivnih 
rezultatov. Zato se je treba že na začetku koledarskega 
leta vprašati o smiselnosti in upravičenosti nekaterih 
naložb in odločitev v mestu, ki samo jemljejo, a zelo 
malo dajejo nazaj, ker je vsebina pristala na stranskem 
tiru in ker energijo izgubljamo pri koših in marelah oz. 
urbani opremi, tlakovanih prizoriščih za nekajkratno 
polnitev …
K
o
m
e
n
ti
ra
m
o
Dvig cen v letu 2020 – vzrok 
sprememba minimalne plače zapo-
slenih. In takoj opravičilo vodstva 
doma (DUP) in Sveta soc. Zavo-
dov v Sloveniji, da drugače ne gre. 
Hkrati pa se vsi odgovorni zave-
dajo, da so oskrbnine, primerljivo 
z ostalimi državami, v največjem 
delu na plečih plačnika. Ne čuti-
jo se odgovorne za ureditev plač 
zaposlenih, ki zagotovo spadajo v 
javni sektor in jim je delodajalec 
in plačnik država. Manipulacija 
do uporabnika storitev in zagotovo 
se bo dalo dokazati, da je ustavno 
sporna. Pa se nihče ne bi obregal 
ob nizke plače zaposlenih.
Pomanjkanje kadra in hkrati 
nizki osebni dohodki, ki so pri-
merljivo nizki tudi drugod v drža-
vi, ne more biti noben izgovor, da 
je v DUP slabša situacija.
Čakalne vrste: eno samo zava-
janje javnosti. Na račun tega se 
lažje dvigujejo cene. So morda os-
krbovanci odgovorni za neurejene 
in neprečiščene sezname?! Sama 
poznam več ljudi, ki so že leta pri-
javljeni za bivanje – a le za vsak 
slučaj. Vodstvo in njegovi sledilci 
(Svet zavoda) pa se obnašajo kot 
pogrebna podjetja; češ da jim ne 
more zmanjkati dela.
Kalkulacija cen po enotah: V 
sporazumu med uporabnikom in 
DUP ni nič o tem, kar naenkrat pa 
je bivanje v manjših enotah dražje.
Konkurenca na trgu: vse no-
vogradnje na Ptuju želijo istega 
izvajalca. Potem tu ni prostora za 
drugačno razmišljanje.
V letu 2018 je vodstvo zapravi-
lo za dobre može približno 10.000 
evrov, ker so obdarili otroke do 15. 
leta starosti vseh zaposlenih. V go-
spodarstvu je to od 1 do 6 let. Ali 
so odgovorni vprašali plačnika, ali 
smejo to vkalkulirati v ceno?! Ne! 
In kje imajo obraz za take odločit-
ve?!
Sicer pa, kalkulacijo cen bi bilo 
zanimivo predstaviti javnosti. 
Kako bi bolela glava! 
Večina oskrbovancev potrebuje 
zaposlene s srčno kulturo in ne z 
diplomami!
Investicija (100.000 evrov) 
v enoti Koper, ko je ta že bila v 
procesu prenosa lastništva: vsi od-
govorni bi morali zaradi takega 
početja oditi takoj, tudi g. Kodela, 
ki mu je že zdavnaj »potekel rok 
uporabe«.
Vsa pohvala županom, ki so se 
uprli brezplačnemu prenosu eno-
te Koper. Dragi bralci, velja si to 
zapomniti. Kje pa so aktivnosti 
ostalih strank, predvsem Stranke 
upokojencev?!
Skrajni čas je, da se v delovanje 
DUP vključi vse možne nadzorne 
mehanizme in dokaže, da so stvari 
ustavno sporne. Tudi to se bo v pri-
hodnje moralo zgoditi, sicer se ne-
umnosti v DUP ne bodo končale.
Dom so zgradili oskrbovanci, 
lastnik pa je država.
Pisma bralcev
O dvigu cen v Domu upokojencev Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos se je pohoda udeležil pisateljev sin Matjaž Potrč.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 12
petek  10. januarja 2020Kronika12
www.facebook.com/pomaranca.siwww.pomaranca.si
Od 15. januarja naprej bo v pro-
storih Mestne občine Ptuj vsako 
prvo in tretjo sredo v mesecu, od 
17. do 19. ure, delovala Pravna kli-
nika. Gre za projekt, v sklopu kate-
rega pravniki z izkušnjami kot pro-
stovoljci dajejo brezplačne pravne 
nasvete. Že vrsto let delujejo v treh 
slovenskih krajih, doslej so podali 
več kot deset tisoč pravnih nasve-
tov, povsem brez plačila.
Projekt Pravna klinika je sicer 
nadaljevanje zgodbe, ki jo je za-
čela pisati skupina absolventov in 
univ. dipl. prav. Pravne fakultete v 
Mariboru in predstavlja tudi nad-
gradnjo spletnega portala Pravo 
za vse. Kot so zapisali, je ta nastal 
iz velike želje pomagati ljudem in 
hkrati pridobivati dragocene iz-
kušnje v praksi. Namen okrog 30 
prostovoljcev je svoje znanje deli-
ti s tistimi, ki potrebujejo pomoč. 
„Naše delo nikakor ne nadomešča 
odvetnikov, saj svetovanje poteka 
na elementarni ravni, v obliki po-
dajanja pravnih mnenj, na podlagi 
katerih se ljudje sploh odločijo oz. 
uvidijo, da je treba poiskati ustre-
zno pravno pomoč pri odvetnikih 
ali drugih institucijah,“ pojasnju-
je predsednica humanitarnega 
društva Pravo za vse Urška Stopar.
Podravje  Pravna klinika tudi na Ptuju
Dvakrat mesečno brezplačni pravni nasveti
Doslej je humanitarno društvo Pravo za vse brezplačne pravne nasvete nudilo v treh slovenskih krajih, od naslednjega tedna naprej pa bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu prisotni 
tudi na Ptuju. Pomagali bodo s svetovanjem.
Foto: M24 
Ptuj je četrti kraj, kjer bodo izvajali projekt Pravna klinika.
Spomnimo, da je tik pred lan-
skim božičem skupina okoli 50 
veganskih aktivistov pripravila 
prvi slovenski shod mednarodne 
skupine Meat The Victims in ob 
tem zasedla naključno izbrani hlev 
na zasebni kmetiji v Šiški. Lastnik 
kmetije je tako zjutraj naletel na 
pojoče aktiviste, ki so sedeli med 
kravami in ga niso spustili v hlev, 
zato je poklical policijo.
Aktivisti so kmetijo zapustili 
šele po prihodu novinarjev, saj so 
s tem, kot so dejali, dosegli svoj 
namen. Da je bil cilj mirnega shoda 
razkriti »resničnost tega, kar se do-
gaja žrtvam živinoreje in predvsem 
izzvati miselnost v sedanji družbi«, 
je povedala Laura Ajdnik, organi-
zatorka shoda, saj so v organizaciji 
Meat the Victims, ki podobne pro-
teste organizira po vsej Evropi in 
poziva ljudi, naj se odločijo za ve-
ganski način življenja, prepričani, 
da se javnosti prikriva resnica in da 
se ljudje nimajo priložnosti odloča-
ti po svojih vrednotah. 
Spoštovanje različnih 
stališč
Toda svoj protest so izrazili tako, 
da so vdrli na zasebno zemljišče, s 
čimer so ogrožali javni red in pravi-
co do zasebne lastnine ter ogrozili 
poslovno dejavnost in dobrobit ži-
vali, pravijo na ministrstvu in zavra-
čajo tovrstno izražanje stališč. »Ži-
vimo v družbi, kjer se spremembe 
dogajajo v dialogu, na način, ki ne 
ogroža ljudi, živali in premoženja, z 
ustreznimi sogovorniki, pristojnimi 
za svoja področja. Za dosego cilja 
je treba tehtati vse okoliščine, da 
ne ogrožamo drugih.« 
Zato so pozvali k uporabi pri-
mernejših načinov izmenjave dru-
gačnih mnenj in iskanja drugih re-
šitev, saj po njihovem »ne moremo 
živeti v državi, kjer bomo dovolili, 
da se bo dialog vodil na način, da 
bodo drugače misleči vdirali k dru-
gim domov, pregledovali hladilni-
ke in omare ter nato izražali nestri-
njanje z vsebino, ki je notri«. 
Hkrati so poudarili, da strpna 
družba temelji na spoštovanju raz-
ličnih stališč in mnenj ter prehran-
skih navad in da se zavzema tudi za 
zdravje in dobrobit živali ter skrbi 
za okolje, svoje nestrinjanje pa 
sporoča na primeren način. 
Kmet upravičeno ovadil 
aktiviste
»Zato spoštujmo osnovna nače-
la ter iščimo kompromise in rešit-
ve, ki odražajo strpnost. Ob tem pa 
ne pozabimo, da so kmetje tisti, ki 
z živilsko industrijo skrbijo za našo 
prehransko varnost in obdelano 
krajino, zaradi naravnih danosti 
kmetijske pokrajine pa je v Sloveni-
ji še posebej živinoreja zelo razvita 
panoga. Za opravljanje te dejav-
nosti je potrebna infrastruktura, 
med drugim tudi hlevi. Z velikimi in 
nepremišljenimi hitrimi potezami v 
obstoječi sistem bi lahko ogrozili 
obstoj panoge, posledično pa tudi 
eksistenco kmetov.«
Lastnik kmetije je aktiviste, ki 
so jim že policisti spisali globo za 
shod brez dovoljenja, kazensko 
ovadil zaradi kršitve nedotakljivo-
sti stanovanja in neupravičenega 
slikovnega snemanja. Protestniki 
so namreč skozi zaprta vrata dvo-
rišča nezakonito vstopili na kme-
tijo in v hlev, da so vse to naredili 
naklepno, pa so dokazovali njihovi 
transparenti in prenašanje neupra-
vičenega vstopa na posest v živo 
na Facebooku. Zaradi prisotnosti 
večje skupine ljudi v hlevu in sne-
manja so bile živali tudi vznemir-
jene, saj tega niso vajene, dejanje 
aktivistov pa je bilo, kot so dejali 
pravniki, problematično še z vidika 
biovarnosti, saj jih je veliko prišlo iz 
drugih držav, s čimer se je poveča-
la nevarnost prenosa raznih bolez-
ni iz tujine.
Slovenija  Odzivi na vdor veganskih aktivistov na kmetijo
Drugače misleči ne more kar vdreti v tuj dom
Na ministrstvu za kmetijstvo so v odzivu na nedavni vdor skupine aktivistov za pravice živali na zasebno kmetijo izrazili zaskrblje-
nost nad »tovrstnim načinom sporočanja stališč«, saj menijo, da je rešitev v dialogu s predstavniki ustreznih skupin in sektorjev.
Foto: FB
Protestniki so vdrli na kmetijo, sedeli med kravami in peli ter lastniku preprečili vstop.
Purana jim ni uspelo rešiti
Člani več veganskih društev so med decembrskimi prazniki 
pripravili tudi protest pred klavnico Perutnine Ptuj v Ljubljani, 
kjer so s transparenti opozarjali, da so živali žrtve živinoreje. 
Namen akcije je bil rešiti rejno žival in s tem simbolično opozo-
riti na moč posameznikov, ki z izbiro prehrane lahko vplivajo 
na mesno industrijo, vendar jim purana ni uspelo rešiti.
Danes bo na Primorskem in 
Notranjskem zmerno do pre-
težno oblačno, drugod bo več 
jasnine. Zapihal bo jugozaho-
dni veter. Jutranje temperature 
bodo od -5 do 2, ob morju okoli 
5, najvišje dnevne od 4 do 10 
°C. V soboto bo precej jasno, 
zjutraj in dopoldne bo po kotli-
nah megleno. Na Primorskem 
bo zapihala šibka burja.
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  10. januarja 2020 Kultura   13
Ste že brali / Sonja Pregl:
Izgubljene dvojine
Saj poznate besedo dvojina, ki označuje slovnično 
število, dvojina pa je značilna za slovenščino. Nismo 
sicer Slovenci edini s slovnično dvojino, kot včasih 
radi zatrjujemo, smo pa med redkimi govorci, ki jo 
še uporabljamo v svojem jeziku. No, in ta dvojina je 
pomemben del romana Sonje Pregl.
Seveda ne gre za roman, ki bi 
razpravljal o tem, kdaj uporabiti 
dvojino in kdaj množino, pač pa iz-
raz dvojina zaznamuje odnose med 
dvema človekoma. Pravzaprav – če 
hočemo biti natančni glede vsebine 
romana – odnos med enim člove-
kom, Juretom, in več drugimi ljud-
mi, ki so z njim v dvojini: ženo, lju-
bico, sestro, materjo, zdravnikom, 
prijateljem, svakom, nečakom ... 
Kup dvojin torej, okrog katerih 
avtorica zapleta in razpleta svojo 
zgodbo.
Osrednje Juretove dvojine so tri: 
z ženo, ljubico in sestro. Pravzaprav avtorica simbolično to prepleta-
nje osmisli s poosebitvijo gospe Usode. Takole piše v uvodu: »Vzela 
je štiri niti življenja. Konec vsake niti je pripela na posebej izbranega 
človeka. Niti je prepletla in na sredini naredila vozel. Usedla se je v 
naslonjač in opazovala dogajanje. Bodo izbrani igralci zgodbe niti 
odvozlali, se bo katera od niti ob razpletanju strgala ali bodo vsa štiri 
življenja dolga in srečna? Odločila se je, da tokrat ne bo upravičila 
svojega imena in bo le opazovalka, tudi če jo zelo zasrbijo prsti. Bo 
skušnjava vseeno prevelika in bo konec zgodbe posledica zamaha 
njene roke?« (Str. 5.) Usoda tudi končuje roman: »Usoda se je nas-
mehnila. Vzela je razpletene niti med prste. Ovijala si jih je okoli 
palca in s pogledom iskala med drugimi nitmi, s katero naj jih po-
veže. Oči so se ji zasvetile in vedela je, kako se bo odvijalo življenje 
njenih izbrank.« (Str. 290.)
Pisateljica je roman zastavila zelo zanimivo. Pripoved žene poteka 
v prvi osebi (njena zgodba ima v vsakem poglavju naslov Jaz), lju-
bica nas nagovarja v drugi osebi (njene pripovedi nosijo naslov Ti), 
medtem ko je sestrino dogajanje v tretji osebi (in je torej naslovljeno 
z Ona). Zaplet romana – tisti del, ko Usoda na štiri niti naredi 
vozel – se začne, ko Jureta zadene možganska kap in leži v komi. 
Ob njegovi postelji se v glavnem izmenjujejo žena, ljubica in sestra 
(seveda pa tudi drugi delci sestavljanke Juretovih dvojin, a manj 
usodno) in skozi roman spoznavamo njihovo povezanost z njim. 
Žena ga ne ljubi in ga nikdar ni ljubila, poročila sta se, ker je okolica 
to pričakovala. Svoje 'uspešno' življenje žena skriva za narejenim na-
smeškom. Ljubica ('Ti') je prepričana, da ima pravico do Jureta (to 
najbrž mislijo vse ljubice?), saj bi si v dvojini lahko ustvarila srečno 
življenje, a zaradi njegove kapi to ni mogoče. »Lahko bi rekla, da je 
zmagala njegova žena in da si ga bo sedaj dokončno priklenila nase. 
Vse bo tako, kot si ona želi, in Jure ne bo mogel ničesar spremeniti. 
Ne bo mogel pobegniti iz svojega zakonskega življenja in le ti boš 
vedela, česa si v resnici želi. Biti s tabo.« (Str. 41.) Sestra ('Ona') pa 
je razvajena frklja, ki je prepričana, da se svet vrti okrog nje.
In kako se vozel, ki ga je naredila Usoda, razplete? Se bo katera 
od niti strgala?
Prijetno branje.
Pripis: Pričelo se je leto 2020. Le kako bo Usoda letos zapletala 
in razpletala nitke našega življenja? Če ste ljubitelj ali ljubiteljica 
branja, se mogoče naše niti kdaj prekrižajo v knjižnici ali ob kakem 
drugem dogodku, posvečenem dobri knjigi?! Naj jih bo letos čim 
več!
Na slavnostnem koncertu je 
sedanja ravnateljica Tatjana Pe-
tek izpostavila prehojeno pot 
glasbene šole in med drugim de-
jala: »V 60. letih delovanja je bilo 
spletenih nešteto zgodb, ki so 
spisale zgodovino in šolo naredile 
takšno, kot je. Iz tistih, nekaj več 
kot 50 učencev na samem začet-
ku, je do danes številka kar štiri-
krat večja. To je dokaz, da je bilo 
posajeno dobro seme, ki je uspeš-
no vzklilo in v svojem razvoju klju-
bovalo bolj ali manj naklonjenim 
časom. Šola je skozi obdobja ras-
la.« Tudi v prihodnje si je zaželela 
uspešno delovanje in prenašanje 
glasbenega znanja glasbenih pe-
dagogov na mlajši rod.
Čestitke ob visokem jubileju 
sta vodstvu glasbene šole, peda-
gogom, vsem generacijam in dru-
gim izrekla tudi ormoški župan 
Danijel Vrbnjak in Mateja Dover 
Emeršič iz ministrstva za izobra-
ževanje, znanost in šport, ki je 
še posebej izpostavila leto 2017 
kot zlato leto glasbene šole, saj 
je dolgoletni ravnatelj Slavko Pe-
tek prejel Gerbičevo nagrado za 
življenjsko delo, dve učenki pa sta 
prejeli še zlato plaketo na klavir-
skem mednarodnem tekmovanju 
v Italiji.
Množica obiskovalcev je uživala 
v bogatem glasbenem programu, 
v katerem so nastopili učenci glas-
bene pripravnice, baleta, otroški 
zbor in dekliški pevski oddelek, 
mažoretke, pihalni orkester, solist 
Matic Petek, oddelek fl avt, orke-
ster strunskih instrumentov in an-
sambel diatoničnih harmonik. 
Ormož  Obeležili 60 let delovanja
Navdušili s slavnostnim koncertom
Že tradicionalni novoletni koncert, 42. po vrsti, so v Glasbeni šoli Ormož združili s pomembnim jubilejem – 60-letnico 
delovanja – in navdušili.
Foto: Arhiv GŠ Ormož
Podlehnik  Božično-novoletni koncert 
Preigravali od Avsenika do Straussa
Podlehniška kulturna dvorana je konec decembra dihala v sozvočju s pihalnim orkestrom Kulturnega društva Podleh-
nik in ženske vokalne skupine Cantilena.
Tradicionalni božično-novoletni koncert pihalnega or-
kestra v Podlehniku je ponovno navdušil. »Preigravali smo 
klasične in božične pesmi, resno glasbo oziroma obiskovalci 
so lahko slišali Avsenika in Straussa,« je povedal predsednik 
Kulturnega društva Podlehnik Peter Feguš. 
Z najrazličnejšimi žanri in kakovostno izvedbo so dokazali, 
da kljub majhnosti podlehniška občina premore izvrstne lju-
biteljske glasbenike. »Na območju Haloz smo edina tovrstna 
godba. Seveda je potrebnega obilo dela, prostega časa, a 
druži nas veselje do glasbe. Pokazala se je predanost članov 
in članice ter dirigenta Milana Feguša in umetniškega vodje 
ženske vokalne skupine Cantilena.« Z obiskom so bili organi-
zatorji zadovoljni, in kot pravi Feguš, je ravno podpora ljudi 
in občine tisto gorivo, ki poganja ustvarjalce. »Konec leta je 
bil divji, tako si bomo sedaj privoščili krajše počitnice. Sicer 
pa letos pričakujemo nove uniforme, ki bodo lep uvod v leto 
2021, ko bomo obeležili 40-letnico delovanja.«Foto: Pihalni orkester Podlehnik
Pihalni orkester v Podlehniku bo prihodnje leto obeležil 40-letnico delovanja.
Ptuj  Nočno nebo Metke Zupanič
Kritičen pogled na družbeno stvarnost
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je na ogled instalacija Nočno nebo v slovenskem prostoru uveljavljene več-
medijske umetnice Metke Zupanič, ki v ospredje svojega ustvarjanja postavlja probleme sodobne informacijske družbe, 
razmerja med umetnostjo in družbo ter medčloveške odnose. 
Instalacija predstavlja umetničin pogled na aktualno poli-
tično situacijo v svetu kot del njenega večletnega projekta, ki 
nastaja pod skupnim imenom Re – destrukcija. Sestavljena je iz 
dveh videov in vrteče krogle, ki predstavlja planet, ki se zaradi 
krhkosti ruši, ki je obremenjen z vojnami, nasiljem in izčrpava-
njem, tudi v ekološkem pogledu. „S svojimi deli, v katerih pre-
pleta intimna občutja in družbeno zgodovino, gledalcu jasno 
predoča noro podobo današnjega sveta, nekakšne razčloveče-
ne družbe, ki se iz preteklih morij ni prav nič naučila. Istočasno 
pa v njenih delih zaznamo kritiko medijev, ki pod vplivom po-
litičnih struktur načrtno izkrivljajo podobo družbene stvarno-
sti,“ je ob njeni razstavi med drugim zapisala Nataša Kovšca.
V svojih prejšnjih projektih je Metka Zupanič obravnavala ob-
čutja strahu, s katerimi se sooča posameznik v današnjem času 
navidezne svobode, zgodbe delovnih migrantov in problema-
tiko povsod prisotnih nadzornih sistemov. V novejšem času pa 
se intenzivno posveča predvsem tematiziranju obsesivne mili-
tantnosti sodobne družbe.  
Foto: zasebni arhiv, Črtomir Goznik
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je do 20. januarja na ogled instalacija Metke 
Zupanič Nočno nebo.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  10. januarja 2020Nasveti14
Preprečevanje 
okužb
Najučinkovitejša zaščita 
pred gripo je cepljenje. S cepl-
jenjem začnemo po navadi v 
novembru. Cepljenje je pripo-
ročljivo za vsakogar, še pose-
bej za starejše od 65 let, za bol-
nike s kroničnimi boleznimi 
pljuč, srca, ledvic, za diabetike, 
za osebe z imunsko pomanjkl-
jivostjo, zdravljene s kemo- ali 
radioterapijo in malignomi ter 
za majhne otroke, stare od 6 
do 23 mesecev.
Cepljenje priporočamo no-
sečnicam in tudi družinskim 
članom vseh starejših oseb 
in kroničnih bolnikov, da vi-
rusa influence ne zanesejo v 
domače okolje in ob prebole-
vanju gripe ogrožajo svojca, ki 
ima težave z zdravjem. Poleg 
tega priporočamo cepljenje 
družinskim članom majhnih 
otrok in še posebej, če je v 
družini dojenček, mlajši od 
6 mesecev, ki še ne more biti 
cepljen. Cepljenje je priporo-
čljivo za zdravstveno osebje in 
ljudi v vseh tistih poklicih, kjer 
bi zaradi odsotnosti z dela za-
radi gripe ohromela dejavnost 
(policija, carina, pošta ...).
Cepljenje proti gripi se za-
čne proti koncu jeseni in traja, 
vse dokler ne začne število 
obolelih z gripo upadati. Po 
cepljenju se zaščita pri mlajših 
razvije po tednu dni, pri starej-
ših traja razvoj imunosti 14 dni 
ali celo več. Ker se virusi gripe 
pogosto in hitro spreminja-
jo, strokovnjaki vsako leto na 
novo izdelajo cepivo proti vi-
rusom, za katere so ocenili, da 
bodo krožili. Prav zaradi tega 
moramo cepljenje proti gripi 
ponoviti vsako leto.
Vzdrževati moramo dob-
ro telesno kondicijo, se veli-
ko gibati na svežem zraku in 
Pomembno je redno in sprotno 
pitje tekočin. Potreba po zaužiti 
tekočini je odvisna od temperatu-
re in vlažnosti zraka, letnega časa 
ter telesne dejavnosti. Dnevno 
izgubimo veliko tekočine z izhla-
pevanjem preko kože, znojenjem, 
dihanjem, urinom in blatom. Pitje 
vode ali drugih tekočin (čajev) je 
bistveno pri prehladu ali drugih 
vnetnih boleznih. Tudi ob glavo-
bolu je priporočljivo najprej poseči 
po kozarcu vode, saj je dehidracija 
glavni vzrok za glavobol, in šele 
potem po protibolečinski tableti. 
Žeja je dobro vodilo za zadosten 
vnos tekočine. Pri starejših je teža-
va, ker občutek za žejo oslabi.
Prednosti zadostnega 
vnosa tekočine
• Omogoča dobro prekrvavitev 
telesa in s tem zmanjšuje tvega-
nje za nastanek krvnih strdkov, 
posledično zmanjšuje pojav 
možganske kapi in srčnega in-
farkta,
• preprečuje infekcijo sečil in po-
maga pri njihovem zdravljenju,
• preprečuje nastanek ledvičnih 
kamnov,
• zagotavlja zadostno izločanje 
žolča,
• preprečuje izsušitve izločkov in s 
tem nastanek pljučnice,
• uravnava telesno temperaturo,
• preprečuje zaprtje – zapeko.
Večina starostnikov pije prema-
lo. Pogosto starejši ne čutijo žeje, 
lahko se zgodi, da kakšen dnevni 
obrok izpustijo, ker zaradi bolez-
ni preprosto pozabijo jesti ali piti. 
Včasih pitje tekočine namenoma 
izpustijo, da jim ni treba hoditi na 
stranišče. Pogosto so nagnjeni k 
dehidraciji, zato je dobro sprotno 
in stalno zagotavljanje napitkov. 
Samo zagotavljanje napitkov ve-
likokrat ni dovolj, starostnike je 
treba nenehno spodbujati k pitju, 
in sicer večkrat v eni uri po požirkih 
ali enkrat na uro po 1 do 2 dl.
Zdrave tekočine za 
starostnika:
• voda,
• sadni in zelenjavni sokovi,
• zeliščni čaji, sladkani z medom,
• kompoti (slivov, hruškov, ki delu-
je tudi odvajalno).
Neprimerne tekočine 
so:
• gazirane pijače, ki vsebujejo 
umetna sladila.
Najpogostejši razlogi za 
omejitve tekočine:
• pri motenem požiranju,
• pri zastajanju vode v telesu,
• pri umirajočem, ko celice niso 
več sposobne odvajati vode,
• pri nekaterih boleznih je uživanje 
tekočine omejeno, takrat je tre-
ba strogo upoštevati navodila 
zdravnika (npr. srčno popušča-
nje, ledvične bolezni …).
V praksi pogosto srečamo sta-
rejše ljudi, ki se branijo piti. Naj-
pogostejši izgovor je, da morajo 
potem hoditi ves čas na stranišče. 
Tudi vzpodbuda negovalcev včasih 
ne zaleže.
Sprotno pitje zadostne količine 
vode spremenimo v navado, saj 
nam bo to v zrelih letih olajšalo 
marsikatero zdravstveno težavo 
(vir: www.velnes.si, Sabina Laknar, 
dipl. m. s.).
Zgodnji znaki dehidracije so: 
glavobol, utrujenost, suha usta, 
pospešen pulz, zmanjšana nape-
tost oz. prožnost kože, zmanjšana 
vlažnost sluznic, vdrte oči.
Za nadomeščanje tekočin uživa-
mo predvsem vodo, ki je ne sme-
mo nadomestiti s pitjem kave, pra-
vega čaja in alkoholnimi pijačami. 
Kofein in alkohol delujete blago 
diuretično, zato pospešujete izlo-
čanje vode iz telesa. Vodo lahko v 
telo vnašamo neposredno v obliki 
vode, mleka, juhe ali posredno kot 
sestavino hrane: sadje, zelenjava, 
ki so pretežno iz vode.
Nasvet za preventivo – začnite 
in zaključite dan s kozarcem vode. 
Naše telo porablja vodo tudi po-
noči, saj naši organi delajo in za to 
potrebujejo vodo, prav tako telo 
vodo med spanjem izloča (Stro-
kovna skupina za vode, NIJZ – Cen-
ter za zdravstveno ekologijo).
Pomagajmo si  Uživanje zadostne količine tekočine
Pomen pitja vode v zrelih letih
Prehrana in uživanje zadostne količine tekočine v zrelih letih imata velik pomen 
za ohranjanje dobrega počutja. Voda je osnovna telesna tekočina, ki sodeluje 
v metabolizmu in zagotavlja pravilno delovanje organov. Telo je namreč 
sestavljeno iz 75 % tekočine.
uživati zdravo hrano z veliko 
sadja in zelenjave. V mesecih, 
ko je okužb dihal veliko, se 
izogibamo zaprtih prostorov 
in si večkrat skrbno umijemo 
roke, da ne zanesemo virusa 
influence in tudi drugih mik-
roorganizmov na dihala. Okuž-
bo preprečimo z dobrimi hi-
gienskimi navadami – ne de-
limo osebnih predmetov, kot 
so zobne krtačke, ne pijemo 
iz istega kozarca ali steklenice, 
ne uporabljamo istega jedilne-
ga pribora ipd.
V skladu z Navodili za izva-
janje Programa cepljenja in 
zaščite z zdravili (https:www.
nijz.si/sites/www.nijz.si/sl/
program-cepljenja-in-zasci-
te-z-zdravili-2019.pdf), ki do-
loča tudi plačevanje storitev 
cepljenja in stroškov cepiva, je 
cepljenje proti sezonski gripi 
zlasti priporočljivo za vse ose-
be, ki imajo kronične bolezni 
obtočil, dihal, sečil, jeter, meta-
bolne bolezni (sladkorna bole-
zen …), nekatere živčno-mišič-
ne in vezivne bolezni, maligna 
obolenja, nekatere bolezni krvi 
in krvotvornih organov, bolez-
ni, ki slabijo imunski odziv, za 
osebe, stare 65 let in več, za 
nosečnice (ne glede na trajan-
je nosečnosti) ter ekstremno 
debele (ITM večje kot 40). 
Indikacijo za cepljenje v 
teh primerih postavi zdravnik 
ustrezne specialnosti oziroma 
se starost izkaže z dokumen-
tom. Stroške cepiva za nave-
dene skupine krije Zavod za 
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije.
Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov 
Slovenije / Navodila za bolnike
Zdravstveni nasveti
GRIPA – poskrbimo za zaščito (3)
Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se pred-
vsem v zimskih mesecih na severni polobli in ogroža vse prebivalstvo, še posebno sta-
rejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in 
majhne otroke.
Precepljenost proti gripi se zmanjšuje
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med 
najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cep-
ljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je pre-
cej manj kot pred približno 10 leti, ko se je proti sezonski gri-
pi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Skrb vzbujajoč je trend 
precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav 
tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi 
skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani 
znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne 
zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gri-
pi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 
odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi 
lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa 
tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno 
spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in 
zdravstvenih delavcev.
Ugotovili so, da je nujno odpra-
viti grajene in komunikacijske ovire 
ter zagotoviti možnost neovirane-
ga gibanja funkcionalno oviranih 
oseb, kar je občina med letoma 
2016 in 2018 v središču Lenarta že 
skoraj v celoti storila; kot je pove-
dal župan Janez Kramberger, so 
velik del ovir za invalide odpravili 
hkrati z urejanjem državnih cest in 
treh križišč v strnjenem območju 
Lenarta. »V občinski stavbi, v ka-
teri ima sedež tudi Upravna enota 
Lenart, smo s skupnimi sredstvi 
vgradili dvigalo in tako invalidom, 
starejšim in staršem z majhnimi ot-
roki omogočili dostop do upravnih 
in občinskih prostorov. V letu 2019 
pa smo na pobudo Medobčinske-
ga društva invalidov Lenart ponov-
no pristopili k projektu Občina po 
meri invalidov, ki ga že več kot 15 
let razpisuje Zveza delovnih inva-
lidov Slovenije in katerega namen 
je na nivoju lokalne skupnosti na 
organiziran način pristopiti k celo-
vitemu urejanju problematike inva-
lidov z različnimi vrstami invalidno-
sti, da se jim omogoči uspešnejše 
in kakovostnejše bivanje in delova-
nje ter predvsem enakopravnejša 
udeležba v življenju lokalne skup-
nosti.«
Za pridobitev listine Občina po 
meri invalidov so morali v Lenartu 
zadostiti nekaterim postopkom in 
kriterijem; med drugim so imeno-
vali komisijo za odpravo gradbenih 
in komunikacijskih ovir za invali-
dne osebe, ki je nato opravila po-
pis ovir, občina pa jih je nato, kot 
že rečeno, v veliki večini odpravila 
oziroma sanirala. Župan je lani ime-
noval delovno skupino za izvedbo 
projekta, konec oktobra pa je na 
občini potekala tudi okrogla miza 
na to temo. 
Ustanovitev Sveta
za invalide
Svetniki so potrdili tudi imeno-
vanje novega sveta za invalide, 
strokovno posvetovalne skupine 
župana, ki bo koordinirala in spre-
mljala izvajanje akcijskega načrta, 
dajala pobude za reševanje teko-
čih problemov v zvezi z invalidi, 
poročala županu in obveščala 
javnost. Svet je petčlanski, pred-
seduje pa mu Igor Plohl iz Društva 
paraplegikov Podravja.
V skladu z akcijskim načrtom 
bodo na občini sledili več ciljem, 
razvili bodo tudi podporno okolje, 
službe in programe za čim bolj ne-
odvisno življenje invalidov, zagoto-
vili dostopnost do vseh objektov in 
ustanov v javni rabi, ki to še niso, 
pa tudi pogoje v procesu vzgoje in 
izobraževanja, ki bodo upoštevali 
potrebe posamezne vrste invali-
dnosti. Pri tem bodo gotovo ko-
ristni ogledi dobrih praks v tujini in 
izmenjava izkušenj s tujimi društvi. 
Lenart  Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov
Občina po meri invalidov
V Lenartu so na pobudo invalidov že leta 2016 pristopili k odpravi arhitektonskih ovir na območju občine in ocenili, kako lahko invalidne 
osebe dostopajo do vseh za občane pomembnih javnih ustanov in objektov.
Foto: SD
V središču Lenarta so večino ovir za invalide odpravili med nedavno ureditvijo državnih cest.
Foto: M24
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020    COLOR CMYK stran 15
petek  10. januarja 2020 Za kratek čas   15
KRMANIŠ - voznik splava na Savinji in Dravi, GALANTIN - belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, MANIT - heksavalentni 
alkohol v obliki belih kristalov sladkega okusa, manitol, ROMANESCA - staroitalijanski ljudski ples
Izpolnila se vam bo srčna želja. 
Teden čustvenih izlivov in tur-
bulenc. Toda ljubezen vas bo 
na drugi strani naredila moč-
nejše in tako boste na življenje 
pogledali drugače. Imeli boste 
polne roke dela in obveznosti 
in pri tem obstaja nevarnost, 
da se boste prehitevali. Srečen 
dan: sreda.
Duh prijateljstva vam bo po-
daril krila. Vsekakor se boste 
na pravilen način znali posta-
viti zase. Odprle se vam bodo 
nove poti in priložnosti. Okre-
pila se bo tudi samozavest in 
tako boste obveznostim v pog-
ledu službe kos. Nakazano je 
nihanje v pogledu denarja.
Pred vami je nekoliko bolj 
umirjen teden – zadeve boste 
morali delati postopoma. Časa 
ne boste smeli prehitevati in 
vendarle se boste izkazali kot 
dober sogovornik. Notranji po-
gum se bo okrepil na delovnem 
mestu. Nekaj več previdnosti 
bo v ljubezni, partnerju boste 
morali prisluhniti.
Energija vam bo nekoliko bolj 
nihala – tako je bo enkrat več 
in drugič manj. Vzemite si 
kakšen dan dopusta in bodi-
te kreativni. V ljubezni boste 
zelo intuitivni in sledili boste 
svojim sanjam. Odprle se vam 
bodo tudi možnosti tako za 
duhovno rast kot osebni razvoj. 
Opozorili boste nase.
Največ možnosti v tednu, ki 
prihaja, boste imeli v komuni-
kaciji in pri intelektualnih de-
javnostih. Na vsak način boste 
želeli stopiti v ospredje in ome-
njeno vam bo uspelo. Ljudje 
bodo začutili pozitivno ener-
gijo in sledi plaz pozitivnih po-
hval. V ljubezni boste vrtali in 
kovali načrte.
Imeli boste paleto obveznosti in 
modro bo narediti urnik inte-
resnih dejavnosti. Pravzaprav 
se boste na svoj način odloči-
li, kaj vas veseli in kaj bi radi 
spremenili. Narava in sveži 
zrak vas bosta poživila in na-
polnila z dodatno energijo. V 
ljubezni bo čas, ko v partnerju 
spoznate prijatelja in zaupni-
ka. 
Veliko boste tehtali in se na 
koncu odločili, kaj vam je bli-
zu. Spremembe, ki bodo priš-
le na dinamičen način, boste 
sprejeli z odprtimi rokami. 
Pravzaprav se boste morali 
postaviti zase in pravilno bo lo-
čevati zrno od plev. Blesteli bos-
te na delovnem mestu. Srčnega 
izvoljenca boste presenetili.
Notranja moč se bo okrepila 
in po potrebi jo boste uporabi-
li. Čas bo namenjen piljenju 
intuicije in pravilno bo, da se 
v tem poslušate. Dogodkov ne 
boste smeli prehitevati, ampak 
nekoliko počakajte. Na delov-
nem mestu se boste morali od-
ločiti in k sodelovanju pritegni-
ti tudi sodelavce.
Čeprav boste precej nemirni, 
bo čas ugoden za odkrivanje 
novosti. Pravzaprav se boste šli 
tudi pustolovce in se svobodno 
odločili, kaj vas veseli. Odkrili 
boste svoje veselje in harmoni-
jo. V ljubezni bo zapihal svež 
vetrič in vezani se bodo mora-
li bolj potruditi. Ljudje vam 
bodo učitelji.
Globoko v sebi se boste vprašali, 
kaj vam je blizu. Partnerjeva 
ljubezen vam bo v samopomoč 
in skozi njegovo pomoč boste 
duhovno rasli. Za samske Ko-
zoroge bo veljalo, da je pred 
vami teden romanc in omenje-
no bo veljalo izkoristiti. Zdrav-
je: več se sproščajte in po potrebi 
telesu dodajate vitamine. 
Zdelo se bo, da hitite po prašni 
cesti. Tako boste v sebi našli 
priložnosti za dokazovanje. To 
bo tudi čas, ko boste več na poti 
in imeli pomembne kontakte s 
tujino. Sledi obdobje notranje 
rasti in priložnosti za harmo-
nično izražanje v ljubezni. 
Splošni uspehi bodo na delov-
nem mestu.
Umetniške duše bodo našle 
navdih in bodo lahko ustvar-
jale svojo umetnino. Čas bo 
predvsem namenjen službe-
nim obveznostim in projek-
tom. Čeprav bo prizvok poči-
tnic močan, bo pravilno, da si 
izoblikujete svoje stališča in da 
se potrudite. Označevala vas 
bo intuitivna energija.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Tedenski horoskop  od 10. do 16. januarja
Petek, 10. januar
09:00 Ptuj, Špajza 
modrosti, Lackova 
ul., Taroko za 
seniorje
12:00 Majšperk, 
konferenčna 
dvorana, 
tradicionalno 
ponovoletno 
srečanje, za 
poslovne partnerje, 
podjetnike, obrtnike 
in župane ob 
12. uri, ob 17. 
uri za društva in 
organizacije v občini 
ter sodelavce
17:00 Kidričevo, 
dvorec Sternthal, 
ponovoletno 
srečanje
18:00 Slovenja vas, 
gasilski dom, 
Košicnbal – 
tradicionalno 
luščenje bučnic
19:00 Ptuj, refektorij 
minoritskega 
samostana, 
Viktorinov večer, 
Cerkev in šolstvo od 
vrtca do univerze
Sobota, 11. januar
10:30 Slovenska Bistrica, 
Dom svobode, 
predstava za otroke 
O dveh kozah
10:30 Ptuj, Galerija mesta 
Ptuj, vodstvo po 
razstavi Kontrasti, s 
kustosinjo Dorotejo 
Kotnik
18:00 Bukovci, 110. občni 
zbor PGD Bukovci, 
po uradnem delu 
zabava z Mladimi 
korenjaki
19:00 Črešnjevec, Dom 
kulture, Večer smeha 
na Črešnjevcu: 
komedija Medeni 
teden
19:00 Draženci, Dom 
vaščanov, občni 
zbor TeDe Korant 
klub
Nedelja, 12. januar
10:00 Zgornja Polskava, 
Kulturni dom, 
predstava za otroke 
Kje je nosek
Ponedeljek, 13. januar
10:00 Ptuj, Špajza 
modrosti, Lackova 
ul., Umovadba, 
mentorica Slava 
Šarc
18:30 Slovenska Bistrica, 
Knjižnica Josipa 
Vošnjaka, Kako 
lahko s prvinsko 
vibracijo om 
spremenimo 
življenje, izvedba 
petja zvoka OM z 
Rosando Verglez
Mestni kino Ptuj
Petek, 10. januar: 16:30 
Slavna medvedja 
zasedba Sicilije; 
18:00 Polsestra; 
20:00 Zlati globus: 
1917.
Sobota, 11. januar: 
10:00 Kino vrtiček 
in ustvarjalna 
igralnica: Pat in 
Mat: Zimske radosti; 
16:30 Slavna 
medvedja zasedba 
Sicilije; 18:00 
Medtem, ko vas ni 
bilo; 20:00 1917
Nedelja, 12. januar: 16:30 
Slavna medvedja 
zasedba Sicilije; 
18:00 1917; 20:00 
Nevidno življenje 
Evridike.
Prireditvenik Nasmejmo se
Sex by Microsoft
Ženska gre v posteljo 
z Billyem Gatesom. 
Ko opravita, mu ona 
reče: »Gospod, sedaj 
pa vem, zakaj se vaše 
podjetje imenuje 
Microsoft...«
Prijazni Haso
Haso je prijazen človek. 
Takole pravi: »Jaz svoje 
žene nikoli ne tepem. 
Samo porinem jo po 
stopnicah, pa naj se 
udari, kjer se sama 
hoče.«
Mujo in loto
Mujo priteče v hišo 
in na vratih vpije: 
»Ženaaa, ... kaj bi 
naredila, če bi dobil na 
lotu?«
Fata: »Vzela bi polovico 
in te zapustila!«
Mujo vzame 20 evrov 
iz žepa, da ženi 10 
in veselo reče: »Ajd, 
briši!«
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  10. januarja 2020Poslovna in druga sporočila16
Duet Traminec & 
Rumeni muškat
Klub Gemina XIII, 
f  31. 1. 2020 ob 20. uri
02 74 94 506
www.sava-hotels-resorts.com
Primusov
e
vinske zg
odbe
16. sezon
a
ZDRAVI 
V LETO 2020!
Kaj nam sproročajo bolečine v dlaneh?
SREČNI DANEC
Ali lahko krijimo svojo srečo?
USPEŠNO STARŠEVSTVO 
Kako ustaviti otroško histerijo?
MODNA ZVEZDA
Damir Raković Ponorelli
BUDNI PONOČI  
Zakaj več kot polovica Slovencev slabo spi?
NOV NOS
Večja samozavest? 
ŽE
V PRODAJI
REVIJA ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG, 
VSAK DRUGI PONEDELJEK V MESECU
ŽE v prodaji!
N
E PR
EZR
ITE
Moški o ženskah
Novinar Edvard Žitnik o Američankah in Slovenkah
Mladi talenti
Ana Čop – od pianistke do jazz pevke
Opogumljajo nas
97-letna Mara Žetko Hribar iz Laž
Slovenska podjetnost
Simona Žugman navdušuje z ročno izdelano naravno kozmetiko
Spomini na otroštvo in druga življenjska 
obdobja znanih Slovenk
Milica Kramberger Gregorič - zdravnica za možgane
Uspešne ženske
Nataša Berginc, lastnica podjetja And by Andraž, rada ostaja v Sloveniji
Zdravje
Dihanje kot tanka nit povezuje možgane, srce in prebavila
Dihanje je eden štirih glavnih virov energije, ki ga pogosto 
prezremo, saj večino časa dihamo avtomatično, brez posebnega 
zavedanja. Pravi preporod se dogaja na tem področju in to ga 
navdaja z optimizmom, pravi dr. Milan Hosta, dihalni terapevt, 
športni pedagog in filozof, ki se že 20 let uspešno ukvarja z dihalno 
terapijo. Na podlagi Butejkove metode dihanja je razvil celostno 
metodo soočanja s stresom in nekaterimi kroničnimi simptomi 
šibkega zdravja kot so: kronična utrujenost, glavoboli, nespečnost, 
astma, alergije, visok krvni tlak, diabetes … Zakaj je dih tako 
pomemben in kako si lahko s preprostimi orodji pomagamo sami?
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
d
n
ik
.s
i
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 17
Tim Gajser
Še vedno mlad, a 
izkušenejši, zrelejši in boljši
Stran 19
Tenis
Spolzki drugi 
stopnički ...
Stran 19
Borut Arlič
»Aluminij si ne more 
privoščiti, da bi zavračal 
dobre ponudbe«
Stran 18
Rokomet
Vujović ni več trener Drave
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
V tem tednu je večina sloven-
skih prvoligašev začela priprave 
na spomladanski del sezone. Veči-
na jih bo vsaj del priprav opravila 
v toplejših krajih, bodisi v Turčiji 
ali na Hrvaškem, vmes pa bodo 
doma izkoriščali letošnje »prijazne 
zimske razmere«. Koliko bo to pač 
mogoče …
Prvi in zaključni del v 
Kidričevem, vmes v 
Umagu
Slobodan Grubor je skupaj s ce-
lotnim strokovnim vodstvom svoje 
varovance zbral v sredo popoldan. 
Začelo se je s pozdravnimi nagovo-
ri predsednika Marka Drobniča in 
direktorja Boruta Arliča, po nago-
voru trenerja pa je že sledil odhod 
na igrišče in začetek dela. Prven-
stvo v 1. ligi se bo nadaljevalo 22. 
februarja, tako da imajo prvoligaši 
za priprave na razpolago približno 
40 dni. 
Na uvodnem treningu je trener-
ski štab pogrešal Ilija Martinovića 
in Stanlyja Amuzieja, ki se bos-
ta treningom pridružila v petek. 
Pripravam se je pridružil Stipe 
Vrdoljak iz Kopra, a zaenkrat dogo-
vora s Kidričani še ni sklenil.
Rdeče-beli bodo v domačem 
športnem parku ostali do konca 
januarja, nato se bodo za devet 
dni odpravili na hrvaško obalo, v 
Umag. Tam bodo odigrali tudi tri 
pripravljalne tekme. Prva tekma pa 
čaka šumarje že naslednjo soboto, 
ko bodo gostili ekipo Rogaške (2. 
liga). 
Konec je zimskega premora 
tudi za nogometaše Drave, ki po 
jesenskem delu sezone v 2. ligi za-
sedajo 11. mesto. V sredo je trener 
Muamer Vugdalić na uvodnem tre-
ningu zbral okrnjeno zasedbo.
„Zaenkrat smo začeli le z doma-
čimi igralci, preostali se nam bodo 
po dogovoru pridružili nekaj dni 
kasneje. Zaenkrat je jasno to, da 
smo ostali brez Nika Vajde in Ale-
na Neskića, ki sta nove nogometne 
izzive poiskala drugje. Ostaja še 
nekaj neznank glede igralskega 
kadra, ki jih bomo reševali sproti,“ 
je prve informacije podal trener 
Vugdalić. 
Dravaši so v nezavidljivem po-
Že na začetku nekaj 
zanimivih prestopov
Obenem s pripravami so prvoli-
gaši začeli tudi številne druge ak-
tivnosti, povezane predvsem s pri-
hodi in odhodi igralcev. Prvi, ki so 
objavili izjemno donosno prodajo, 
so bili Mariborčani – Dino Hotić bo 
kariero nadaljeval v Belgiji pri prvo-
ligašu Cercle Bruegge, vrednost 
prestopa pa presega milijon evrov. 
Aktivni so (znova) v Domžalah, 
kjer so v svoje vrste vrnili nekda-
njega člana Zenija Husmanija, ki 
je nazadnje igral v Makedoniji. Ob 
tem si trener Andrej Razdrh želi v 
ekipi še Predraga Sikimića, igralca 
Tabora iz Sežane in z 12 zadetki 
enega najučinkovitejših napadal-
cev lige. 
Med premorom je Tabor za-
menjal trenerja, ime pa je več kot 
presenetljivo – Mauro Camorane-
si. Vpliv italijanskih vlagateljev … 
V Argentini rojeni igralec je za ita-
lijansko izbrano vrsto zbral kar 55 
nastopov, med drugim se je leta 
2006 z azzuri veselil naslova sve-
tovnega prvaka. V klubski karieri je 
najmočnejši pečat pustil pri Juven-
tusu, za katerega je igral med leto-
ma 2002 in 2010.
Zanimiva novica prihaja tudi iz 
Triglava, kjer naj bi ostali brez Davi-
da Tijanića, ki bo kariero nadaljeval 
na Poljskem.
JM
Nogomet  NK Aluminij
Začetek priprav 
za ubranitev 
visokega mesta
Nogomet  NK Drava Dakinda Ptuj
Več kot dobrodošlo vabilo na turnir v Medulin
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v sredo začeli priprave na spomladanski del sezone. 
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so se v sredo v okrnjeni zasedbi zbrali na prvem treningu v pripravah na spomla-
danski del sezone v 2. ligi. 
Foto: Črtomir Goznik
Niko Vajda je v jesenskem delu sezone zaigral na desetih tekmah, dosegel je tudi dva zadetka. Nove 
izzive je poiskal pri naših severnih sosedih ...
Razpored pripravljalnih srečanj Aluminija:
18. januar: Kidričevo; Rogaška (Slovenija) 
25. januar: Koprivnica; Slaven Belupo (Hrvaška) 
1. februar: Umag; HNK Orijent 1919 (Hrvaška)
4. februar: Umag; FK Javor (Srbija)
7. februar: Umag; Dinamo Zagreb II (Hrvaška)
15. februar: Kidričevo; Beltinci (Slovenija) 
ložaju glede vadbenih površin, saj 
igrišče z umetno travo še lep čas 
ne bo nared, pomožno igrišče na 
Mestnem stadionu pa je zaradi 
preobremenjenosti v izjemno sla-
bem stanju. „V jeseni sem veliko 
energije po nepotrebnem izgubljal 
za stvari, ki niso v moji domeni, 
sedaj želim te stvari prepustiti tis-
tim, ki so za to odgovorni, sam pa 
se želim posvetiti delu, za katere-
ga sem odgovoren – za treniranje 
igralcev,“ je dejal Vugdalić.
Veliko olajšanje so Ptujčani doži-
veli s povabilom na turnir v Medu-
lin, za kar je poskrbel Nastja Čeh. 
Tam bodo ostali 10 dni, in sicer 
med 16. in 26. januarjem, v tem 
času pa bodo odigrali štiri tekme. 
V skupini se bodo pomerili z In-
terjem iz Zaprešiča, z zagrebško 
Lokomotivo in ekipo Khamgarid iz 
Mongolije, nato jih čaka še četrta 
tekma za razigravanje z eno izmed 
ekip iz druge skupine, v kateri so 
Istra 1961, Slaven Belupo, OFK Žar-
kovo Beograd in FC Slavoj. 
JM
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 18
Nogometaši Aluminija so 
v sredo začeli priprave na 
spomladanski del sezone, 
živahnejše aktivnosti pa 
sedaj potekajo v pisarnah. 
Borut Arlič je kot direktor 
kluba posebej na udaru, saj je 
odgovoren tudi za prestope 
igralcev. Prestopni rok se je 
v tujini zvečine že začel, v 
Sloveniji bo potekal od 15. 
januarja do 15. februarja. 
Za začetek se ozrimo na je-
senski del sezone. Ste zadovoljni z 
opravljenim?
B. Arlič: „Z doseženim v je-
senskem delu sezone smo zado-
voljni. Cilji so bili glede na lansko 
sezono zastavljeni višje, uresničili 
smo jih in smo zadovoljni s tem, 
kje smo na lestvici. V tem konte-
kstu tudi gledam na priprave na 
drugi del sezone, v katerem bomo 
naredili vse, da ohranimo visoko 
pozicijo.“
Verjetno vas veseli dejstvo, da 
so se vsi novinci, ki so prišli v zgo-
dnji fazi sezone – Klepač, Panta-
lon, Živković – tako dobro vklopili 
v ekipo? 
B. Arlič: „To je bilo za naš klub 
zagotovo zelo pomembno, čeprav 
je to težko vnaprej predvideti in 
doseči. Tudi vsi omenjeni igralci 
pred prihodom v Kidričevo niso 
redno trenirali, nismo vedeli toč-
no, na kakšnem nivoju so, zaradi 
tega vedno obstaja tudi možnost 
poškodb … Strokovno vodstvo 
je pri tem naredilo zelo dobro 
delo, saj jih je postopoma pripra-
vilo in uvajalo v ekipo. Na koncu 
jesenskega dela, ko smo te sveže 
moči najbolj potrebovali, so dali 
svoj maksimum. To je bil eden od 
zelo pomembnih faktorjev.“
Pri izbiri novincev ste imeli res 
srečno roko.
B. Arlič: „To seveda priznava-
mo, ni pa enostavno. Želeli bi si, 
da bi bilo vedno tako, a se obe-
nem zavedamo, da je to praktično 
nemogoče zagotoviti. Še enkrat 
poudarjam, da lahko mi v skavtin-
gu naredimo vse, da bi bil prestop 
uspešen, a se lahko zalomi na šte-
vilnih področjih. Bomo pa se tudi v 
prihodnje trudili, da bi bili pri tem 
uspešni.“
»Ambicioznost je 
eden pomembnejših 
kriterijev«
Kateri pa so glavni kriteriji, po 
katerih izbirate novince?
B. Arlič: „Prva stvar je zagoto-
vo igralska kakovost, tehnična 
podkovanost in podobne stvari. 
Še preden pa se sploh začnemo 
pogovarjati, moramo vedeti vse 
o karakterju igralca. Zelo je po-
membno tudi, da dobimo igralca, 
ki ve, kam prihaja in kakšen klub je 
Aluminij, kakšne so naše fi nančne 
zmogljivosti … Ne želimo si igral-
cev, ki bi bili v fi nančnem smislu 
zadovoljni s prihodki v Aluminiju: 
želimo si ambiciozne igralce, ki so 
željni treniranja, napredovanja in 
da bodo v prihodnosti iskali boljši 
klub, kjer bodo lahko zaslužili več 
kot v Kidričevem, korist od tega 
pa bo imel tudi NK Aluminij. Zave-
damo se, da bomo težko pripeljali 
igralce in jim zagotovili fi nančno 
ugodne štiri- ali petletne pogod-
be, kot nekateri drugi močnejši 
slovenski klubi, lahko pa jim zago-
tovimo kaj drugega, česar drugi 
nimajo. Veliko naših igralcev si je 
jeseni naredilo pozitiven imidž, kar 
je za nas znova zelo pomembno 
pri iskanju novih igralcev.“
Opazno je bilo, da je bil jeseni 
zelo močan kolektivni, ekipni duh.
B. Arlič: „S tem bi se v celoti 
strinjal, po mojem mnenju je to 
eden najpomembnejših razlogov, 
ki nas je pripeljal do 2. mesta na 
lestvici. Pred začetkom sezone 
smo se s trenerjem strinjali in tudi 
povedali igralcem, da nas čaka 
najtežja polsezona doslej. Dober 
lanski rezultat je pomenil, da so 
se klubi začeli močneje priprav-
ljati na nas, ne dojemajo nas kot 
nekaj samoumevnega. Igralci so 
se tega zavedali, zato smo od 
prvega dne priprav delali trdo. 
Kolektiv je tisti, ki dela rezultate, 
kolektiv pa tudi iz svoje sredine 
dvigne posameznike, ki lahko na 
posameznih tekmah naredijo kaj 
več in odločajo tekme.“
»Nekateri so pustili 
močnejši pečat, vsi pa 
so prispevali svoj delež«
Kar nekaj igralcev je bilo, ki so 
izstopali skozi celotno sezono, oz. 
na posameznih tekmah, omenim 
lahko Petroviča, Vrbanca, Marti-
novića, Klepača, Leka, Janžeko-
viča … Kaj to pomeni za vas kot 
športnega direktorja?
B. Arlič: „Kar dobro ste našteli 
igralce, ki so dali poseben pečat 
prvemu delu sezone. A to ne po-
meni, da drugi niso prispevali svo-
jega deleža, le tako v ospredje se 
niso postavili. Bistveno pa je, kje 
so igralci glede na svoje sposob-
nosti; pomembno je, da imajo še 
vsi možnost za napredek, da lahko 
ob nadaljnjem delu še veliko do-
dajo – prav to nas navdaja z opti-
mizmom. Jasno je, da se z dobrimi 
igrami sproži verižna reakcija, kaže 
se zanimanje klubov. Po eni strani 
je to za klub težava, saj moramo 
iskati zamenjave zanje, a po drugi 
strani je to nekaj, kar si je Aluminij 
vedno želel – da lahko proda ka-
kšnega igralca in si s tem zagotovi 
nujno potrebni fi nančni prihodek, 
ki ga lahko razporedimo med mlaj-
še selekcije, morda za izboljšanje 
infrastrukture in tudi za nakupe 
novih igralcev.“
Jeseni smo lahko na tekmah 
srečevali veliko agentov iz raznih 
klubov Evrope. Kakšno pa je tre-
nutno konkretno zanimanje za 
igralce NK Aluminij? 
B. Arlič: „Po navadi se začne s 
klicem agentov, tega je res ogrom-
no. V veliki meri gre samo za pov-
praševanje, največ je spraševanja o 
višini odškodnine. Politika našega 
kluba je, da vnaprej ne določamo 
cen, igralci v pogodbi nimajo dolo-
čene višine odškodnine – pri nas je 
vsak igralec naprodaj po ustrezni 
ceni. Pri določitvi tega zneska pa 
je treba upoštevati več faktorjev, 
kakšne rezultate dosega klub, v 
kakšnem okolju delamo, zaveda-
mo se tudi, kje smo bili še pred 
kratkim. Preden pa na klub ne pri-
de uradna ponudba, pa se zelo tež-
ko pogovarjamo. Glede na to, da 
se v Sloveniji prestopni rok začne 
15. januarja, pričakujemo glavnino 
aktivnosti v drugi polovici januarja.
Konkretnih ponudb je malo, sam 
to razumem kot veliko zasičenost 
na trgu igralcev. Zimski prestopni 
rok je specifi čen, saj se ekipe po 
navadi formirajo poleti. Sedaj ka-
drujejo ekipe, ki se bodisi borijo za 
obstanek, bodisi za prvaka, morda 
iščejo igralca kot nadomestilo za 
kakšnega poškodovanega, bodisi 
pa tako kot mi, ki bomo iskali igral-
ce samo v primeru, če bo kateri od 
naših odšel v drug klub.“
Lani so pozimi iz Aluminija odšli 
Tahiraj, Kidrič in Gliha, posledič-
no so rezultati spomladi nekoliko 
nazadovali. Kakšna je drža kluba 
letos, bi prodali tri igralce, če bi 
zanje dobili ponudbe?
B. Arlič: „Lani so omenjeni trije 
igralci nosili kar veliko breme, niso 
pa odhodi zmeraj edini razlog za 
slabše rezultate. V nekaterih prime-
rih lahko gre za psihično blokado, 
češ, kako pa se bomo znašli brez 
odhajajočih. Kar pa se tiče letošnje-
ga prestopnega roka, pa lahko re-
čem, da ekipe ne bomo razprodali, 
realno je pričakovati kakšen odhod 
ali dva, posebno dramatičnega 
dogajanja pa ne pričakujemo. Če 
bomo prodali kakšnega posame-
znika, ga bomo za ceno, ki je zanj 
primerna. Če bi prišle tri ponudbe, 
ki bi zadovoljile klub, bomo tri tudi 
prodali – klub si ne more privoščiti, 
da bi zavračal dobre ponudbe. Tudi 
v primeru petih ponudb ne bi bilo 
petek  10. januarja 2020Šport, pogovori18
Nogomet  Borut Arlič, direktor NK Aluminij
»NK Aluminij si ne more privoščiti, 
da bi zavračal dobre ponudbe«
Foto: arhiv
Borut Arlič: „Danes imajo nekateri 16-, 17- ali 18-letni igralci sklenjene pogodbe, ko so višje od naših naj-
bolje plačanih članskih igralcev. Teh igralcev mi praktično ne moremo dobiti, razen v kakšnih posebnih 
okoliščinah – tak primer je bil npr. Luka Štor.“
nič drugače. Imamo dobre igralce, 
dobro pozicijo na lestvici, lahko pa 
na prave ponudbe počakamo tudi 
do poletja.“
»Število kakovostnih 
igralcev v Sloveniji je 
omejeno«
Sezono ste začeli s precej do-
mače obarvano ekipo, v kateri so 
bili Janžekovič, Petrovič, Vrbanec, 
Krajnc, Matjašič, Štor, Horvat, 
Ploj, proti koncu se je ta delež ne-
koliko zmanjševal. 
B. Arlič: „To je res, tudi mi to 
spremljamo in se zavedamo teh 
dejstev, ni pa se to zgodilo namer-
no. Vedno bomo stremeli k temu, 
da je v ekipi v prvi vrsti čim več 
domačih igralcev, nato čim več 
slovenskih igralcev, zapolnjevali 
pa bomo ekipo z igralci od drugod. 
Nekaj je bilo poškodb (Horvat, 
Krajnc, Janžekovič), nekaj mlajših 
igralcev, ki so bili priključeni k čla-
nom, smo potrebovali drugje, tudi 
pri mladini, vse skupaj je bilo splet 
različnih okoliščin. 
Razmerje se absolutno ne bo 
spreminjalo tudi v prihodnje: ima-
mo približno 20 igralcev in tri vra-
tarje in trener je tisti, ki odloči, kdo 
bo igral. Trener pozna strategijo 
kluba, z njim se vsakodnevno po-
govarjamo in seveda razume te 
stvari.“
Kako pa je na trgu slovenskih 
igralcev? Naravno se zdi, da bi slo-
venski prvoligaši iskali novince v 
slovenski 2. ligi.
B. Arlič: „Logično bi bilo, v 
resnici pa ni tako. Slovenija ima 
specifi čen problem, saj smo raz-
meroma majhen trg, število kako-
vostnih igralcev je omejeno. V slo-
venski 2. ligi je nekaj igralcev, ki 
so dober potencial, a se pojavljajo 
druge težave, bodisi imajo takšne 
pogodbe, bodisi so zahteve agen-
tov prevelike … Že večkrat sem 
poudaril, da bi si želel 20 sloven-
skih igralcev, a praktično je to 
nemogoče. Če želiš biti stabilen 
prvoligaš, moraš imeti kakovost, 
mladi slovenski kakovostni igralci 
pa so večinoma že vsi zavezani s 
kakšnimi pogodbami s katerim 
od preostalih slovenskih ligašev, 
ki lahko ponudijo boljše fi nanč-
ne pogoje kot mi. Danes imajo 
nekateri 16-, 17- ali 18-letni igralci 
sklenjene pogodbe, ki so višje od 
naših najbolje plačanih članskih 
igralcev. Teh igralcev mi praktič-
no ne moremo dobiti, razen v ka-
kšnih posebnih okoliščinah – tak 
primer je bil npr. Luka Štor. Tudi 
mi smo začeli z našimi mladimi 
perspektivnimi igralci sklepati 
pogodbe, nazadnje smo podalj-
šali pogodbo z Mesaričem. To je 
najlažji način, da dobimo igralce.
Ko na domačem trgu izčrpamo 
možnosti, se seveda obrnemo na 
tuje, v prvi vrsti na hrvaškega, kjer 
je igralcev veliko več. Tam igrajo v 
2. ligi igralci, ki so kakovostni, pa 
vseeno ne najdejo prostora med 
njihovimi prvoligaši. Takšne pozi-
tivne primere smo imeli mi letos.“
Pa posoje? Mariborčan Luka Ko-
blar je v prejšnji sezoni zelo dobro 
igral za Aluminij.
B. Arlič: „Takšne možnosti obsta-
jajo, a vsak klub ima svojo vizijo, 
svoje pogoje, tako da se je za so-
delovanje težko dogovoriti. Z Ma-
riborom smo se pred novo sezono 
konkretno pogovarjali o Koblarju, 
žal pa do sodelovanja ni prišlo: jas-
no je, da ima Maribor svoj interes. V 
preteklosti je bilo lažje, saj smo imeli 
na voljo dvojno registracijo igralcev, 
kar sedaj ni več mogoče, zato je si-
tuacija še veliko težja. Vsekakor pa o 
takšnih opcijah razmišljamo.“
Na drugi strani pa je tudi nekaj 
vaših igralcev na posoji pri dru-
goligaših, npr. Petek pri Dravi ter 
Jauk pri Rogaški.
B. Arlič: „Mi na posoji nimamo 
veliko igralcev, zanjo pa se odloča-
mo predvsem pri mladih igralcih. Z 
Jaukom smo npr. podpisali pogod-
bo, nato pa ocenili, da bo lahko 
več in bolj sproščeno igral v 2. ligi 
ter si tako pridobil prepotrebne iz-
kušnje. Mi na vse te igralce resno 
računamo, upamo, da bodo v se-
danjih sredinah lepo napredovali.“
Ste s kakšnim nogometašem 
prekinili sodelovanje?
B. Arlič: „To smo storili v prime-
rih Leona-Habiba Ernsta in Anto-
na Rogina, pogovarjamo pa se še 
z enim igralcem, a dogovor še ni 
sklenjen.“
Kakšno pa je konkretno stanje 
glede prihodov?
B. Arlič: „V tem trenutku nima-
mo načrtovanega prihoda, bosta 
se pa pripravam pridružila dva 
igralca, Mateo Tadić in Stipe Vrdo-
ljak. Slednji prihaja iz Kopra, ekipi 
pa bi se lahko pridružil ob kakšnem 
morebitnem odhodu. Tadić pa je 
še mladinec in ga bomo na pripra-
vah preizkusili – lahko bi se priklju-
čil članom, morda pa tudi mladini.“
Jože Mohorič
V prvih dneh leta 2018 je od Ni-
kole Bistroviča vodenje članske 
ekipe Rokometnega kluba Drava 
prevzel Vladimir Vujović. Hrvaški 
strateg in bivši odličen vratar je 
pred tem deloval v klubih Var-
teks, Koko, ŽRK Vardar in GRK 
Varaždin.
Ptuj je bil njegova naslednja 
postojanka in na klopi 1. B-ligaša 
je sedel dve leti. V tem času je Vu-
jović vpeljal veliko discipline med 
igralce na treningih in tekmah, 
na katerih je svoje rokometaše 
tudi zelo strokovno vodil in us-
merjal. Sledil je ciljem RK Drava, s 
katerim je dobro sodeloval, pred 
kratkim pa se je nepričakovano, 
a prijateljsko razšel. Razlog je nov 
športni izziv, saj so ga za trenerja 
povabili v Avstrijo. Treniral bo HSG 
Remus Bärnbach/Köfl ach, ki je tre-
nutno na dnu prve avstrijske lige. 
Z njim ima Vladimir Vujović, ki je na 
Ptuju pustil lep pečat, dolgoročne 
cilje. 
Po odhodu hrvaškega trenerja 
je v tem tednu treninge članske 
ekipe vodil Ladislav Sabo, v pri-
hodnjih dneh pa bo znano tudi ime 
novega trenerja ptujske rokome-
tne ekipe.
David Breznik
Rokomet  RK Drava Ptuj
Vujović sprejel nov izziv v Avstriji
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Vujović ni več trener RK Drava Ptuj.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 19
Tim Gajser je bil že pred lansko 
sezono eno najprepoznavnejših 
imen svetovnega motokrosa. 
Zdaj je znan še bolj. Že drugič je 
svetovni prvak v elitni konkurenci, 
skupno tretjič v karieri. Pri 23 letih 
je dosegel že skorajda vse, kar je 
mogoče doseči v tem športu.
Vsaj vse, kar je mogoče 
doseči v tekmovanju, kjer 
sodeluje zadnja leta. Ni 
skrivnost, da najboljšega 
slovenskega motokrosista 
zelo mikajo izzivi onstran 
Atlantika. Lani se je po 
sezoni spet podal na 
preizkušnje v superkrosu. Po 
vrnitvi je namignil, da se bo 
nekoč res odločil za selitev 
čez lužo. Ko bo čas za to in 
ko bo sam pri sebi vedel, da 
je odločitev prava. A njegovi 
navijači so lahko mirni: vsaj 
še v sezoni 2020 bo ostal na 
stari sceni in seveda skušal 
ubraniti letošnji naslov.
Pot do tega je bila dolga in se 
je pravzaprav začela že pred več 
kot letom dni. Gajser je imel v kari-
eri veliko težav s poškodbami. Še 
posebej je po tej plati izstopalo 
leto 2018, ko ga je huda poškod-
ba čeljusti ustavila že na začetku 
sezone. Ni se povsem sestavil, in 
čeprav je dosegel veliko dobrih re-
zultatov, se skupno v seštevku SP 
ni mogel potegovati za vrh.
Povsem drugačna pa je bila 
zgodba v letu 2019. Po dolgem 
času je priprave opravil skorajda 
brez težav, ostal nepoškodovan in 
izjemno motiviran. Začel je odlič-
no, na prvih treh dirkah je že stal 
na stopničkah. Zares pa si je odd-
ahnil 7. aprila: zmaga na preizkušn-
ji v Trentinu, ki je ena njegovih najl-
jubših prog, je pomenila dokončno 
vrnitev. Gajser je spet tu, bi lahko 
rekli. Od tiste aprilske nedelje je šla 
potem pot samo še navzgor.
Medtem ko je imel v preteklih le-
tih smolo s poškodbami predvsem 
on, so jo letos skupili njegovi tek-
meci. Svetovni prvak iz leta 2018 
Jefrrey Herlings je zaradi poškod-
be noge izpustil pol sezone, se 
potem za kratko vrnil, pa se spet 
poškodoval. Predčasno je odnehal 
tudi Antonio Cairoli. Izkušeni vet-
eran je sicer začel v vodstvu, bil 
v prvih mesecih boljši kot Gajser, 
toda Slovenec ga je začel loviti. Še 
preden je Italijan zaradi poškodbe 
rame končal sezono, je bilo jasno, 
da se je tehtnica že prevesila na 
stran Gajserja.
Zmage so si začele kar slediti: 19. 
maja Portugalska, 25. maja Franci-
ja, 9. junija Rusija, 16. junija Latvija, 
23. junija Nemčija, 7. in 14. julija še 
dvakrat v Indoneziji. Skupno je v 
tem času nabral sedem zmag v 
nizu, šele češki Loket 28. julija, ko je 
bil drugi, je pomenil konec izjemne 
serije. Toda takrat je imel slovenski 
as v skupnem seštevku že 177 točk 
naskoka in le še vprašanje dni je bilo, 
kdaj bo tudi praktično potrdil slavje.
Čeprav je bilo že vse poletje jas-
no, da bo postal prvak, je bil dan 
D za to 18. avgust. Takrat je že s 
petim mestom v Imoli nabral zad-
nje potrebne točke, da mu naslova 
nihče več ni mogel vzeti. In takrat 
je motokrosistični svet spet videl 
na delu slovenske navijače, ki so 
poskrbeli za pravo gajsermanijo. 
Kajti skoraj tako znani kot njihov 
idol na motorju so njegov navijači. 
Neverjetno zvesti gredo za njim 
povsod, tudi na druge celine, na 
bližnjih evropskih dirkah pa se jih 
kar tare. Ponekod jim prireditel-
ji namenijo kar celotne sektorje 
ob progi; prepoznavni in glasni, 
oblečeni v rdečo in rumeno, s šte-
vilkami 243 in tudi z motornimi 
žagami v rokah so postali pravi 
zaščitni znak SP.
Medtem ko so se uspehi na 
terenih vrstili, je dozoreval tudi Ga-
jser. Medtem ko je pred leti veljalo, 
da je čudežni najstnik svetovnega 
motokrosa, je zdaj odrasel. Pri 23 
letih je še bolj zrel, pa je že prej de-
loval veliko resneje, kot bi pripisali 
fantu njegovih let. Znano je, da se 
je v letošnji sezoni odločil za rez v 
odnosu z očetom. Ta je bil v zgod-
nejših letih njegove kariere osred-
nja fi gura in glavni na vseh področ-
jih, zdaj se svetovni prvak zelo 
dobro znajde tudi brez njegove 
neposredne pomoči.
Po osvojenem naslovu je imel 
Gajser še ogromno dela. Njegova 
sezona se je pravzaprav končala 
šele decembra, čeprav je bila zad-
nja dirka za SP sredi septembra. A 
naslov prvaka potegne za seboj tudi 
obveznosti. Veliko je medijskih, ki 
jih mladi slovenski dirkač, zvezdnik 
tovarniške ekipe Honde, opravlja 
profesionalno in z nasmeškom.
Rad se odzove tudi na vabila za 
različne dobrodelne dogodke, se-
veda pa je kot prvi zvezdnik Honde 
nenehno razpet med Japonsko, 
Evropo in ZDA. Konec novembra je 
dobil novo zasluženo nagrado za 
najboljšega motošportnika v Slove-
niji po izboru krovne zveze AMZS, v 
začetku decembra na slavnostni pri-
reditvi v Monaku še uradno lovoriko 
za naslov prvaka 2019. In kot je dejal 
v pogovoru po koncu sezone, si je 
zares zaslužil tistih 14 dni dopusta ...
Prav dolgo brez motorja seveda 
ni zdržal. Vsi, ki ga poznajo, vedo, 
da je pripravljen tudi skrajšati do-
pust, da bi le lahko čim prej sedel 
na novega konjička in se pripravil 
na novo sezono. Motiva, pravi, mu 
ne bo zmanjkalo, pa čeprav ima v 
žepu že dva naslova svetovnega 
prvaka.
Le nekaj se bo morda spreme-
nilo. Če bo našel dovolj časa še za 
to obveznost, bo morda opravil 
tudi izpit kategorije A za vožnjo z 
motociklom. Tudi to namreč ni več 
skrivnost: svetovni prvak še nima 
izpita (ker ga za vožnjo po progah 
za motokros pač ne potrebuje), 
je pa njegova želja, da bi se lahko 
zapeljal tudi z navadnim cestnim 
motorjem. Čisto tako, za spros-
titev pred novimi izzivi na motorju 
za motokros.
sta
petek  10. januarja 2020 Šport   19
Motokros  Tim Gajser
Tim Gajser – še vedno mlad, a izkušenejši, zrelejši in boljši
Foto: MXGP
Tim Gajser in Jorge Prado - aktualna svetovna prvaka v MXGP in MX2 razredu - bosta letos tekmeca v najmočnejšem razredu.
WTA-turnir v Aucklandu 
(250.000 dolarjev), 
rezultati:
1. krog: Zidanšek – Pe-
terson (Švedska, 6.) 7:6(7), 
7:6(6);
2. krog: Zidanšek – Pegula 
(ZDA) 2:6, 3:6.
Challenger turnir v 
Bendigu (162.000 
dolarjev):
1. krog: Rola – Ivashka (Be-
lorusija) 7:5, 7:6(3);
2. krog: Rola – Koepfer 
(Nemčija, 8.) 4:6, 6:3, 0:6. 
Teniška sezona se s polnim za-
gonom začenja v toplejših krajih 
na drugi strani zemeljske oble. 
Tam sta tudi Tamara Zidanšek in 
Blaž Rola. 
Prestižna zmaga proti 
igralki iz TOP 50
Tamara je za začetek izbrala na-
stop na močnem WTA-turnirju v 
Aucklandu. V največjem mestu na 
Novi Zelandiji (približno 1,6 milijo-
na prebivalcev) se dekleta merijo 
na turnirju z nagradnim skladom 
250.000 dolarjev, prva nosilka pa 
je Serena Williams. 
Zidanškovi je žreb v uvodnem 
krogu namenil 6. nosilko Rebecco 
Peterson (44. na WTA). 24-letna 
Švedinja je v življenjski formi, na-
zadnje je pred premorom sep-
tembra in oktobra osvojila dva 
turnirja na Kitajskem, s čimer se je 
povzpela med TOP 50 igralka sve-
ta. Doslej sta se pomerili dvakrat 
leta 2019, obakrat je slavila naša 
igralka. Tudi v tretje je bilo tako …
Dekleti sta odigrali izjemno 
partijo, izenačen dvoboj je trajal 
krepko čez dve uri, čeprav je bil za-
ključen v dveh nizih. Tamara je naj-
boljše prihranila za konec 1. niza, ki 
se je po številnih breakih končal v 
podaljšani igri. Tam je že zaosta-
jala 2:6, a je ubranila štiri vezane 
zaključne žoge, nato pa še eno pri 
rezultatu 6:7. Po izenačenju na 7:7 
je z naslednjima dvema točkama 
povedla v nizih. Zgodba se je po-
novila v drugem nizu, le da tokrat v 
podaljšani igri ni zaostajala, ampak 
je bila vedno korak pred tekmico.
V drugem krogu je varovanko 
trenerja Zorana Krajnca čakala na 
videz nižja ovira, a se je ta izkaza-
la za zelo spolzko. Jessica Pegula 
(76.) je unovčila nekoliko poseben 
način igre in slavila na videz glad-
ko zmago. 24-letna Američanka 
udarja zelo ravno in agresivno, kar 
Tamari nikakor ne ustreza, ob tem 
je bila v slabši dnevni formi kot dan 
prej proti Švedinji. Do izida 3:3 v 2. 
nizu je bila tekma še odprta, zdelo 
se je celo, da prevzema pobudo, 
potem pa je sledil izjemen zaklju-
ček Američanke …
Naslednja postaja bo za Zidan-
škovo in njeno ekipo Avstralija, 
prijavljena je za turnir v Hobartu 
(250.000 dolarjev). Po tem se že 
začne odprto prvenstvo Avstralije 
v Melbournu (20. 1.). 
Nemec premočan
Blaž Rola (146. na ATP) je za 
uvod avstralske turneje izbral mo-
čan challenger turnir v Canberri, 
ki pa je bil zaradi obsežnih poža-
rov v bližini avstralske prestolnice 
prestavljen v približno 600 km 
oddaljeni Bendigo. Tako je tudi 
bližje Melbournu, kjer bo naslednji 
teden nastopal v kvalifi kacijah …
Tudi Blaž je v uvodu odigral 
izenačeno srečanje, končalo se je 
srečno. 25-letni Belorus Ilya Iva-
shka (136.) je bil dostojen tekmec 
glede na lestvico favorit v dvoboju, 
a ga je Blaž z dobrim serviranjem 
v zaključkih obeh nizov odločil v 
svoj prid. Srečanje je trajalo uro in 
51 minut. 
V 2. krogu je Ptujčana čakal ob-
račun z Dominikom Koepferjem 
(95.), ki je imel status 8. nosilca. 
V vsakem od prvih dveh nizov je o 
zmagovalcu odločal en sam break, 
v prvem je uspel Nemcu, v drugem 
Slovencu. V odločilnem tretjem 
nizu je našega igralca servis pustil 
na cedilu, posledično je bil brez 
možnosti za napredovanje …
JM
Tenis  Mednarodna turnirja
Spolzki drugi stopnički …
Tamara Zidanšek in Zoran Krajnc v vadbenem centru v Aucklandu 
na Novi Zelandiji
sport@radio-tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 20
Šport mladih, rekreacija20
V teh dneh je v Ormožu 
mrgolelo fantov, oblečenih v 
modre bunde, ki so privabili 
zanimanje prebivalcev ob 
malem mestu ob Dravi.
„Rokometna zveza Slovenije je 
s pomočjo našega kluba (RK Jeru-
zalem Ormož) v mestu Ormož or-
ganizirala priprave za mladinsko in 
kadetsko reprezentanco Slovenije. 
Mladinci do 20 let, ki jih vodi Ormo-
žan Saša Prapotnik, so pri nas bivali 
tri dni in opravili pet treningov. Ka-
deti do 18 let pod vodstvom Krčana 
Sandija Markla pa so pri nas bivali 
dva dni in opravili tri treninge. Po 
opravljenih treningih sta se repre-
zentanci odpravili na Madžarsko 
na močan tridnevni mednarodni 
turnir. Z veseljem smo obema 
ekipama pomagali organizirati bi-
vanje (Hostel Ormož, Vinski hram 
Brenholc), prehrano (OŠ Ormož, 
Črni ribič Frankovci) in treninge v 
športni dvorani Hardek. Verjamem, 
da so naši gostje zadovoljni zapus-
tili Ormož. Seveda si želimo nada-
ljevati sodelovanje z RZS glede 
organizacije podobnih priprav re-
prezentanc in mogoče v prihodno-
sti tudi kakšnega kluba iz Slovenije 
ter tujine. Glede na infrastrukturo 
in posluh določenih institucij ima 
Ormož možnost odlično razviti 
športni turizem. Je pa res, da je v 
bilo preteklosti podobne priprave 
lažje organizirati zaradi delujočega 
hotela, danes pa je treba ogromno 
improvizirati,“ je povedal športni 
direktor kluba Mladen Grabovac, 
ki je poleg Uroša Krstiča skrbel, da 
so stvari na pripravah potekale po 
željah obeh reprezentanc.
Zadovoljni so bili tudi v mladin-
ski reprezentanci. „To so bile prve 
priprave v letu 2020 za to ekipo, ki 
jo sestavljajo letniki 2000 in mlajši. 
Letos nas čaka nastop na EP v Ita-
liji in Avstriji. Priprave smo izkoris-
tili maksimalno dobro in sem zelo 
zadovoljen. Ormož se je še enkrat 
več dokazal kot odličen organi-
zator in verjamem, da bomo še 
kakšne priprave oddelali v našem 
prelepem kraju,“ je vtise iz priprav 
mladinske reprezentance do 20 let 
strnil trener Prapotnik. 
Tudi iz kadetske vrste so pohva-
le na račun organizacije priprav kar 
deževale. „V prvi vrsti se zahvalju-
jem Rokometnemu klubu Ormož 
za izpeljavo priprav. Vse je bilo na 
vrhunskem nivoju in želim si še 
kdaj priti na priprave v te kraje. Pri 
kadetih do 18 let barve naše drža-
ve branita tudi dva Ormožana, in 
sicer Aleš Zemljič in Denis Škrinjar. 
Letos nas čaka domače EP v Celju 
in seveda so želje precej visoke, 
tako da so takšne priprave prišle 
kot naročene. Breme uspeha na 
domačem prvenstvu je tako za 
fante kot za naš strokovni štab ve-
liko, ampak verjamem, da smo na 
domačih tleh sposobni poseči zelo 
visoko,“ je zaključil trener Markl.
KU
Športno društvo Kapela je v radenski športni dvorani pripravilo turnir v 
malem nogometu, na katerem je nastopilo 32 ekip, v veliki fi nale pa sta se 
uvrstili domača ekipa Manar GT in ŠD Selan iz okolice Ptuja. Uspešnejša je 
bila vrsta Manar GT, ki je zmagala z 2:0. 
V polfi nalu je Manar GT po izvajanju kazenskih strelov s 6:5 (3:3 po 
rednem delu) premagal Bar pod cerkvico s Kapele, ŠD Selan pa je bil z 
2:1 boljši od Car washa iz Ljutomera. Poraženi ekipi sta po dogovoru za 
uvrstitev na 3. mesto izvajali kazenske strele s šestih metrov, kjer so bili 
uspešnejši igralci Car washa. 
Organizatorji so za najboljšega igralca turnirja proglasili 
Urbana Senekoviča (Manar GT), pokal za najboljšega vratarja 
je pripadel Aljažu Dobniku (ŠD Selan), pokal za najboljšega 
strelca pa Matevžu Kukovcu (Car wash). 
Turnir, ki je trajal domala 20 ur, je imel tudi dobrodelno noto. Zbirala 
so se namreč sredstva za družino Špilak z Ločkega Vrha v bližini Lenar-
ta. Poleg prostovoljnih prispevkov so licitirali tudi razno športno opremo 
znanih slovenskih športnikov, zbranih okoli 1.500 evrov pa bo namenjeno 
za poskusno zdravljenje z gensko terapijo v italijanskem Milanu za Špila-
kova otroka Sofi jo in Adama, ki se borita z redko boleznijo metakromat-
sko levkodistrofi jo.
Na ekshibicijski tekmi med izbrano veteransko vrsto 
Slovenije, ki jo je vodil eden najuspešnejših slovenskih 
trenerjev Bojan Prašnikar, in veterani soboške Mure, 
s trenerjem Vojislavom Simeunovićem, so s 5:2 slavili 
Prašnikarjevi izbranci (Darko Zorko in Dejan Krljanović 2, 
Amir Agić; Srečko Kovačec, Duško Vicković). 
NŠ
V športni dvorani Lukna je ob koncu decembra potekalo 
tekmovanje mladih v judu – Pokal Nika Vrabla. Tekmovanje 
je štelo za točkovanje v slovenskem pokalu. V organizaciji 
mariborskega kluba Branik Broker so nastopili tekmovalci iz 
32 klubov iz štirih držav.
JK Gorišnica je imel v starostnih kategorijah U-12 in U-14 sedem tek-
movalcev. To so bili Blaž Bezjak, Nika Murk, Gašper Hrga, Tomas Vozlič, 
David Kelc, Anej Emeršič in Oskar Vrabič.
Prvo mesto si je v starostni skupini U-12 v kategoriji do 55 kg priboril 
Anej Emeršič, z drugimi mesti pa so ta uspeh dopolnili še Gašper Hrga, 
Nika Murk in Oskar Vrabič.
Varovanci trenerja Franca Naska so bili uspešni tudi v kategoriji U-10, 
saj je Vito Korpar osvojil drugo, Nejc Čuš, Teo Kokot in Maks Kokol pa 
tretja mesta. V kategoriji U-8 je Žiga Plošinjak zasedel 3. mesto.
JM
Rokomet
Ormož napolnili rokometaši
Mali nogomet  Turnir v Radencih
Domači Manar GT pred 
ŠD Selan
Judo
Številne medalje za 
Gorišničane
Futsal  1. SFL
RAZPORED 13. KROGA, V PETEK, 10. 1., OB 20.00: Dobovec Pi-
vovarna Kozel – KMN Sevnica; OB 20.30: KMN Tomaž Šic bar – FC 
Litija, FSK Stripy – KMN Oplas Kobarid; V SOBOTO OB 20.00: KMN 
Bronx Škofi je – FC Hiša daril Ptuj. 
Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj
Člani
RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO, 10. 1., V DVORANI LJUDSKI 
VRT: ob 12.00: RC Trcko – ŠD Ptujska gora; ob 12.40: KMN Dražen-
ci – ŠD Rim Rekruter; ob 13.20: ŠD Draženci – ŠD Trniče; ob 14.00: 
FC Virtuozi Destrnik – Poetovio Plindom 080 73 00; ob 14.40: ŠD 
Selan – Team BB. 
RAZPORED 8. KROGA, V NEDELJO, 11. 1. V DVORANI LJUDSKI 
VRT: ob 10.20: ŠD Trniče – FC Virtuozi Destrnik; ob 11.00: Poetovio 
Plindom 080 73 00 – RC Trcko; ob 11.40: ŠD Ptujska gora – KMN 
Draženci; ob 12.20: EHM Team – ŠD Draženci; ob 13.00: ŠD Rim 
Rekruter - ŠD Selan. 
Veterani
RAZPORED 4. KROGA, V NEDELJO V DVORANI LJUDSKI VRT: ob 
9.00: Ormož – Slomaster AS hibridi; ob 9.40: Vitomarci – Markovci. 
Prosta je ekipa Club 13.
Spominski turnir Franca Škrinjarja v 
Ljutomeru
V soboto, 11. januarja, se bo v ljutomerski dvorani ŠIC odigral 11. 
turnir v malem nogometu, namenjen spominu Franca Škrinjarja. 
Organizator, ki pričakuje več kot 20 ekip iz Slovenije in Hrvaške, 
bo med najboljše tri vrste razdelil 1.250 evrov, s pokali pa bodo 
nagrajeni še najboljši s trelec, igralec in vratar turnirja. 
JM, NŠ
Športni napovednik
petek  10. januarja 2020
Na tretjem turnirju državne 
mladinske lige, ki se je odvijal na 
centralnem strelišču v Ljubljani z 
270 udeleženci in v organizaciji SD 
»Mesto« Ljutomer, so tekmovalno 
leto 2020 odlično začeli mladi spo-
dnjepodravski strelci, saj so osvojili 
štiri ekipna in pet posamičnih odli-
čij ter dosegli dve zmagi, enkrat so 
izenačili državni rekord.
Ormožani z novim 
dvojnim odličjem
V mladinski konkurenci s puško 
je tretje odličje v sezoni dosegla 
ormoška strelka Nuša Žnidarič 
(610,3). Tokrat je zaostala za le-
tos nepremagljivo Trzinko Tejo 
Medved (619,4), ki je dosegla do 
zdaj najvišji rezultat vseh strel-
cev s puško, in gorenjsko strelko 
Najo Prezelj (612,4). Ljutomerska 
strelka Brina Stanjko (605,3) je še 
tretjič v sezoni osvojila peto mes-
to. Vedno boljši sta tudi preostali 
ormoški strelki Ina (601,4) in Brina 
Voljč (590,6), ki sta dosegli oseb-
na ligaška rekorda v sezoni in se 
uvrstili na 7. in 11. mesto. Ligaške 
točke marljivo zbira tudi kidri-
čevska strelka Zoja Šprah (567,1), 
ki je osvojila 18. mesto. 
V moški konkurenci je z najbolj-
šim letošnjim dosežkom (618,1) 
drugo zmago v sezoni slavil trzin-
ski strelec Luka Lukić in se utrdil 
v vodstvu skupnega seštevka. Or-
možan Andrej Majhen (594,8) je 
bil 13., Kidričana Jan Soto Vargas 
(570,3) in Tilen Vuk (568,6) sta tok-
rat na 27. in 28. mestu ostala brez 
ligaških točk. 
V ekipni tekmi so Ormožani tok-
rat osvojili bron (1806,5) in se še 
tretjič v sezoni veselili ekipnega 
odličja. Za vodilno ekipo iz Trzina 
(1821,7), ki je slavila tretjič zapored, 
Ormožani v skupnem seštevku 
zaostajajo za 12 točk, za ovratnik 
pa jim s petimi točkami zaostan-
ka diha tudi Olimpija (1817,7), ki 
je bila tokrat druga. Ljutomerčani 
(1722,4) so bili deveti, Kidričani 
(1706,0) dvanajsti.
Miklavška strelca Nina 
Bogša in Blaž Serdt s 
srebrom in bronom
Med najbolj izkušenimi mladin-
ci-mladinkami s pištolo sta posa-
mični zmagi slavila Domžalčan Ma-
tija Kecelj (554) in mlada olimpijka 
Anja Prezelj (560). Le štiri kroge je 
do prvega odličja v sezoni zmanj-
kalo Ptujčanu Marselu Kranjcu 
(542), ki je z dobrim streljanjem os-
vojil peto mesto. Miklavžčan Žan 
Habjanič (506) je bil po slabšem 
streljanju tokrat 12. 
Med kadetinjami s pištolo se je 
tretjega srebra v sezoni veselila 
miklavška strelka Nina Bogša (356) 
in za letos nepremagljivo Breži-
čanko Saro Ščuri (369) zaostala za 
13 krogov. Med kadeti s pištolo je 
prvo odličje v sezoni osvojil še dru-
gi Miklavž,an Blaž Serdt (345) in z 
najboljšim rezultatom v sezoni za 
trojnim zmagovalcem, Rečičanom 
Timonom Lukežem (354), zaostal 
za devet krogov. V skupnem se-
števku se je povzpel na peto mes-
to. Timotej Plahut (329) je tokrat 
osvojil 7. mesto, v skupnem se-
števku pa zaseda še vedno visoko 
4. mesto. Z izenačenjem najvišjega 
ekipnega rezultata v sezoni (1030) 
je ekipa SD Jože Kerenčič Miklavž 
osvojila še drugo srebrno odličje in 
za zmagovalkami iz Brežic zaostala 
za štirinajst krogov.
Ormoški kadeti do 
bleščeče zmage
Med kadeti s puško je še tre-
tjo zaporedno zmago v sezoni 
dosegel Jeseničan Anton Korbar 
(397,5), pet krogov pa je za odlič-
jem zaostal najboljši pionir leta 
2019 – Ormožan Nino Benjamin 
Kovačec (390,8) in se uvrstil na 
osmo mesto. Z najboljšim dosež-
kom v sezoni je drugi Ormožan Jan 
Dogša (378,6) osvojil 13. mesto, 
zelo uspešen je bil tudi Ljutomer-
čan Kristjan Volavc (389,5) na 10. 
mestu. 
Med kadetinjami je svojo su-
verenost s tretjo zmago znova 
potrdila Grosupeljčanka Sara Slak 
(411,2), najboljši Ormožanki Tini 
Prejac (401,1) pa je z osebnim liga-
škim rekordom do prvega odličja v 
sezoni na četrtem mestu zmanjkal 
le krog. Svoje dosežke stopnjuje 
Strelstvo  3. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana
Ormožani z največ odličji, najmlajši Ptujčani rekordno
Foto: Strelska zveza Slovenije
Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča v postavi Blaž Serdt, Nina Bogša in Timotej Plahut je med kadeti s 
pištolo osvojila drugo ekipno odličje, posamični pa sta si priborila Nina in Blaž. Zmagale so Brežičanke, 
tretji so bili Rečičani.
tudi druga Ormožanka Nika Zida-
rič (396,7), ki je bila tokrat osma. 
Odlična kadetska ormoška eki-
pa je slavila drugo ekipno zmago 
v sezoni in s 1188,6 kroga dosegla 
letošnji najboljši rezultat ter kon-
kurenco prehitela za dvajset in več 
krogov. 
Ormožanka Eva Petek 
do novega državnega 
rekorda
Med starejšimi deklicami s pu-
ško je tretjo zaporedno zmago 
slavila Ormožanka Eva Petek in z 
odličnim dosežkom 190 krogov ize-
načila državni rekord Cerkničanke 
Tjaše Kandare. Njena klubska ko-
lega Gregor Majhen (159) in Nino 
Verlek (157) sta v deški konkurenci 
osvojila 10. in 11. mesto. Še drugič 
v sezoni je zmagal Lendavčan Tinej 
Mihailovič Krpan (179). 
V ekipni tekmi so tokrat Ormo-
žani Kovinarja (506) ostali brez 
odličja na četrtem mestu, v sku-
pnem seštevku zasedajo še vedno 
visoko drugo mesto. Prvič v sezoni 
so slavili Grosupeljčani (534), pred 
Olimpijo (534) in Črenšovci (524).  
Ptujčani in Valter 
Drašler do drugega 
srebra
Med starejšimi dečki s pištolo 
je drugo odličje v sezoni osvojil 
Juršinčan Valter Drašler (172) in 
za zmagovalcem in vodilnim v 
skupnem seštevku Renejem Cver-
letom iz Male Breze zaostal le za 
dva kroga ter v skupnem seštevku 
zaseda drugo mesto. Ptujčani Lan 
Breznik (163) Žiga Tomasino (158), 
David Jurgec (149) in Timotej 
Miklošič (130) so osvojili sedmo, 
osmo, enajsto in štirinajsto mes-
to, Juršinčana Matic Kuhar (128) 
in novinec Jan Brmež Čeligo (128) 
sta osvojila petnajsto in šestnajsto 
mesto. 
Med starejšimi deklicami je s 
tretjo zmago in novim državnim 
rekordom 178 krogov zablestela 
Grosupeljčanka Tiana Josić. Ptu-
jčani so v ekipni tekmi še drugič za-
pored osvojili srebro in za nepre-
magljivimi Grosupeljčani zaostali 
za 25 krogov. Juršinčani (428) tok-
rat niso pokazali vsega, kar znajo 
in so osvojili peto mesto.
Kidričan Jan Dajčman 
do točke s serijsko 
zračno puško
Med starejšimi dečki s serijsko 
zračno puško je drugo zmago v se-
zoni slavil v skupnem seštevku vo-
dilni Rok Makovec (185) iz Ankara-
na, Kidričana Jan Dajčman (153) in 
Blaž Bogdan (151) sta tokrat osvo-
jila 25. in 26. mesto. Po izostanku 
Alexa Kaučeviča so Kidričani ostali 
brez ekipne uvrstitve.
Konec tedna najboljši 
strelci v Rušah, teden 
kasneje še v Ormožu
Strelska tekmovanja se nadalju-
jejo že ta konec tedna z najmoč-
nejšim tradicionalnim 26. medna-
rodnim turnirjem v Rušah, kjer se 
bodo za prestižna odličja potego-
vali strelci iz desetih držav, teden 
kasneje sledi še četrti turnir liga-
škega tekmovanja v športni dvora-
ni Hardek v Ormožu. 
Simeon Gönc
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 21
Slovenska moška rokometna 
reprezentanca je na evropsko pr-
venstvo odšla z željo po preboju 
v drugi del tekmovanja. V primeru 
prvega ali drugega mesta v sku-
pinskem delu v Göteborgu, kjer se 
bo pomerila s Poljsko, Švedsko in 
Švico, bi naredila velik korak proti 
uvrstitvi na enega od treh kvalifi ka-
cijskih turnirjev za olimpijske igre v 
Tokiu.
Za slovensko reprezentanco 
so bili zadnji meseci izjemno 
turbulentni. Vodstvo 
Rokometne zveze Slovenije 
je konec novembra zaradi 
skrhanih odnosov znotraj 
elitne izbrane vrste z 
mesta selektorja razrešilo 
Črnogorca Veselina Vujovića 
in na njegovo mesto sredi 
decembra postavilo Šveda 
Ljubomirja Vranješa.
Član zlate švedske reprezentan-
ce iz konca devetdesetih let minu-
lega in v začetku tega stoletja je 
takoj zavihal rokave in v izjemno 
kratkem času postavil nova pravila 
v slovenski izbrani vrsti. A najpo-
membneje je, da se je z njegovim 
prihodom znova vrnila tudi prava 
energija, ki so jo domači rokometni 
privrženci pogrešali vse od osvoji-
tve bronastega odličja na svetov-
nem prvenstvu v Franciji 2017.
Slovenijo v primeru uvrstitve 
v drugi del v Malmöju čakajo še 
tekme z najboljšima izbranima re-
prezentancama iz skupine D, kjer 
nastopajo Francija, Norveška, Por-
tugalska in BiH, in skupine E, kjer 
bodo igrali Danska, Madžarska, 
Islandija in Rusija. A švedski stro-
kovnjak srbskih korenin ne razmi-
šlja »tako daleč«, njegov prvi cilj je 
Poljska.
„Ne razmišljam o drugem delu 
tekmovanja ali polfi nalu. Na evrop-
skem prvenstvu me zanimajo 
samo naši naslednji tekmeci, v tem 
primeru Poljaki, šele po petkovi 
uvodni tekmi se bomo osredotočili 
na Švede. Na vsaki tekmi, ne glede 
na tekmeca na nasprotni strani 
igrišča, bomo igrali na zmago,“ 
je na zadnji novinarski konferenci 
pred odhodom v Skandinavijo de-
jal Vranješ, ki je v pripravljalnem 
obdobju svoje fante popeljal do 
dveh zmag proti Makedoncem in 
Črnogorcem.
„Z opravljenim delom sem zelo 
zadovoljen. V tem kratkem času 
resda nismo opravili vsega, kar 
sem hotel, a ekipa deluje dokaj 
dobro. V naslednjem obdobju 
bomo na naših treningih še bolj 
izpilili naše taktične podrobnosti v 
obrambi in napadu,“ je dodal Vra-
nješ.
„V tem pripravljalnem obdob-
ju smo več časa namenili igri v 
obrambi, ki je osnova za dosego 
dobrega rezultata. Za igro v napa-
du premoremo izjemno kreativne 
igralce, vse dosedanje akcije smo 
nekoliko osvežili in posodobili. V 
tem trenutku napad bolje deluje, 
a delamo na tem, da to postane 
obramba,“ je dodal 47-letni šved-
ski strokovnjak.
Na letošnjem prvenstvu Stare 
celine v Avstriji ter na Norveškem 
in Švedskem si bo le prvak izboril 
nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. 
Od evropskih reprezentanc ima 
olimpijsko vozovnico le Danska, 
ki je lani slavila na svetovnem pr-
venstvu v Nemčiji in na Danskem. 
V primeru danskega zmagoslavja 
si bo mesto v deželi vzhajajočega 
sonca zagotovila drugouvrščena 
izbrana vrsta.
Francija, Nemčija in Norveška so 
si izborile pravico do organizacije 
kvalifi kacijskih turnirjev za olim-
pijske igre, ki bodo med 17. in 19. 
aprilom. Nastop na enem od treh 
turnirjev so si zagotovile tudi Šved-
ska, Hrvaška in Španija, prosti pa 
sta še dve mesti.
Z nastopom na zadnjem predo-
limpijskem situ se spogledujejo 
tudi slovenski rokometaši, ki so 
doslej že trikrat nastopili na pole-
tnih olimpijskih igrah v Sydneyju 
2000, Atenah 2004 in Rio de Ja-
neiru 2016, njihovi najresnejši 
protikandidati pa bodo Madžari, 
Islandci, Srbi, Avstrijci, Rusi, Čehi in 
Portugalci.
petek  10. januarja 2020 Šport, rekreacija, zanimivosti   21
Rokomet  EP 2020
Na Švedskem zakorakati 
proti Japonski
Seznam slovenskih rokometašev na EP 2020
Vratarja: Klemen Ferlin (Celje Pivovarna Laško), Urh Kastelic 
(Göppingen).
Krilni igralci: Blaž Janc (Vive Kielce), Gašper Marguč (Veszprem), 
Mario Šoštarič (Pick Szeged), Tilen Kodrin (Celje Pivovarna Laško), 
Darko Cingesar (Aix).
Zunanji igralci: Borut Mačkovšek (Veszprem), Dean Bombač (Pick 
Szeged), Nik Henigman (Pick Szeged), Miha Zarabec (Kiel), Rok Ov-
niček (Nantes), Vid Kavtičnik (Aix), Jure Dolenec (Barcelona), Nejc 
Cehte (Hannover).
Krožni napadalci: Kristjan Horžen (Celje Pivovarna Laško), Blaž 
Blagotinšek (Veszprem), Igor Žabić (Wisla Plock).
Selektor: Ljubomir Vranješ, pomočnik selektorja: Uroš Zorman.
Foto: Martin Metelko / m24.si
Vodenje slovenske rokometne reprezentance je pred EP prevzel Ljubomir Vranješ.
BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj,  
2 DNI ODHOD – 21. marec 2020
BENETKE   
 VERONO 
VERONA
 
, 
, , 
152 € CENA IZLETA 
Zdravju naproti – gora Oljka
Sobota, 18. januarja
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega 
pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali nače-
to. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo 
svoje telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradi-
cionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko 
število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in 
storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 18. januarja, ob 6.30 na 
železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z avtobusom ali kombiji 
popeljali do Šmartnega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Olj-
ke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih 
Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. 
Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jaj-
ce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk v Polzelo in se 
do 16.30 vrnili v Ptuj.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla 
obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v 
planinskem domu.
Strošek izleta znaša 15 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do 
torka, 14. januarja, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Vodil 
bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Planinski kotiček
Spored tekem Slovenije na rokometnem EP 2020
Skupina F (Göteborg):
1. krog: Slovenija – Poljska (petek, 10. januarja, ob 18.15);
2. krog: Švedska – Slovenija (nedelja, 12. januarja, ob 18.15);
3. krog: Švica – Slovenija (torek, 14. januarja, ob 18.15).
Slovenija je na dosedanjih svojih enajstih evropskih prvenstvih naj-
boljši rezultat dosegla na domačih tleh 2004, ko je po porazu na fi nal-
ni tekmi proti Nemčiji zasedla drugo mesto. Na Hrvaškem 2000 je bila 
peta, v Srbiji 2012 šesta, v Švici 2006 in na Hrvaškem 2018 osma, na Por-
tugalskem 1994 in Norveškem 2008 deseta, v Španiji 1996 in Avstriji 2010 
enajsta, na Švedskem 2002 dvanajsta, najslabši dosežek pa je iztržila na 
Poljskem 2016, ko je zasedla 14. mesto.
sta
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  10. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
• 20% popust pri malih oglasih
• revija STOP (spored)
• brezplačne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske
počitnice, Gremo na počitnice, Stotin,
Kronika leta ...)
• poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s
Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NARO ILNICA ZAČ
Ime in priimek: ______________________
Naslov: _____________________________
Pošta: ______________________________
Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _
Telefon: ____________________
Datum naročila: _____________
Podpis: _____________________
RADIO TEDNIK Ptuj
2250 Ptuj
d.o.o.
Osojnikova c. 3
Cerkevnjak
Generalni pokrovitelj
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  10. januarja 2020 Oglasi in objave   23
Ugasnil je dan, je sonce zašlo,
le sveče gorijo zdaj vam v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in 
prababice
Elizabete Poplatnik
IZ GORIŠNICE 9
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za 
darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno ustno in pisno 
sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred ter vsem, 
ki ste jo z molitvijo, poslovilno besedo, pesmijo in odigrano 
Tišino pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: njeni najdražji
Srce tvoje več ne bije,
bolečine več ne trpiš,
nam pa solza lije iz oči,
dom je prazen, otožen,
ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Franca Mlinariča
IZ ŠTUKOV 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-
dom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano 
cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala patru Andreju za 
opravljen cerkveni pogreb, godbeniku za besede slovesa.
Hvala gospe Silvi za molitev. Hvala pevcem in godbeniku za odi-
grano Tišino ter delavcem podjetja Javne službe Ptuj.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
 (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Venčeslava Ivančiča
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše 
in darove za cerkev. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalos-
tinke in govornici Roziki za molitev, sodelavcem Petrola, sošol-
cem iz OŠ, bratu Mirku za pomoč v njegovi bolezni, sodelavkam 
Doma upokojencev Ptuj, Internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, 
godbeniku za odigrano melodijo, g. župniku za opravljen obred 
ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Naš dom ostal je prazen,
ko nehote smo šli narazen,
vedno znova, ko jutro se rodi,
v nov dan zazremo se
s solznimi očmi.
ZAHVALA
Ob mnogo mnogo prerani in boleči izgubi drage hčerke, sestre, 
vnukinje, sestrične in nečakinje
Klavdije Krajnc
IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 18B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-
dom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, hvala za darovane 
svete maše, cvetje, sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: mami, ati, brat Blaž in drugi sorodniki
„Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, 
ta dan solza.
Bolečina da se skriti, pa tudi solze 
ni težko zatajiti,
le drage mame nihče nam ne more več vrniti.
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, 
brez slovesa,
za seboj pustila si spomin na naša skupna 
srečna leta.
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.“
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice in sestre
Olge Pevec
IZ VIČANCEV 20
roj. 31. 3. 1954  †27. 1. 2019
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem, ki ste se poklonili njej v spomin in jo pospre-
mili na njeni zadnji zemeljski poti, darovali cvetje, sveče, za 
svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem za izrečena sožalja 
in besede tolažbe.
Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, pogrebnemu zavodu 
Aura, pevcem za lepo odpete pesmi, govornici za poslovilne 
besede, godbeniku za odigrano Tišino, molitvenici za molitev in 
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, hčerki Dušanka in Branka z družinama
Tako daleč na oni strani življenja
in vendar je z nami vse dni.
V SPOMIN
9. januarja je minilo osem let, odkar nas je 
zapustil naš predragi
Viktor Kelenc
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegovi najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi,
med nami si.
V SPOMIN
6. januarja pred 10 leti si zaspal v 
neskončni čas, a hkrati ostal si tu del nas.
Pankracij Zupanič
IZ STOJNCEV 18A
Težko je sprejemati resnico, da si ostal z nami le še v luči spo-
mina, vendar za večno boš ostal v naših srcih.
Hvala vsem, ki počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
KUPIJO traktorje IMT, Deutz, To-
mo Vinkovič ter traktorje osta-
lih znamk. Kupijo tudi kmetijske 
priključke v kateremkoli stanju. Te-
lefon 070 519 447. GVTRAK Gre-
gor Voga, s. p, Turno 11, Gorica 
pri Slivnici.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
ČIŠČENJE kleti, podstrešij in parcel 
z odvozom. Pozimi na storitve 20 
% popusta. Telefon 031 733 112. 
Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, 
Gorišnica.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elek-
tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo 
Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. 
Tel. 041 631 571.
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
PRODAM šest prašičev, moški spol, od 
120 do 140 kg. Tel. 051 327 260.
PRODAM dve kosilnici Gorenje Muta, 
frezo za muto, okrogli priklop in Akme 
motorje, vse v delovnem stanju, cena po 
dogovoru. Tel. 051 376 732.
PRODAM teličko simentalko, staro 3 me-
sece, težko 150 kilogramov, odstavljeno 
od mleka. Tel. 031 532 785.
PRODAM belo mešano vino. Tel. 031 
503 142.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne-
snostjo, naročila sprejemamo po tel. 040 
531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Star-
še 23.
NEPREMIČNINE
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Tradicionalna obda-
ritev prvo- in drugorojenega otroka v letu 2020 v Splošni 
bolnišnici Ptuj; Skavti prinesli luč miru iz Betlehema; 20. 
Pohod po poti pisatelja Ivana Potrča in Matije Murka; Prireditev ob dnevu sa-
mostojnosti in enotnosti Republike Slovenije v Gimnaziji Ptuj; Javna agencija 
RS za varnost prometa podelila priznanja posameznikom, zaslužnim za varnost 
prometa na ptujskem območju; Naziv Štajerska zdravnica leta 2019 je dobila 
dr. med. Brigita Cvetko, specialistka oftalmologije, zaposlena v Bolnišnici Ptuj; 
Uspela prireditev Silvestrovanje za male in velike na ptujski mestni tržnici; Obi-
skali so nas sveti trije kralji; Voščilo županje Nuške Gajšek gledalcem Televizije 
Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videop-
rodukcija Tinček Ivanuša.
080 4321.
• Mazda spet samosvoja, hvalijo se z majhnimi baterijami, 
• katere so glavne novosti pri novem golfu,
• zakaj smo tako navdušeni nad novim defenderjem. 
PRODAMO -  HIŠO v MARKOVCIH, letnik 2008, 
v  izmeri 117,7 m2 in pripadajoče zemljišče v 
izmeri 824 m2 - center, bližina šole, vrtca. Cena: 
200.000,00 EUR. 
Kontakt: 041 684 075 
ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
BOJLER, 80-litrski, skoraj nov, in balkon-
ska vrata, 210 x 100 cm. Tel. 070 826 
526.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 1. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  10. januarja 2020Tednikov mozaik24
Po prireditveno bogatem decembru so prvi januarski dnevi praviloma 
bolj zatišni. Bolj ali manj so v pogonu le društva, ki na občnih zborih 
ocenjujejo bogato lansko letino, uspehe na lokalni, državni in medna-
rodni ravni. V ptujskih galerijah pa so na ogled še nekatere razstave, 
celo leto pa bo tako na ptujskem gradu na ogled osrednja arheološka 
razstava Osrčje Petovione, Ptuj v rimski dobi, ki jo je Pokrajinski muzej 
Ptuj-Ormož postavil na ptujskem gradu (vzhodni stolp) kot enega svojih 
osrednjih dogodkov v letu, ko je Ptuj praznoval 1950-letnico svoje prve 
pisne omembe.
Vse oči pa so sedaj uprte v pri-
reditve ob 60-letnici ptujskega 
Kurentovanja. Kurenti bodo že v 
noči od drugega na tretji februar 
zaplesali svoj prvi demonski ples 
v letu jubileja osrednje pustne pri-
reditve v Sloveniji in v tem delu 
Evrope. V času od 15. do 25. febru-
arja bodo obiskovalci dogodkov v 
okviru 60. Kurentovanja in drugih 
fašenkov na Ptujskem lahko obi-
skali številne dogodke, skupaj naj 
bi jih bilo kar 180. Na pustnih in fa-
šenskih zabavnih dogodkih pa bo 
zaplesalo na tisoče pustnih likov 
in mask. Zagotovo pa bo največji 
pustni praznik za Ptuj, če se bo le-
tos za pustno masko odločila veči-
na Ptujčanov, ki se je v preteklih le-
tih v pustne kostume oblačila le na 
pustnih plesih, na uličnih dogodkih 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se je v srednjem veku imenoval trg pred glasbeno šolo?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
 Na Ptuju so v tem času na ogled številne razstave.
Nagradno turistično vprašanje
britanske strokovne regije British Medical Journal. Več časa kot bomo 
posvetili našim aktivnostim na področju umetnosti, dalj časa bomo žive-
li, ker bomo s tem znižali kronični stres, utrujenost, depresijo, izboljšali 
vključenost v družbo idr. Tudi osamljeni ne bomo več tako, zmanjšali pa 
bomo tudi družbeno neenakost. V marsikateri državi spodbujajo k večje-
mu umetniškemu udejstvovanju. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija 
bo sledila temu, saj že pripravlja priporočila državam članicam, da omo-
gočijo še večjo dostopnost do umetnosti, da še bolj kot doslej pomagajo 
umetniškim organizacijam pri tem, pri večjem vključevanju ljudi v dejav-
nosti, kot so ples, petje, obiskovanje umetniških dogodkov, koncertov, 
muzejev.
V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o 
tem, katera ptujska cerkev je najstarejša. Nagrado za pravilen odgovor, 
da je mestna cerkev sv. Jurija najstarejša ptujska cerkev, bo prejela Eva 
Kuhar (Ptuj). Danes sprašujemo, kako se je v srednjem veku imenoval trg 
pred glasbeno šolo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje 
v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, 
Osojnikova 3, do 17. januarja.
in ob spremljanju pustnih sprevodov pa je na maske po navadi pozabila.
Ptujski kulturniki bodo tudi letos poskrbeli za razgibano kulturno de-
javnost, najrazličnejše koncerte, prireditve, razstave, gledališke uprizori-
tve. Četudi so novoletne zaobljube bolj ali manj povezane z izgubo kilo-
gramov in podobnim, bi se prav tako morali zavedati velikega pomena, 
ki ga ima za zdravje ljudi umetnost. Raziskave so namreč pokazale veliko 
korist umetnosti na telesno zdravje otrok in odraslih. Z obiskom kultur-
nih in umetniških dogodkov, aktivnim delovanjem na tem področju, ne 
bomo poskrbeli samo za užitek, temveč tudi za zdravje, kažejo izsledki 
Umetnost kot zdravilo za ljudi in dobro počutje
Ptuj  DJ Paul Sparkes, legenda amsterdamskega podzemlja
Užitki za ljubitelje plesne glasbe
Na božični zabavi The Legend Puba, s katero so sklenili svoj program za leto 2019, je na-
stopil legendarni britanski DJ Paul Sparkes. S celovečernim setom je navdušil ljubitelje 
dobre plesne glasbe, saj le-ti na Ptuju težko najdejo svoj prostor za ples.
Tudi sicer v The Legend Pubu za 
leto 2020 napovedujejo še več po-
dobnih dogodkov s plesno glasbo 
in alternativnim kulturnim progra-
mom za ljubitelje vsega dobrega, 
je v njihovem imenu povedala Špe-
la Težak, Cet Platform Society.
DJ Paul Sparkes in producent 
je Ptuj prvič obiskal leta 2018, ko 
se je predstavil na modni reviji 
Made in Ptuj v sklopu vikend do-
živetja The Sunset Momentum v 
dominikanskem samostanu. Že 
desetletje je rezidenčni DJ in pro-
motor plesnih večerov Floorplay, 
ki domujejo v legendarnem klubu 
NL v Amsterdamu. V sodobni elek-
tronski plesni glasbi je med najbolj-
šimi že skoraj tri desetletja. Redno 
nastopa in gostuje v klubih na festi-
valih, beach partyjih in dogodkih v 
kreativni industriji po celem svetu. 
Sodeluje z znanimi založbami, kjer 
izdaja svoje pesmi in ima podporo 
uveljavljenih glasbenikov.
Na Ptuj se rad vrača, v njem se 
počuti precej domače, tudi zaradi 
odličnega vzdušja v The Legend 
Pubu, kjer je vsak lepo sprejet in 
dobrodošel. Ptuj je očarljivo mes-
to z veliko zgodovine in odlično 
kulinariko. DJ in producent Paul 
Sparkes zelo pozdravlja odločitev 
Ptuja, da razvija kulturo in z njo po-
vezane dejavnosti, kot tudi odloči-
tev, da kandidira za naziv Evropska 
prestolnica kulture 2025, ki si ga 
nedvomno zasluži.
„Saj ne gori vod
a,“ so potolažili j
astoga nad lonce
m kropa.
* * *
Na kmetijskem m
inistrstvu gredo 
najbolj v klas ple
ve.
* * *
Ker je tako oslab
el, da ne more n
ič več dvigniti z 
računa, so 
se svojci odločili 
za evtanazijo.
* * *
Odkar se posveč
a duhovnosti in 
zdravemu življen
ju, mi žena 
soli pamet le še s
 himalajsko soljo
.
* * *
Od vse posode n
ajraje pomivam 
kotel za žganjeku
ho.
* * *
Politiki postanejo
 čuteča bitja tako
j, ko kaj začutijo
 v žepu.
AFORIZMI BY
 FREDI
Odrasli zbor se je pripravljal 
na polnočnico. Sredi decembra 
so člani Karitas z domačimi du-
hovniki obiskali vse župljane, ki 
bivajo po domovih za ostarele 
na Ptuju, Ormožu in Muretincih, 
Kidričevem in Juršincih. Vse so 
tudi obdarili z majhnimi pozor-
nostmi. 
Veliko župljanov je pomaga-
lo pri nabiranju mahu in sečnji 
smrečic ter pripravi motiva za 
jaslice. Sprejeli so tudi Luč miru iz 
Betlehema. Dramska skupina Da-
vidov stolp je pripravila  božično 
igrico, ki so jo zaigrali učenci ob 
otroški polnočnici pri sv. Trojici. 
Igro žive jaslice že tradicionalno 
pripravljajo dolga leta ob pomo-
či staršev, ki vedno priskočijo na 
pomoč režiserki. Sodelovalo je 
25 igralcev. Cerkev je bila polna 
do zadnjega kotička. Doživeto 
so zapeli pevci Trojiškega vokal-
nega ansambla pod vodstvom 
Roberta Feguša.
                                       Podlehnik  Praznovanje božiča
Božična igrica v cerkvi
V Podlehniku so se priprave na praznovanje božiča začele že pred prvo adventno nedeljo. 
Župljani so izdelali tradicionalni adventni venec-velikan in manjše vence za vse štiri 
cerkve v župniji.
Foto: ZG
Foto: Špela Težak