Telefon št. 74.
Fosamna številka 10 7i.
ft priti prejemaš: ■a
ca le leto naprej 26 K — h pel leta » 13 » —» f etrt » > 6 » 50» meseo » 2 > 20 >
V epravelitvu prejemal: za
celo leto naprej 20 K — h pil leta » 10 » — » četrt » » 6 „ —» meseo » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlne In inseratš sprejema upravnlštve t
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it.
Rokopisi se ne vraC&jo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vaak dan.izvzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 258
V Ljubljani, v soboto, 7. novembra 1903
Letnik XXXI.
pokažite dejanje!
»Slovenski Narod" je imel pretekli teden nekaj svetlih trenotkov, katere je pa skoro zopet zakrilo navadno psovanje na »klerikalce«. Pri tem se je »Slovenskemu Narodu« primerila neprilika, ki kaže vso res nost njegovih izjav.
V uvodnem članku je plamtel za »slogo«, v ostalem delu lista je pa bilo nagroma-denih vse polno psovk na nas, ki že delamo tisto, kar se je »Narod« šele sedaj spomnil, da bi bilo potrebno — odločno nasprotovanje krivični nam vladi.
Seve »Narod" ima tudi pri tem dvojno veni vladi, t. j. vladi barona lleina na Kranjskem boče biti prijazen, pobijati pa hoče sistem na Koroškem, ki je isti, kakor na Kranjskem, in kjer vlada pravi brat našega barona Heina. »Narod« je tako najiven, da se hoče na Kranjskem prilizovati vladi, v boju pa stati proti dunajski vladi. Takemu stališču Be bo pač vsak resen človek Bmejal in vlado bo tak nastop kaj malo pretresel.
Toda govorimo še resnejše I V „Slo vencu" smo že mesece in meseoe kazali na nevarnost, ki preti Slovencem na vseh krajih in koncih od germanizujočega sistema in od podvojenega naskoka Nemcev. »Narod" nas je dolgo časa radi tega le zasmehoval; treba je bilo vladi pri koreških sodiščih uprav s krampom udariti po Slovencih, da je to začutil tudi »Narod", in ker še to šele potem, ko je videl, da bo osamljen, ako se ne zdrami. V soboto je torej pisal »Narod" :
»Vsekakor je nastopila za nas Slovence velekritična doba! V tem našem, nam usi Ijenem boju se gre za — biti, ali ne biti ne samo koroških, ampak tudi vseh obmejnih Slovencev! Ako hočemo izvojevati zmago, biti moramo kakor eden mež, celokupni narod brez razlike strank in stanov (Tako je! Opomba »Slovenčevega" ured.) mora stopiti na branik za narodna prava! Narodno napredna stranka umeva dobro kritičnost sedanjega političnega položaja, zato je voljna, da se v tem opasnem tre notku postavi v bojno vrsto skupno z vsemi
onimi, ki so dobre volje in ki resnično hote, da zmaga pravična slovenska stvar".
V torek je pisal »Narod«:
»Nam je prav, da se nas hoče na ta način potisniti ob steno. To bo nas marsičesa korenito ozdravilo in rodilo bo tak odpor, da si ga bo vlada zapomnila I Zato alo venci, kar nae čuti narodno, kar nas umeje velikost razžalitve, kpjero je nam zalučila vlada v obraz, kvišku, vtft^Napočil je za naa odločilen dan;	in smrt se
pričenja ! Tor|j;' vsi;pa Krov, na branik. Kot eden mož s ^' moramo dvigniti proti nemškemu in vladnemu nasilstvu ! Oholi German je že stopil z nogo na tilnik našim koroškim bratom, na pomoč, hitimo jim pomagat!«
Podpišemo z obema rokama ta klic. Seveda tako ropotanje na papirju ne bo iz dalo nič in velika ničla bomo Slovenci pri vladi do tedaj, dokler ne bomo uvideli, da so nam Nemci in sedanja vlada povsod krivični, in dokler ne bomo na celi črti združeni stopili v boj proti naSim narodnim nasprotnikom. Bolje bi bilo, ko bi manj pisali po papirju o »ogorčenju« in storili raje od kritosrčno korake, da se ozdravi naše slovensko politično življenje, kar bo glavni udarec nam sovražni vladi.
Gg. »Narodovci« naj polože roki na srce, in priznati bodo morali, da nemškoslovenska zveza na Kranjskem slabi tudi moč obmejnega slovenstva, in da je tudi, z ozirom na prodirajoče nemštvo na Kranjskem, edina za Slovence rešilna pot — proč od Nemcev! Vsled intrig, ki Be gode v nemško-slovenski zvezi, peša pogum in meč tudi Slovencem na mejah, ki gledajo ta politični nestvor v deželi, iz katere bi združeno Slovenstvo lahko pomagalo svojim bratom na me|i. Da se to ne godi zadostno, pcskrbeli bo Nemci, ki s. svojo zvezo s slovenskimi liberalci zastrupljaljo politično in narodno življenje na Kranjskem in tako dajejo obema slovenskima strankama toliko dela, da nedostaje moči za korenito brambo slovenskih meja in celo za uspešen odpor nemški agresivnosti na Kranjskem! Tak je položaj in vlada bo nam bo le smejala in prav nič se nas ne bo bala, dokler bode ena slovenska stranka količkaj paktirala z Nemci.
Smejč se tudi Nemci, dokler ved6, da se na zunaj radi lepšega nanje kriči, v skrivnih kotičkih pa »Narodovi" narodnjaki podajajo roko Sveglju in se še deželnega predsednika ne upajo grajati niti tedaj, ko zagovarja nemštvo na Kranjskem.
Če torej narodno-napredna stranka res »dobro umeva« kritičnost sedanjega političnega položaja, tedaj naj ne bo samo »voljna", ampak se naj res v tem opasnem trenotku postavi v isto vrsto z nami, ki resnično hočemo, da zmaga pravična slovenska Btvar, in naj r a z d e r o zvezo z Nemci, katerim se združeni uprimo, združeni pričnimo za politični in gospodarski obstanek slovenskega naroda boj, ki nas bo osvobodil in pokazal, da je tudi narod slovenski še vedno zmožen najodločneje braniti svoje pravice in svoje življenje! Pokažits torej v dejanju, kar pišete v listu!
Trgovski naraščaj.
Neobhodno potrebno je, skrbeti za izobražen, pošten in dobronaroden trgovski na raščaj. To smo mi južni Slovani doslej preveč zanemarjali. Zato smo bili narodno gospodarsko tolikokrat tepeni.
Elini Srbi so med južnimi Slovani doslej spoznali važnost trgovine; zato so pa ua račun Hrvatov bogateli. V hrvaški Krajini ni bil pripuščen prej noben žid; zato se je naseljeval kot trgovec Srb, ki je imel vso trgovino v rokah. A .Srbi so si ustanovili tudi društvo, ki ima namen, da uvaja srbske mladeniče v trgovino. Doslej je to društvo že okoli 3000 srbskih mladeničev poslalo v obrt in trgovino. Danes ima isto društvo glavnico 60.000 K.
Ako stopite danes v srbsko trgovino, ne najdete tam le enega, ampak po šest do osem učencev, katere ie to društvo izročilo trgovcu, da jih izuči. Zato pa Srb izpodriva Hrvata.
V zadnjem času je pa nastopil trgovec, ki je še prebrisanejši od Srba, — in ta je žid. Po celem slovanskem jugu rasto židovske trgovine kakor gobe po dežju. Slovanski »—vic" stopa vedno bolj v ozadje, in pozdravljajo te vedno pogostejše »—berger-ji«, „—baumi" in „—kandlni".
To je vzdramilo tudi Hrvate in osnovali so si »Društvo za namiješta-
nje naučnika u obrt i trgovin u «.
Kakor spoznavamo iz jako simpatičnih člankov hrvatskih listov, bo to društvo našlo Bložno pedporo pri vseh hrvatskih domoljubih.
Ziaj smo torej na vrati mi Slovenci, da tudi" kaj storimo za naš slovenski trgovski naraščaj. .Varstvo domače trgovine je stvar trgovske zbornice. Mi pričakujemo, da se tu {vendar zganejo zastopniki slovenske trgovine in da kot odgovor na napade na slovenski jezik pridejo b predlogom, ki bi omogočil domačemu naraščaju napredovanje v trgovski izobrazbi. Kaj je n. pr. s slovensko trgovsko šolo ?
Dalje pričakujemo, da tudi iz slovenskih trgovskih krogov izide inicijativa k organizaciji prepotrebnega dela: kako poskrbeti, da namestu tuj i h trg o v s k i h uslužbencev dobimo dovolj izobraženih domačih moči?
Državnozborsko zasedanje.
V »Kons. Korrespondenz" se je 5. t. m. izrazil gorenje-avstrijski deželni glavar in poslanec Ebenhoch o bližnjem zasedanju državnega zbora sledeče: »Bodoče državnozborsko zasedanje ima nekaj zelo važnih nalog: Najprej sklepanje o državnem proračunu, prva in najvažnejša pravica ljudskega zastopstva, potem nagodbo z Ogrsko, carinski tarif in trgovinske pogodbe. Same stvari, ki bi tudi pri normalnih razmerah zahtevale sodelovanja vseh zastopnikov. Dve stvari sta pri nas aktualnega pomena: ogrske razmere in češko vprašanje. Glede prvega je mogoče, da se na Ogrskem položaj nenadoma spremeni in da se zastale predloge hitro, takorekoč, kot bi mignil, votirajo. Potem smo v Avstriji odzadaj, in tukaj je češko vprašanje, ki mora biti rešeno. Po mojem mnenju bi češke stranke dobro storile, da se ne postavijo na ekskluzivno stališče, temveč, da dovolijo, kolikor je mogoče, ne da bi bilo s tem oškodovano nemško posestno stanje. K temu štejem češko univerzo v Brnu in notranji češki uradni jezik v čeških okrajih. Menim, da se smejo nemške stranke v tem vprašanju brez premisleka prepustiti vodstvu ministrskega predsednika Korberja. Čehi morajo vsekakor tudi kreniti ono zmerno pot, brez katere ni misliti na sporazumljenje z Nemci. Pri obojestranski dobri volji mora iti, in se niti ni treba bati skrajnje radikalnih strank na tej ali oni strani Gospodarski položaj zahteva
LISTEK.
Nova iznajdba.
V Postojini je bilo, na kraških tleh. Tam bo razvili liberalci svoj bojni prapor, zeleni prapor »svetega« boja proti »kleri kalizmu". Belooblečenih deklic ni bilo, da bi pripenjale na ta prapor svilene spominske trakove, raznobojne in z zlatom pretkane. Zato pa bo tedaj obesili liberalci na tisti prapor — škorenj. In začeli so ponesno kerakati s to novo, s škornjem ozaljšano zastavo po deželi. In silno je pela njih trobenta, »olov. Narod", da se je razlegal nje glas daleč na oboli po slovenskih deželah. Pela je hvalno pesem škornju. Ne bodejo ga gledali samo »klerikalci" tega postojinskega škorenja, marveč celo ministrom tam na Dunaju ga bodejo pokazali liberalni bojevniki, in prebledeli bodejo ministri in padli znak. Iz Btrahu pred tem grozovitim škornjem pa bodejo dovolili našim liberalcem vse, prav vse, kar jim bode le poželelo srce. Prav kakor v pravljici, samo želeti bode treba liberalcem in pokazati škorenj, pa se jim d;v vse. Torej volite samo liberalce!
Toda pravljica o Škornju je bila res le
pravljica. Ko je bilo treba ministrom kazati škorenj, pa je realno življenje pokazalo, da škornja ni. svet je radoveden čakal, kako bodejo Slovenci zopet jedenkrat jezili mi nistre, kakor je svoje dni jezil Martin Kr pa<i, korenjaški Slovenec, ki je tudi nosil škornje, ministra Gregorja. Ali od Krpanovih časov pa do danes se radi Slovencev še niso jezili ministri, in tudi takrat se je jezil samo eden.
Začuden se je zatorej poprašal svet, kam je izginil tiati glasoviti liberalni škorenj, ki naj bi bil igral vlogo Martina Krpana. Do sobote, dne 31. oktobra leta 1903, skrivali so liberalci ta škorenj skrbno, posebno pred očmi ministrov. V soboto pa so ga pokazali strmečemu svetu zopet, ali tudi le imaginarno v »bi. Narodu". Tam namreč pravijo, da je obul med tem ta liberalni škorenj slovenski narod, ki bode dal z njim brco, komu? Seveda »klerikalcem". Zakaj? Seveda radi deželnega zbora.
Liberalci so namreč po dolgem, mučnem, napornem in tehtnem premišljevanju našli prave vzroke za takozvano »klerikalno obstrukcijo0. Te najdbe so se razveselili tako Btrašansko. da so jo takoj obelodanili v »SI. Narodu". Čujte ! »Klerikalci« hočejo zato dobiti večino .v dež. zboru, da bi z deželnim
denarjem: 1. »pokrili izgube pri zadrugah«,
2.	»kupovali laglje brez denarja graščine«,
3.	»zidali vile«, 4. »podprli nepotrebne škofove zavede" in 5. »podprli razne bratovščine in cerkvena podjetja«. Take bo besede sobotnega »Slov. Naroda«. To so mojBtri, ti »klerikalci!« Celo z deželnim denarjem znajo brez denarja kupovati graščine. Liberalni možgani razumejo tudi to grozoto. Pa tudi vile bodejo zidali potem »klerikalci«. Vsak si jo bode napravil. In ker je, kakor so pokazale zadnje volitve, kar nad 37.000 »klerikalcev« v kranjski deželi, bodejo potem po VBeh gričih poleg cerkev, ki že sedaj jeze liberalce, jih jezile še vile »klerikalcev". In pa bratovščine, zavodi, cerkvena »podjetja", kako bo vse to potlej podprto!
Samo nekaj se nam zdi čudno. Dežela ima letos, kakor kaže proračun, primanjkljaja 330 000 kron. Torej je ali vse, kar piše »Sl. Narod« v soboto v tej zadevi, budalost, ali pa so liberalci prepričani, da bi »klerikalci« tako dobro gospodarili, ako bi dobili večino, da bi ne le odpravili primanjkljaj, marveč celo dosegli veiikansk dobiček, ki bi prišel po lastnem mnenju liberalcev veliki večini dežele v prid. Zakaj se tedaj liberalci tega tako bojč ?
»Klerikalci" pa bo čudni ljudje. Posto-
jinskega liberalnega škornja se niso prav nič bali, in sedaj se tudi papirnatega škornja „S!ov. Naroda" ne boje. Toda »SI. Narod" pravi, da bodejo »klerikalci", ako dobe večino pri nas, tako postopali, kakor postopajo krščanski socialci na Nižje Avstrijskem, ki so etablirali pravo strahovlado v oni nesrečni deželi. Grozno, kajneda ? Ali, kdor ni zabit in zaslepljen, kot so tisti, ki slepo verujejo »Slov. Narodu«, pa ve, da so krščanski so-cijalci na Nižje Avstrijskem deželne finance spravili v red, da zidajo bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, šole in druge ljudstvu koristne zavode, da so razkrinkali nekatera liberalna občinska gospodarstva, in da je ljudstvo tako zadovoljno z njimi, da jih sedaj volijo tudi v mestih, kadar pojde kak liberalec in mora odložiti mandat, dočim so še pred kratkim bila tam mala mesta tako liberalna, kot pri nas. Strahovlada je le za liberalce, ker deželni odbor razkriva njihove grehe.
Ako bodejo naši liberalci tako pridno fabricirali škornje, kot doslej, kandidirati morajo prihodnjič snažilco škornjev, ker sicer se jim škornji zaprašč tako, kot se jim je zaprašil imenitni postojinski škorenj.
nujno rešitve. — Uprav o tej stvari se je tudi izrazil nek član češkega konservativnega veleposestva, češ, da bo nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru neugodno vplivala na taktiko Čehov v državnem zboru. Na ta način bi bil parlamentarizem v svoji sedanji obliki v skrajni nevarnosti. Prepričanje, da se mora sedanji parlamentarizem temeljito prenoviti, bo prišlo do veljave, da bode ljudsko zastopstvo zopet v stanu izpolnjevati avojo natego. »Ako se to ne zgodi« — pravi nadalje — »bo to kritično stanje obstojalo dalje. Ako vlada molči, in g. Korber navi dežno lladnokrvno prenaša, da so tudi po Bamezni deželni zbori zapadli isti usodi kot drž. zbor, je to dejstvo brez p sobnega interesa. Za prih. zasedanje državnega zbora tvori obstrukc;ji v češkem deželnem zboru žalostno predigro, ker zdaj se zdi izključena možnost, da bi s* v Avstriji pri sedamih razmerah moglo na palamentarnem polju še kaj uspešnega ustvariti. Vse sili k odločitvi, in ta bu morala g ede držav, zbora priti raiprej. Premembt volivnega reda s znatno zmanjšanim številom poslane iv, pre-uredba opravilnega reda, omejitev kompe ter; c h : to bi bila podlaga, na kateri bi bilo poskusiti, koliko zmožnosti z t delo ima še centralni parlament — O bližnjem državno zborskem zas^da^u prinaša »Ko n. Ztg« n; s'edn]e poročilo iz Dunaja: »Iz vladnih krogov se s iši, da se deželni zbori zaklju čijo pred sredo meseca novembra, in se po tem skliče takoj držav. zbor. Držav, zboru predloži vlada najprej proračun. Petem bo skušala dobiti pooblastilo za trgovinski provizorij Italijo, med tem pa s« hoče pogajati b Čehi, najbrže radi moravs te uiuerze. V decembru se snidejo na Dunaju delegacije; avstrijski delegatje so že izvoljeni, a v ogrskem drž. zboru jih bo treba šele izvoliti. Nagodba z ogrsko v drž. zboru pred januarjem ne pride na dnevni red«.
Iz deželnih zborov.
Stajarski deželni zbor. V seji 6 t. m. je bil vložen predlog poslanca \V a 1 z a in tovarišev za spremembo volil, reda, in posl. Higenhoferja, H -ašovca in Ro kitansky,a volil, reformni predlog. Kot prvo točko dnevnega reda je utemeljeval dr. Dečko predlog, da se na Lavi pri C -lju pod železniško progo savinjske želein ce iz koplje predor za cdtok vode. S* odda železniškemu odseku. Posl. dr. Hrašovec utemel;u]e predlog g'ede zgradbe me ščanske šol« v Žalcu. V govoru po vdarja Vfžiost Zilca za spodnji ^el dežele in pomanjkanje meščanske šole. Ž ilski obč. svet je sklenil, da izroči štaj. dežel, zboru prošnjo za ustanovitev trorazredne meščanske Bole s slovenskim poučnim jezikom. Slovenci, katerih je tretjina vsega prebivalstva, imajo pravico do Sol s slov. poučnim jezikom. Sedaj pa se nahajajo le nemške in utrakvistične šole. Predlaga, da se izroči predlog naučnemu odseku — Itnenom fin. odseka glede zgradbe splošne bolnišnice v Gradcu in za vsprejem deželnega p o s o j i 1 a v z n e s k u 12 milijonov kron poroča posl. dr. H fooann Pravi, da ne reče preveč, ako trdi, da je ta predloga edna najvažnejšh v tem zasedanju Opisuje slabe razmere v stari bolnišnici, ki so v ne varnost stanovalcem in okolici. A tudi uni verza zahteva, da se medicinska fakulteta prenovi. Posl. Kothulinsky je izjavil, da bo zgradba bolnišnice eno največjih del, kar jih je napravila dežela. Po daljši debati je bil predlog sprejet enoglasno. — Poročilo deželnega odbora o zagotovitvi želez, proge Grobelno Rogatec deželna meja se vzame na znanje. — Kot se čuie, bo dežel, zbor zaključen v četrtek.
Koroški deželni zbor. V seji 6. t. m. je dovolil deželni zbor 50 odstotni znesek k skupnim stroškom 15.800 kron za cesto od Weissberga do Flattnitza. — Poslanec Mtihlbacherje poročal imenom stavbenega odseka o potrebščinah za vzdr-žavanje deželnih in subvencijoniranih cest za 1. 1904. Njegovi predlogi za prispevanje od strani dežele so bili vsprejeti. — Poslanec Sterneck je predlagal, naj se deželnemu odboru naroči, da v zvezi z deželno vlado ukrene vse potrebno, da se preprečijo vse nesreče vsled avtomobilnega prometa na erarskih cestah.
Nižje-avstrijski deželni zbor. V seji 5. t. m. je bilo rešenih več lokalnih zadev. — Daljša debata se je vnela pri predlogu volivnega odseka glede agno-sciranja volitev v I. dunajskem volivnem okraju izvoljenih krščansko-socijalnih poslancev. Po razburljivih prizorih, ki jih je povzročil posl. Seitz, je bil predlog volivnega odseka vsprejet
V d a 1 m a t ins kem deželnem zboru je poslanec Ribičič ostro kritiziral . sovraštvo Korberjevega ministrstva nasproti " hrvatskemu narodu, katero izhaja iz pošto- j panja vlade ob priliki zadnjih nemirov na , Hrvatskem. Radikalec Prodan je imel za 1 tem navdušen govor proti infiltraciji avstrijskega ultrapatrijotizma v hrvatske šole. Ob koncu se je spominjal epopeje italijanske vstaje ob splošnem odobravanju tudi galerije.
V bukovinskem deželnem zboru vlada tudi obstrukcija. Zadnji dve sklicani s^ji Be nista mogli vršiti, ker strank v«čine, Rumunov in Poljakov, ni bilo k seji. Večina namreč noče dati prilike, da bi se posl. Flondorju izrekla graja v neki zadevi. Prihodnja seja je sklicana na pondeljek.
Moravski deželni zbor. Deželni zbor je vsprejel zakon, s katerim se moravski nagodbeni odsek proglaša perma nentnim. Tekom debat« je posl. d'Eivert izjavil, da Nemci ne bodo odrekli svojega sodelovanja pri poskusih, da se zboljšajo na rodnoBtne razmere, Čeprav iako hladno sodijo o takšnih pogajaniih. Vsekakor pa se mora tudi vlada vzdržati, da jih ne bo motila. Posl. Začek mu je ugovarjal, da bi Čehi naskakovali nemška mesta. Čehi zahtevajo Bamo, da imajo mesta s češkimi večinami češka zastopstva Tega stališča Čehi ne morejo popustiti. S car bi volivci sami bili v veliki zapreki, ako bi se tudi ljuiski zastopniki združili v deželnem zboru. To zje-dinjenje je le podlaga za enakopravnost obeh narodnost'.
Ogrska kriza.
Včeraj je ogrska zbornica nenadoma končala razpravo o odstopu grofa Aoponyja; niti glasovanj po imenih ni opozicija zahtevala Vzrok je ta, ker Košutovci nimajo po guma, z vfo silo nastopiti proti novi vladi, ki utegne v kratkem razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Kakor pa znano, razpolaga vlada na Ogrskem z mnogimi mandati opozicije.
Opozicija je tekom razprave predlagala, naj zbornica ne vzame na znanje odstopa grofa Apponyia, marveč pošlje k n'et»u de putacijo, da obdrži predsedstvo. Večina je vse t-} predloge odklonila. Konečno je zbornica soglasno vzela odstop na znanje in Apponyiu izrekla zaupanje.
Po kratkem odmoru se vzdigne grof Tisza, da razvije svoj program. Vse je mirno in tiho; opozicija prične šale ugovarjati, ko J je Tisza govoril o armadi Grof Tisza je le ponavljal, kar je že v sredo govoril v zbor niči magnatov. Rekel je : Ves narod želi, da se v skupni armadi poživlja madjarski duh, da dobi vezavo mad|arski jezik. Istotako pa tudi narod želi, da ne nastane raz-: por s krono. (Ugron: „Brez sile nismo Se nič | dosegli od Nemcev.") Sedaj bodimo s tem ; zadovoljni, kar smo dosegli, da ohranimo harmonijo mej krono in narodom. (Klici na levi: .Krona je za nas tu, a ne mi za krone„.) Tisza: Krona je naea in le po njej j more madjarski narod dobiti veljavo in moč.
(Krik na levi in klici: „Mi nimamo nemške, > ampak ogrsko krono !"j Tisza: S krikom | me ne ostrašite. To je moje prepričanje, da ! moremo napredovati, ako je narod v so ! glasju s krono. — Nato Tisza pojašnjuje že : znane točke glede armade ter pravi: Z j mirno vestjo trdim, da smo več dosegli, i nego smo še pred malo leti pričakovali.
In za to se moramo v prvi vrati zahvaliti j vladarju. (Burno odobravanje.) Konečno je Tiaza zahteval od zbornice, da dovoli bram-: beni zakon in začasni proračun. — Viharno i odobravanje na desnici in tišina na levici je : bil dokaz, da utegne grof Tisza le izvleči j voz iz jarka, ako sa kaj nepričakovanega ne [ pripeti. Danes ae prične razprava o vladnem programu. — Grof Tisza je poklical v j Pešto vse nadžupane, da jim da svoja na-
: vodila.
j
; Krščansko-socijalno gibanje na teškem.
Neki dopisnik lista »Z*it« razpravlja o i krščansko-socijalnem gibanju na Češkem. I Dopisnik trdi, da '6 neverjetno propadanje j vsenemštva na Češkem zopet probudilo ; krščansko-socijalno gibanje. V posameznih j okrajih, kakor v Hebu, Marijinih kepelih, v j volivnem okraju poslanca Nitscheja, na juž-nem Češkem, v Toplicah, v Rumburgu, : Warnsdorfu in fridlandskem okraju obstojč katoliško-socijalne družbe, ki čakajo le združit <e. Vlanske demonstracije proti Scho nererju v Hebu in slaba udeležba pri volitvi poslanca Irota v deželni zbor so povzročili krščanski sooijalisti in Opitz bi gotovo ob držal deželnozborski mandat, ako bi se bil bolj potrudil. Bodočnost se obeta krščanskim socijalistom ob avstrijski in bavarski meji, kjer narodnostni boj ni tako hud, kakor na severu, in kjer večinoma poljedelsko prebivalstvo podpira krščansko - socijalne težnje.
Dve novi dvozvezi?
Lord Grey, ki je bil z Gladstonom tajnik za zunanje stvari, rekel je, da stare evropske zveze v kratkem ponehajo, a na njih mesto da stopita dve novi dvozvezi: Francija in Italija ter Avstrija in Rusija. Angleška in Nemčija bi ostali zunaj; ker pa Viljem že čuti tako razvitje evropske politike, storil je že potrebne korake, da bi prišlo do boljših odnošajev med Anglijo in Nemčijo.
Katolicizem na Angleškem.
Lep in poučen dokaz, kako se razvija katolicizem na Irskem in tudi v sosednji Angliji, nam podaje zadnje zborovanje dru-
štva »Catbolic Trutb S o c i e t y« v Dublinu. Na zborovanje sta prišla tudi nadškof Hea!y in dublinski lord-mayor. Društvo obstoji od I. 1899. in je v tem času razširilo čez poldrugi milijon knjig in brošur po Angleškem, Škotskem in Irskem. Odslej bodo posebno pozornost obračali na življenjepise katoliških mož ter bodo izdajali tudi spise za mladino in za tovarniško delavstvo. Društvo ima dobre agitatorje. Ti so dosegli, da se jo čez 200 javnih angleških knjižnic naročilo na katoliške liste. Londonski tajnik je poročal, da ima društvo v Angliji 1500 članov z bilanco ICO 000 K.
Katoliško vseučilišče — na Angleškem
Argleška vlada, ki je vse popreje, kakor katolikom prijazna, namerava predlagati v angleški zbornici ustanovitev katoliškega vseučilišča za Irsko. To vseučilišče bi bilo, ka kor vseučilišči 0'<«f ;rd, Ctmbridge, pod ver skim vodstvom. Želeti je le, da bi tudi Avstrija kmalu spoznala, da je tudi v njej kako tako vseučilišče neobhodno potrebno, in da se ustanovitev takega vseučilišča ne sme dolgo odlaš&ti. Upanje je, da se kmalu ustanovi katoliško vseučilišče v Solnogradu.
Davki v Italiji.
Rimski listi se pritožujejo o izvanredno velikih davkih, ki jih morajo prebivalci v Rimu plačevati mestu in državi. Povprek plačuje na leto vsak prebivalec 90 lir ob činsKih davkov. Državi plača vsak prebivalec 143 lir davka. Tako torej plača vsak prebi valeč 233 lir davka, in vendar so vse blagajne ssoro prazne.
Pogajanja med Rusijo in Japonsko.
Pogaianja med Rusijo in Japonsko o meji v Vzhodni Anji počasi napredujejo. Prve prevelike zahteve Japonska so bile od Rusije odklon)ene. Ta položaj zelo shbo vpliva na promet in pogosto se pristaši obeh narodov spopadejo. Japonski časnik »Stii lina Sin Bas* poroča, da je japonski poslanik v Petrogradu, Kurino, izročil ruski vladi spis, v katerem so japonske želje izražene v štirih točkah: Rusija naj odstrani vojaštvo in mejno stražo iz Mandžurije in le 10 000 mož pusti za stražo ob mandžuraki železnici; potem naj odpre Mukden, Dalnijgo in H»rbin ptuji trgovini ; dalje sme v Mandžuriji le Kitajska zidati železnice; končno mora imeti na Koreji Japonska prednost pred ruakimi zahtevami. Ruski minister zunanjih zadev, gref Lambsdorfl, je na to odgovori), da je stališče v Miiidluriji take, da Rusija ne moro odpoklicati svojih čet. Hirbiu ptuji trgovini odpreti je zelo težko. Kakor ae poroča, imajo ruske oblasti nalog, vse Japonce izgnati iz ozemlja mandžurske železnica.
Novi minister zaklada v Italiji
je oni Luzzatti, ki je večkrat pisal o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Italijo v tr žaškem »P.ccolu«, kar smo tudi mi pred kratkim priobčili. Tudi bivši min. pred sednik Zanaidelli je bil z italijanskimi tržaškimi krogi v prijateljskih odnošajih.
Srbska agitacija v Bosni.
Družba „Srbakih sester" je pričela zbirati darove za pogorelce v Travniku. Kaki nameni so skriti za tam dobrodelnim delovanjem, kaže jasno čin, da je znani Brbski agitat ;r Aleksa L č otvoril nabiranje darov z razdelitvijo 3000 izvodov svojega hujska jočega spisa „Katoliška propaganda v B sni in Hercegovini". Tudi je pisal Il:č „Srbskim sestram", da skupnina njegovega spisa pripada pogorelcem, ki naj pa ne pozabijo, da so sinovi velike matere Srbije, in ki naj pridno posnemajo svo|ega sodeželana Alibe goviča, ki zida v svojem rojstnem kraju Mi loševacu v Bosni pravoslavno cerkev.
Kitajski bokserji zopet na delu.
Kakor poroča »North China Daiiy Newa« iz Pekinga, prikazal se je na zahtevo velevlasti izgnani in svoje časti oropani princ Tuan zopet v glavnem mestu ter opazuje, ako bi mu bilo mogoče izvršiti svoje načrte. Icpreminja pa obleko, kakor kameleon barvo : včasih je napravljen kakor duhovnik, včasih kakor Lama iz T.beta, včasih pa zopet kot mongolski kupovalec konj. Triletno izgnanstvo ni napravilo nanj nobenega vtisa; ravno nasprotno, še bolj Bovraži tujce. Imel je že več sestankov s pristaši starokitajske stranke, kateri popolnoma zaupa. Cesarica-vdova ga je že, ne da bi cesar Kuangsu za to vedel, petkrat vsprejela. Resnica je, da vlada v najvišjih vladnih krogih veliko sovraštvo do tujcev. Vsem poskušnjam, izpeljati reforme, se nasprotuje- Na Japonsko so odposlali posebnega uradnika, ki naj pazi na tamkaj se učeče kitajske dijake. Tudi kot višji uradniki se vsprejemajo le starokopitni mandarini. Tudi ti imajo nalog, da nobeden ne mrmra proti vladi cesarice-vdove.
Nemiri v Srednji Ameriki.
Poroča se, da je stanje v Srednji Ameriki zelo nevarno. Amerikanski konzul v
Hondurasu naznanja, da vlada tamkaj veliko razburienje. Nikaragva baje namerava napasti Honduras. V Gvatemali in Kostariki vlada nemir. Bliža se splošna državljanska vojska. Vlada Zveznih držav taji, da bi bilo gibanje njene mornarice kaj v zvezi z nemiri v Srednji Ameriki. Skuša toliko časa se pogajati s Kolumbijo zaradi panaman-skega preliva, dokler ne predloži ugodnega predloga. — V Kolonu se bo 6 izvanrednih dogodkov.
Iz brzojavk.
Carigrad. Odgovor sultana na rusko in avstrijsko noto povzročil je v tukajšnjih diplomatičnih krogih veliko vznemirjenje, ker sultan odklanja vse in stavi k vsakemu predlogu svoje protipredloge.
London. 14 Washinghtona poročajo, da pride v kratkem do dogovora med RuBijo in Japonsko. Rusija bi imela prosto roko v Mandžuriji, Japan pa na Koreji. Anglija bi ne bila nasprotna temu dogovoru.
Rim. Listi prerokujejo novemu laškemu ministrstvu kratko življenje in ga že sedaj nazivljeio z imenom »ministrstvo mrtvih«. „Di fesa« pravi, da izvzemši Luzzat-tija, ni v ministrstvu nikake kapacitete.
Gradec. Deželni zbor ima tudi danes sejo in imel bo seje od ponedeljka dalje vsak dan do četrtka. Imel bo tudi večerne seje. Poleg volivne reforme ima rešiti tudi proračune za leta 1903. in 1904. in novi disciplinarni zakon za štajarsko učiteljstvo.
Petrograd. „Novoje Vremja" pri-občuje članek, v katerem pravi, da če ne sedaj, je vender spomladi pričakovati vojake Rusije proti Japonski. Dogovori ruskega carja z drugimi evropskimi vladarji merijo na to.
London. Danes je dobila vlada iz Kaplanda podrobnejša poročila o vstaji v Warmbadu v nemški Afriki. Vso nemško posadko bo domačini pobili. Ondotni Angleži so vjetniki.
Petrograd. Car pride 19. t. mes. zopet ee n.
Pariz. Načelnika francoske vojaške uprave v Tunisu bo aretirali radi delrav-dacij.
Praga. Dopolnilna državnozborska volitev v Plznu bo 14. deoembra.
Berolin. Na grob Mommsenov je bilo položenih okolu 1000 vencev.
Praga. »Politik« pravi, da bo državni zbor sklican na 17. ali 24. novembra. Delegacije bodo zborovale meBeca deoembra, ako bo ogrski drž. zbor mogel izvoliti delegacije. Ako bo v ogrskem drž. zboru volitev v delegacije preprečila obstrukcija, bo treba skrbeti za provizorij skupnega proračuna.
Lvov. Rusini nameravajo državnemu zboru predložiti peticijo za subvencijo v svrho ustanovitve in vzdržavanja privatne ruske gimnazije v Stanislavu.
Egelabach pri Darmstadtu. Cesar Viljem je ob 9 in tričetrti uri zvečer po prisrčnem slovesu od carja Nikolaja odpotoval v Potsdam.
L y o n Po nekem v delavski zbornici vršečem se zborovanju prišlo je do spopada med delavci in redarji. Delavci so redarje obmetavali s kamenjem. Ranjenih je bilo kakih 20 redarjev in 1 demonstrant. Pet demonstrantov je bilo aretiranih.
Lizbona. Vsled ponesrečenega manevriranja „šaferja« prevrnil se je avtomobil, v katerem je vojni minister inspiciral utrdbe v luki. Minister je zletel na tla in se precej težko poškodoval.
Madrid. Vojni minister je izjavil, da so popolnoma izmišljene govorice, da so generali podpirali republikansko agitacijo. V zbornici so izjavili republikanci, da bodo obstrukcijo nadaljevali do ponedeljka.
Novice iz kočevskega okraja.
? V Ribnici je sezidala „hranilniea in posojilnica" veliko dvorano, kjer ae bodo prirejali shodi in predstave. Dobila je Bedaj lep nov gledališki oder. Prostora bo v nji za štiri do petsto ljudi. O tem se še enkrat obvešča tem potom oni dolgočasni dopisnik, ki je nad novo napravo že razlil svojo jezico v »Narodu«, kjer se dolgočasno usti o .katoliškem teatru«. Ehe, gospodine! Če človek le veliko govori in vsako stvar objezlja, se nazadnje zdi podoben — stari babi, katere glavno opravilo je, da ima vedno jezik moker. In za to se pač ne delijo — častni naslovil Ribničani, vi veselo naprej, drugi pa naj se ležijo, če jim tako bolj prijal
? V Nemški Loki je dve tretjini Slovencev in le ena tretjina Nemcev, pa vendar zahtevajo Nemci vedno nemško petje v cerkvi Ker Be Nemcem menda ni vse do pičice ugodilo, so Prerigeljci odpovedali organistu plačo in revež je moral pustiti službo in oditi, ker ni hotel poginiti lakote. Na Slovenčevem hrbtu danes res vsakdo lahko kuje 1 Pri nas pa se prav širokovestno podpira kovač, Slovenec pa naj služi za nakovalo. Heil!
m
Dalje v prilogi I.
I. Priloga 258 štev. „81ovenca" dne 7. novembra IBOS.
? Zvonenje farnih zvonov v Ribnici moti šolske otroke pri pouku, kakor trdijo g. Višnikar in liberalni učitelji! Kaj čuda torej, da hoč^io šolo zidati proti ljudski volji tam pod sv. Ano, ne pa na starem meBtu pri cerkvi.
? Kako Combes - ovo vlado si žele liberalci tudi pri nas; ta bi seveda konfiaci rala cerkev, zvonove, in iz njih dala vliti topove, iz kojih bi potem g. Višnikar streljal na klerifc. zmaju, če ne z drugim strelivom, pa vsa) s kakimi »drobnioami«. Ali ne veste g. svetnik, da hoče župan Hribar vse zvonove pri »Sjaviji« zavi>;ovati ?
? Zasluge Zaginega Johana so res grozne; vsaj tako posnamemo iz »Naroda«, ki trdi, da je revež preveč skrbel za druge, premalo pa zase. Ni čuda, saj še toliko časa ni imel. da bi si bil napravil svoi štempel za hlode, ker je rabil Fajdigovegal_
l^gl^ n0ViCe.
Električna razsvetljava po mestu se bo pomnožila. Gospod tovarnar Krenner bo izkazal meščanom veliko uslugo, ker )im bo z nekaterimi premembami pri Btrojih dal priložnost, da si nabavijo električnih luči ali pa jih pomnožijo. Ustreženo bi bilo tudi vsem, ko bi mestna občina poskrbela, da bi elektrika razsvetljevala mesto celo noč, ne samo (to gotovega časa.
Prememba posestva. Mestna občina je kupila od uršulinskega samostana trav nike v »Njivici« na Studencu, kjer bo sezidala klavnico. Sedaj že gradi čez ta prostor novo cesto, ki bo peljala od špitalske cerkve mimo klavnice k novemu mostu na btudencu in naprej proti Suhi. S to cesto in z zares lepo dodelanimi stopnicami iz zgornjega mesta na spodnji trg je ta, ime nova" »Lontrg«. veliko pridobil.
Nova poslopja. J. Kolaču v Karlovcu je domači stavbeni mojster Angelo Mollinaro dozidal ob cesti v poljansko dolino veliko novo hišo za prodajalno in gostilno, ki se je že otvorila. — Gospoda lekarnarja Bur-dycha nova hiša na znanem Kulrovem vrtu nasproti Baiantovi gc stilni je tudi žo pod streho. To je prvo poslopje i\a onem najlepšem prostoru loškega mesta, kjer bi se mesto lahko širilo. Mimo Burdyehove ceste bi bila krasna cesta na pokopališče in zadnji čas bi bil, da bi se začeli meščani in vsi župljar.i za to cesto živo zavzemati. Kako potrebna je ta pot, se je gotovo že vsakdo prepričal v enajstih letih, v katerih je bilo treba nositi mrliče po veliki ccsti, ki pelje iz selške doline čez sosedno f&ro, na drmače pokopališče. In zopet bo znova vsakdo čutil potrebo nove poti, ko se bo začelo slabo vreme, in se bo na tej cesti zbralo nepopisno veliko blata in pa tovornih voz iz selške doline, da bodo pogrebci z mrli čem zadevali ob vozove, če se bodo hoteli blatu ogniti. Zavzemite se za novo pot na pokopališče in imeli boste lepo cesto za sprehode, ob cesti pa krasne prostore za zidanje — Krevsov mlin je prirastel za eno nadstropje. Lepa je zunanjščina, pa tudi znotraj je mnogo novega.
Kapucinska cerkev je prenovljena in preslutana znotrai m zunaj.
Na pokopališču so na Vseh svetnikov dan zapeli dve žalostinki pevci bralnega in rokodelskega društva.
Lovcem in tudi drugim dobro znani 801etni A. Janžič od Sv. Ožbalta je nevarno obolel. Gozdna žival morda upa, da bo be-dBj, po šestdesetletnem krvavem preganjanju, imela mir pred Janžičevim svinčenim zrnjem. Mi pa upamo, da se bo zmotila.
Veselico je priredilo predzadnjo nedeljo rokodelsko društvo. Mešan zbor, ki je prvič nastopil, je prav lino zapel Vikt. Par-movo skladbo »Čolničku", Hugolinovo »Po zimi iz šole", Hladnikov »Triglav" in Dav. Jenkov duet „Na tujih tleh*, ki se je moral ponavljati. Pri predstavi »Občinski tepček" se je odlikoval Ivan Krmeij v vlogi tepčka Jurce, in pa policaj iz Airike in Meksike. — Skoro priredi društvo drugo predstavo, znamenito Wisemanovo dramo: „Skriti biser" ali »Aleksij, sin rimskega patricija"; 5. decembra pa bo priredilo otrokom prijeten Miklavžev večer.
»Sloveneo* se prodaja v prodajalni in trafiki Franca Potočnika pred nunsko cerkvijo, po domače pri Branjevcu.
mašo in z govori v šolski dvorani, kjer so pe zbrali otroci in gospe in gospodje otrok. Šola je opremljena z vsemi modernimi potrebščinami. Podučuje otroke — 48 po šte vilu — g. učiteli Jožef PospiSil. Mi privoščimo otrokom Nemcev tako lepo šolo, a smilijo Be nam slovenski otroci, ki morajo hoditi na Jesenice v nekdanje kleti, in te so zdaj učne sobe. Kdaj nam boste dali dostojnih prostorov ?
** Hvala Bogu! Deželi šolski svet je vendarle dovolil na Savi zidati štirirazred nico. Toda, Bog ve, kdaj se bo to dovoljenje tudi uresničilo?
** »Slovenec se prodaja tukaj pri gosp. A h č i n o v i in na Hrušici pri »Kobentarju«. Opozarjamo na to naše prebivalstvo Sploh se za naše časopisje ljudje jako zanimajo. Upamo, da bo cb novem letu do 60 naročnikov na »Slovenca". Tako je prav! Kdor si g a s a m ne zmore, naj se jih združi več skupaj.
** Dne 15. novembra priredi »katoliško delavsko društvo« v društveni dvorani na Savi štev. 8 d r u štveni večer s sledečim vsporedom: 1. Deklamacijs. M. Schlesinger. 2 M pl. Farkaš: »Strunam«. 3. M. pl. Farkaš: »Karišik hrvatskih popevk«. 4 M. pl. Farkaš: »Hrvatsko kolo«. Vse komade udarjajo tam buraši pod vodstvom g. Jeronima Lukiča iz Zagreba 5. Prvikrat na slovenskem odru: Prvo sv. obhajilo. Igrokaz v petih dejanjih s petjem. 6 Čudovite mumije Iz kopane v zadnjih 16. letih v Egiptu. S sodelovanjem druStvenikov razkazuje in razlaga gosp. P. R o z m a n. 7 Prosta zabava. Pevski zbori in tamburaši. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Cane : Sedeži I. vrste ži 1 K; ostali sedeži a 60 v. Stojišča a 40 vin., za društvenike a 30 vin. K obilni udeležbi vabi »Katol. delavsko društvo na Jesenicah o.
** Vsak dan je več delavoev. Vso se giblje in dela po Jesenicah in oko lici. Tukaj planirajo, tam delajo nasipe, kopljejo, merijo itd. Pravcati novodobni Babilon, ki se kaže v jeziku, noši, šegah, veri in — razgrajanju. Tatvine, napadi se gode dan na dan. Pretepi — pa no khrikalni — pa uro za uro.
Nagloma je umrla 5 novembra
Peternel starejša na Hiušici 13. Zdrava Be je zgrudila na tla in bita mrtva Zadela jo je kap.
V sredo je na nove politične
Jeseniške novice.
Gorljivi plini so se vneli prejšnji teden v tunelu na Hrušici in so lahko poškodovali osem oseb. Silen pok — in ko so Be zavedli, so bili osmojeni na obleki, laseh in — brez brk. Vendar smrtno ni nihče ranjen
m Na Vseh svetnikov dan sta bili obe tuk. pokopališči lepo okrašeni in razsvetljeni. Tudi pravoslavni Makedonci so svojim tovarišem grobove razsvetlili. Vidi se pa, da bo pokopališče, dasi šole 10 let staro, v kratkem premajhno. Seve, kdo je pred kaj leti slutil, da bodo Jesenicc za Ljubljano največi kraj na Kranjskem.
« V sredo, dne 4. nov, se je otvorila na Savi slovesno nemška šola s sveto
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. novembra.
Delo Pija X. Mnogo so ugibali, kaka bo »politika" Pija X. Evo prvega zgleda ! Prihodnji teden se bodo posvetovali italijanski katoličani pod predsedstvom načelnika »Opere", Groacilija, na željo papeževo o sle dečih točkah : 1. Organizacija ž e n in katoliških vseučiliščnikov. 2. S kakimi sredstvi bi se okrepili katoličani v ob-činskih in drugih zastopih, in kaj treba storiti za vzajemna in dobrodelna društva? 3. Katoliška vzgoja in tisk. — Papež želi, da bi odpadle vse slovesnosti, vsi pozdravi in nagovori ter druge ceremonije, b katerimi se pri takih shodih po navadi čas ubija, in da bi katoličani edino le delali in b t v a r n o razpravljali o svoji organizaciji.
Pravi glas iz naroda Prejeli smo in objavljamo: Prosimo, blagovolite v svojem eenienem listu sledeče priobčiti: O b -čina Zilče pri Cirknici je res izdala peticijo, priobčeno v »Slov. Narodu« z dne 28. oktobra t. I. Ko bi mi podpisani odborniki vedeli, da je ta peticija bila proti katoliško-narodni stranki in da jo bo priobčil »Slov. Narod«, bi tega nikdar ne podpisali. Zakaj mi smo in ostanemo katoliški narodnjaki. Konec one peticije pa Še enkrat ponavljamo: »Sicer pa bomo ve deli upoštevati koristi in delovanja naših sedanjih zastopnikov v deželnem zboru« — in bomo vedno volili može katoliško - narodne stranke za svoje poslance. — Pri sv. Vidu nad Girknico, dne 5. novembra 1903. — Anton Žnidaršič, I. obči ski svetovalec. — Andrej Makovec, občinski odbornik. — Janez Doles, obč. svetovalec. — Janez Jakopin, obč. svetovalec. — Andrej Rat, obč. svetovalec. Ivan Koščak, obč. odbornik. — Jakob Perhaj, občinski svetovalec. — Pavel Tekavec, občinski odbornik. Matevž Stritof, občinski odbornik. Janez Klančar, občinski odbornik. — Lah Janez.
Kranjski dež. zbor.
Dunaju izšla prva številka dopisovalnice z naslovom »Konservative Kor respondenz«. Izdajatelj in urednik je gospod Alojzij pl. Č e s a n y, znani spretni dunajski dopisnik proSke »Politik*. Mej drugimi jako zanimivimi članki je tudi sestanek o našem dež. zboru iz peresa politika, kateremu so kranjske razmere dobro znane. Članek se glasi: »Razmere v kranjskem dež. zboru so sedaj žalostne. Ako radikalne stranke uganjajo •bstrukcijo, je to gotovo slabo znamenje, vendar pa urailjivo. Ako pa konservativna stranka zgrabi to skrajno bojno orožje, morajo biti vzrok izredne razmere, ki rodč take nenavadne prikazni. Brez dvoma p a z a dene g 1 a vna k r i v d a dež. predsednika barona Heina. Odkar so 1. 1895. veleposestniki pod vod stvom barona Schwegla s Tavčarjevo stranko Bklenili nesrečno zvezo, od tedaj se je čutil in vedel dež. predsednik kot izvršilni organ te večine. Tako je bila konservativna stranka potisnjena v opozicijo proti dež. vladi, in to nasprotje je rastlo od leta do leta. Končno si je dolgo zadržana nevolja dala duška z odločno obstrukcijo. Da je mogoče prav razumeti silo te nevolje, treba je vedeti, da je velika večina volivcev na strani konservativne kat. narodne stranke in da le krivičen volilni red veliki manjšini zagotavlja večino v dež. zboru. Modra in pravična vlada bi mogla d o g o t o v e m e j e z r a v n a t i tonenaravno razmerje. Ker pa parlamentarna vlada še podpira to nezmisel, je naravno, da so tudi konservativni življi morali postati radikalni tar zgrabiti v boju skrajna sredstva. Naravno, da je sedaj ves boj v prvi vrsti naperjen proti dež. predsed-sedniku, ki je glavna ovira do miru v deželi. V tah razmerah utegne boj v deželi še dolgo divjati na škodo dežele, pa tudi države. Gotovo ne koristi državi, ako je konservativna, v vsem svojem jedru domoljubna stranka, vsled napačna vladne politike prisiljena, da nastopi pota radikalizma«
Resnična beseda o podporah deželnega zbora- »Domoljub« piše: Liberalci sedaj kriče, da deželni zbor ne bo da jal nič podpor. Pojasnili smo že, kdo je kriv, da ne. Naši poslanci se nobeni podpori ne ustavljajo, ki je pravična in v ljudskem zmislu. Liberalci pa govore o podporah kmetu, mislijo pa nase, na gledišče in druge svoje zadeve. Poglejmo si to bližje ! Dežela je imela 1; 1900 vseh stroškov 3,792 328 K 84 h. Od teh je šlo za podpore kmetijstvu, vodovode itd. za celo deželo 320 217 K 69 h. Kako majhna svota ! Samo zboljšanje učiteljskih plač, kakor govore liberalci, bi potrebovalo dvakrat toliko. Par grošev bi dali pač kaki kmečki zadevi, toda drugam bi zmetali tisočake. In še groše bi delili po Tavčarjevem geslu: Liberaleem grofi, klerikalcem knof. Predobro po znamo te tiče. Doklade bi zvišali in b tem naložili kmetom ogromna bremena; denar bi pa porabili ne za kmečke, ampak za svoje liberalne namene. Ni treba veliko pameti, da se Bpozna, kako jalova je beseda: Kmetje ne dobe od deželnega zbora podpor. Dokler bo kmetom neprijazna večina gospodarila v deželnem zboru, dokler se torej volivni red ne izpremeni v ljudsko korist, toliko časa je za kmeta neprimerno bolje, da sploh ni deželnega zbora, ker sedanja liberalna večina bb letoliko ozira na kmeta, ko-
li k o r najmanj more. To uči izkušnja prejšnjih let, to uči gospodarstvo libe ralne večine v deželnem zboru, o katerem je ljubljanski liberalni župan sam dejal, da je zavoženo! Kje bo pa vzel deželni zbor podpore, ko ima že sedaj dežela pol milijona primanjkljaja ? Le te neumnosti naj ne trosijo okrog liberalci ! Vsak človek ve, da se jim ne gre za podpore ljudstvu, marveč samo za gospodstvo v deželi. Z našo potrpežljivo prizanesljivostjo bi radi komandirali. A ti časi so minuli! Naše ljudstvo je dozo relo. Spanja je konec ; vstanimo 1 In če je še kje kak zaspanec, razgibljimo ga, da pojde z nami vred na boj proti liberalnim sleparijam za ljudske pravice.
Ne vpijte, ampak plačajte! Lbe-ralci ljudstvu govore o velikanskih podporah, katere jim bi baje dajal sedanji deželni zbor. A ta ne le da ne more liberalnih obljub izpolniti, ampak ima po zaslugi liberalne večine pol milijona primanjkljaja. Takemu gospodarstvu se naši poslanci in naše občine ustavljajo. Komur to gospodarstvo ug»ja in kdor protestira proti obstrukciji, naj pa tega pol milijona plača!
Ta je prava taktika. Zadnjo soboto je bil »Narod" jako konfuzen. Na prvi strani v članku »Germani furioBi« je vabil vse Slovence na složno delo in složen od por v očigled nemškemu nasilBtvu v obmejnih provincijah. Bodimo složna falanga, kakor jeden mož se nemštvu uprimo; tako je klical člankar na prvi atrani. Ker se mi dosedaj še tudi menda smemo prištevati Slovencem, smo mislili, da velja ta »poziv« tudi nam. A to naše mnenje je trajalo samo do tretjo strani Na prvi strani dela politiko člankar, katerega po slogu dobro poznamo, da ni ne dr. Tavčar niti Malovrh, na tretji strani pa začne svojo politiko drug gospod. Tam na tretji strani beremo najprej pod pikantnim naslovom »Žlindra v dež. zboru", da hoče naša stranka volivno reformo, da bi dobila večino. A tega ne mara gospod Malovrh, zato pravi: »Ker večina ne pusti oškodovati svojih volilcev, ker neče biti tepens, medtem, ko bi klerikalci dobili za svoje početje še nagrado, zato bi ji klerikalci radi ukradli pošteno ime«. Zdaj pa prosimo primerjati! Na prvi strani se poživljajo vsi Slovenci na skupen odpor proti nemštvu, na tretji Btrani pa Tavčar in Hribar, Sch\vegel in tisti L u c k -m a n, ki je v obrtni zbornici govoril proti slovenskim zahtevam glede Koroške, pa bo vsi ti složna »večina" proti naši stranki, ki jim »hoče ukrasti pošteno ime«. No to je že preveč! O, ne! Čitajte dalje, kar piše »Narod« o odlični in markantni osebnosti v slovenski javnosti. Gorkega slovenskega domoljubja nesebičnosti in delavnosti mu ne more nihče odrekati. Nekoliko spoštovanja bi tudi od političnega nasprotnika zaslužil. A tega moža psuje Malovrh. Nekoliko nižje piše: »Osla spoznaš po nganju, marijapolskega rdečelasega vorcug-kaplana Matevžeta pa po njegovih duhovitostih.« — Če bi se drugod kaj takega pisalo, bi vrgli vse vkup na smetišče. A pri nas smo se na ta »Narodov« ton že privadili. Ko bi kaj veljal naš svet, svetovali bi dr. Tavčarju, naj sam in Malovrh pišeta za »Slov. Narod«, ker od svojih pristašev sedaj preveč zahtevata, da se na prvi strani navdušujejo za složno delo s »klerikalci«, na tretji strani pa morajo čitati slavo slovensko-nemški »večini«, da se brani klerikalcev, ki hočejo slov. nemški zvezi ukrasti »pošteno ime«.
Zasedanje kranjskega dež. zbora odgodeno. Tako je včeraj poročal »Sloven. Narod" z razprtimi črkami, torej z vidnim veseljem. Isto si šepetajo na uho tudi v palači dež. predsedstva. Zelja sloven-sko-nemške koalicije pod okriljem barona Heina je rodila misel, ki je po znani poti zaišla na uho visoki vladi. — To so si sinoči liberalci Bamega veselja mencali roke 1 Kakor zelenca se boje volivne reforme, da jih obliva kurja polt, ko slišajo besede »volitve«. Da, gospodje, hlače se vam tresejo pred volivno reformo in strah vas je pred novimi volitvami. Ako ne, zakaj pa ste snedli besedo, da dovolite novo, četrto kurijo vsaj s štirimi mandati ? In ako je ljudstvo za vami, kakor »farbate« javnost z glasovi iz svojega uredništva, zakaj pa ne izposlujete od poslušne vam vlade, da razpusti, no samo odgodi deželni zbor in razpiše nove volitve ? Gotovo se kihate v pest, ko ste na svoje jako prozorne limance ujeli nekaj zaslepljenih, oziroma neprevidnih — kmetov, ki pljujejo v svojo kmečko skledo, ako verujejo, da je še kdaj ta ali oni liberalec — pa bodi slovenski ali nemški odkrito čutil s kmetom. Celo liberalci po deželi so začeli uvidevati, da je boj katoliško narod, stranke proti liberalni slovensko nemški zvezi in za volivno reformo ne le opravičen, ampak tudi nujno potreben v korist ogromne večino prebivalstva v deželi. Kmetje sploh uvidevajo, da zvijače, s katerimi liberalci skušajo delati javno mnenje za svoje strankarsko koristi ter pozornost
odvračati od zveze z nasprotniki našega naroda. Sracn jih je, zato si nadevajo krinke s kmečkimi obrazi, pod katerimi pa se reži hinavska zavist Nikar pa se ne tolažite, da je volivna relorma že pokopana. S podvojeno silo bomo mi in bodo naši poslanci na javnih shodih zahtevali, kar zahtevajo tudi v drugih deželah kmečki zastopniki: Ljud stvu pravico, ki mu gre po njegovem številu ter denarnih in krvnih davkih! To bodi geslo vseh pravih kmečkih prijateljev in poražena bode liberalna ošabnost.
Resnične besede! V »Edinosti« piše M. Milanovič o hrvatskih razmerah. Mej drugim pravi: »Kakor je videti, Hrvatje bo lujejo na isti bolezni, kakor Slovenci. Naša gospoda kaj rada kaže o takih priložnostih, da zna nemško, da ni neumna ! Je pač tako, kaj hočemo! Nekaterim ljudem je težko dopovedati, da s tem, da govore nemško, ali laško, ne dokazujejo še nikake posebne na-obrazbe, ker na Nemškem zna vsak govedar ta jezik, in na Laškemtudi bandit j e g o v o r i j o 1 a š č i n o !« — Tako je! Slovensko iz-obraženstvo naj si to zapiše za uho!
Nekmečke izjave. »Narod« je priobčil včeraj izjave treh občin s silno bombastičnim uvodom, da „rase nevolja zaradi brezvestne klerikalne obstrukoije". Kdo pa so te občine ? To je tista Velika Loka tam, ki je bila vedno liberalna, potem so Lesce, kjer jih tudi še ni pamet srečala, in slednjič zopet prinaša »Narod« imenitno izjavo iz Drtije, ki je zdaj nekak steber liberalne stranke. Izjavo občine Velika Loka je skrpucal učitelj, kakor se vidi na prvi pogled. To je neslanost! Tu se trdi, da morejo »slovenski narod" rešiti »edino le znatne podpore deželnega zbora.« Odkod pa bo vzel deželni zbor te »znatne podpore«, če so liberalci na novo prigospoda-rili pol milijona primanjkljaja! Ljubi Velikoločani! Ne podpor, ampak novih doklad boste dobili, ako ostane deželni zbor tak, kakor je! Dalje se obrega ta učiteljski produkt ob »suhoparne, neiz-peljive predloge.« Ali je to »suhoparno in neizpeljivo«, ako zahtevamo za kmeta pravično zastopstvo, uravnavo voda, izvedenje vodovodov, izsuševanje močvirja, nadaljevanje dolenjske železnice itd. ? Občina Lesce je pa skuhala izjavo, ki ni nič. Pravi, da obžaluje „pogubonosno obstrukcijo in ne delavnost." A nedelavni so liberalni poslanci, ki v odsekih nečejo reševati nujnih stvari, med tem, ko katoliško-narodni poslanci hočejo, da se pred vsem izvedejo ljudstvu koristne stvari. Glede volilne relorme izjavlja soglasno, >da se mu ta zadeva ne zdi nujna, ampak je mnenja, naj se ista reši po temeljitem posvetovanju v korist celokupne dežele kranjske«. To pa ravno hočejo katoliško-narodni poslanci. A liberalci se nečejo posvetovati, ampak hočejo, da bi ostale vse krivice pri starem. Če se Lesčanom ne zdi volilna reforma nujna, dokazuje le, da so oni zaostali, da premalo pametnega bero in ne poznajo političnega položaja. — Župan Huš-nikar v Drtiji je pa mnenja, da je „volilna reforma za naše kmete trpine popolnoma brezpomembna". Kako more kak župan tako neumnost zapisati? Nam se zdi, da ta župan, oziroma njegov učitelj, ne ve, kaj je volilna reforma. Oa najbrž nima pojma o tem, da danes kmet ne more priti do veljave, da bi pa po volilni reformi dobil pravico v deželi. — Iz teh izjav se vidi, da so liberalni občinski zastopi ne le jako maloštevilni, ampak tudi po inteligenci in-f e r i o r n i, da torej njih izjave niso prav nič vredno. To so ljudje, ki naših poslancev volili niso, torej jim tudi ničesar ukazovati nimajo. Dr. Tavčarju naj z a p o -vedo, da naj zapusti zvezo z nemškimi grajščaki in baroni in naj glasuje za to, da dobi kmet pravico v deželi, ki mu gre. Dokler se tega ne upajo, jih prav nič ne upoštevamo.
Volivna relorma drugod in pri nas Liberalci na Kranjskem hočejo na vsak način ohraniti slavo, da so najbolj zabiti in nazadnjaški mej vsemi liberalci v Avstriji.
Dočim je koroški deželni zbor že davno sklenil volivno reformo, dočim jo ravnokar sklepa štajarski deželni zbor, se kranjski liberalni poslanci nočejo vdeleževati niti sej odseka, ki i ma nalogo sklepati o volivni reformi. In ko so naši poslanci zahtevali, naj ta odsek deluje tudi po zaključenju dežel, zbora in tako z volivno reformo omogoči redno delovanje, so liberalci kratko malo odklonili, češ, da to ni mogoče. In vendar bo odsek moravskega deželnega zbora za volivno reformo deloval permanentno, kar se je določilo s posebnim zakonom. Z ozirom na vse to gibanje za volivno reformo, naj si kranjski liberalci ne domišlju-jejo, da se bodo mogli dolgo ustavljati volivni reformi!
Najnovejše politično delo liberalcev na Kranjskem. Liberalna stranka se je ponižala na stališSe ovaduštva. V tem je zadnji čas vse delo liberalizma. Slovenoi od vlade tako nimamo skoro ničesar, zato je tem žalostnejše, da še t sto, kar dobimo, izvestna klika izpodkopava in da ji je ljubše, da bi vlada ne dala nič. Mi proti liberalcem nismo niti v strankarskem oziru nikdar zavzeli takega stališča, tembolj žalostno je, ako liberalci celo na gospodarskem polju izkušajo na zgoraj označeni način žalostni svoj pogum. Pri Nemcih se kaj takega ne godi. Vsak privošči drugpmu, ako kaj dobi, ker to je le jačenje narodno gospodarskega življenja in premoženja. Čebi in Poljaki so v takih zadevah vsi edini. Kak obraz je neki delala vlada, ko je začula, da je neki ljubljanski liberalec, g. Rohrman, v isti seji trgovske in obrtne zbornice Kranjske, ki je tako jasno kazala, da nam je treba skupnega odpora proti nemštvu, predlagal, naj ae zbornica izjavi proti podpori nepolitične in izključno g o spod ar s k e »Gospodarske zveze« od strani ministrstva! Mislila si je pač, da tako otročjih politikov ni nikjer drugod. Tako je liberalcem strankarska strast nad vse celo tedaj, ako vedo, da škodujejo s tem le slovenskemu narodu. Tako je najnovejše politično delo kranjskih liberalcev, ki se naj pa ne domišljujejo, da bi se moralo vse tako zgoditi, kakor si oni žele, kakor se tudi mi ne domišljujemo, da bi kranjske liberalce v takih zadevah kedaj srečala pamet.
Konfiskujejo. Tudi »Mir* je priobčil članek »Pravica v službi — krivice«, ki smo ga priobčili v »Slovencu«. Ali celovško drž. pravdništvo je zaplenilo del članka. Ume-jemo gospode, saj takov obupen klic globoko užaljenega prava, kruto užaljenega našega narodnega dostojanstva, mora žgati v dušo. Članke morejo konfiscirati, ker jim v to daje sredstvo in moč čudoviti avstrijski zakon. Ali dolžnost vsega našega naroda je, da pokaže mogočnim gospodom na državnem pravdništvu v Celovcu, česa oni ne morejo : da ustavnih državljanski h p r a v i c ko r o š k i h Slovencev ne morejo konfiscirati!
Misterijoznost o prognanih slovenskih davčnih uradnikih. Nekdo je zadnjič poročal o tajnem ukazu glede sloven skih davčnih uradnikov na Srednjem in Gornjem Stajarskem. Da se bode moglo sklepati, kako ugoden utegne ta sklep biti, sporočamo črtico o nastopu predstojnika graške finančne direkcije nasproti enemu takemu slovenskemu davčnemu uradniku, ki je prosil, da se ga prestavi vendar na Spodnje Sta-jarsko, ker v nemškem kraju, kjer je zdaj, vsled nemškonacijonalne nadutosti ostalih uradnikov in prebivalstva ne more živeti. Reklo se mu je, da si naj Slovenci, če se tako slabo počutijo na Bvojih mestih v nemških delih dežele, v bodoče sploh stvar prej premislijo, predno se odločijo stopiti v službo k davčnim uradom! Na tak frivolen način ae torej rogajo našim prognanim davčnim uradnikom, ako si žele rešitve iz nemške sužnosti. Na Spodnjem Štajarskem so pa tri četrtine vseh davčnih mest zasedene od Nemcev, ki ne razumejo niti jezika prebivalstva, pač pa znajo izvrševati nalogo vzdrževanja »nemške posesti«.
Slovenci in nemška nestrpnost-Nemški odvetniki bojujejo na Koroškem najskrajnejši boj proti slovenskemu jeziku, a v Ljubljani pet nemških odvetnikov dobro živi, ker jih podpirajo Slovenci. Treba bo navajati v časopisih imena onih
Slovencev, katere zastopajo nemški odvetniki. — »Kikeriki" je enkrat žalil Slovence in imel je bojkot, „Grazer Tagblatt" nesramno psuje Slovence vsak dan, in Slovenci ga trpe po vseh javnih prostorih na Slovenskem!
Glasovi ia »Naroda". Kolike vrednosti so v „Narodu" objavljeni „glasovi iz naroda", kaže današnja izjava odbornikov občine Žilče. Dalje je „Narod" v četrtek objavil izjavo občine Vel. Loka. Ta izjava je že sama na sebi višek konfuznosti. Od dežele zahtevajo „znatne podpore", ko bi morali vedeti, da te podpore prihajajo večinoma le iz kmečkih — žepov. Dalje šteje občina Vel. Loka 24 odbornikov, pri seji pa jih je bilo navzočih le 13, od teh pa je izjavo podpisalo 12 mož, torej komaj polovica občinskega odbora. In stavimo groš za kravo, da štirje niso vedeli, kaj so podpisali. G. dr. Tavčarju pa privoščimo te peticije — za koš.
Tržaški Lahi v strahu. Kakor je Bplošno znano, posluževali bo se tržaški ire- . dentovoi ob volitvah vseh mogočih Bleparij, 1 da so mogli zmagovati in se vzdrževati na krmilu tržaškega mesta. Čemu slepariti ob volitvah, če bi bili v resnici v veliki večini, i čemu posluževati se protizakonitih sredstev, j ako so gotovi zmage, kakor so vedno tro- ' bili po volitvah ? Strah, da bi ne prodrli s svojimi iredentovskimi kandidati, potisnil jim | je sleparsko orožje v roke In v tem strahu so se pripravljali na volitve vsakokrat, ko so imeli iredentarji s a m i v rokah ves volilni akt. Sedaj pa jim je kar na hip prekrižalo upravno Bodišče vse račune. Po razsodbi tega sodišča so bile zadnje volitve nezakonite, vlada mora torej razpustiti mestni svet in mestno delegacijo, imenovati mora vladnega komisarja, razpisati mora sama volitve in sama jih mora voditi. C kr. na-mestništvo v Trstu ima sedaj v rokah platno j in škarje, ono lahko črta iz volilnih listin i one, ki nimajo volilne pravice, in vpiše v nje take, ki jo imajo, a so bili do sedaj izpuščeni, ker iredentarji so bili o takih prepričani, da ne trobijo v iredentovski rog. Umeven nam je torej sedaj iredentovski strah. O o. kr. vladi se je vedno govorilo, da podpira Lahe na škodo Slovencev. Sedaj je ta slavna vlada v položaju, da nam dokaže, koliko je resnice na tem. Če so se morali ire- . dentarji posluževati sleparij takrat, ko so sami imeli platno in škarje v rokah, ako so hoteli zmagati, moremo prav lahko iz tega S sklepati, da je v Trstu konec iredentovskega ; gospodstva, samo ako hoče c. kr. vlada. Kakor znano, vrgel je Oberdank v ; Trstu bombo, ko je imel priti naš vladar v Trst, in sam je izjavil, kaj je nameraval. Pri demonstracijah, ki so se prirejale pred kratkim v Vidmu, proslavljali so spomin na Oberdanka, in teh demonstracij udeležili so se ljudje, ki pripadajo k sedaj vladajoči ire- i dentovski stranki v Trstu. Tej Btranki je bil do nedavnega časa R m stolno mesto, in da jej ni bilo treba pošiljati svojih zastopnikov na Dunaj, udeleževala se ni niti državnozbor. volitev. A strah je lepa reč, strah namreč, da bi izgubili iredentarji vajete iz rok, prisilil jih je, da se niso prav nič sramovali, kadar so se hodili klanjati nj. ekscelenci grofu G ejsu. Nam se tudi gotovo zdi čudno, če je šel tržaški župan na Dunaj ter ondi prosil milosti pri vseh mogočnih gospodih. To vse se utegne zgoditi, ker strah je lepa reč in ne dopušču niti misliti, kaj porečejo k temu dobri botri v Rimu in po drugih krajih matere Italije. Po vseh smrtnih udarcih, ki bo jih zadajali eni in drugi tržaškim in okoličanakim Slovencem, prišli smo vendar slednjič tako daleč, da bomo v kratkem videli, kdo vlada v Trstu. A pride naj kakor hoče, tržaški Slovenci ne morejo nič izgubiti, ker nimajo — nič. In ta nič je naša tolažba, — da so sedaj lahko smejemo obupanim iredentovcem.
Sloga na Kranjskem bo skoro gotova stvar, ako »Narod« upošteva to, kar je svetoval te dni Hrvatom. Pod naslovom »S oga v Hrvatski« je pisal »Narod« : »Ker osrednji odbor ,Hrvat3ke stranke prava1 ni sprejel v svoje okrilje ,Čisto stranke prava1, se je pričel mod listi obeh strank hud časnikarski boj, ki je že prešel popolnoma na osebno polje. Zdi ae, kakor da bi bili Hrvatje že docela pozabili na dogodke letošnje
spomladi in poletja in na Khuenovo strahovlado, ker drugače bi se ne mesarili med sabo brezvBpešno, ampak bi složno koncentrirali ves boj proti krivičnemu vladnemu sistemu! V interesu narodne stvari bi bilo to želeti I" — »Narod", pometaj pred svojim pragom !
Avstrijski izseljenci v Ameriko. Visoke številke nam izkazujejo zopet statistike avstrijskega izseljevanja, Leta 1902 je iz našega cesarstva prišlo v pristanišča Združenih držav do 180000 oseb. Od januarja do konca oktobra letos je pa šlo v Ameriko že zopet okoli 200.000 oseb in samo julija meseca je prišlo v New York 36.000 oseb iz naše države! Skoro vse te so prevozile nemške parobrodne družbe, in sicer iz nemških, belgijskih in holandskih pristanišč. To je nagnilo avstrijskega konzula v New-Yorku k premišljevanju, kako bi se tok izseljenstva odvrnil od tujih pri-Btanišč in napeljal na Trst. Treba bi bilo domače parobrodne družbe v Trstu, ki bi naše ljudi direktno prevažala v Ameriko.
Nemoi se rogajo. »Deutsche Stimmen" se bavijo z možnostjo Bkupnega slovenskega nastopa proti napredujočemu nemštvu in pravijo: »Le združite se, enakoču-teče duše, proti nemškemu sosedu, vi ste v svoji kratkovidnosti sami skrbeli za to, da ga najdete pripravljenega !" — Gg. »Naro-dovci« pri nemško-slovenski zvezi, ali veste, kaj pomenjajo te besede ? Ali hočete b svojo kratkovidnostjo še dalje pomagati Nemcem, da se utrjajo ?
Regione Venezia Giulia — X. re-gione. Italija je razdeljena v devet pokrajin, ali kakor Lahi pravijo, »regione«, X. pokrajina pa je avstrijsko Primorje z Istro, oni kraji torej, kjer je laški živelj v veliki manjšini, kateri živelj podpirati pa se je zavezala avstrijska viada vsled pogodbo v trozvezi, na škodo slovenskega življa. Italija hrepeni po tej X. pokrajini, kjer prebivajo Slovenoi v veliki večini, katere pokrajine so last slovenskega naroda. Iredenta v tej „X. regione" dela na to, da bi bila ta pokrajina zrela za Italijo. Zato pa ne najdemo nikdar v iredentovskih listih, da bi imenovali te kraje z cficijelnim imenom »Primorje" (Li-torale), temveč nadevljejo tej pokrajini tako ime, kakoršno bi imela, kadar se uresničijo sanje Italijanov, »X. regione", ali pa „Ve-nezia Giulia". Da je dovoljeno v Italiji Lahom imenovati naše Primorje s temi imeni, mi ne moremo ugovarjati, a ves slovenski narod slovesno protestuje proti temu, da ta imena rabijo Lahi, ki žive na slovenski zemlji in jedo avstrijski kruh. Slovenski narod prisoja vso odgovornost za tako laško predrznost c. kr. avstrijski vladi, ki vse to trpi. Nemška avstrijska vlada dovoljuje lahko Lihom, naj imenujejo nemške ali laške pokrajine, kakor se jim poljubi, a da bi bili mi z našo slovensko zemljo že v »Regione Venezia Giulia« ali pa v »X. regione«, tega ne bomo dovolili nikdar ne Lahom in ne c. kr. nemški avstriiski vladi !
Kdo izpodkopava učiteljstvu ugled? Iz učiteljskih krogov: Nadučitelj X. je imel, ko je razlagal pomen nadučitelja, približno sledeči nagovor: »Otroci, kaj sem jaz?" »Vi ste gospod nadučitelj.« „Dobro, Bi že prav povedal! Otroci, poslušajte dalje! Jaz sem nadučitelj in meni morajo biti vsi učitelji pokorni! Ce hoče kateri izmed učiteljev en dan šole prost biti, mora mene za to prositi, in če hočem, mu dovolim, če ne, pa ne! Če gre učitelj k vojakom, mora to meni naznaniti, a če bi mi ne naznanil, je še lahko kaznovan! Jaz, ker sem g. nadučitelj, lahko grem, kadar hočem v učiteljsko sobo in meni ni treba nič potrkati. Vsak učitelj pa, ki hoče k meni v šolsko sobo, mora trkati!" itd. Kaj naj rečemo na to?! — Doli na Dolenjskem je učiteljica organi-Btinja. Nadučitelja to jezi in bi rad orgljal, če je prav liberalec! Ker jej ne more drugače do živega, jo je pa tožil, da mu mora eno sobo, katero ima za Btanovanje, odstopiti, da bodo v njej imeli Beje kraj. šolsk. sveta! O, to birokraštvo!! — Ozrimo se, če prav s strahom, malo »više!« Kdo jih razume? Z« učitelje, ki imajo mature in uspo-sobljenostne skušnje, zahtevajo še nadaljevalnih tečajev. Ob strani istih učiteljev pa
Dalje v prilogi II.
II. Priloga 258. štev. „SlovencaM dn6 7. novembra 1903.
delujejo učitelji brez vsakih skušenj, za katere pa ne vpeljejo nadaljevalnih tečajev. Gospodje pri zeleni mizi, kaj vendar mi elite! Uailjuje se mi misel, da imajo »visoki« gospodje iste pojme o ljudskem učiteljstvu, kakor tisti kraj. šol. nadzornik, ki je prišel golo nadzorovat — golorok in s koso na rami!
Pedagogiško-katehetični tečaj v Solnogradu. Od 10. do 23. novembra se vrši v Solnogradu pedagoško-katehetični tečaj, h kateremu se vabijo tudi slovenski učitelji. Med predavatelji beremo imena znanih strokovnjakov, n. pr. : dr. Otto Willmann, dr. Rudolf Hornich. dr. Ernet Seydel, dr. J. MalUti, dr. Ernst Comurer itd. Opozarjamo gg. učitelje na natančni program, ki je izšel v »S ovenskem Učitelju«.
—	Parlamentarni jubilej. Dne 4. t.
m. je bilo 30 let ud k ar se je sešel prvikrat % direktnimi volitvami izvoljeni držav. zbor. Mej tem časom je drž. zbor imel 8 predsednikov in 10 ministrskih predsednikov. Od tedaj do danes so od tedanjih drža\n h poslancev v drž. zboru še naslednji poslane : Bareuther, Doblhcff, Gregr. Haase, Javorski, Kielroansegg, Kopp, Kubeck, P f e i f e r , ochonerer, Spens in Moriz Z e d t w i t z.
—	Osebne vesti. Praktični zdravnik g. Mat. Hočevar v Kostanjevici je imenovan okrajnim zdravnikom v Mokronogu. — Dtfinitbna učiteljica v St. Jerneju, gdč. Frančiška Tavčar, je na svoje mesto re-signirala. Na nj«no mesto je provizorično imenovana gdč. Bogomila Globočnik.
—	Ruske vojne ladije v Trstu. V četrtek šli ao se poklonit ces. namestniku grifu G i' isu ruski kontreadmiral M o 1 o s, njigov adjutant kapitan Ivanov in ruski konzul dvorni svetnik Mthnikov. Obiskali so tudi avstrijskega kontreadmirala pl. Beeka. Oddali so pcsetnice pri mestnemu iupanu Sandrinelliju. Popoludne so Rusom odličnjaki vrnili obiske. — Ruski pomorščaki se kaj živahno gibljejo po tržaških ulicah, oblečeni so prav kakor avstrijski, slovenski delavci so se na obali razgovarjali z ruskimi vojaki. Prva pot ruskih častnikov je bila — ne v krčmo, ampak v bukvarno, kjer so si nakupili raznih knjig. O, ti barbari 1
—	Mrzlica. Začetkom meseca oktobra t. 1. je zaznamovalo „Slov. plan. društvo" izredno ugodno pot iz Trbovelj mimo šole pri Sv. Katarini na Mrzlico. Od Hausen-bichlerjeve koče na Mrzlici se je zaznamovala steza do bližnjega studenca (10 minut), in se tam postavi v kratkem napisna tablica, ki bo kazala „Pot do vode". Pri Sv. Katarini je oskrbnik koče na Mrzlici turistom in izletnikom na razpolaganje. Po polurni zložni hoji od Sv. Katarine je že krasen razgled na Solčavske planine. Mrzlica je tudi v rastlinskem oziru zanimiva, ker se tam nahaja celo „Asphodellus". Razgled iz Mrzlice je v primeri z višino zelo krasen. Sploh je Mrzlica izletnikom silno priljubljena.
—	Prošnja Kakor znano, je 3. in 10. sept. v mestu Travniku v Bosni divjal strašen požnr; zgorelo je 582 hiš, 60 proda-jalnic in 337 drugih poslopj. Škode je nad dva milijona kron. mnogo družin je brez strehe in kruha. Ministrstvo je dovolilo, da sme mestni odbor pobirati darove za pogorelce po vseh deželah. Ako kdo hoče pri-teči na pomoč, naj pošlje svoj dar »mestnemu pomožnemu odboru za pogorelce v Travniku« (Bosna )
—	Veletragičen zaključek mladega življenja. Iz Trsta: V hiši. št 681, pri sv. Alojziju, se je pripetil predvčerajšnjim pretresljiv dogodek. Tjakaj je prišel v obisk 71etni Bszilij Santarosa. Ta in domači mu mali prijatelj istih let sta se igrala z drugimi otroci iia dvorišču: »skrivali" so se! Deček Santarosa sa je zatekel pod neke stopnjioe, da bi se tam skril — in ni ga bilo več nazaj. Klicali so ga in klicali, ali ni bilo glasu od njega. Pod stopnjicami se namreč nahaja 16 metrov globok vodnjak, a v njem je do šest metrov vode. V ta vodnjak je padel siromašni deček. Prihiteli gasilci so izvlekli dečkovo mrtvo truplo.
—• Hrvatske novice. V Hraščini je pogorela župniku Debelaku staja, mnogo sena, drv in gospodarskega orodja. Zgorela mu je tudi kobila z žrebetom, erarični konj in dvoje telet. Škode je 4500 kron. Zažgal je pijani služabnik. — Bel krokar. V Zagrebu je nek hišni gospoder znižal najemnino svojim strankam. In to je storil či sto prostovoljno, dasi so bile stranke prav zadovoljne s stanovanjem in so rade plačevale najemnino. Takih hišnih gospodarjev manjka v Ljubljani! — Visoka starost. Pred nekaj dnevi je umrla v bolniš niči v Osieku kmetica Stana Donetic v starosti 104 let. — Čudno zdravilo. V vasi Nespešu, v sv. Ivau-zelinskem okraju,
se je bavil kmet Kavur s tem, da je dajal domaČim neko zdravilo, kadar so se med aeboj skregali. To zdravilo, tako je trdil, ima to čudotvorno moč, da jezo in strast umiri, potem pa poneha vsak prepir. Zadnja oseba, kateri je dal Kavur to zdravilo, je umrla nagle smrt', a potem so se ljudje spomnili, da ni živela dolgo niti ena oseba, kateri je dal Kavur svoie zdravilo. Stvar je prijavljena Bodišču. — Dalmatinski Hrvatje. Poslanci stranke prava in hrvatske narodne stranke so imeli 5. t, mes. Bkupni sestanek, na katerem so sklenili, da se ne vsprejme Handelova jezična osnova, ker nasprotuje deželnozborskim sklepom o jeziku, Zahtevajo pohrvaženje uradov, pro teBtirajo proti vpeljavanju nemškega jezika v urade in da;o neke koncesije italijanskemu jeziku.
—	Iz Šenčurja. Oiševski učitelj v šoli sicer nima dobrih vspehov, ker otroke preslabo brati in pisati nauči; za nekaj ima pa talent, namreč delati zna med ljudmi zgBgo in zmešnjavo, da bi pri zmešnjavi nekaj ljudi vjel na liberalne limanice. Grdo zabavlja čez vero in duhovne in pred kratkim je bil celo s o d n i j s k o kaznovan zaradi svojega ostudnega govorjenja. Disci plinarna preiskava se sicer menda še m vpeljala proti njemu, kakor se je uvedla proti učitel|u Jakliču, to pa zaradi tega ne, ker bi deželni šolski svet imel preveč opraviti, ko bi hotel krtačiti še liberalne učitelje. Ker olševskemu učiteliu v domači vasi zmanjkuje tal, je pa razpredel agitacijo po sosednih vaseh. Visočane je podšuntal, da bi njemu pošiljali v šolo svoje otroke, namreč v Olševek namesto v Šenčur, kjer je že dvorazrednica. Župan na Lužah se je Bicer vsedel na puhle razloge, (la je z Visokega v Olševek bliže, kakor v Šenčur itd , in tudi začasni »predsednik« Štempihar je bil mne nja, da mera veljati njegova, če bo dal od sebe glas za liberalno gonjo meža, ki bi bil rad nadučitelj. Pa ne bojte se, Visočani. ti trije Vas še ne bodo ugnali v kozji rtg! V Ljubljani bo gotovo učitelj propadel in ce dile se mu bodo le dolge sline po nad-učiteljski časti. Ljud e v Olševku so ga že tako siti. da bi mu privoščili, ko bi postal kje drugod nadučitelj, samo da bi prišel iz Olševka proč Ca gospod baron Hein tega ne verjame, naj pa da po šolskem nadzor niku ljudi poprašati.
—	Iredentarji. Preiskovalni sodnik v Trstu je preiskal stanovanje zaprtega magistralnega uradnika Valle-ta, o katerem smo že poročali, da ima tožbo veleizdaje na vratu, in odnesel vse polno kompromitu-jočih pisem. Preiskava je bila tudi pri Valle-tovih sorodnikih. Govori se, da je mnogo magistratnih učiteljev v preiskavi. In takim učiteljem so prisiljeni slovenski stariši po zaslugi c. kr. vlade, ker noče dati Slovencem slovenskih šol, dajati otroke v vzgojo!
—	Konjerejska enketa za Kranjsko je imela, kakor smo že omenili, v četrtek v prostorih kmetijske družbe sejo. Meseca septembra je namreč prišla osrednja komi sija za avstrijsko konjerejo tudi na Kranj sko, da se prepriča, v koliko zadostujejo državni žrebci našim konjerejskim razmeram. Dotična komisija, oziroma naši zastopniki konjerejskega odseka, so nabrali gled^ konjskih plemen za naš j deželo potrebnih podatkov in nasvetov, na podlagi katerih so določili: Za okraje Kranj, Radovljica in Kamnik težko p i n c g a v -sko pasmo; za litijski okraj arabsko pasmo; za postojnski in kočevski okraj arabsko-li-pičansko; za novomeški okraj angleško pleme; angleško pleme naj velja tudi za pokrajino od £>t. Buperta do Skocijana v krškem okraju, za St. Jernej, Kostanjevico in Cerkije pa arabsko ; v ljubljanski okolici je za Vrhniko in Ig določeno težko angleško, za Šmarje-Grosuplje arabsko, za Horjul pinegavsko ; na Selu pri Ljubljani bodeta dva pinegav-ska in dva angleška žrebca; za črnomaljski okraj, kjer pa je konjereja neznatna, velja angleško pleme. Ako se ta načrt izvrši, more napredovati naša konjereja.
—	Neopravičene nove želje Slovencev imenuje včeraj „Piccolo" zahteve vsega slovenskega naroda, naj izvršujejo oblasti pravice na Koroškem pravico. Radi bi 'videli, kaj bi pisal, ako bi Nemci z laškimi strankami tako postopali na sod-nijah na Primorskem, kakor postopajo sedaj Nemci z ubogimi našimi brati na Koroškem.
—	Samomor v bolnišnici v Trstu. 66 letni ribič Decarli prišel je ob 5. uri popoldne v tržaško bolnišnico, kjer so ga tudi sprejeli. Proti 10. uri še istega večera videl je bolnik, ki je ležal poleg Decarlija, da je ta vzel steklenico, nastavil jo k ustom in jo izpraznil. Bolnik je takoj opozoril po-strežnico, kije poklicala zdravnika; a predno je ta prišel, bil je Decarli vsled zavžite karbolne kisline že mrtev.
—	Iz Gorice: V mnogih druži-n a h 1 a š k i h dijakov, ki so v pre-
iskavi radi videmskih dogodkov, uvedla je policija preiskavo.
—	Iz Šmartna pri Litiji nam poročajo : Vseh svetnikov dan je pevBko društvo „Zvon" pelo na pokopališču žalostinke. — Ponesrečil je krovec Jožef Šuštaršič. Pri pokrivanju strehe v Vel. Kostielnici ie padel na tla in se hudo poškodoval. Mcž je bil preveč udan pijači.
—	Nova šola na Vrhpolji pri Vipavi. Poročajo nam: Nad 20 let prosili bo Vrhpoljci za bvojo šolo. V pretečenem letu je bila uslišana njih prošnja ter se je usta novila na Vrhpolji samostojna dvorazredna ljudska šola. Poprej je moralo nad 120 vrh poljskih otrok obiskovati šolo v Vipavi; vsled vremenskih nezgod so morali dosti prestati. Poleti mučila jih je huda vročina, a pozimi huia vipavska mrzla burja. Mnogo otrok si je vsled tega nakopalo bolezen, katera jih je mučila vse živlienje. A tudi v moralnem oziru to ni bilo dobro. Ustanovitev te šole je bila torej živa potreba. L^tos me seca majnika pričeli bo na Vrhpolji graditi novo šolsko stavbo, katera je bila dovršena v pretečenem mesecu. Lepa enonadstropna stavba stane blizu 24.000 kron, torej približno toliko, kolikor druge v priprostem slogu zidane dvorazrednice. Delo izvršila sta Drav dobro zidarska mojstra Anton in Fran Brecelj iz Zapuž. Na pročelju krasi poslopje lepo izdelana slika našega Izveličarja. Prav lako! Sola naj že po vnanje kaže, da se v nji goji verstvo in blaži srce. Dne 25. oktobra 1.1. je bila šola blagoslovljena na prav slovesen način. Blagoslovil jo je preč. gospod župnik Henrik Dejak. Slovesnega blego-slovljenja udeležilo se je poleg obilo pripro stega ljudstva tudi obilo odličnega občinstva iz bližnjih krajev. Vzlasti je bilo častno za stopano c. kr. uradništvo in učiteljstvo. Pred šolo so govorili c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan Thuma, c. kr. okrajni glavar baron Rechbach, nadučitelj Fran Punčuh ter dve učenki, izmed katerih je jedna deklamovala nalašč za ta dan od znanega pesnika Frana Silvestra zloženo pesmico, a druga je izročila c. kr. okrajnemu glavarju krasen šopek cvetlic. Po blagoslovu se je vršila sv. maša, pri kateri je kaj izvrstno pel učiteljski zbor. Skupnega obeda udeležilo se je nad šestdeset oseb. Sele proti večeru so se udeleženci razšli, želeč novi šoli dobrega napredka in božjega blagoslova.
—	Slovenščini na goriški realki se slabo godi. Ravnatelj je prišel nedavno k slovenski uri, nakrat prekinil predavajo-čega profesorja ter pričel izpraševati dijake nemški. Bolje bi bilo, da bi se vsedel k dijakom in se pričel učiti slovenščine, katere še ne zna.
—	Visoko starost doseSi in pri tem oslati čil in krepak, je gotovo redek dogodek. Predvsem je treba zdravega želodca in ta se doseže z vporabo pravih Bradyjevih Marija-celjskih kapljic za želodec, ki jih zdravniki povsod toplo priporočajo. Dobivajo se po vseh lekarnah. Varovati se pa treba pred ponarejanjem.
—	Ni vse eno kakšna primes se rabi za vsakdanjo kavino pijačo. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima zaradi svojega posebnega proizvajanja priljubljeni vonj zrnate kave in je zato najbolj pripravna za prirejanje prav tako okusne kakor zdrave kave. Proti mnogoterim manj vrednim pesnemkom, ki so izredno podobno zaviti, pa je treba pri nakupu vedno povdarjati ime K a t h r e in er in jemati tudi same izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp.
—	Visoka odlika. Na letošnji »Splošni nemški razstavi za obrtnost, industrijo in kmetijstvo« v Ustju so dosegli nov, odličen uspeh »Singerjevi« šiyalni stroji, odlikovani, kaker znano, že na veliki pariški svetovni razstavi z darilom: »Grand Prix«. „Singer Cie. deln. družba za šivalne stroje" je bila namreč edina izložiteljica, ki je odnesla dvoje prvih daril, namreč častno diplomo k zlati svetinji za šivalne stroje in diplomo k zlati svetinji za umetno vezenje. Te odlike so nov dokaz za svetovnoznano dobroto »originalnih Sin-gerjevih šivalnih strojev«, kakor tudi za njih delovanje na polju modernega umetnega vezenja. 1345
Ljuhlj&osMe novice.
Iz trgovskih krogov. Z veseljem opažamo, kako se je pričel v zadnjem času slovenski trgovski stan zavedati svojih dolžnosti in pravic ter hrepeneti po napredku. Pisalo se je mnogo, kako je potreba postopati, da se pokaže v prihodnje tudi vna njemu svetu, da slovenski narod živi in da hoče biti upoštevan, a zdi se nam potrebno, da celo zadevo tudi na domačem ognjišču nekoliko pogrejemo. V slovenskih dnovnikih smo čitali, kako lepo se je v Ljubljani zbrala neka nam sovražna družba, ki deluje na to, da se v Ljubljano čim več nemških, oziroma nemčurskih naetavljencev utihotapi. Nadalje nam je znano, kako odločno sta se izjavila trgovca J e č m i n e k (ki pri nobenem turnarBkem nastopu ne izostane) in
G i o n t i n i, da svojih učencev ne pošljeta k slovenskemu pouku za knj'g vodstvo in dopisovanje v gremijalno šolo. Mi ne bomo mirno gledali delovanja omenjene družbe in tudi zoper nastop, s katerim sta omenjena trgovca pokazala mržnjo do slovenskega naroda, odločno protestiramo. Slovenski trgovci, tudi od vas je odvisen napredek našega naroda. Zatorej vas poživljamo, da opustite nemško dopisovanje, kakor ste do sedaj delali Nemcem na ljubo, ter dopisujte in sprejemajte le slovenske dopise. Istotako se obračamo do ljubljanskega občinstva, da nastopa po trgovinah odločno le s slovensko besedo. Naš materni slovenski jezik nam mora biti ponos, spoštujmo ga sami in pokažimo, da nismo »mindenvertig". Upamo, da bo po takem delovanju agitacija gori omenje družbe brezvspešna in tudi slovenskim listom se bo prihranil prostor za ob-javljenje tistih trgovcev, ki bi se drznili nemške nastavljence v službo sprejeti. Narodni trgovci in narodno občinstvo, nikakih žrtev ne zahtevamo, delujte le v navedenem smislu in storili bodete več za svoj narod, kakor ste kedaj prej mogli storiti, obenem pa zagotovite slovenskemu trgovcu eksistenco, slovenskemu nastavljeocu pa pripomorete do boljšega kruha!
Iz mestnega davčnega urada. Prevčeraj-šnjim je neka stranka 10 minut pred 12. uro opoludne prišla plačat v tukajšnji mestni davčni urad. Uradnik ji je dejal, naj pride popoludne, ker ne bo uradoval preko 12. ure. To je vendar nekoliko preveč komeditete. Naj torej magistrat naznani strankam, da uraduje davčni urad samo do s/4 na 12. uro, da ne bodo imele stranke nepotrebnih potov.
Zidarska dela v Ljubljani. Hladna jesenska sapa že brije v obraz; po malem so jo zmrzli Lahi že začeli drug za drugim pomikati iz Ljubljane. Do zdaj jih je odšlo že okolu 120 domu; ostali bodo še vztrajali tu do konca sezone, t. j. 3—4 tedne. Teh štirinajst dni se je, izvzemši par (deževnih dni, delalo neprestano. Pred Kolezijo so Hu-dalesovo pritlično hišo dogradili in pokrili. Hiša J. Štefana ondi je dograjena do polovice. O o Dolenjski cesti tik dol. železnice sta to jesen zgradila si pritlično hišo brata Jos. in Franc Zupančič. Pri novi vili Hermine Del Cottove ao dogradili vrtni zid. Pri Sv. Petru so dogradili na knezoškcfijekih parcelah vilo Cecilije Krekove do vrha, ostale tri hiše so pokrite. Pri S^alekovi vili v Levstikovih ulicah so dovršili kamenito podlago za železno ograjo okolu poslopja. Hiša Jerneja Babiča v Hilšarjevih ulicah je dograjena do druzega nadstropja. Pri hiši banke »Slavije« v Vegovih ulicah so zidarska dela končana. Pri podrtem »bikeovem" poslopji so postavili tanko ograjo, (ki pa bo za nekatere goste, ki lete včasih zvečer čez prag »pri Lahu« — prešibka!) Nova hiša A. Koutnyjeve ob Dunajski cesti se ni pod Btreho. Na bivšem Del Cottovem avetu ob Poljaneki cesti so pričeli razen ostalih gospodarskih poslopij podirati tudi ograjni zid ter sekati drevesa. Zgradba kanala na tej cesti je dospela do polovice. Ob frančiškanski cerkvi se gradi oporni zid za hodnik, kjer postavijo zatem železno ograjo. V Novih ulicah so drugo trinadatropno hišo stavbenika Viljem Treota ometali in oanažili. Rs-konstrukcijska dela pri hiši »Katol. tiskov, društva« so končana. V Dalmatinovih ulicah je ostali del ceste dovršen in nasut. Pri poslopju mestne hranilnice v Prešarnovih ulicah je zidovje dograjeno blizu tretjega nadstropja.
Martinov večer priredi, kakor je že naznanjeno, pevsko društvo ».Slavec«, v nedeljo dne 15. novembra, v d v o -rani Puntigamske pivnice (Turjaški trg št. 1, gostilna Vospernig). Vspored večera je kar najzabavnejši ter obsega komične prizore, petje, godbo in ples. Sodeluje društvena godba. Posebna vabila se n e bodo razpošiljala, ter je vsakdo dobro došel.
Nekaj nečuvenega. Poroča so nam, da neki tukajšnji slovenski trgovec pošilja svojo deco v nemški vrtec ter na ta način vzgoja svoje otroke v pristnem nemškem duhu. Isto tako vzgoja svoje otroke neki tukajšnji slovenski tovarnar v nemškem duhu. Mi sedaj dotičnike samo oposarjamo na ta nečuven naroden škandal, ter naravnost izjavljamo, da bomo v bodoče najodločneje postopali v jednakih slučajih. Kaj naj koristi Slovenec, . ki je „naroden", če pa vzgaja svojo deco v nam sovražnem duhu!
Gostilno v Spodnji oiški, Stav. 32, na sproti »Gasilnemu domu" (pri Steletu, preje Zakotnik) je prevzel gosp. Albert F e I d • s t e i n.
Sprememba pri oo. jezuitih. Dosedanji superijor o. T. L e m p 1 je radi slabotnega zdravja in starosti to službe oproščen, ostane pa v Ljubljani kot spirilual;- novim supe-rijorom je imenovan dosedanji spiritual, o. Auguštin Tschann s Predarlskega.
Samonemški napis v Ljubljani. Kemična pralnica in čistilnica g. R c i c ha na Poljan-
skem nasipu ima samonemški napis. To je vendar preveliko preziranje slovenskih strank, od katerih ima g. Reich zaslužek. Priporočali bi g. Reichu, da ta samonemški napis vzame v svojo pralnico in desko očisti od izzivajočega samonemškega napisa. Gospod Reich naj bo toliko uljuden in naj skoro napravi na svoji pralnici napis, ki ae bo v spodtiko slovenskim strankam. Čevljarski mojster g. A 1 o j z i j K u n s t iz Senožet ima na svoji prodajalnici v Židovskih ulicah tudi samonemški napis. Od doma ga menda ni prinesel seboj! Ali gospodje, ki imajo v Ljubljani samonemške napise, računijo samo na nemške odjemalce?
Prememba posesti. Posestvo Auerjevih dedičev na Karlovski cesti »pri Ribču" kupil je ondotni gostilničar g. Mihael Majcen, posestnik v Zgornjih Ribčah, za 37 000 K.
Načrti za spomenik cesarju Francu Jo Žefu I. v parku pred justično palačo, so pretekle dni došli v Ljubliano, in bodo, kakor čujemo, razstavljeni skozi štirinajst dni v dvorani »Mestnega doma«. Načrtov samih še nismo imeli prilike videti, pokazal pa se nam je nek fotografično napravljen načrt, ki predstavlja cesarja v polni opravi in naravni velikosti, in je po naši sodbi kaj dobro pogojen za to svrho. Upamo, da bo jury kaj res primernega izbrala, in ne narobe !
Muzejski trg in Valvazorjev spomenik. Predno Be ta spomenik postavi, treba bo na vsak način ta trg regulirati. V ta namen bo odkupiti del Souvanovega vrta, ki s« bo pred vsem za regulacijo potreboval. Če se ne motimo, so se pred nekaj leti že vršila s pokojnim veletržcem g. Fr. Ks. Souvanom tozadevna pogajanja, ki pa so ostala brez vspeha, ker je pokojnik stavil vseskozi ne primerno visoke zahteve. Brez regulacije trga in parka pa je škoda za Bpomenik, če bi ga imel prostor, kakoršen je zdaj, — kaziti.
Društvene godbe odbor je storil v zboljšanje in napredek društva in godbe same zopet korak naprej: pridobil je novega, strokovno izobraženega kapelnika, bivšega slušatelja konservatorija, gospoda Poula, ki je že nastopil svojo službo. V njem sta, kakor smo sa pri prvi šolski vaji in skušaji prepričali, poosebljeni disciplina in muzika-lična izobrazba. Reda in discipline pa je bilo pri godbi zadnji čas že precej potreba; to je tudi odbor uvidel in poiskal zato novega kapelnika.
Poljudno-znanstvena predavanja Olbor v katerem so odposlanci »Slov. Matice«, društva »Pravnik« in Zdravniškega društva, namerava tudi letošnjo zimo prirediti v »Mestnem domu« več poljudno-znanetvenih predavanj. Da se zamore napraviti spored, vabijo se tem potom vsi gospodje, ki bi hoteli prevzeti letos kakšno predavanje, naj izvolijo predmet predavanja sporočiti č i m preje odborovemu načelniku g dru M a-j a r o n u, odvetniku v Ljubljani, ki daje o tem tudi druga pojssnila.
Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice, pod vodstvom novega kapelnika g. Josipa F. Poula. Začetek ob 9 uri zvečer. Vstop prost. — Jutri v nedeljo istotako koncert v restavracijskih prostorih pri »Č r ne m orlu«, Gosposke ulice. Začetek ob 8. uri zvečer, j Vstop prost.
Ljubljančan rešil dvema vojakoma živ- j Ijenje. Častnik 26. domobramb. pešpolka v \ Mariboru, g. Anton R u a r d , je pri vo- : jaških vajah na Stajarskem rešil z nevar- j nostjo lastnega življenja iz vode dva vojaka. Cesar ga je sedaj za to odlikoval z zlatim križcem. G. Anton Ruard je sin bivšega posestnika blejskega gradu in bivšega posest nika tovarn na Jesenicah g. Viktorja R u a r d a.
0 našem trgu je čuti slehern dan med občinstvom prltolbe, zakaj se nič ne nadzoruje, zakaj se trpi drzno prekupavanje in tako dalje. Toliko in takega nereda že res ni kmalu v kakem mestu, kakor pri nas, in vsak se praša, čemu so plačani organi, in kdaj se bo mestni zastop postavil po robu samovoljnemu draženju raznih živil, kakor to store v Gradcu, Trstu in na Dunaju?
Martinov večer, katerega priredi v soboto 14. t. m. pevsko društvo »Ljubljana" v društveni dvorani na Turjaškem trgu (Pun-tigamska pivnica), obeta postati po vršečih se predpripravah velezabaven. Med pevskimi točkami se bode tudi »Djačka pjesma« (nova) od Iv. pl. Zajca za moški zbor prirejena od društvenega pevovodje g. pref. L)«kleva izvajala. Razun petja bodo še komičen prizor, deklamacija in druge zabave cenjene poset-nike razveseljevale. Posebno se vabijo gg. podporni člani in slavno zabaveželjno občinstvo. Vabila se ne razpošiljajo.
Pri »Družbinskem večeru" sloven. kršč, SOC. zveze, kateri bode dne 22. novem-b r a v dvorani »Katol. doma", sodelujejo iz prijaznosti tudi tamburaši in moški pevski zbor Vodmatskega bralnega društva.
Slovesna prisega vojaških novincev tu kajšnje posadke bo jutri dopoldne ob 9. uri na dvorišču vojašnice 27. pešpolka. V slučaju neugodnega vremena bo slovesnost ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Književnost in umetnost.
*	Repertoir sloven. gledališča.
Jutri, v nedeljo sta dve predstavi: pop. ob 3. uri žaloigra »Mlinar i n n j e g o v a hči". Naslovni ulogi igrata g. rež. Verov-šek in gdč. Rtlskova; ulogo Konrada pa se-nior slovenskih igralcev, g. D a n i 1 o, pet i n d v a j s e t i č. Zvečer se poje tretjič Par-mova ljubka in zabavna opereta »Amaconke«. Glavne uloge po]6 operni solisti in solistinje. — V torek, dne 10. t. mes. se igra prvič narodna igra s petjem »Legi-o n a r j i «. Uverturo, pevske in glasbene točke je zložil naš najpopularnejši skladatelj g. Viktor Parma Pri igri sodeluje operni zbor. Pevske točke poj6 gdč. Kalivodova, operna pevka, g. rež. Lier in g. Verovšek. Dejanje v »Legionarjih« se vrši deset let pred dejanjem »Rokovnjačev«, b katerimi so igra »L^gionarji« v tesni zvezi.
*	Musica saera V nedeljo, dne 8. novembra (oktava Vseh svetnikov) v stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Missa in honorem saneti Frid«rici, zložil J. NeSvera, graduale »Timete Djminum« in ofertorij »Justorum animae«, zložil Anton Foerster.
»Te Deum lau-
storil in — opustil". Kaj se to pravi? Ali je ta genij v nemškutariji, v divji zvezi, v zanemarjenju otrok, v ciničnih verskih dolžnostih, v pijanosti, Otročje hvali Govekar Prešerna, zastopnik .napredne smeri*. Ali v slovensko-nemški zvezi ?
ese bolj si je kritiko olajšal urednik dr. Zbašnik. Ta pa pravi, neatina Jelovšek izvršila »sveto"
Po maši v zahvalo za žetev damus«, zlošil Jožef Gruber.
*	»Dom in Svet-a' 11. štev. prinaša naslednjo vsebino: Bogdan Vened: Naš stari greh. Polabska povest. Dalje. — Anton Medved: Blagor mrtvim. Pesmi.
—	P. Bohinjec: Nekaj o Gotnem brdu. Zgodovinska črtica. — F r. S. F i n ž g a r: Moja duša vasuje ... Dalje. — Cvetka S 1 a v i n : Na domačih tleh. Pesem. — Iv. Steklasa: Radoslav Lopašic, hrvatski zgodovinar. — Roman Romanov: Romanca. Pesem. — Roman Romanov: Fragment. Pesem. — Janko Jovan: Domači obrti na Kranjskem. Dalje. — Ksaver Meško: Malo spominov s pota. — F r. S. Segula: O reklami z ozirom na narodno gospodarstvo. — Književnost — To in ono. — Šah. — Slike: A. V e n e c i j a n o v: Na podu. — I. E. R e p i n : Zaporošci sestavljajo pismo turškemu sultanu. Domači obrti na Kranjskem: ^ebljarna v Kropi. Fr, Vidmar: V nedeljo popoldne. Orožnova koča na Črni prsti. Jakob Aljaž. Ivan Kadilnik. Dr. Karol Chodounsky.
*	„Vrtec-a" 11. štev. prinaša naslednjo mično vsebino: Slavko: Zadnji cvetlici. Pesem. — O s o j s k i: Jeseni. Pesem. — E. Rubin: Malka. Slika. — Kompolj-s k i: Čuvajeva Lizika. — Taras Vazi 1 j e v : Iz raznih stanov. Kitica pesmi.
—	I. Podboj. Urban iz Ribnice. Narodna v domačem dialektu. — G 1 a v o r: Lepo je bilo! — Listje in cvetje: Iz zaklada naših pregovorov. Križna zastavica. Šaljiva vprašanja. Nove knjige in listi. — »Angelček"
—	priloga ,.Vrtca" — prinaša v 11. štev. sledečo vsebino: N e r a 1 o v : Kaplja in človek. Pesem. — »Internus": Izredno lepa čednost. — Slavka Slavič: Za mater. Slika. — V n e s 1 a v: Smrti angel. Pesem. — G r a d i š k i: Bolnik. Pesem.
—	Ferdo Gregorec: Gizdavost mora trpeti. — Malenšek: Izkušnjava. Slavko Slavič: Jesen. Pesem. — P. A n g e 1 i k Hribar: Kje je ljubi Bog doma ? Kompozicija. — Gradiški: O pajku. — Demant. — Uganka.
*	Preieren v očeh »svobodomiselne struje«. V kratkem se naj dvigne Prešernov spomenik. Prešernovi »častivci« pa vse delajo, da poštenim ljudem zagrene veselje ob tem spemeniku. Knjiga Ernestine Jelovšek nam je dovolj jasno odkrila nravne pojme, kateri vladajo med temi »častivci«. Mi smo takoj označili svoje stališče. »Dom in Svet« je sestavil pregledno glavne stvari, ki jih o očrtu pripoveduje Prešernova hči. To je žalost ia slika, da nikoli takega! Ker imajo naši naročniki vsi tudi »Dom in Svet«, nam ga pač ni treba citirati. Njegova sodba je objektivna in nepristranska. Drugače pa to stvar pojmujejo dru?i. Govekar trdi v »alovanu« : »a tem je razrušena romantično idealizovana podoba, kakoršno so je poizkušali nekateri umetno narediti o Prešernu (n. pr. Tomo Zupan v »Ljublj. Zvonu"), a hkratu se je pojavila pred našimi očmi nova
—	resnična. In ker nismo niti romantiki niti idealisti, nam ni prav nič žal napačne, načičkane figurine Prešernove, saj nam je cel človek, kakor sta ga naslikali Ana in Emestina Jelovškova, poet Prešeren v domači suknji, brez poze in sfektscije mnogo ljubši, dražji!" »Načičkana figurina" je šla res rakom žvižgat, a »domače suknje" nismo toliko videli, pač pa mnogo tiste »gole človečnosti", katero »Slovan" tako hvali, kakor nagoto sploh. Ljudje se zgra žajo nad tem, kar pripoveduje Ernestina o svojem očetu; Govekar pa na podlagi tega izreka strokovnjaško sodbo: „Bil je zna čajen, zvest in moralen ljubimec". Iz tega stavka vsakdo lahko sodi — ne Prešerna, ampak — Govekarja in »Slovana"! Da, Go-
j vekar pravi, da zdaj mu je Prešeren »še dražji in milši", da, on celo vidi, »da je bi Prešeren slovenski genij v vsem, kar je
sodbah o ali kje? da je bil je bil tudi
»Zvonov" da je Er-dolžnost in
trdi celo, da je rekla »besedo za čast svojega toli obrekovanega očeta". Dr. Zbašnik pravi, da zdaj še le more on Prešerna čislati ! On se raduje »pristnočloveških momentov". Moi mora biti v stilistiki popolnoma neveden, ker trdi o tej knjigi, da je v njej »nekaj Prešernovega talenta". Našel je v tej razmetani kolobociji celo »mnogo vprav duhovita mesta".
Gospodje, preberite še enkrat in premislite vendar, kaj polagate svojim obžalovanja vrednim bravcem na mizo! To ni več površnost in lahkomišljenost — to je ie naravnost — literarni humbug!
* DruStvo za krščansko umet nost v Ljubliani je imelo dne 5. t m. o d-borovo Bejo. Navzoči so bili gg. : J o s. S m r e k a r (predsednik), Jos. Dostal, Jan. Gnjezda, Andr. Rovšek, Jos. Šiška, Ivan Subic, Anton Zupančič. Predsednik naznani, da se je odpovedal odbrrništvu g. J u r i j K a r 1 i n, župni upravitelj v Sorici, radi oddaljenosti od Ljubljane. Mesto njega VBtopi kot odbornik g. msgr. Anton Zupančič, prof. bogoslovja. — Razgovor je bil o naročbi novih knjig, oziroma časopisov o umetnosti za društvo. — Župnik Matija Mrak na Boh. Beli prosi nasveta glede poslikanja župne cerkve na B )h. Beli. — Poročilo o presti-kanju kapucinske cerkve v Škofji Loki. Odbor društva za krščansko umetnost je vzel z obžalovanjem na znanje, da se je čedna kapucinska carkov poslikala tako neukusno in v umetniškem oziru popolnoma ponesrečeno. — Ocenjeval se je predloženi načrt za novo podružno cerkev v Zalogu, župnije Goriče pri Kranju. Preden se izreče končna sodba, oziroma se dajo nasveti glede načrta, bo treba splošnega popisa o legi kraja, ei-tuacijskega načrta in proračuna. — Društvo je prejelo letošnjo »Jahresmappe der Gesell-schalt fiir christliche Kunst«. — Društvu so darovali za škofijski mutej : stolni prošt dr. Jan. Kulavic »MiBsale Aquileiense" iz leta 1508 ; generalni vikar Jan. F 1 i s dve bakrorezni plošči; župnik Ant. Jemec štiri f .tografne kipov iz župne cerkve Pod-lipo ; župnik Ignacij Kutnar z bakrorezi ilustriran »Ceremoniale Episcoporum« iz 1. 1713.; marljivi župnik Martin Poljak je narisal za društvo tlorise 21 cerkva in cerkvic na Dolenjskem (dek. Žužemberk in deloma Novo mesto); pasar Ivan Kregar je daroval pet fotografij Bvojih noveiših del.
Vstaja na Balkanu.
Nemški in angleški poslanik v Carigradu sta dobila od svojh vlad navodila, kako imata podpirati Avstro Ogrsko in Ru sijo pri izpeljavi njunih reformnih točk.
rancoaki in italijanski poslanik pričakujeta od svojih vlad enakih navodil.
Da v Sofiji nič prav ne morejo zaupati miru v deželi, priča dejstvo, da Bolgarija Se vedno spopolnjuje armado. Bjlgarsko vojno ministrstvo )e vse aktivne in rezervne častnike, ki so v slučaju vojne opravljali intendančno službo in preskrbovali armado živežem, poklicalo k desetdnevnim vajam v Z ,fi|o.
Vpeljale so se tudi v bolgarski vojski vse stroke vojaške službe, ki so doslej manjkale.
Iz Belgrada se poroča, da je prišlo v Srbijo mnogo makedonskih begunov, ki zahtevajo podpore od vlade. Srbska vlada se je obrnila na porto, da ukrene potrebno glede begunov. Bolgarska princezinja Klementina, ki je že mnogo darovala za makedonske begunce, se je obrnila pred kratkem do več oseb vladajočih rodbin za podporo za potrebne Makedonce. Prvi seje odzval avstrijski cesar, kijije poslal v ta namen 10.000 frankov. Poroča se, da odrine več avstrijskih in ruskih ladij pred Carigrad, ker je porta odklonila reformne načrte. Turško prebivalstvo je zelo zadovoljno, ker se je sultan po robu postavil evropskim zahtevam.
driha pregreška zoper varnost življenja oprostil. — V Brazilijo »ta se izseli 1 a. Anzelm Bara"ga iz Starega trga je šel v Brazilijo, ko je bil komaj 17 let star, in je tam ostal sedem let, ne da bi bil zadostil svoji vojaški dolžnosti. Povrnil se je šele letos 3. avgusta. SodišSe ga je obsodilo na pet dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. — France Ule is Cirknice pa je bil oproščen, ker se je izkazalo, da so ga stariši vzeli v Brazilijo, ko je komaj štirinajsto leto izpolnil, in je ž njimi tam bival tudi sedem let ter se 11. septembra t. I. zopet v družbi svojih starišev vrnil domu.
Izpred okrožnega sodišča v Rudolfovem 4. novembra.
Zatožen ie bil 2Sletni Karol Kaligar iz Št. Jerneia. Pobegnil je bil v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim dolžnostim. Pri prvem naboru ni bil potrjen, a prišedši iz Amerike, se je sam naznanil oblastvu. Obsojen je bil na sedem dni zapora in 10 K denarne globe. — Fr. Gruden iz Razburja je lani pri trgovcu Weissu v Rudolfovem vzel blaga za 65 K. Prišel je k Weissu kot kro-jašu pomočnik. Da bi lepše živel, vzel je gospodarju blaga. Priča g. Weiss pravi, da je bil Gruden le par dni pri njem in odšel s praznim izgovorom. Ker ga ni bilo nazaj, je gosp. Weiss pregledal blago in zapazil tatvino. Gruden je bil obsojen na dva meseca težke ječe.
Izpred sodišča v Novem Mestu. Dne 22. sept. za časa sv. misijona na Raki je N. M u b i č, noseč razpelo rekel: »Kristusa jaz ne potrebujem." Vrgel je razpelo na tla in sunil z nogo. Zagovarja se, da je to storil v pijanosti, češ, da je pred mašo izpil 4 litre vina in več fraki je v žganja. Priče potrdijo dejanje. Muhič je bil obsojen na 3 tedne strogega zapora. — Pere Jožef 58 let stari Kočevar, že večkrat kaznovan, je pred hišo svoje sestre razgrajal in pobil pet oken. ObBojen je bil na 8 mesecev. — Že večkrat kaznovana Antonija Zorko iz Trbovelj je bila oproščena obtožbe javnega na-silstva. — Niko Starašinič je šel v Ameriko kruha iskat,, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Čez tri leta se je vrnil in oglasil. Dobil je 7 dni zapora in 10 kron globe.
Državno sodišče bo pričelo svoja za-
sedanja v 1. 1904 dne 11, 4 julija in 17. oktobra.
jan., 18 aprila,
Iz časnikarske torbe.
»Učiteljski Tovariš« je jako poučen list. V zadnji številki nam naznanja svojo taktiko za bodočnost pod naslovom: »Naše edino vprašanje«. Slovesno zatrjuje, da bo odslej deloval samo za eno edino vprašanje. Vstrašili smo se, ko smo to čitali, ker smo mislili, da ta edina stvar, ki je potrebna, je uničevanje klerika-lizma. Tresoč se smo vzeli list v roke. A kdo popise naša začudenje, ko čitamo: »Učiteljski Tovariš bodi edino in samo delalnica,pomen-kovalnica in veibalniCa našega denarnega stanja; to bodi naše edino vprašanje.« Torej — veseli se, slovenska družina! — »Uč. Tov.", ki je toliko časa pobožno ponavljal za dr. Tavčarjem, da je edino važno vprašanje boj proti lilo.iliiilnam* so in i^nrnnhrnil. On hn
Izpred sodišča«
Izpred deželnega sodišča.
Otrokzvoza padel. Jožef Vi-drih, posestnikov sin na slapu, je vzel se boj dne 1. oktobra svojega še ne tri leta dtarega nečaka Viktorja v vinograd. Posadil ga je na zadnji konec voza. Ker pa je otrok hotel spredaj pri konjih sedeti, ustregel mu je Vidrih ter ga med vožnjo za ramo držal Ko pa je hotel Vidrih sedež popraviti, spustil je fantiča, a ta je prijel za vajeti, konj je z glavo pomignil, v istem trenutku pa je otrok padel z voza ter nezavesten obležal, kmalu potem pa umrl. Sodni dvor je Vi-
,klerikalcem", se je izpreobrnil. On bo zdaj pustil »klerikalce« pri miru in bo edino le »delalnica, pomenkovalnica in vežbalnica denarnega stanja.« Ako »Uiiteljski Tovariš« drži to svojo besedo, potem bo konec prepira. — Scer je pa »Učiteljski Tovariš" zapisal še nekaj tehtnih besed, kakor n. pr.: Vsi me vabijo, da bi delal z njimi, pa nobeden mi ni rekel, da bi jedel i njimi"' (čujete, liberalni voditelji!) Kdo bi mogel odrekati globokoumnost sledečemu izreku : »Pedagog Frohlioh celo pravi: G e i s t -voli, genial, gedankenreich muss der Lehrer eem«, toda s poprečno 3 K na dan bi bilo pač bedasto kaj takega tirjati.« Tu imate torej najkrasnejše) izjavo liberalnih učiteljev, da niso niti »geistvoli«, niti »g e n i a 1«, n i t i »gedankenreich«. Oni pravijo, da bi bilo celo bedasto, če bi kdo kaj takega od njih tirjal! In še druga razkritja čitamo : »Da naši želodci ne trpe ,formalnih stopenj' in pa .razvijajoče upodabljajočega pouka' v svoji notranjščini, to stoji!« Mi smo tudi mnenja, da to stoji, le tega doslej nismo vedeli, da Be dobe učitelji , kateri smatrajo formalne Btopnje za — jedi! To vsekako škoduje želodcu. A za svoje bolezni, pravi »Uč. Tov.«r, neče sprejemati več nikakih receptov, razen v obliki »dostojnih denarnih nakaznic«. G. Eng. Gangl piše: »Celo pobožni Slomškariji raste greben, kar je veselo znamenje«. Mi želimo, da bi g. Gangl nad grebenom pobožne Slomškarije doživjal vedno več veselja. Kakor se dobra buteljka zapre s trdnim zamaškom, tako »Uč. Tov « rad sklepa svoje članke z lepimi, če le mogoče latinskimi citati. Evo vam zgleda: »Naše in naših zanamcev opravilo ne bo blagoslavljanje, temveč tisto, kar je blagoslavljanju nasprotno (že zdaj kolnejo, kaj še le bo? Ur.) Dospel pa je čas, ki nas je navdal s pogumom, ki nam jači žile in mišice, da
se napenjajo in da se zdaj in tdaj razdrobe okovi, ki so nas priklepali k tlom. Dospel je skrajni jas, da začno popravljati krivice in da zasedejo odvaina mesta moljp, ki imajo glavo in sroe (Ali dr. Tavčar, Dimnik itd. nimajo glave in srca? Ur.) Zato pa plove danes glas slovenBktga uči teljstva do tja, kjer imajo v rokah na«o usodo: bi vivia, ego te absslvo a peccatis tuis«. Tako so torej tudi liberalni prvaki dobili olveco. Kakor morajo učitelji sploh odpustiti vse, kar jim I bsralci store, tako torej tudi zdaj tisti glas slovenskega učitelj stva, ki »ne blagoslavlja« (namreč klerikal cev), slovesno »plove tja« in deli odvezo (namreč liberalcem). Ali mislite, učitelji, da boste od tega zdravnika dobili recept, ki si ga želi vafi želodec?
Hinavska žalost. »Slovenski Narod« milo toii, kolike stroškov ima dežela za di jete poslancem v detelnem zboru. Mi vemo dober svet. Ako liberalni poslanci tudi tako ialuiejo zaradi dijet, kakor urednik njihovega glasila, naj te dijete p r e p u • ete za deželi koristne namene! Mi bomo z veseljem beležili njih imena! Gospod Grasselli n. pr., ki ne «prejme vinarja nego takrat, kadar ga zu služi, bo gotovo storil vse, kar je v njegovi moči. da d«žela ne bo trpela škode.
Dr. Krek in dr. Taviar. .Slov. Narod« je prinesel v soboto podlo notico o »katoliškem antialkoholiku«, v kateri pravi dr. Tavčarjev list: »Duševni vodja klerikal-oev je dr. Krek, in da je mož pred Bogom in pred ljudmi velik pijanec, je tako znana stvar, da kon&tatiranje te resnice nikakor ne more biti žaljivo. »Vse zapijemo, vsezalum-pamo", bi lahko pel dr. Krek, in kako ta njegova slabost refl-ktira na življenje njegove stranke, to vidimo v deželnem zboru. Ta in oni se sicer čudi, da ie vinski bratec dr. Krek na protialkoholskem shodu igral tako važno ulogo, češ, to je komedija. A morda «e godi dr. Kreku krivica in hoče on b svojim življenjem le pokazati, kako grda razvada je pijančevanje.« Čujte, dr. Tavčar, ki «te odgovorni za tako pisanje ! Znanci dr. Krekovi nam zatrjujejo, da dr. Krek že več mesecev ni p okusil nobene alkoholne pijače in da živi kakor kak abstinent Kaj pa vi, Tavčar t> Kdaj ste ga pa vi zadnjič poku-sili? Kako boste mogli v deželnem zboru stopiti pred oči možu, katerega je Vaš list tako krivično in nesramno obre-koval?
Liberalni podleži. »Sov. Narod« piše: »Vsi familijarni ljudje na krov! Vrzite oelibatarje in skopljence na cesto I To je stara šara ki nima več pravica živeti!« In ljudje, ki tako pišejo, naj gospodarijo v kranjski deželi! Metlo v roke! Zaničevanje vseh poštenih ljudi zasluži, kdor se naroči na list, ki tako piše !
Bazne utvari.
Najnovejše od rasnih strank
Osemdesetletni morilec svoje soproge. V Inovrazlavu so zaprli osem-desetletnega posestnika, katerega soprogo so našli umorjeno. Dolže ga, da je soprogo aam umoril, ker je podpirala svoje sorodnike. — Odpotovanje kardinala Talianija. Dunajski pronuncij kardinal Taliani je včeraj odpotoval v Rim. Na kolodvoru so se poslovili med drugimi tudi minister zunanjih zadev, grof Goluchovski, nemški, ruski in ameriški poslaniki, mnogo duhovščine in aristokracije. Ko je vlak od drdral zadoneli so glasni „Eviva" - klici. — Zdravstveno stanje grofice Lonyay je bilo včeraj še precej ugodno. Tudi N|eg. Velič. cesar se je dat obvestiti o stanju gre fic3.-Papeževim nuncijem na Dunaju bo imenovan — kakor se glase vesti iz Rima — bržkone sedanji nuncij v Biu-selju monsg. Granito de Belmonte. — Velika nesreča v Murciji. Atheneum v Murciji ae je porušil in je pod »uievinami ostalo 7 mrtvih. Nad 20 OBeb je bilo ranjenih in med njimi dve smrtno. — Dogodki na Srbskem. Včeraj so vse sodnike pri vojaških sodiščih, ki so simpa tizirali z zarotniki v Nišu, nadomestili z drugimi. Poskusi princa Arsena, da bi dobil v Parizu za kralja Petra dva milijona frankov posojila, so se izjalovili. Zavarovalnice nočejo kralju Petru zavarovati življenja. — Pr i j e t i tat. Poročali smo že da so tatovi na Reki okradli zlatarja Beluloviča in mu odnesli blaga v vrednosti 12.000 kron. Policiji, v Budimpešti ga je te dni prijela. Imenuje se Bela Gottfried. — Pogorelo mesto. Velik požar je na otoku Haiti uničil mesto Jeremie. — Delavske s t a v k e. 700 mizarjev stavka v Ungvaru. Zahtevajo mesto llurnega delavnega časa le deseturni delavnik in zvišanje plač. V Budimpešti stavka v tovarni Dsmjen del delavcev. Ti so napadli ostale delavce, ki so nameravali pričeti z delom. Policija je šele napravila mir. — Poskušen samo m o r. V četrtek popoldne jo prišel računski svetnik železniškega ministrstva, Ant. B.arta, na pokopališče v Pragi ter se vsedel na klop
poleg nekega groba. Nato se je ustrelil a samokresom v glavo. Ker se mu je pa med strelom roka tresla, prizadejal si je le te >.ko rano.
Deželni zbor zaključen.
Tik pred zaključkom Ii ta smo izvedeli iz najmerodaj-nejšega vira, daje dežel, zbor zaključen.
Telefonska in brzojavni poročila.
Dunaj, 7. nov. V nemških strankah se Čujejo grožnje, da poslanci ne bodo glasovali za nagodbo z Ogrsko, ako se enotnost države količkaj krši. To je na-migaval na shodu poslanec Steinvender v Beljaku, poslanec nemške ljudske stranke Novak pa je to povedal v češkem deželnem zboru.
Dunaj, 7. nov. Izšel je oklic, v katerem vabi odbor dunajskih gospodov in gospej na potovanje v Rim, kier se vdeležniki poklonijo Piju X. — Odhod 20. februvarija prihodnjega leta.
Budimpešta, 7. nov. Katoliška ljudska stranka bo opozicijo proti grofu Tiszi, oziroma proti sistemu odločno nadaljevala.
Budimpešta, 7. nov. Finančni minister je zbornici predložil idemnitetni zakon do konca leta. Ugron je vložil interpelacijo glede politike na Balkanu. Zbornica je nato volila predsednika; izvoljen je s 158 glasovi od 187 poslanec Pere zel.
Praga, 7. novembra. Poslanec Kramar je v seji izvrševalnega odbora izjavil, da Cehi sploh ne marajo sedaj češkega ministra. Iz tega sklepajo nekateri listi, da je češka obstrukcija v državnem zboru gotova stvar. Moti jih samo govor dr. P a c a k a na istem shodu, ki se za obstrukcijo ni brez pogojno unemal in je dejal, naj se poslancem popolnoma prepusti, na kak način bodo skušali doseči vspehov. Čuje se, da bodo Cehi v državnem zboru sprožili akcijo, naj vladar da tudi slovanskim narodom v Avstriji tiste pravice, katere ie dovolil Madjarom.
Lvov, 7. novembra. Neki poljski poslanec pravi v „Glos Narodu", , da dr. Lueger računa na to, da bodo \ Čehi v prihodnjem zasedanju držav. | zbora podrli Korberja z obstrukcijo. | Prihodnje uradniško ministrstvo bo uvedlo s cesarsko naredbo nov opra-vilnik. Novo večino tega ministrstva bi tvorila stara desnica, kršč. soc. stranka in liberalno veleposestvo. Nemška levica bi bila brez moči.
Umrli ho:
2. novembra. Marija Pič, ključarjeva vdova, 73 let, sv. Petra cesta 38, mrtvoud.
4. novembra. Slavica Jurkovič, krznarjeva hči; fi dnij, Cesta v mestni log 15, božast. — Marija Ze-Ieny. železnSkega uradnika žei a, 4S let, Židovske ulice 5, Peritonitis cbron. Berta Jamnik, sorevod-nikova hči, 6 mes, St'mi pot 8, Črevesni katar. — Ana Cepuder, gostija, 36 let, Karlovska cesta 7, jetika.
Listnica uredništva:
G. Jakob fflaro, župnik v Škocijanu pri Turjaku : Potrjujemo, da Vi niste napisali članka v Slovencu« št. 238 z dne 15. oktobra t. 1. z naslovom: »Nasprotniki volivne reforme so liberalni učitelji.«
Meteorologično poročilo.
Vilina nad monecn 306.2 m, srednji tračni Uak Y3(H mm
.s i Cm opa-
> mtmji
Stanje barometra. t mm.
Tempe-1 ratnra |
po Celaljn I
Vetr.TL
Nebo
fšj
■33, « .
6	9. zveč.	744 »	3 /	sr. svzh.	jasno	o-o
7	7. zjutr. 2. popol.	744-4 743-9	0-2 8-3	sl. svzh. »	megla jasao	
i' Srednja včerajšnja temperatura 6 8\ normale o 9*
Dunajska borza
dnč 6. novembra
Skupni državni dolg v notah..........100 45
Skupni državni dolg v srebra..........100 30
Avstrijska zlata renta 1% .....120-15
Avstrijska kronska renta 4%..........100 45
Avstrijska inv. renta 3l/, *	. . .	92 6 j
Ogrska zlata renta 4% .	...	11880
Ogrska kronska renta 4 %............98 25
Ogrska inv renta 31/,* .............89 65
Avstro-ogrBke bančne delnic« . . . .	16-12
Kreditne delnice..................073 75
London vista ..........239 35
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	H7-171/,
20 mark............23-46
20 frankov...........19'&6
Italijanski bankovci................95 35
C. kr. cekini ...........1133
Snlilnnp za 8obne »llkarje, najnovejše io najlepSe vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBE&L v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	521 17 11—3 Vnanja naroČila proti povzetju.
Kafarl V dušniku € se PO redni
'	9 rabi
rogaške vode
-« olajšalo.
1466
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
Franc Medič
dijak II. letnika Mahrove trj. šole
danes, dnč 7. t. m., zjutraj ob 4. uri, po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 22. letu starosti.
Pogreb pojde jutri v nedeljo, dne 8. t. m., ob 4. uri popol. iz hiše žalosti, Linhartove ulice št. 4, na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dnč 7.novembra 1903.
Žalujoči ostali
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48--franko Ljubljana, 2% popusta.;
ns c M
•n a
M ■O
<o O.
VŽIGALICE
družbe s>v Cirila in Metoda Zaloga pri JvPerdanuvLjcbliani
Te vžigalice~~~~~^~T~
sovprid družbi sv. Cirila in Melona v LJUBLJ ANI. .. . .
-o
a
su
3
BI
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 — franko Ljubljana, 2% popusta.
Cunard-Line.
Posredna vožnja potnikov
Trsf - Jlew ■ Vork
Vozna cena za osebo Trst -New-York 185 K z vso prosto postrežbo, hrano in vinom.
Odliod prvega velikanskega paril ika „Awrania" iz Trsta
v forek, dne 10. nov. 1903.
Prodaja voznih b«tov Schroder & Cie. Trst via Cirlo Gbega. 8. 1450 3—3
•Jll-^-ja-
Proda se zaradi preselitve v liadni lia spodnjem Kranjskem 5 minut od žel. postaje Sevnica
posestvo,
obstoječe iz dveh hiš z gostilno, 8 oralov gozda in njiv. Postranski zaslužek na leto znese 1200—1400 K. Posebno pripravno je za penzijoniste. Takoj se izplača polovica 8000 K. druga polovica 8000 K lahko na posestvu ostane. 1436 2—2
Natančneje pogoje naznani
RGVUST KOIiBESE^
načelnik žel. postaje na Ponikvi ob j. ž. ^■•'—."■.r.-v^-^i
1441 6—6
Išče se
zanesljiva ženska
srednje starosti, izvežbana v kuhanju, gospodinjstvu in nekoliko v trgovini.
Istotam dobi službo priden in varčen
PEK
Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca".
Gostilničarji pozor!

Ivan Gašparini,
lastnik vinograda,Višnja v Istri
skladišče in prodaja na debelo
v Kamniku, Šutna št. 22,
priporoča
svoja domača izvrstna namizna, dezertna, krvna, črna, rudeča in bela istrljanska vina.
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov.
Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto.	1455 3-1

Brez operacije brez bolečin
t
odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13-1
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopošlje 40 kr.
S. Mitlelbach, Salvatorjeva lekarna
v Zagrebu.
V hiši št 26, Stari trg, je oddati v najem s 1. februvarjem 1904
prodajalniški W prostor.
Več se izve istotam.
Prodajalna
s špecerijskim blagom in branjarijo
se takoj odda.	1464 3—i
Izvč se v Gradišču štev. 10.
Sprejmem takoj
trgovskega pomočnika
in učenea
v svojo trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji.	1469 3-1
Franc )(av. Goli
v Idriji.
JMaznanil©.
laz, Rudolf Kokalj iz Kranja, glavni zastopnik c. kr. priv. avstrijske zavarovalne družbe „Dunav" na Dunaju, naznanim, da gosp. France Peternelj, bivši potovalni zastopnik navedene družbe ni opravičen sprejemati denarja na moje ime ali na račun družbe.	1468 l-l
Vse vrste
slamoreznice
lahko tekoče na roko in do najmočnejših na gepelj ali vodno moč v veliki izbiri priporočata
Karol Kavšek-a nasl. h
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16
Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnlce. reporeznice. mlini za šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina.
Bakrene kotle za žganje.
Slovenske cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.	1460 6—1
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvomi dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje zdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želode-c, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učmkujofa pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin
Plccolijevo železnafo vino se uporablja
prmalokrvnih, nervoznih n slabotnih oseb»h z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolijevl sirupi Iz malin ali fama-rlnde dajo z vodil pomešani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizoviuia K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZetjU. 708 (50-37)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
f/MATTONr?/! iMlERl
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rude če vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giesslilslte kislo nk.
17
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
fVlojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo b&rvanlh prstenih
in
kot: ruiavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in .do modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-45
S0F Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
M o 111 v e n i k
162 1 za fllarijine družbe,
„ Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l1/*, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje. _1240 6
796 100—42
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
HANNS KONRAD
gi 2.50 tovarna za ure ln Izvozna trgovina
Zft vsako Most jt 52() Ceško
pisni. jam.
Na najvišje povelje Njeg.
e. in kr. apost. Veličanstva.
XXIII. c, kr, državna loterija
za skupne vojaSke dobrodelne namene. Ta denarna loterija	19-382 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512 880 kron	1440 (10—2)
Qlavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra 1903. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
22L.
Od e. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Trije provizoricni pazniki
se sprejmejo v deželni prisilni delavnici.
Pogoji: Dosluženi podčastniki, zmožni slovenskega in nemškega jezika, krepke rasti, ne čez 30 let stari. Laškega jezika in pripravnega rokodelstva zmožnim prosilcem se da prednost. Prošnje je vložiti osebno
KIT do 15. novembra 1.1. pri vodstvu deželne prisilne delavnice kranjske.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1903.
1391 3-3
\o co
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in
največji izberi najcenejše pm
J. GROBEliNIK-U
Pred Škofijo 1. LtJUBLiJA^A.	jVIestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
MMNntr-
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,»»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
0)
a a
a ...
4> 4)
SLS
4) <D
O	A t3
O	®
0«	rt
a	™
n
a
« M
=3 £
U
O* _ O
rt
"E? d
'H
>
M O
1
Prevzema tudi vsa sfavbins zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
št. 60/z. Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtoplejo vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
ka steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—16
ca
n
p
»
V
pr
o
N
pr
(D
i
jianeza Jrdine ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga:
$a|j©tfi jjazarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda iz jujno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, važna j a vsakega zavednega ^lovcnca.
:!:| Cena tf 3—, po pošti Jf 3'20.
Založil LJcI^ujcntner
u Ljubljani.
>651 27
Mg

••• •••
•M
•••
••• •••
M«
• •M
S:H —
P
::tt:!i;!t:!:s»t •?•:•::••••!:!•••::•::{{ m}:!!::::
Malo posestvo
z mlinom in vsem kmetijskim orodjem, z dobro zaraščenim smerekovim,v bukovim in hrastovim gojzdom, ležeče na Šemniku, občine aržiške,
proda takoj
Anton Werbole, Medija-Izlake 1437 3-3 pri Zagorju.
CD CD
Gamase, galoše. 1335 52-5 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.
Dobro vpeljana
mokarija v zvezi s špecerijo
ali pa samo k tej stroki spadajoča oprava
se zaradi bolnem
- tal^cj preda. -
Nt»l' V i O e »>p«-«i nifctv > 1453 3—2
Varstvena znamka: Sidro.
LINIINT. CAPSIGI Comp.
iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K 80, K 1-4« in K 2'- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z nažo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to va»-stveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34—5
i
»OOO
0 Naročajte
706 104—49
3	»^»SMhSM-*
pivovarne v ^alcn in Laškem trgu.
iemsft	fi	-mr ILJ l»IJ»M» t, ftgoAn
L«i "»Ll-JL®«©
%
*******
m

m
„Za|c
u se je preselil in se nahaja na Rimski cesti štev. 24, to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.
L* noui prostorni in moderno opremljeni rastavraciji
pri „2ajcu" na Rimski cesti štev. 24
se točijo prignano najboljša stara in nova vina ij rajnih najplemenitejših vinskih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr. liter.
}{dor je torej prija tel; jdrave in naravne vinske kapljice, vedno ji/eje pive ter okusnih jedil, ta naj pride in ustreženo mu bo.
Za obilni obisk uljudno prosim	j vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec,
restavrater.

o a
•r* >
o
Ef
CS T3 JU
ii o
J388 6-3
Citraši!!!!!!!!!!!!!!
J4 n 1 i	1 n O 2? vsa Šlazbila najslovitejšega
JUgiJOOlJfce Sacrune Kirchnerjeve$a fabrikata se
^ dobe samo pri VasQ petričiču y Ljubljani.
ca B
O T3 -M
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah.
Naznanilo.
Otvoritev velike na novo urejene frgOVlne Ur, zlate nlne, srebrnine, Šivalnih strojev, blclkeljnov itd.
v
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Preiernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, fllljalka v prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Union" v Brelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba.
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji.	1292 10
Ceniki brezplačni in poštnine prosti.
„£NDROPOGOjr
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las ln odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razposiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (66
Vaso Petričič-u.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkdczir, Anton Kane in Ernsf Sark v Liubljani, Rant v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerRveniR paramentov.
tmmmama^mmi^ma^^mmmmmm^mmmtmmmmmmmmmmmma^mmm^^^mm^^m^^^mammam^mami^m^mmmm^^mmmm^m^a^mmmm^^^mi^^^mmmmm^mmmmmm^a^^mmmm^^m^mM
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obhajllne burze'
štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera ia baldahlne ter izvršuje vsako" vrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnost' nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Frenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	1114 6
^urgAmerft^
Največje naj sta reje parobrodno društvo r-^-
na svetu.
Njega parobrodje obsega
£80
vel ikanskih parni Kov.
(v Ameriko
direklna.najhilrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviYork ali pa v Iialifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Hamburg-Amerika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
I Dunajska-cesta štv.31 poleg-velike milnice ali šrange.j
•a o
•a o .o a •a
£ rt
•ff rt a
O K O
C
&
u "c
C
f >N
•s, "c ? N
tn
n O
S ^
s O
M
O \D O Tt* Tf vo--
n n t f t in =
C R R R C R
ca a
co
R R R R R R
> ° =3
r". f»
e Z
R R R m "S CO tn
J3 .
O —
3 ^
S rt
(U ^
c X
S s
a cu
55 > a
O £L
O O
N
O i— >U
tt tf -rj- -i- <r vo
O M
tn
__ M
0J3 >o o >
O M
tn
u u o S
S iS 3 3
OJ >- s h p s> 2
ki p(
—• ^
o S
— tn
O >
O
»H
o o
o ro >0 ph>(/2
fc r m U R R
fesS
> 5
3 >
B &
I #r°
"d ^ § G)
Oi
•c tli O
cs
XI ■§ d
M C d) o
>o >o
s °
E	p. o
■a	g
<d
u	u
e
o c •a <u
--s
a a
N O
O) r
m
p<
3 „r
m <u
.g s
N £
II
o a
m
'S . T
a ^
O rt
•a
e
>
CBS
U « R(
e oo
a> as
t»- CJ
a> tn u o O
c aj u i* T3 > O rt
x> !> _ i-
<u M
U tO
'tn
o 5
tn tn o o
rt
C3
rt >o
ta
E-a
cu rt
c 5 c > O XI rt
> So
ajr^ u tn
o
tn
rt
>
tn rt S
o >
rt .
tj O P3
tiH
SE as
S
cu

C
rt >
O
. _t 4_1
O VJ)
p s
Ph rt ^
l | O &
^ K)
rt vo in
O. o
tnX
rt rj N >o O u
o p-
Cfl I
co o
Odvetnik dr. ALBIN KAPUS
si usoja naznanjati, da se nahaja njegova
odvetniška pisarna
v hiši gosp. I. Knez-a na
Marije Terezije cesti štev. 1.
(Pritličje; poprej uradni prostori Kmetske po sojil niče ljubljanske okolice.) 1431 3-2


Najnovejše blago za f damska oblačila f
in modni bafhenti se v vseh kakovostih in največji izbifi prodajajo najeenejše pt»i
J. Gf*OBElif4lK~U
Pved Škofijo 1. LtJUBLtJArm. testni tpg 20. Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani.
Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priliubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zaiogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 60—23
T^udclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
42 43
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načeinik.
Najtopleje se priporoča
že dobro znani
dravi in točilni liker
Sgt^ Klauerjev
,Triglav4
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke:
Viktor Cantoni, Jos. Murnik, Ivan Jebačin, Ivan Perdan,
Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Korbar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lil leg,
Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, M. E. Supan, F. Trdina
1448 10—1
in pa edini izdelovalec J. Klauer v Ljubljani.
m
*****
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
trboveljski premog
v koscih,
Naročila se natančno izvršujejo. Tudi se odda cel vagon direktno s kolodvora ali iz skladišča na dogovorjeni kraj.
Priporočujč se za obilne naročbe, beležim s spoštovanjem 1379 3—3
Ivana Ti*eo
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8. v Ljubljani.
Amerikanski
gramofon
dobro ohranjeni, s 25 ploščami, se proda po nizki ceni po d'govru. Ogi-sitis« in pismeno ali osebno on g Josipu Košiček v Žužemberku 161.	1445 3—2
+OQQOOQOQOOOOOQOOOQOOOQOQOOQ*
Rezervni zaklad; nad 400.000 K.
na /Y\esfnem trgu zraven rofovža
Di CV O
o o o o o o o
t
o ~.......— - w
0	sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne X <
0	in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- a '
0	eega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje q
0	hranilnica iz sama, ne da bi ga zaraeunila vlagateljem.	0
0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0
o	zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0
0	premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0
0	nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0
0	hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0
0	varovanoev.	0
O SEČIT Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 0 0 potom c. kr. poštne hranilnice. "Tjp^fl	771 18 0
O Posoja se na zemljišča po 474°/o na l«to» Z obrestmi vred pa 0 0 plača vsak dolžnik toliko na kspital, da znašajo obresti in to odplačilo 0 0 ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v
62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na ^ primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. jJ _
O" %rsr posoja se fudl na menice In na vrednostne papirje 8 m
In sicer po 4 /,% do 5%.	2

In sicer po 4/,% do 5%.
^	Dovoljujeva si najuljudneje naznaniti, da sva prevzela	Pj^
W pivovarno ReininghausvŠiški |
rfj	Potrudila se bodeva, da pnstrfžeia svojim p. n. gostom z najboljšimi vini iz Pfl
JI lastnih vingradov na Dolenjskem ter izvrstno kuhinjo in točno postrežbo. Ji II Točila Dova izključno le Reininghausovo marčno pivo.
C-'.nlenim gostom so vsak Čas na razpolago okusne mesene, jetrne in ^ krvave klobase domačega izdelk*.	kg
U Gostilno ctvoriva v soboto, 7. novembra, z godbenim koncertom, h LJ kateremu najuljudneje vabiva	Li
ru	Ivan in Ana Filipovič,
vdovljena Lorenc A
prejšnja gostilničarka „pri Združenju" in pri Guziju v Šiški.
-

Kožuhi
v//*,,//-.
za bivanje v mestu in na potovanju, mikado z različnimi elegantnimi podlagami iz kožuhovine in ovratniki iz bobrovine, v največji izberi. Obleke za gospode in dečke, športne in zimske suknje, haveloki itd. Dalje obleke za gospe, plašči, paletoti, jopice in ovratniki, kakor tudi kolierji iz pristnega sukna, bobrovine in sealskina in mufi po čudovito nizkih tovarniških cenah. Največja izbera najfinejših, pristno angleških in francoskih modnih rob za gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in nahitrejše na Dunaju.
Istodobno si usojamo najuljudneje naznaniti častitim p. n. odjemalcem, da bomo s
1. januvarijem 1904
opustili svojo filijalko na Resljevi cesti. Prosimo, da si odtlej izvolite oskrbeti svoje nadaljnje potrebščine v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se bodo sprejemala tudi vsa naročila.
Velespoštovanj em
Kapamacsija & Bondy	Oroslav Bernatovic
poslovodja
Sfenografa
z lepo pisavo,
zmožnega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj ali 1. decembra 1903
odvetniška pisarna
dr. Krisper in dr. Tominšek
v Ljubljani. Plača po dogovoru.	1457 3-3
ijbjbjfeG^^tt^rj^aj^čAtCfejAivj^J^a^Ca^ft^Cajj^^^^^ nj^jAnj^č^fJ^j^AjCJ^a aj^j^«
1357 65
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Predoznanilo.
V teku enega tedna otvori v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 25, poprej Goričnik & Ledenig, tvrdka	u5(-> ^
A. Primožič
novo trncoTino i moanim in manufafctnrnim Uim
s povse novo nabavljenim solidnim blagom, ki bo pa poleg tega kot novost vodila oddelek za priložnostne predmete, kjer se bodo prodajali le ostanki in blago za razne prilike, kar bo vsekako z zadovoljstvom pozdravil velik del slavnega p. n. občinstva, posebno pa ob nakupovanju božičnih potrebščin.
V tem oddelku nahajala se bo tudi preostala zaloga »pri Amerikancu«.
Pripomniti je še, da se bo vodila velika zaloga blaga za obleke za dame in gospode, svilenine, baržuna, platna in bombaževine, perila za gospode in dame, kravat, dežnikov, preprog, posteljne oprave, zastorov, modercev in pletenine itd. ki se razstavijo v prihodnjih dneh.


Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
44» 104—£6
sta najbolj koristni
za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv»<;
v Ljubljani.
OGLAS!
WEW
1' ni«ta
■Y0RK in LONDON
nista prizanaSala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6"G0 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no-
ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih VlliC iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih
i kom. amar. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 2
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
lia Dunaji II., ltembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	_ k ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.	^
Pristno le z zraven natisnjeno varst-	£
veno znamko (zdrava kovina).	^T-fi^
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je tfaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
«7162 F. HITI,
Pred škofijo štev- 20. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
OOOOOOOG( lOOOOOOOi JOOOO!---
oooool
OOOOOOOlOOOj
OOOO
loooo
OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskein pri morju v Dalmaciji.
5ooo< mooot oooot oooo <
Prodaja v stekleni-
Skladišče in prodaja
cah in pisarna: J j||b||<)nd "a debelo:Spodnja stari tr$ Št. 15 J '	Šiška, Vodnlkona
cesta.
in bela izborna namizna, desertna
OOOOO OOOOO
Priporočajo svoja J ^^ _ _ črna, krvna, rudeča O U III Čl C C8
dalmatinska vina
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in franko.	1279 20—6
Soooo
OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO
looooo
OOOOO
p55oo boooo
oooooooooaooooooooooooooaooooooooo
Nič več telesnejj;« /h prt ja, ako se vživa -A/*
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46 ProBpekt hrezp a^nn. — PeSil aiev za pos-kuSnjo: 12 kosov franko 3 K po povieiju. 72 bi—^r.
-ova pogača.
Prevzamem
furške srečke
v svrho odtrgovanja kuponske pole in pobiranja zato odpadlih dveh frankov v smislu dotičnega razglasa, in izvršim to manipulacijo
popolnoma brezplačno za
lastnike.
I. C. JV(e!tjer,
1441 2	banl^a in meojaloica Ljubljani.
Slab tek, pomanjkljivo prebavanje, alaboati v želodcu, glavobol iz želodca, omedlevico, zaprtje in druye ielodčne bolesti in težkoče odpravljajo
Bradyjevo kapljico za žolodoc (Marija-Coljsko)
izborno preizkušeno aredatvo. Naj ae zahteva izrecno Jlradgfeve želodčne kapljice. Dobivalo ae v lekarnah, kjer jih pa ni, pa nepoaredno pri le-karju C. liltADr liVNAJ, I. Fleiachmarkt it. 1. Cena ene atekl. K — HO in vel steklenici K 1-40 z navodilom v porabi.	liftu I »—2
j po
Oddati je
1426 3-4
služba cerkvenika
v Selcih — Prednost imajo samski rokodelci. Pojasnila daje župni urad v Selcih.
Jožef Odar, 1432 5 4
mizar v Srednjivasl (Bohinj),
ar^* takoj sprejme -gai
1 pomočnika 1
Pojasnilo!
Vsestransko prignane Anker-remontolr uro, sluteni
ltoakopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, lluance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistem«
Roskopf-patent anker remontoir ure ste?. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z etuailirem kazal iščem in lino poliranim d ibro zapirajočim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 3G ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. /.a 2« 50 gld., .'{ kom. za 7 tfld., (1 kom. za 18*60 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim koinpasem komad »M) kr. Kazpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, čo ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
Hanns Konrad
prva tovarna za ure T
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovan, s c. kr. a.Btr. drž. orlom, z zlatimi in krebrniini razstavnimi svetinjami in z več nego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi dosla iz celega svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaia v vse dele svota. Ustanovljena te 1, 1887. lluntrovani cenik o urah, zlatnini ln Brobmlnl se pošilja na zahtevi) zaatonj In franko. 1420 20_i
Stanje slog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Hajboljša in najsigurnejša gg prilika za štedenje! «<*
Preje: Gradišče št. 1,

f Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po ===============
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih ___4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dntf '.januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik	odborniki:
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar m posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Delniška stavbinska družba
77
UNION
U
— v Ljubljani. =====
razpisuje
na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notr. ministerstva z dne 11. julija 1903 št. 27846
javno subskripcijo 560 delnic II. emisije.
Delnice 1. emisije v znesku 300.000 kron so oddano in v gotovini popolnoma vplačane.
Delnica velja 500 kron. se glasi na ime* in ima pri zborovanju vsaka po en glas Dividenda se letno izplačuje
Namen družbe „Union" je pridobil stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in kavarne, ter jih vzdržavati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava ako se II. emisija tudi odda, pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 sobami, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift, i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m1) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. d V pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim vrtom, kakor tudi drugi najemninski prostori. Ostali del zgradbe namenjen je za 9 stanovanj. Izpolnene in lastnoročno podpisane pristopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je ali po pošti, ali se pa dotična izjava direktno v pisarni družbe „Unionu Kongresni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3—6.
Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasnejo do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903.
1296 9—6
Dr. V. Grego rič
predsednik.
Podpisana iuia v lalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plačče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52 22
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.
h
Ž*
m
s* e*
ra r M » ■><•
Po nizki ceni se proda:
Majhen konj, turčin,
zelo lepe postave, ter za istega primeren
voz na dveh kolesih; jeden navaden voz
14-1 3-2
in
dve konjski opravi (Pferdegeschirre). ^
Več se potzve pri uredništvu »Slovenca«. Al
Ustanovljeno 1.1832
© rO
<U
-O
ci
U
j?
TJ O
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Električni obrat
176 88
llustrovani ceniki se dobš brezplačno.
1 ^^ |T»lTl«V»»WUVI
S
O
eu
£ u«
e>
0
8*
O
cr
d
o
m
ffV

najem se daje takoj s 1. januvarjem 1904
špecerijska prodajalna
na jako lepem in za trgovino izredno pripravnem kraju na vogalu sv.Jakoba trga in državne glavne ceste št. 3 in 2 v Ljubljani.
Natančneje se poizvd v hiši II. nadstropje na desno.	J 439 3—3
Prodam ali v najem oddam
trgovino
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radi b lehaniH. Trgovina ima lep promet in sa ponuia strokovnjaku g itov* »k«'*tenea.
P urebni kapital ie 2 d > 3 tuort erold Natančneje po\e blagohotno upravništvo • Slovenca«.	1248 8
°OO o 0000,00°o O 000' n ®c?Žo	o°0° o o
0-L.0'OiVonfinn n^nO

OoOO°Q
a00&000, ° O^O O C n 00
foo^ol


°o o9 0, °o°OOo
Nakup ln prodaja "T^a vsak ovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izirtbanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Udujaieij » oo»«T*rai atadčiki »r. l|iaol| Zltalk
Menjarična delniška družba
„M E K C € R"
I., Vllollzeile ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseli špekulacijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 257
Tisk »Kaloliftke Tiikarua« v Ljubljani,