Teden mladih umetnikov (str. 8/9)
LETO XXXVII. Številka 31 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 1. avgusta 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Doslej neznani storilci so pomazali z gesli „Katholisch-alkoholisch“ in „More for fans of Austria“ zunanjost cerkve pri sv. Hemi. Prvi je to opazil v petek, 26. julija podžupan Janez Hudi, ki je z gosti obiskal svetišče na gori. Kdaj je cerkev bila pomazana, še ni jasno, prav tako še ni sledov za storilci. Vprašanje pa je tudi, čemu so si zlikovci za „ovekovečenje“ svojih umetnin izbrali prav cerkev pri Hemi in tudi napisa že po svoji izpovedi predstavljata
enkraten primer.
Škandalozna politika
obč. odbora Št. Jakob
Na zadnji občinski seji, 25. julija v Št. Jakobu, so občinski očetje pokazali svoj pravi obraz. Po mnenju občinskih odbornikov večinskih strank Slovenci ne smejo nastopati pred letoviščarji. »Karntner Abend“ mora ostati v »pristnih koroških rokah.
»Nemci in Nizozemci bi se čudili, če bi nenadoma slišali slovenske besede," tako je argumentiral VVolfgang Gitsch-taler (SPO).
Na vprašanje Našega tednika, kaj si je on pri tej izjavi mislil, je le odgovoril: »Nobenih komentarjev!"
(Beri na strani 5)
EL podpira 1. ljudsko iniciativo v Pliberku
V pliberški občini se je formirala ljudska iniciativa Ponikva/Libuče, ki hoče preprečiti med Ponikvo in Libučami gramozno jamo (Schottergrube). Pretekli ponedeljek (29. 7. 85) so številni člani te ljudske iniciative s transparenti prišli na občinsko sejo in protestirali proti temu projektu. Mestni svetnik Jože PartI je v imenu EL izrekel ljudski iniciativi vso podporo.
Tednikov
komentar
PIŠE JANKO FERK
Politika
STRAN r\ ČETRTEK,
2
avgusta 1985
STRAN o ČETRTEK,
3 T
avgusta 1985
Politika
Voarče: čudni smškonacin-
nalni botri iz štarskeaa Lcnbna
Pred dnevi seje v Vogrčah pojavila brošura „Rinken-berg — Ein Ratendorf stellt sich vor“. Že na ovitku je znak nemškonacionalne „Burschenschaft Leder“ iz Leobna, ki je član „Deutsche Burschenschaften11 in s tem sodi v tabor desničarsko ekstremnih društev v Avstriji (glej „Rechtsextremismus in Osterreich, stran 182, 5. naklada). Ta „Burschenschaft je med drugim zahtevala, da se avstrijska vlada vzdrži vseh aktivnosti, ki bi pospeševale pojem avstrijske nacije in se naj prizna k avstrijski državi nemške nacije!"
Turizem v Železni Kapli:
Hotel „ScltloBpark“ kasarna?
V zvezi z nočitvami grozi letos turizmu v Železni Kapli precejšnje nazadovanje. Hotel „SchloBpark“ na primer tako pred začetkom poletne sezone kot tudi še danes ni odprl svojih vrat. Znano je, da je ta hotel po stečajni draž-- bi prevzela koroška Hipotekarna banka v Celovcu, ki pa zanj še ni našla primernega interesenta. Menda je bila pripravljena prevzeti hotel neka podjunska privatna družba: vendar ni zbrala dovolj lastnega kapitala, brez katerega pa Hipobanka ni pripravljena prepustiti hotela kakemu novemu lastniku. Tudi koroška Caritas se je baje zanimala za hotel „SchloBpark“, iz katerega bi naj v tem primeru nastal dom za stare in bolne ljudi.
Najbolj neprimeren in absurden predlog pa smo brali v socialistični KTZ: v njej predlaga kapelški dopisnik g. Popp, da naj bi pristojni gospodarstveniki razmišljali o možnosti preureditve hotela v vojaško kasarno. Ali si kapelški socialisti kaj takega res želijo?
Težave, s katerimi se ubadajo hotelirji v Železni Kapli, bi končno morale biti povod za to, da bi pristojni turistični delavci in občinski možje končno začeli resneje razmišljati o bodočnosti turizma v tej lepi južnokoroški občini. Hotela „Obir“ in „SchloBpark“ sta odprla svoja vrata skoraj ob istem času. Težave sta imela oba, ker je pač v Železni Kapli turistična sezona zelo kratka, obresti, odpisi, personalni stroški ter anuiteta pa so zelo visoki. Medtem ko so se družbeniki hotela „Obir“ postavili za svoj obrat in mu pomagali z dotoki iz lastnih sredstev, lastniki hotela SchloBpark tega niso storili in tako je bil konkurz neizbežen.
Železna Kapla naj bi razvijala zdraviliški turizem. Termalno kopališče pa stoji na samotnem kraju in nima direktne povezave s hoteloma. Tudi za poletni turizem v Železni Kapli je v resnici danih precej predpogojev: kdo neki ne pozna vseh krasnih stranskih dolin in grap, kot npr. Korte, Luže, Lobnik, Remšenik in Obirsko, ki so kot nalašč primerne za resničen oddih?
Pozimi pa turizma v Železni Kapli tudi ni, akoravno bi se dala najti in urediti primerna smučišča. Treba je pač imeti idej in biti iniciativen ...
Prireditveni koledar občine za sezono 1985 je zrcalo prave nezmožnosti odgovornih v občini. Brez dvoma je ze lo razveseljivo, da izvajajo približno 3/4 prireditev sloven ska društva. Na drugi strani pa je žalostno spričevalo za občino, da le-ta ne zna ali noče prav ničesar storiti za svo je goste. Edino kopališče občine pa je menda slabo upo rabljivo, ker je v vodi toliko razkužilnega klora, da se člo vek v njem skoraj ne upaš kopati.
S tem člankom nočem nikogar žaliti. Dosegel pa naj b ta članek namen, da bi ob kriznem položaju turizma v Že lezni Kapli pristojni končno začeli razmišljati o kakem dol goročnem konceptu za letni, zdraviliški in zimski turizem Nikakor se naj ne zanašajo na izjavo nekega slovenskega gospodarstvenika iz prejšnjih let, ki je menil: mogoče pa bo kak neumnež postavil v Železni Kapli še tretji hotel — in Kapla bo postala res zdraviliški kraj...
■kapelški domačin-
Pred enim tednom sem zapisal, da med slovenskimi pisatelji nimamo človeka, ki bi lahko bil neke vrste Heinrich Boli, ugotovil sem, da ga nimamo, ker naše organizacije doslej, in ta doslej velja za dobo po drugi svetovni vojni, to je zdaj že štirideset let, pisateljev in umetnikov niso nagovorile, da bi sodelovali.
Jasno je, da ima vsak ustvarjajoči človek vest, če že nobene druge, potem svojo subjektivno. Doslej pa se ni izcimil kdo, ki bi stal za „narodno vestjo“ koroških Slovencev. Ni koga, ki bi ob priložnosti lahko povedal besede, ki bi zalegle. Mislim predvsem na primer kakor pogrom na dvojezične napise. Če bi tedaj imeli človeka, ki bi povedal, Korošci tako pa
ne! in bi ga slišala tudi mednarodna javnost, bi mogoče padlo manj napisov.
Ne gre samo za to, da naši politiki govorijo, ker so ljudje, ki so bolj senzibilizirani za besede in mnenja umetnikov.
Gotovo je še dosti drugih primerov. Pred enim tednom že sem navedel vprašanje dvojezičnega pouka.
V preteklih mesecih smo se koroški Slovenci borili za obstoj dvojezičnih šol. Vemo, da je to eno najvažnejših vprašanj za razvoj in sploh obstoj slovenske narodne skupine na Koroškem.
K tej temi pa se ni javil nobeden naših učiteljev-pesni-kov. Prav bi bilo, če bi se javili in tistim politikom, ki jih sicer nagrajujejo, jasno povedali, za kaj gre in kako gotovo ne gre.
Prepričan sem, da bi njihove besede zalegle, kakor pravimo pri nas. Molk gotovo ne bo zalegel.
Načel bi lahko dosti drugih tem, jih pa ne bom, ker je jasno, da gre v bistvu za to, da bi naše organizacije pritegnile k sodelovanju ustvarjajoče ljudi, ki bi sodelovali v naših strukturah.
Mogoče je še enkrat treba načeti vprašanje kulturne politike Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze.
V obeh društvih ni tistih, ki bi lahko ustvarili načrte za bodočnost kulturnega dela in tako postavili perspektive.
Vem, da pisatelji ne morejo in ne bodo mogli opravljati dela takoimenovanih „poklicnih Slovencev", delno jim bi pa lahko
stali ob strani in jim pomagali. Dela „poklicnih Slovencev" ne morejo opravljati, ker ima na Koroškem vsak slovenski pisatelj svoj poklic in šele ob svojem poklicu lahko ustvarja. Impulze bi pa lahko dajali. In teh je treba.
Tudi ni potrebno, da bi pisatelji sodelovali leta in leta na „funkcionarskih“ stolih. Zdi se mi, da bi bilo dovolj, če bi v vsaki pristojni organizaciji sodeloval en pisatelj ali umetnik. Se pravi, da bi morali biti na razpolago vsako leto štirje ustvarjalci, ki bi hoteli sodelovati. V kakšnih presledkih potem kdo pride na vrsto, si lahko izračuna sam. Toliko časa pa bi morali imeti za ,narodov blagor".
ni politiki in kulturni delavci o predlogih premišljevali do svojih naslednjih občnih zborov in tedaj, če že ne izvolili, potem vsaj kooptirali tega ali onega umetnika v predsedstva, odbore in tako naprej.
Gotovo bo dosti umetnikov, ki bodo takšno „čast“ odklonili in se izgovarjali, da ne utegnejo biti ob svojih dveh poklicih še narodni funkcionarji, so pa gotovo tudi taki, ki bodo o „časti" trezno in resno razmišljali in ti bodo tudi dragoceni kot sotrudniki.
V minulih dneh sem govoril z nekaterimi funkcionarji naših organizacij, ki so moje mnenje potrdili. Zdaj je samo še treba, da tiste osebe in osebnosti stopijo do naših umetnikov in jih nagovorijo.
Če sem pred enim tednom pisal le o Florjanu Lipušu in Gustavu Janušu, potem ne, da bi jima pihal na dušo, temveč zaradi tega, ker sta Lipuš in Januš tako med Slovenci kakor tudi (recimo:) izven naših koroških meja najbolj znana. Služila sta kot neke vrste prototipa slovenskega umetnika in potencialni osebnosti pojma „vest naroda". Naštel bi pa lahko še vsaj pet ali šest oseb, ki bi lahko ravno tako dobro stale na mestu Florjana Lipu-ša ali Gustava Januša. (Vsekakor nisem hotel koga prezreti.)
Tretji del „ Vesti naroda “ ne bo več sledil, sicer pa opozarjam na referat „0 odgovornosti pisatelja ali pisateljice za narodno zavest" Maje Flader-lap, ki bo objavljen v naslednji številki „mladja“.
Skozi brošuro se vleče rdeča oz. nemškonacionalna nit, ki poudarja nemški značaj Koroške. Druga polovica brošure je namenjena „Vogrčam in okolici". In že kar na začetku te predstavitve Vogrč so neresnice, ki dokazujejo, da izdajatelj brošure in samozvani vo-grški „boter" sploh ne pozna položaja na vasi, da pa mu očitno tudi ni za objektivno informacijo o tej vasi.
O šolstvu piše med drugim to: „Šest do desetletnim otrokom nudi dvorazredna dvojezična šola, ustrezno zakonu, pouk. Iz etničnih motivov poučujeta učitelja pretežno slovensko. Verouk je sedaj izključno v slovenskem jeziku. Vse ostale otroke vozi šolski bus v razne šole z nemškogo-vorečim poukom v Pliberk." Nadalje še stoji, da je odraslim prevoz s šolskim busom zabranjen.
Vse te trditve je Naš tednik preveril. Vse so se izkazale kot neresnične.
Učitelja v vogrški ljudski šoli poučujeta, kot to predvideva
zakon o dvojezičnem šolstvu. Isto velja za verouk. Tako prejšnji katehet kot sedanji sta poučevala in poučujeta otroke, kot to predvideva zakon. To pomeni, da je verouk dvojezičen, za tiste otroke pa, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, samo nemški.
Trditev, da morajo ostali šolarji zaradi ponudbe „nemško-govorečega pouka z busom v Pliberk", pa je ponoven dokaz nepoučenosti izdajatelja. Ker v Vogrčah „še“ nimajo glavne oz. posebne šole (obe sta v Pliberku), morajo šolarji, ki hodijo v ta dva tipa šole, v Pliberk. In to vsi, ne glede na pri; javo k dvojezičnemu pouku ali ne. Prav tako je tudi jasno, da šolski bus ne sme, če nima dovoljenja, prevažati odraslih-
Jasno, da je med domačini zavrelo in da so ogorčeni. Kje pa smo, da jih nekdo, in to še nemškonacionalna „bratovšči-na“ povrhu, vzame pod svoje okrilje in postane boter vasi ih vaščanov. In vrhu tega še brez pristanka prizadetih, to je Vo-grčanov. Paralele temu nasil-
nemu botrinstvu najdemo samo v agitaciji raznih nemško-nacionalnih društev in nemških šolskih „farajnov“.
Takega botrinstva, ki mu bolje pristaja ime kolonializem, smo na južnem Koroškem že siti. Danes hočejo bi-
Najvažnejša točka dnevnega reda je bila določanje cene za vodo, ^i jo prejema velikovška občina. Proti glasovoma Enotne liste so Se zmenili za 16 grošev. Enotna II-sta je argumentirala, da ima voda
ti botri, jutri jerobi, kaj kmalu pa gospodarji po naših vaseh. Kar jim ni uspelo z nasiljem, hočejo sedaj doseči po drugi poti.
Tu velja samo to: bodimo pozorni, ne dajmo se speljati na led!
velikovškega žrelca dosti slabšo kvaliteto, kot jo ima dobrolška, namreč tako, da je že na meji užitnosti. Zato jo morajo tudi umetno čistiti. Ker pa obe občini prejemata vodo po istem vodovo-
du, se s tem tudi kakovost dobro-Iške vode močno poslabša. Zato je neuvidljivo, da dajejo vodo po tako nizki ceni. Župan Pfeifer niti ni maral zagotoviti, da se ne bo radi tega morda zvišala celo cena dobrolške vode.
Stanovalci Pliberške ceste so se pri občini pritožili, da je promet v tej cesti zelo hrupen. Enot-
na lista je pred lagala takoimenovano ..psihološko zavaro“. Na cesti bi naj napravili takšne markacije, da se vozna proga avtomobilistom zdi ožja; potem vozijo bolj počasi in hrup se zmanjša. Odbornika Enotne liste sta se tudi pritožila, ker se skrbi v prvi vrsti za ceste v centru, ceste pa, ki vodijo v obrobne kraje, pa so deloma v katastrofalnem stanju.
Tovarna „0bir“: volitve v obratni svet delavcev
Pri volitvah v obratni svet delavce, ki so bile v torek tega tedna, je prvič v zgodovini tovarne celuloze „Obir“ kandidirala dvojezična lista „Lista-Liste Obir". Dosegla je 40 glasov ali 28 procentov od oddanih veljavnih glasov. Tako bo zastopana v obratnem svetu delavcev z enim mandatom, drugi mandat pa je le za nekaj glasov zgrešila. Nove* mu obratnemu svetniku Valentinu Doujaku iskreno čestitamo.
Lista „Fraktion sozialistischer Gewerkschafter“ je dosegla 105 glasov in bo še naprej stavila predsednika obratnega sveta delavcev, ki bo — kot doslej — Adolf StraBer. Ta lista je pri pogajanjih o skupnem nastopu odklonila vse predloge o dvojezičnem poslovanju obratnega sveta delavcev.
Predlagam, da bi naši narod-
Vest naroda (II)
Občinska seja v Dobrli vasi
Pred sejo je bila vprašalna ura. Odbornik EL, Martin Masti, se je pozanimal glede onesnaževanja zraka v okolici Leitgebove tovarne, ker se sosedje namreč že dalj časa pritožujejo. Konkretno je VVastl vprašal, če oiorda obstoja kakšno znanstveno poročilo v vplivu Leitgebovih plinov na zdravje vaščanov. Župan Pfeiffer je odgovoril, da takšnega poročila ni in da se mu tudi oe zdi potrebno, dati nalog, da se ga izdela.
Politika
Enotna lista Pliberk: konsekvntna kadar are za enakopravnost vseh občanov
Mestni svetnik Fric Kumer
Mestnik svetnik Jože Pa rti
Jasne zahteve ljudske iniciative Ponikva/Libuče
Dve centralni programski točki v volilnem programu EL Pliberk sta bili „ZA ENAKOPRAVNOST VSEH OBČANOV" ter „ZA OHRANITEV IN VARSTVO OKOLJA". Da se EL Pliberk tudi po volitvah resno in dosledno zavzema za uresničevanje predvolilnih obljub, je dokazala na ponedeljkovi (29. 7.) občinski seji: v vprašanju financiranja
poti v krajih, ki ležijo precej neugodno, je bila EL edina frakcija, ki je v smislu enakopravnosti vseh občanov odklonila vsakršno finančno obremenitev prizadetih posestnikov. EL pa je tudi brez obotavljanja podprla ljudsko iniciativo Ponikva-Libuče, katere govornik je občinski odbornik Engelbert Perdacher.
• Vprašanje gramozne jame (Schottergrube) med Ponikvo in Libučami:
Med Libučami in Ponikvo naj bi nastala gramozna jama v velikosti najmanj 1 ha, pri čemer bi nastradala precejšnja površina gozda. Ta gramoz naj bi služil gradnji nove avtoceste mimo Velikovca. V resnici pa bi gramozna jama med Ponikvo in Libučami pomenila ogromno obremenitev okolja, tovornjaki bi vozili noč in dan skozi Ponikvo, Libuče, Drvešo vas, Blato, Šmihel proti Velikovcu. Zato se je v Libučah in na Ponikvi že formirala ljudska iniciativa, katere člani so
n° cesto pred hišo zastonj. Zato uvidimo, zakaj bi morali občani, kateri posestva in hiše ne 'ežijo tako ugodno in ki imajo ?ato mdr. višje življenjske stroge, iz lastnega žepa sofinan-cirati izgradnjo poti."
Kljub temu sta SPO in OVP ^trajali, da morajo prizadeti Posestniki 5% stroškov finan-j;jrati iz lastnega žepa. Zato sta tudi glasovali proti spremljevalnemu predlogu EL.
• Dodatni proračun za leto 1985:
Redni proračun se bo letos Povišal za 5,027.000 šilingov, 2r®dni pa za 10,866.000 šilin-'°v. Skupno znaša dodatni r°račun za I. 1985 15,893.000 ^'ngov (ali: proračun se je '°višal od 43,36 na 59,25 mili-°n°v). Andrej VVakounig (EL) Pozitivno ocenil finančni a2voj v občini, hkrati pa svaril red prevelikim optimizmom: °datni dohodki rezultirajo od ®Zele in države (mdr. subven-!<e za ceste), „predvsem pa iz lomno visokega narastka ,avka na obrt!", tako A. Wa-j°unig. V številkah: dohodki iz >avka na obrt so se zvišali od na 4,9 milijonov ali za 3%! VVakounig dobesedno: q.ato iz tega še dolgo ne sle-’ da se bodo finance tudi v 1986 razvijale tako ugod-
, R°leg tega je VVakounig kri-lral dejstvo, da so na seji fi-rnčnega odbora spremenili aadni osnutek proračuna da so 400.000 šil., lojenih '■ Namesto
likajo ta denar sedaj za izgra podstrešja občinskega
- s na-
za izgradnjo cest, čr-za ceste predvi-
tudi na občinski seji v večjem številu in s transparenti protestirali proti načrtovani gramozni jami (glej sliko na 1. strani).
Mestni svetnik EL Jože Partl, v novi periodi odgovoren za varstvo okolja, je podprl iniciativo prizadetih občanov in v tej zvezi poudaril važnost povezanosti občinskega odbora z občani. Hkrati je mestni svetnik Partl opozoril na dejstvo, da bi taka gramozna jama ne imela nobenega pozitivnega gospodarskega učinka za občino. Partl: „Prej gospodarsko škodo, ker bi namreč po nepotrebnem trpele ceste!"
Gramozna jama naj bi na-
stala na zemljišču, katerega lastniki so prišli v večje finančne težave. V tej zvezi je mestni svetnik Fric Kumer v pogovoru z NT poudaril: „EL se bo na vsak način zavzela za to, da se bo prizadeti družini po drugi poti pomagalo priti iz teh gospodarskih težav."
Občinski odbor je soglasno sklenil odstavitev gramozne jame z dnevnega reda.
• Financiranje izgradnje poti k posestnikom, ki so oddaljeni od centra:
V tem primeru gre predvsem za posestnike, ki živijo in delajo v od centra precej oddalje-
'tev
/ada
nih in zato neugodnejših jih. Za igradnjo poti k tem sestvom prevzame 70% strokov dežela. Za ostale 30% 5 _
SPO in OVP predlagali, da rfl dčina nudi g. Turku 1 mili-rajo dotični posestniki pla^ šilingov. V primeru, da bi 5% stroškov sami, občina L Urk po 1 mesecu ne spre-bi prevzela le 25 odstotkov. g *e ponudbe, bi prišlo do se s tem ni strinjala in je (V astitve (Enteignung). EL je žila spreminjevalni pred1 j6.sovala proti temu načinu (Abanderungsantrag), da ^L^nja vodnih problemov v občina prevzame vseh 30% it erški občini, medtem ko nančnih stroškov. Mestni sv^ Se SPO in tudi t. i. „eigen-nik Fric Kumer in občinski °ig sfreundliche" OVP izrekli bornik Fric Kert sta v tej z^^fastitev. Vrhu tega bi z poudarila:	„EL predlaga > astitvijo občina sploh ne
predvsem v smislu enakopf^ 'drala, ker bi pravna pot nosti vseh občanov. Občani ,^' Procesiranje) trajala več
stanujejo v centru oziroma Pa kar je opozoril tudi jih naseljih, dobijo asfalt' mi svetnik Jože Partl.
-...	-^5^-
Politika
Škandalozna politika občinskih odbornikov SPO, OVP in FP0 v Št. Jakobu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slovenski občinski odborniki Slovenske gospodarske skupnosti (SGS) so predlagali, da bi na takoimenovanih koroških večerih", ki so namenjeni turistom, sodelovalo tudi slovensko društvo „Rož“. Občinski očetje večinskih strank so ta predlog zavrgli.
' Letoviščarji hočejo na kulturnih večerih prav gotovo spoznati popolno občinsko sliko. Torej tudi kulturo koroških Slovencev. Mogoče pa se občinski odborniki bojijo, da bi se letoviščarji ne udeležili dvojezičnih kulturnih prireditev. Vendar: v Dobrli vasi slovensko društvo „Srce“ že leta prireja uspešne masovne prireditve za letoviščarje.
Če pomislimo, da stane en sam »Koroški večer" približno 10.000 šilingov in da morajo tudi Slovenci s svojimi davki plačevati večere, pri katerih niti sodelovati ne smejo, lahko govorimo o pravem škandalu na občinski ravni.
Občina Št. Jakob hoče tudi graditi novo ljudsko šolo in zaradi tega mora najeti kredit v višini 5 milijonov šilingov. Občina je dobila dve ponudbi z istimi pogoji: od Posojilnice v Št. Jakobu in od »Oster-reichisches Creditinstitut" v Beljaku. Odločila se je za posojilo iz Beljaka, čeprav t. i. Ausschreibungsrichtlinien predpisujejo, „da se mora občina odločiti za ponudbo domačega podjetja, tudi če bi bila ta 5% dražja", je dejal dvorni svetnik dr. Apovnik.
Župan Gressl trdi, da dežela prevzame posojilo za ljudsko šolo in zaradi tega ta odloči, od kod dobi kredit. V resnici pa je za gradbo ljudske šole vedno odgovorna občina in leta lahko odloči, kje naj najame kredit. Dežela lahko prevzame le jamstvo za kredit.
Poslovodja šentjakobske Posojilnice Janko Ottovvitz je ogorčen: »Povsod drugod se potrudijo za gospodarski razvoj v občini in podpirajo svoja podjetja. Šentjakobski občinski svet pa je prezrl ŠENTJAKOBSKO Posojilnico, čeprav je ta ponujala posojilo pod istimi kondicijami kot beljaški Creditinstitut."
Občinski odbornik SGS je nagovoril župana Gressla na njegovo izjavo pri proslavi 10. obletnice ustanovitve nemško-
nacionalne krajevne organizacije Avstrijskega Kamerad-schaftsbunda Št. Jakob-Št. lij, kjer je Gressl dejal, da je „Ka-meradschaftsbund (KB) deloval za prijateljstvo med narodi." Gressl je odgovoril, da je le rekel, da si je KB zastavil cilj delovati za prijateljstvo med narodi in to lahko vsak interpretira kakor hoče. Da pride resnica na dan, smo še enkrat poslušali trak, na katerem je urednik NT posnel Gresslov govor. »V preteklem letu se je krajevna organizacija OKB pod vodstvom gospoda Tischlerja in svojih sodelavcev predvsem zavzemala za tovarištvo, gojitev domovinske miselnosti, pospeševanje prijateljstva in sodelovanje med narodi ter za mir in svobodo," je župan Gressl dejal dobesedno na proslavi OKB.
Proti predlogom SGS so glasovale vse ostale stranke, celo proti zadnjemu: DSG Podgorje, kjer je včlanjena tudi Ani Muller Klemenjak, pripravlja mednarodni tek čez drn in strn in potrebuje od občine primerno finančno podporo. SGS je predlagala 4000 šilingov, ostale frakcije pa so določile, da dajo DSG Podgorje le 2000 šilingov. Čeprav je DSG „črno“ društvo, torej blizu ljudski stranki, so tudi mandatarji ČVP glasovali proti predlogu SGS.
Očividno občinske očete večinskih strank ne zanima več vsebina predlogov slovenskih mandatarjev. Že zgolj dejstvo, da pride predlog od Slovencev, zadostuje, da je treba glasovati proti.
Rihard Grilc
Cene za žito in koruzo v letu 1985
Uradna komisija Zveznega ministrstva za trgovino, obrt in industrijo je 16. julija 1985 sklenila nove cene za žito.
Ječmen in oves:
Koruza:
ista cena kot lani; julija šil. 3,30/kg avgusta šil. 3,3550/kg (inkluzivna cena) oktobra se bo cena za koruzo za 10 g/kg zvišala. Torej je cena za ječmen in oves oktobra enako visoka — šil. 3,15/kg (inkl. cena šil. 3,4650/kg).
Cena za kvalitetno pšenico je za 8 g/kg višja, za pšenico za moko bo potrošnik letos plačal za 3 g/kg več kot lansko leto.
Kvalitetne pšenice na Koroškem ni možno pridelovati, za moko bo plačal konzument julija in avgusta 1985 šil. 4,1690/kg.
RŽ: julija šil. 3,8170/kg
avgusta šil. 3,8830/kg — torej plus 4 g/kg
Dodatek za predelavo žita ostane nespremenjen:
za: rž 30,5 g/kg
pšenico za moko 48 g/kg kvalitetno pšenico 36 g/kg ječmen, proso, oves 15 g/kg koruzo 10 g/kg
Dunajski univ. prof. dr. Horst Seidler, ki sodi med najbolj priznane raziskovalce nacistične rasne biologije, išče osebe, ki so pod tretjim raj-hom same doživele postopek ugotavljanja rase. V to sodi merjenje glave, lobanje, udov in še mnogo več. Naše bralce, ki so to sami doživeli ali ki poznajo ljudi, ki so morali skozi te preiskave, naprošamo, da se obrnejo na uredništvo NT. Dobrodošli so poleg osebnih spominov tudi vsi drugi dokumenti iz nacistične dobe. Tako dr. Horst Seidler kot tudi uredništvo NT vsem, ki so pripravljeni sodelovati pri tej raziskavi, zagotavljata absolutno anonimnost in vrnitev dokumentov.
Rož, Podjuna, Žila
Srečanje folklornih skupin v Železni Kapli
V nedeljo je bilo v Železni Kapli že tradicionalno srečanje folklornih skupin — že devetič so se na povabilo SRD „Zarje“ sestale slovenske in nemške skupine iz Koroške ter skupine in pihalna orkestra iz Slovenije. Tole folklorno srečanje je nekakšen pregled folklornega delovanja v naši širši domovini, istočasno pa služi tudi boljši povezavi med posameznimi skupinami.
Še posebej razveseljivo je plodovito sodelovanje med slovenskimi in nemškimi skupinami — tokrat se je srečanja prvič udeležila tudi Volkstanzgruppe EdelvveiB iz Celovca, ena izmed najboljših folklornih skupin soseda v deželi. Prireditve, ki je bila seveda dvojezična, so se udeležili predvsem gostje; tako so lahko, pa čeprav le z ogledom različnih plesov, spoznali dvojezičen značaj južne Koroške.
Ob enajstih dopoldan je že bil koncert godbe na pihala. Folklorne skupine so se zbrale pred glavno šolo in se v sprevodu podale
do hotela „Obir“, kjer je bila prireditev. Nastopale so sledeče skupine: pionirska folklorna skupina in folklorna skupina domačega društva „Zarja“, Vellachtaler Trach-tenkapelle, folklorna skupina „An-ton Strafeler" iz Markovcev pri Ptuju, Volkstanzgruppe „Edel-weiB“ iz Celovca, folklorna skupina „Anton Tanc“ iz Laškega, Volkstanzgruppe der Landjugend Vellachtal, folklorna skupina „Svoboda“ iz Prinčkovega pri Kranju, folklorna skupina KPD „Planina" iz Sel ter pihalna orkestra ravenskih železarjev in „Ferš-kak“ — Sladkogorska.
Za tiskovni sklad so darovali:
Tomaž Miki, Malošče 40,—; Uršula Miki, Goriče 20,—; Anton Klampferer, Zagorice 40,—; Maksimilijan Trunk 40,—; Pavla Robič, Žužalče 60,—; Janez Gallob, Žužalče 20,—; Johann Miiller, Vodiča vas 40,—; Heinrich Miki, Vodiča vas 90,—; Franc Schlapper, Marija na Zilji 10,—; Karl Samonig, Marija na Zilji 90,—; Marija Jobst, Prosoviče 40,—; Valentin Piček, Škofiče 20,—; Josef Perdacher, Hol-biče 30,—; Elizabeta Standtman, Holbiče 40,—; Rudolf Maierhofer, Podjerberk 100,—; Martin Rekar, Klopce 90,—; Cilka Kernjak, Trebinje 10,—; Marija Schoffmann, Št. lij 20,—; Ervvin Errat, Deščice 20,—; Maks Kanzian, Loče 10,—; Hanzi Čeber, Škofiče 50,—; Julijana Zechner, Gornja vas 40,—; Josef Šteharnik, Žvabek 20,—; Marija Lut-nik, Doljna vas 40,—; Lenart Kac, Doljna vas 20,—; N. N., Suha 50,—; Franc Srienc, Podlaz 100,—; Jakob Skuk, Potoče 40,—; N. N. Šmarjeta 40,—; Johan Mihor, Šmarjeta v R. 40,—; Janez Korenjak, Trebije 40,—; Jurij Malle, Vrh 15,—; Kati Wutte, Gornja vas 10,—; Hubert Kescher, Selo 20,—; Katarina Kelih, Apače 20,—; Marija Hirm, Apače 50,—; preč. g. Franc Jančar, Slov. Plajberk 40,—; Vincenc Ogris, Poden 10,—; Anton Dragašnik, Kostanje 40,—; Anton Dragašnik, Borovnica 30,—; Valentin Tomažej, Lipa 40,—; Franc Ivančič, Vudmat 20,—; Marija Šimenc, Vud-mat 30,—; Janez Miki, Pečnica 40,—; Simon Ressman, 40,—; Alojz Aichholzer, Zg. Borovlje 10,—; Martin Ressman, Ledince 40,—; Franc Arneitz, Sp. Borovlje 40,—; Johann Graber, Sp. Borovlje 40,—; Neža Jurič, Malence 30,—; Gustav Novak, Malence 50,—; Johan Ressman, Ledince 40,—; Jože Miki, Zg. Borovlje 40,—; Rozi Pečnik, Zg. Borovlje 40,—; Jakob Miki, Pečnica 50,—; Matevž Kaki, Sp. Jezerce 30,—; Frančiška Plesnik, Bela 40,—; Mihael Povoden, Mohliče 20,—; Franc Wutte, Mohliče 20,—; Pavla Lužnik, Galicija 50,—; Marija Božič, Encelna vas 20,—; Avgust Planteu, Dule 40,—; Josef Urh, Plaznica 20,—; Mirko Brežjak, Plaznica 20,—.
Slovensko prosvetno društvo „SRCE“
PRVIČ V DOBRLI VASI KONCERT ANSAMBLA:
Slovenski muzikantje
Čas: v četrtek, 8. avgusta 1985, ob 20. uri Kraj: v samostanu v Dobrli vasi Ob slabem vremenu bo prireditev v avli glavne šole v Dobrli vasi
Poletna noč „Zvezde“
Preteklo soboto je Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ iz Hodiš vabilo k Čimžarju v Dvorcu na „Poletno noč“ s kulturnim sporedom. Kulturni spored so oblikovali — poleg domačega mešanega pevskega zbora — gostje iz Italije, in sicer moški in mešani pevski zbor „Skala“ iz Savodenj pri Gorici, ter „Mannerquintett Rauschelesee".
Obiskovalci prireditve, večinoma turisti, so nastop kulturnih skupin odobrili s primernim aplavzom.
Predsednik SPD „Zvezda“ Tone Miksche je lahko med številnimi gosti pozdravil med drugim člana predsedstva NSKS dipl. trg. Janka Uranka, globaškega podžupana Janeza Hudla, hodiškega podžupana VValterja Samoniga ter bivšega hodiškega podžupana Kristijana Ogrisa.
Po kulturnem sporedu je nastopil nam dobro znani ansambel ..Planinski sekstet", ki je z lepimi domačimi melodijami in pesmimi zabaval publiko do jutranjih ur.
Že danes pa vas hodiška „Zvezda“ in ..Planinski sekstet" vabita na ..Veselico ob jezeru"; le-ta bo v sredo, 14. avgusta 1985.
V nedeljo, 4. avgusta, bo obhajal 50-letnico Dominik Krušic iz Kotmare vasi. Ob srečanju z Abrahamom mu EL Kotmara vas in SPD »Gorjanci" iskreno čestitata.
Čestitamo!
Čestitkam se pridruži tudi uredništvo Našega tednika.	,
Danes, 1. avgusta, praznuje Lovrenc Mlinar, pd. Rešov oče z Blata, svojo 50-letnico. Želimo mu obilo zdravja, sreče in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi EL Pliberk.
Rož, Podjuna, Žila
Vesela gasilska veselica v Regljali pri Pliberku
V Repljah je bil v nedeljo, 21. julija, gasilski praznik. Na prostem je bila slavnostna sveta maša, ki se je je udeležilo lepo število ljudi — morda tudi zato, ker je sveto mašo sooblikoval Moški pevski zbor „Kralj Matjaž". Fantje iz Li-buč so s tem pokazali, da se spoznajo tudi na cerkveni pesmi.
Od petih popoldan pa do poznega večera pa je nastopal v Repljah svetovno znani ansambel Lojzeta
Slaka. Množica ljudi je prisluhnila zvokom valčkov, polk in narodnih pesmi. Nekateri pa so že prej odšli domov, ker je bilo zares tesno. Organizatorji gotovo niso računali s tem, da bo prišlo toliko ljubiteljev Slakove glasbe.
Pa še nekaj: v Repljah so pokazali, da so gasilske veselice lahko tudi dvojezične — da so dvojezične gotovo tudi lepše. Kdaj se bodo na to spomnili tudi drugod po dvojezičnem ozemlju?
Korte: češki begunec zaprosil za azil
Te dni smo iz Kort dobili vest, da je sredi julija mlad Ceh prekoračil avstrijsko-jugoslovansko mejo. V Kortah je naletel na prve ljudi na avstrijskih tleh.
V sledeče naš dopis iz Kort: Kar se je za nekatere končalo tragično, je uspelo 29-letnemu Čehu Jaromiru Tučku. Po 30 urah hoda in plezanja je prišel v svobodo. Poldrugo leto se je pripravljal na ta odločilni korak. Iz Kranja, kjer je Tuček bil kot turist, se je napotil proti jugoslovansko-avstrij-ski meji. Preko Grintovca je
prišel v Avstrijo in to prav v nedeljo, 14. julija, na kor-ško žegnanje. V Avstrijo je prišel brez vsega, kajti prtljago je zaradi izmučenosti pustil v gori.
Najbolj ga skrbi, kaj se bo zgodilo s starši in prijatelji, ki so ostali na Češkem in kako se mu bo godilo v Avstriji. Tuček hoče naprej v Kanado. Zato upa, da mu bo UNESCO posodila denar za polet preko velike luže. V svoji domovini je bil učitelj, pred svojim begom pa je delal v kamnolomu.
Pred kratkim je postala trgovina Krivograd v Šmihelu še bolj lepa in bogata: poslopje krasi dvojezičen napis. Naj bi bil ta napredni korak Katarine in Adolfa Krivograda tudi drugim koroškim trgovcem
za zgled.
Eda Velik iz Srednjega Kota je rodila hčerko Jano. K temu veselemu dogodku iskreno čestitamo.
Jakob Kernjak iz Št. lija praznuje te dni svoj 84. rojstni dan. Naše iskrene čestitke. *
Antoniji Dovjak iz Slove-njega Plajberka vse najboljše za njen 87. rojstni dan.
Elizabeta in Ignac Kap iz Dvora pri Šmihelu sta te dni obhajala biserno poroko. Iskreno čestitamo ter jima želimo še obilo zdravja in božjega blagoslova.
Roza Kert iz Konovec pri Pliberku praznuje te dni svoj 80. rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo let!
Vrtnikov ansambel iz Sel (vodi Mira Oraže)
Koncert na Djekšah
Že tradicija je, da Prosvetno društvo v Velikovcu prireja letno koncert na Djekšah. Tokrat so Velikovčani povabili Katoliško prosvetno društvo „Planina" iz Sel: pester spored so oblikovali mešani zbor, dekliški zbor, folklorna skupina in Vrtnikov ansambel.
Predsednik Prosvetnega društva Janez Kuchling je pozdravil tudi nekaj častnih gostov, med njimi dješkega župana Janeza Travnika, občinskega odbornika mag. Filipa VVarascha, dvor. svet. dr. Pavla Apovnika, člana predsedstva NSKS, dipl. trg. Janka Uranka ter podpredsednico Krščanske kulturne zveze Micko Opetnik. Avlo ljudske šole so poleg domačinov napolnili še prijatelji slovenske pesmi iz okolice Djekš. Bilo je približno 60 obiskovalcev.
S petjem in plesi so Selani navdušili publiko, ki je v domačem kraju navajena le nemških zvokov in rim. V povezavi je Angela Oraže nakazala pomen domače pesmi za obstoj slovenske kulture ter omenila, da kulturno udejstvovanje po društvih ne krepi samo narodne zavesti, temveč tudi oblikuje osebnost posameznika.
Gotovo se je marsikateri po tem koncertu spominjal na čase, ko se je tudi na Djekšah še pela slovenska pesem pri koscih, pri furvanju, ob nedeljskih popoldnevih in drugih družabnih srečanjih.
Tekma koscev na Radišah
Preteklo nedeljo, dne 28. 7. 1985, je SPD „Radiše“ spet vabilo na sedaj že tradicionalno tekmo koscev. Mnogo ljudi se je zbralo pri Podršniku (Tolmajerju) v Spodnjih Rutah, kjer je predsednik društva uvodoma obrazložil pravila in sistem tekmovanja in pozdravil tudi častne goste, med njimi žrelskega župana Helmuta VVoschitza, predsednika SPZ Tomaža Ogrisa in tajnika K KZ in Slovenske kmečke zveze Nužeja Tol-majerja in Štefana Domeja.
Tekmovalo se je v štirih jakostnih skupinah. V skupini gostov je zmagal Franci Dolinšek iz Železne Kaple, ki je postal tudi najboljši dneva. V kategoriji moških nad 50 let je bil najboljši Janez Pisjak st., Pridevnik, kateremu je le-
tos končno uspelo vse sotekmovalce „porezati“. Drugo mesto v tej skupini je zasedel Blaž Micki. V splošni skupini je slavil zmago Andrej Lampichler, Jugov, na drugo mesto pa se je uvrstil Nužej Tolmajer. V ženski skupini je bila tudi letos spet naboljša Rozalija Kogoj iz Železne Kaple, pred domačinko Angelo Pisjak, ki je tudi letos spet rešila čast radiških deklet in žena, kajti le malo jih je, ki bi se upale kositi.
Po tekmi je Ludvik Ogris porazdelil pokale in nagrade in se zahvalil vsem tekmovalcem, pomagačem in navijačem za sodelovanje. Nato pa se je odprl še sod piva, katerega je darovala tovarna celuloze „Obir“.
F. W.
Reportaža
ČETRTEK, n ČETRTEK,
8t
STRAN
. avgusta 1985
ČETRTEK,
1. avgusta 1985
Reportaža
PISMA BRALCEV
Žegnanje v Št. Jurju
Vsako leto imamo v Št. Jurju žegnanje s procesijo. Dolga leta je bilo tako, da so mašo in procesijo pospremili pevci s cerkvenim petjem. Zadnja leta pa sta se procesije udeležila tudi Landsmannschaft in libuška pihalna godba. Zgleda, kot da bi hoteli dati z nastopom teh dveh društev verski procesiji karakter nekake parade.
Toda tega še ni dovolj. Višek nesramnosti pa si je privoščila libuška godba na letošnji dan žegnanja. Po tretjem evangeliju so zapeti pevci cerkveno pesem. Vodja tibuške godbe je brezobzirno preslišal petje pevcev in dal godcem znak, da naj pričnejo igrati koračnico. V konkurenci z bobni in trompetami so pevci s svojim petjem seveda podlegli in morali prenehati.
Potrebovali bi pač malo več tolerance. Kaj ne?
Pri sv. maši so pevci lahko brez ovir zapeli, saj so libuški godci na pihala procesijo pospremili samo do cerkvenih vrat in se nato obrnili in posedli gostilniške mize.
Vprašujem se ali so vojaška povelja kot:	„Habt Acht“,
„Ruht“, „Rechts um“, itd. primerna za cerkveno procesijo. Je to še procesija ali že parada.
Jurij Mandl, Libuče
Tschuschen und Verrater
In der Mainummer der Veldner Zeitung habe ich versucht mit ei-nem Leserbrief vor den Hetzkam-pagnen und Verleumdungen ge-vvissen deutschnationaler Kreise gegen die Karntner Siovvenen zu vvamen. Ich habe damals darauf verzichtet, meine Sorgen durch konkrete Beispiele zu illustrieren. Es vvare schon gevvesen, hatte sich mein Unbehagen als unbe-grundet ervviesen.
Leider erreichte mich bald darauf ein anonymer Brief, der in er-schreckender Weise alle meine Befurchtungen bestatigte, ja so-gar bei vveiterem ubertraf. Hier ei-nige Auszuge:
. . Ich muli Ihnen sagen, dali Sie eine uninformierte und unvvis-sende blode Gans sind...“ „Jugosiawen sind zu Genuge hier und fressen uns Karntnern das Brot vveg. .. diese Tschuschen und Vaterlandsverrater... Die haben schon mit Jugoslavvien beabsichtig die Karntner zu uber-rumpeln . .. Die vverden von der Regierung viel mehr unterstutzt als wir Karntner. Wenn sie nicht bald aufhoren vverden, diese Verrater, mit ihrer Unzufriedenheit, vverden auch wir einmal zur Waffe greifen und diese Tschuschen mit Kind und Keget uber die Karavvan-ken treiben, dann wird Ruhe in Karnten ..."
„ Vor dem Krieg hatte sie ver-vvahrloste und zerlumpte Hauser, und jetzt hat ein jeder Tschusch und Verrater Pensionen und Hotels und haben ein herrliches Ein-kommen, vvas viele Karntnertreue nicht haben, vveil sie von der Regierung nicht so unterstutzt vverden vvie diese Verrater.. .“
„Kein Deutscher braucht mit dem Kopf schuttetn, (sondern) nur bedauern, daii Karnten noch jetzt so Verrater und Partisanen hat. Und unsere Kinder vverden nie die Tschuschensprache lernen, nein! Englisch, Franzosisch, eventuell auch Italienisch, aber niemals Tschuschisch..."
„Bitte pack’ zusammen und geh’ nach Jugoslavvien, bevor wir dich hintreiben vverden . . . Wenn es so vveiter gehen wird, vverden die Verrater bluten."
„Ein treuer und standhafter Karntner"
Jeglicher Kommentar zu die-sem anonimen Brief erubrigt sich wohl. Auch so sieht die VVirktich-keit der „Volksgruppenfragen“ in Karnten aus!
Dagmar Grdblacher St. Egyden, Treffen 6
Dr. Matjaž Sienčnik
otroški zdravnik
Ordinacijski čas: od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in po naročilu.
Pogodba z vsemi zavarovalnicami
Ta teden, od ponedeljka, 29. julija, do sobote, 3 avgusta so na Rebrci zbrani mladi umetniki. Srečanje mladih umetnikov prirejata K KZ in mladinski Center ne Rebrci. Vsega skupaj jih je 57, prišli pa so iz Podjune Roža, dva iz Celja, eden iz Kranja. Dve umetnici pa sti prišli celo iz Rima oz. Kanade. Torej dejansko medna rodno srečanje mladih umetnikov, ki skupno z mentor ji, kot Sašo Kumpom, Barbaro Moseneder, Tanje Zgonc, Pepco VVeiss, Hermino Paulič, dr. Rožico Prus nik in Valentinom Omanom skušajo prodreti v skrivna sti modeliranja, plesa, slikanja in bati kovanja.
Saša Kump izdeluje s „sončki“ lutke
Barbara Moseneder in umetniki — „metuljčki“
Umetniško usturianie brez učilniške resnosti
Ko je Naš tednik obiskal mlade umetnike, so se pravkar pripravljali na delo. Vsi so se z veliko vnemo „spravili“ skupno z_mentorji na zadane naloge. Čeprav je med njimi nekaj takih, ki ali ne znajo nemško oz., slovensko, sploh ni pogovornih težav. Najbolj je to opisal mladi Urban iz Kranja: „Meni je vseeno, če je ta Slovenec, Nemec ali Turk. Vsakemu dam roko in takoj sva prijatelja".
Mladi umetniki so zbrani v štirih skupinah:	dekleta
(11 — 14 let), fantje (11 — 14 let), metuljčki (8—10 let) in sončki
(pod 8 let). Vsak mentor dela z vsako skupino, seveda pa načrtovano delo ustrezno prikroji starosti sodelujočih. Na kratko smo se pogovarjali- z mentorji ih župnikom Poldejem Zundrom.
Tanja Zgonc, po rodu No-tranjčanka, ima na skrbi ples. Dejala je, da otroci v tej starosti še niso zgubili prirojenega čuta za gib. Uvodno skupno z njimi raziskuje gibe in potem z njimi gre v neke vrste plesni atelje, kjer sodelujoči spoznavajo ritem, učinek glasu, koreografijo in s tem tudi razsežnost prostora. Vse to gre
„ Morišče Dravograd “ — pretresljiva obtožnica nacizma
Pred mano leži drobna rdeče-belo ovita brošurica „Morišče Dravograd" Ivana Petrova. Na belem polju ovitka je ponatisnjen del pisma, ki ga je s tresočo roko napisala ena od žrtev dravograjskih gestapovcev.
Za psevdonimom „lvan Petrov" stoji Petrov Anza iz Doba oz. slovensko-koroški pisatelj in esejist Janko Messner.
Brošura je obtožnica nacizma, je odgovor vsem tistim, ki tajijo nacistična grozodejstva, ki razširjajo laž o Auschvvitzu in ki tajijo pokole, med drugim v Lidi-cah, Marzabottu, selske žrtve, zločine pri Peršmanu, v
Kragujevcu, v Begunjah in v Dravogradu in še drugje.
Ta brošura pa je tudi dokaz, da so prav Korošci in drugi Avstrijci šteli ponekod med najbolj pridne zločinske izvajalce zločinskih nacističnih metod in ukazov.
Kajti v Dravogradu je bilo nad 30 gestapovcev ki so bili po večini doma iz nemškega dela Koroške in iz drugih avstrijskih pokrajin. Avtor nekatere od dravograjskih gestapovcev navaja imensko.
Avtor je v brošuri zbral pričevanja oseb, ki so na
lastni koži občutile udarce gestapovcev, brce v trebuh in druga trpinčenja. Vse to samo zaradi tega, ker so se ne glede na prepričanje uprli nacizmu, ker niso hoteli" živeti hlapčevsko življenje.
Brošura je potrebna prav v času, ko razni koroški pisuni s krivim pričevanjem o zločinih partizanov in upornikov proti nacizmu hočejo rešiti „čast“ koroških nacistov, ki imajo na vesti preganjanje 'slovenskih družin in selske, Peršmanove, Mr-čejeve in druge žrtve.
Brošuro lahko dobite pri avtorju, Janku Messnerju.
igrivo, brez učilniške resnosti. Starejše že seznanja z baletom, modernimi plesi in s pantomimo. Vse pa navdušuje za besedo „gib“.
Saša Kump z otroki izdeluje lutke, in sicer iz najbolj vsakdanjih stvari, kot so to papir, lončki za jogurt, zamaški in ne vem kaj še. Seveda pa so se najprej pomenili, kaj in kdo je lutka, odkod da pride in kaj dela. Saša je otrokom povedal, da ima lutka svoje življenje, da zna igrati in more pripovedovati in da ima mnogo povedati otroku in odraslemu.
Pred vhodnimi vrati so stale vreče mavca in vedra z vodo. Oboje je bilo namenjeno skupini, s katero je delala gospa Barbara Moseneder. Ta skupina je izdelovala majhne reliefe iz mavca z odtisi raznih rastlin in tudi školjk, vej in drugega. Ko se je mavec malo posušil, so natrosili še barvne pigmente. Ko so potem list oz. vejo, pač stvar, ki so jo vtisnili v mavec, odstranili, je ostal na mavcu kontrasten odtis. Moseneder je dejala, da uporablja samo naravne barve. Seveda so otroci z velikim veseljem zasledovali nastanek , umetnin. Tu se je pokazala vsa njihova spontanost.
Učiteljica Pepca VVeiss je otroke uvajala v sitotisk. Na majice in srajce so odtisnili svoje ime ali emblem Rebrce. Otroci, ki se dnevno soočajo s komercialno izdelanimi majicami so spoznali, da že pri tako ..enostavnih" stvareh morejo uresničiti svoje sanje na čisto oseben način in brez velikih stroškov.
Kolikor mu dopušča čas,
sodeluje tudi Poldej Zunder pri tem tednu. Duša Rebrce, kot ga mnogi že imenujejo, je zelo zadovoljen, da je toliko otrok prišlo na to srečanje.
V razgovoru je Poldej Zunder omenil tudi povezanost
ljudi s tem tednom. „V nedeljo sem med drugim oznanil, da bo ta teden to srečanje, pa so nam že prinesli solate in drugih stvari". Seveda pa je moral Zunder dobesedno odpreti celo hišo, ker toliko otrok še
ni sodelovalo na tem tednu.
Če imate čas, potem pridite v soboto opoldan tudi vi na Rebrco — seveda tudi z otroki — in si oglejte, kaj so mladi umetniki v tem tednu ustvarili.
Franc VVakounig
Bodo izbrisali nacistični madež?
V Spodnjih Libučah popravljajo slovenski napis, ki so ga nacisti med cerkveno poslopje, kar je zelo hvale- vojno odstranili? In: kam je prišla sli-vredno. Bo cerkev dobila spet tudi tisti ka, ki priča o rešitvi libuških zvonov?
Cerkev sv. Andreja v Spodnjih Libučah je morala že precej hudih časov prestati. Med drugim drugo svetovno vojno, ko so na primer domači nacistični poglavarji nad glavnim vhodom pustili odstraniti slovenski napis „Pridite v hišo mojega očeta".
Prav tako v dobi tretjega raj h a so hoteli isti poglavarji odstraniti slovenski tekst križevega pota znotraj cerkve. Hvala Bogu so bili tedaj cerkovnik rajni Božičev oče, ki so to zločinsko namero preprečili.
Starejši in manj stari Li-bučani se nadalje dobro spominjajo zares pogumnega zadržanja Skukovega očeta: ko je le-ta rešil libuš-ke zvonove pred uničenjem. Nacistični režim jih je namreč predvideval za vojaško industrijo, da bi jih pretopili v orožje.
Po vojni so v okviru veličastne cerkvene manifestacije predali zvonove cerkvi sv. Andreja. O tem slavnem dogodku priča tudi fotografija, ki je dolga leta visela blizu glavnega vhoda.
Sedaj te fotografije ni več videti in nihče ne ve, kdo jo je odstranil ter kam je sploh prišla. Predvsem pa: ZAKAJ so to fotografijo, ki je brez dvoma velike dokumentacijske vrednosti, sploh odstranili? Jih mar moti, ker fotografija dokumentira sovražen odnos bivših domačih nacistov do krščanske vere in do domačih slovenskih vernikov?
Podobno velja za zadevo nekdanjega slovenskega napisa nad vhodom cerkve „Pridite v hišo mojega očeta". Nacisti so ga med vojno odstranili, a do danes se še nihče ni našel, ki bi
odstranil ta nacistični madež. S tem, da bi dali libuški cerkvi spet takšen napis, kakršnega je imela do druge svetovne vojne.
Sedaj popravljajo v Spodnjih Libučah cerkveno poslopje. Zares hvalevredna pobuda: med drugim zato, ker se na ta način ohranjuje stavba, ki je med drugim velikega kulturnega pomena.
Zato predlagamo pristojnim ljudem, da bi vsaj zdaj dali cerkvi napis, odstranjenega od nacistov. Nadalje, da bi obesili spet sliko, ki bi tudi bodoče rodove seznanila s pogumnim dejanjem rajnega Skukovega očeta.
Prepričani smo, da , ni kulturnega in krščanskega človeka, ki ne bi mogel tega našega predloga podpreti.
Kultura
Kultura
STRAN u -j ČETRTEK, ________I I 1. avgusta 1985
Deziderat „Slovenski leksikon novejšega prevajanja" Janka Modra
Reclam: p6mi z interpretacijami \
— ----------------------- "
»Slovenski leksikon novejšega prevajanja", ki je pred kratkim izšel, zajema leposlovne in strokovne prevajalce, ki živijo ali so živeli vsaj do konca druge svetovne vojne. Janko Moder in njegovi strokovni sodelavci, kot na primer Peter Kersche, ki je bil obdolžen za gradivo avstrijskih prevajalcev, je vključil skoraj dva tisoč petsto prevajalcev v slovenščino oziroma iz slovenščine v svetovne jezike.
Knjiga je bila_ pripravljena za izid v letu 1977. Že iz tega podatka je razvidno, da je ta, predvsem za strokovnjake važna publikacija, zahtevala dolgotrajno, točno in vsekakor tudi naporno delo zbiranja in urejanja podatkov. Neutrudljivemu Janku Modru je malenkostno olajšalo delo približno dvesto prevajalcev, ki so poslali svoje osebne podatke.
Važni so seznami in podatki, na primer kazalo avtorjev, pregled po jezikih kot iz slovenščine v nemščino, pri čemer je navedenih nad stodvajset prevajalcev, pregled po književnosti, pregled po zvrsteh (prevajalci poezije, proze, dramskih del, mladinske književnosti in strokovnih del).
Uporabi pa koristi tudi navedba najnovejših naslovov prevajalcev. V svojem delu upošteva Janko Moder Korošce kot Feliksa J. Bistra, Stanislava Hafnerja, Petra Handkeja, Aleksandra isačenka (t), Gustava Januša, Petra Ker-scheta, Andreja Kokota, Ferdinan-
Gassnerjeva zbirka se odlikuje po tem, da ni samo knjiga poezije, temveč je tudi neke vrste gradivo z materialia-mi o pesništvu gradiščanskih Hrvatov, čeprav je v ospredju spremnih besed pesnik sam.
Minister Fischer predvsem pozdravlja, da se je pojavila sredi nemškojezične monokulture, kakor piše, tudi gradiščansko hrvaška. Posebej je omenil še „cvetočo slovensko gredo".
Sicer pa so omenjene spremne besede napisali še Duro Vidmarovič iz Zagreba, Dubravko Horvatič in dr. Mirko Valentič, ki je nakazal „Polo-žaj gradiščanskega Hrvata".
Lirika mladega Hrvata Herberta Gassnerja ni osredotočena na stanje in vprašanja hrvaške narodne skupine na Gradiščanskem, temveč se loteva občečloveških tem. Gassnerja misli kajpada vedejo od njegovih korenin naprej: piše o svoji vasi, to temo bi lahko primerjali z Januševimi pesmi-
da Kolednika (t), H e rt o Kralj (t), Florjana Lipuša, Mimi Malenšek, Avguština Malleja, Janka in Mirka Messnerja, Helgo Mračnikar, Hor-sta Ogrisa, Klausa Detlefa Olofa, Josefa Friedricha Perkoniga (t), Valentina Polanška, Huberta Rep-niga, Heidi Saxer, Helmuta Schar-fa, Horsta Dietra Siehlerja, Bern-harda Straussa in Petra VVieserja.
Da tako obsežno delo ne more biti popolno, je očitno. Nekateri prevajalci, ki so šele v zadnjem času začeli s prevajanjem oziroma objavljajo prevode v revialnem tisku, niso upoštevani. Tako Peter Kersche kot sodelavec za avstrijsko gradivo ni zabeležil Pavleta Apovnika, Janka Ferka ali Fabjana Hafnerja. Predvsem Janko Ferk je v zadnjem času prevedel nekaj pisateljev in pesnikov, tako Pavleta Zidarja, Nika Grafenauerja ali Majo Haderlap v nemščino in Petra Paula VViplingerja, Ernsta Christiana Pacherja ali Herberta Kuhnerja v slovenščino. Zdajšnji Celovčan Vinko Ošlak, lektor Mo-
znanost in raziskovanje.
Ilustracija Karla Vouka k pesmi „Kafkin grob"
horjeve založbe, je omenjen kot prevajalec iz indijskih književnosti v slovenščino, sicer pa še z naslovom v Prevaljah.
Nekatere pomanjkljivosti ali netočnosti se tudi najdejo pri biografskih podatkih in naslovih, kar pa nikakor ne skrajša vrednote in pomembnosti tega „monumental-nega dela", kakor ga označuje Peter Kersche.
Knjiga je izšla v nakladi osemsto izvodov pri Založbi Lipa v Kopru. Lipa je knjigo dala v prodajo pred tedni, leksikon pa je bil zaključen v maju 1984. Tisti, ki se za knjigo zanimajo, bodo morali pohiteti, da bodo leksikon sploh dobili.
Posebnost leksikona z obsegom nad petsto strani je, da gradivo ni bilo obdelano z računalnikom, temveč s kartoteko. Verjetno je to bilo zadnje delo, ki je bilo končano na ta način.
Ob izdaji tega leksikona lahko pripomnimo, da bo treba še nekaj potrpljenja do publikacije „Slo-venskega leksikona starejšega prevajanja". Vsekakor pa strokovnjaki upajo, da bo čimprej na knjižnem trgu.
Ob tej priložnosti opozarjamo, da je prevajalec in pisatelj Peter Kersche s svojo ženo dr. Gunhild izdal leta 1978 „Bibliografijo jugoslovanske književnosti v nemških prevodih od leta 1775 do 1977“. Kerschetova bibliografija je izšla na Dunaju in v Munchnu.
Herbert Gassner
INTERNACIONALA
svi mrtvaci su isti nadljudi prež imena prež zanimanja brez pineza prež domovine govoru jednim jezikom sva groblja su medjusobno povezana
sve ča umre postaja internacionalno pripada človičanstvu
(Iz pesniške zbirke „Ledotomac“, str. 32)
Zveznonemška založba Reclam je izdala lično kaseto z naslovom »Gedichte und Interpre-tationen“ (»Pesmi in interpretacije"). Kaseta obsega šest knjig, ki so razporejene po obdobjih nemške literaturne zgodovine od renesanse do sodobnega pesništva.
V	šestih knjigah je zbranih nad dvesto pesmi, ki so jih izbrali in interpretirali germanisti in pesniki. Knjige so izgrajene tako, da sledi vsaki pesmi interpretacija.
Prva knjiga „Od renesanse do baroka" objavlja na primer pesmi Silezija, Gryphiusa, Ulricha von Huttena, Martina Luthra in Martina Opitza, interpretacije pa so napisali na primer Lothar Schmidt, Urs Herzog, Jiirgen Stenzel in Vol-ker Maid.
V	drugi zbirki „Od razsvetljenstva do Sturma in Dranga" pa najdemo pesnitve Gottfrieda Augu-sta Burgerja, Matthiasa Claudiu-sa, Gellerta, Goetheja, Herderja, Klopstocka, Lessinga, Schillerja in drugih, že v drugi knjigi so tako zbrani najbolj znani pesniki nemške literature. Goethejevega „Prometeja" je interpretiral Horst Tho-me, Schillerjevo „Die Freund-schaft" pa VVolfgang Dusing.
mi, govori o narodni asimilaciji, beremo pa tudi verze o Francu Kafki ali Karlu Marxu.
Kakor v skoraj nobenem pesniškem prvencu, tako tudi v Gassnerjevi zbirki ne manjkajo ljubezenske pesmi. „Prvi poljubac" je mogoče najbolj signifikanten za to zvrst.
Herbert Gassner pa obdeluje teme in tematike, ki imajo svoje zglede v svetovni literaturi, tako na primer v pesmi „lkarov grob".
Knjiga Herberta Gassnerja je prav tako kot zbirka Juriče Cenar mejnik v naj novejši literaturi gradiščanskih Hrvatov.
Pesniški prvenec »Ledolo-mac“ je ilustriral koroški Slovenec Karl Vouk s slikami, ki pesmi dopolnjujejo in se z Gassnerjevo liriko lepo ujemajo.
Herbert Gassner: Ledolo-mac. Pjesme; spremne besede Heinz Fischer, Duro Vidmarovič, Dubravko Horvatič in Mirko Valentič; ilustracija Karl Vouk; Literas, Dunaj 1984; brošura; 96 strani.
Tretja knjiga z naslovom „Od klasike do romantike" nam prav tako predstavlja vidne pesnike, ponovno sta zastopana Goethe in Schiller, saj knjiga sledi razvoju teh dveh književnikov, objavlja pa še druge mojstre kot na primer Arnima, Brentana, Eichendorffa, Holderlina, Novalisa, Tiecka in Uhlanda. Pesmi so v tej knjigi interpretirali znani germanist VValter Hinck, VVolfgang Friihvvald, Ger-hard Schulz in Fritz Martini.
Četrta knjiga z naslovoma „Od bidermajerja do meščanskega realizma" pa vsebuje pesmi VVilhel-ma Buscha, Chamissa, Annetto von Droste-Hiihlshoffa, Fontaneja, Grillparzerja, Hebbla, Heinricha Heineja, Gottfrieda Kellerja, Le-naua, Liliencrona, Conrada Ferdinanda Meyerja, Morickeja, Augu-sta von Platna in Storma. Pri tej knjigi je vsekakor zanimivo, da označuje realizem kot meščanskega.
Peta knjiga z naslovom „Od naturalizma do srede stoletja" nam spet predstavlja nekaj najbolj znanih pesnikov obdobja, kot na primer Gottfrieda Benna, Bertolta Brechta, Stefana Georgeja, Huga von Hoffmannsthala, Arna Holza, Ericha Kastnerja, Theodorja Kramerja s pesmijo „Slawisch“ z in-
terpretacijami Berndta Jentscha, Nietzscheja, Rilkeja, Trakla in Tu-cholskega, s temi pesniki se zbirka tudi približuje šesti knjigi z naslovom ..Sodobnost".
V šesti zbirki pa so zastopani sodobniki kot H. C. Artmann, VVolf Biermann, Nicolas Born, Paul Čelan, Gunter Eich, Erich Fried, Gunter Grass, Ernst Jandl, Sarah Kirsch, Karl Krolovv, Ernst Mei-ster, Nelly Sachs in VVoif VVon-dratschek. Znani so tudi germani-
sti in pisatelji, ki so napisali interpretacije. Prispevali so jih Hein-rich Vormvveg, VValter Hinck, Manfred Durzak, pesnica Ulla Hahn, Volker Hagel in drugi. Zanimivo je, da v zbirki s sodobnimi pisci niso upoštevali liriko Petra Handkeja ali Thomasa Bernharda, ki sta sicer v antologijah.
Kaseta bo služila predvsem kot berilo in sekundarna literatura za germaniste, študente in dijake, ki se hočejo poglobiti v nemško pesništvo od renesanse do danes.
Knjige so broširane in obsegajo po štiristo strani. V vsako obdobje pa bralca uvaja spremna beseda.
Skupina izdajateljev: Gedichte und Interpretationen; šest knjig; Reclam Verlag, Stuttgart 1983; nad 2500 strani, broširano.
Literarna kavarna v tabernl „Pri Joklnu"
Del Vedernjak, ki je v zadnjih tednih poživil literarno kavarno, bo v sredo, 7. avgusta, s pričetkom ob pol devetih predstavil koroškega pesnika Bernharda C. Bunkerja.
Večer s Bernhardom C. Biinkerjem je poetični In kritični domovinski večer. Bunker se ima za »koroškega domovinskega pesnika" in je že večkrat povedal ali zapisal kaj kritičnega na račun svoje koroške domovine, spomnimo le na njegov prispevek o koroškem gvantu, ki ga je objavil v »mladju".
Svoj večer je naslovil z »Dazohl nix von daham" (»Ne pripoveduj ničesar od doma").
Literarni In kulturni večeri pa bodo odslej vsako prvo sredo v mesecu.
Pesniški prvenec gradiščanskega Hrvata Herberta Gassnerja
Pri dunajski založbi »Literas" je izdal pesnik Herbert Gassner svoj prvenec. Uvodno besedo zbirki pa je napisal dr. Heinz Fischer, zvezni minister za
Kaseta s šestimi knjigami: Pesmi in interpretacije založbe Reclam
Dopust Našega tednika bo letos od
27. sept. do 4. okt. 85
v hotelu BELLEVUE v Ulcinju/Črna gora
Prevoz iz Celovca. Polet Ljubljana Dubrovnik in nazaj.
Transfer do hotela.
Polni penzion.
Kdor želi ostati v Ulcinju še en teden, doplača samo 1700,—
Prijave sprejema turistična agencija
CAR7RANS
Pavličeva 7, 9020 Celovec, Tel. 0 42 22 / 51 26 80
Za podrobnejše informacije Vam je na razpolago tudi uprava Našega tednika, tel.: 0 42 22 / 51 25 28-21.
Radio/televizija
STRAN
12
ČETRTEK,
1. avgusta 1985
STRAN	ČETRTEK,
lo 1. avgusta 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 2. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 Mladinski sodnik — 12.00 Tedaj — 12.05 Srce Balkana — Bulgarija —
13.00	Poročila — 14.20 Soncu naproti — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Družina Feuerstein
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tao tao — 17.30 Ana, Ciro in Co — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Komisar — 21.20 Pop in poper — 22.05 Šport
Sobota, 3. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Latinščina
—	9.35 Angleščina — 10.05 Latinščina — 10.35 April odkriva moške — 12.10 Nočni studio —
13.15	Poročila — 14.30 Družina Buchholz — 16.00 Nogavička Pipi — 16.30 Viki in močni možje
—	16.55 Mini-ZiB —	17.05
Risati-slikati-oblikovati — 17.30
Fragglovi — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Dva krat sedem — 18.25 Koledar poletnega gledališča — 19.00 Avstrija danes —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Šport
—	20.15 Udo Jurgens live — 21.50 Šport — 22.50 Solid gold
Nedelja, 4. avgusta:
14.30	Špounc — 16.20 Jakob in Elizabeta — 16.25 Capuccetove pustolovščine — 16.50 Leteči Ferdinand — 17.35 čeladec — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Enkrat v Moskvo in nazaj — 22.20 Nauk Bude — 22.05 VVolfgang VVagner, gospodar krogov —
Ponedeljek, 5. avgusta:
9.00	Poročila —- 9.50 Slikanica
—	9.30 Prosim k mizi — 10.00
Angleščina —	10.30 Družina
Buchholz — 12.00 Hirošima —
13.00	Poročila — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Charlie Brovvn —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Viki in močni
možje — 17.30 Minkinsi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport — 21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Pamet iz stroja
Torek, 6. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 Beraški študent — 12.00 Tedaj — 12.05 Ponedeljkov šport — 13.00 Poročila — 14.40 Bret Maverick —
15.30	Počitniški koledar — 16.05 Ana in siamski kralj — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Medvedki — 17.30 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Prednost — 21.15 Cena oblasti
—	22.05 Ekološka kriza tudi na vzhodu — 22.50 Šport
Sreda, 7. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 Špounc — 12.05 Prednost — 13.00 Poročila
2. SPORED
Petek, 2. avgusta:
15.30	Evropsko prvenstvo v jahanju — 16.25 Monako Francej — 17.15 Koala, kenguru in kolegi — 18.00 Pan-optikum — 18.30 VValtonovi — 19.15 Tedaj —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Hirošima — 21.15 Čas v sliki 2 — 22.05 Divji žar — 23.30 The Mun-sters — 23.55 Poročila
Sobota, 3. avgusta:
15.45 Tedaj — 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Le tri taktov — 17.00 Besedna igra — 17.45 Šport — 18.30 Tedenski pregled
—	19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Več, kot spomin: kardinalu Konigu ob 80-letnici
—	21.45 Poročila —	21.50
Vprašanja kristjana — 21.55 Mrzel dim — 23.30 Zahodno od Santa Fe — 23.55 Poročila
Nedelja, 4. avgusta:
9.00 Ludvvig van Beethoven, sonata štev. 5 — 9.20 Sto mojstrovin — 9.30 Plein les poches pas un rond — 11.00 Orientacija —
11.30	Tedaj — 14.00 Športni popoldan — 17.45 Velikih deset —
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Zakladnica Avstrija — 20.15 Pustolovščina na Lucky Lady — 22.05 Poročila — 22.10 Chicago 1930 — 23.00 Sedem
dni športa — 23.20 Pulcinella — 0.05 Poročila
Ponedeljek, 5. avgusta:
17.15 Največja mesta sveta — 18.00 Človek in živali — 18.30 VValtonovi — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hotel — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Šiling — 22.05 Oko — 0.05 Poročila
Torek, 6. avgusta:
17.30 Orientacija — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 Ufo — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vse ali nič — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Klub 2 nato poročila
Sreda, 7. avgusta:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Tole tukaj — 18.30 Ufo — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 V sredah v Salzburgu — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.15 Hi-roshima mon amour — 23.40 Rotacija — osem vizij — 0.10 Poročila
Četrtek, 8. avgusta:
17.10 Zgodovina mornarstva — 18.00 Tukaj sem človek — 18.30 Ufo — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Na dan nič — 21.55 Poročila — 22.05 Klub 2 — nato poročila
Hi VHR
sEEHFf:HNA
aS2Tms, S uri
JE!"!:.

bolnika močno ugaja. Toda
prestati nekaj^udih zapietk,'
avgusta 1985, ob 20.15 uri


dokazanih'z"nanstv6nih0ms%z°

reživetje, za besede, kot Iju-
ezen In‘pornič Vtem "svetu VežteTb9il0zaV"dahtumrrnm0ra‘
—	14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Leteča ladija 121 SP — 16.30 Roza pentlja — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tao tao — 17.30 Cirkus — ne, hvala — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Brea-king away — znamo vse ... — 21.55 Šport — 22.30 Namišljeni zdravnik — 0.00 Poročila
Četrtek, 8. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Angleščina — 10.30 Breaking away — znamo vse ... — 12.10 Klub seniorjev — 13.00 Poročila
—	14.40 Bret Maverick — 15.30
Počitniški koledar —	16.05
Muppets-show —	16.30 Am,
dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Medvedki — 17.30 Perrine
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Heinz Con-rads in njegovi prijatelji praznujejo — 21.50 Dragocenosti iz Avstrije — 21.55 Rock-festival za zlato vrtnico v Montreuxu
1. SPORED
Nedelja, 4. avgusta:
8.20 Poročila — 8.25 Živ žav —-
9.10	Obiskovalci — 9.40 Derrick
—	10.40 Folklorni ansambel Tri-nidada — 11.10 625 — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — 15.25 Prvi vzpon — 15.40 Čedomer Ilič — 16.30 Poročila
—	16.35 Videogodba — 17.20
Črni tulipan — 19.30 TVD — 20.00 Narasla reka — 21.00 Slovenci v zamejstvu —	21.35
Športni pregled — 22.05 Poročila
Ponedeljek, 5. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Poletav-ček — 18.25 Srečanje s slikarjem — 18.45 Mladi upi — 19.30 TVD — 20.05 Lepa Otero —
21.10	157 dni sremske fronte —
21.55	TVD II
Torek, 6. avgusta:
13.55	EP v plavanju — 17.50 Poročila — 17.55 Španija v plesu
—	18.25 Miti in legende — 18.40
Puščava Blaca — 19.30 TVD — 20.00 Beg — 21.15 Pulcinella —
21.55	Disk in kladivo — 22.15 TVD II
Sreda, 7. avgusta:
14.55	EP v plavanju — 17.55 Poročila —	18.00 Kuža laja
mjav ... — 18.15 Beli ciganček
—	18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Ugodna ženitev — 21.30 Peklenska jaga — 22.05 TVD II
Četrtek, 8. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Moj mili Ariel — 18.20 In smrt je ohranila življenje — 18.40 Mozaik kratkega filma: šola asov — 19.30 TVD
—	20.05 Formula I — 20.55 Bregovi — 22.05 TVD II — 22.20 Retrospektiva domače TV-drame posvečene življenju znamenitih Slovencev
Petek, 8. avgusta:
15.55	EP v plavanju — vaterpolo
—	17.55 Poročila — 18.00 Nepomembno in pomembno — 18.15 Obiskovalci — 18.45 Želeli ste
—	poglejte — 19.30 TVD —
20.00	Živi planet — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Gangsterska kronika — 22.00 TVD II — 22.10 Začetek po koncu
Sobota, 10. avgusta:
14.00	Poročila — 14.05 Kuža laja mjav... — 14.20 Beli ciganček — 14.50 Nepomembno in pomembno — 15.05 Miti in legende — 15.20 Poletavček — 15.50 Puščava Blaca — 16.20 Živi planet: džungla — 17.15 Eskadron letečih huzarjev — 18.40 Boj za obstanek — 19.30 TVD —
20.00	Očividec — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Koncert Billyja Joela — 22.40 Poročila
GALERIJA TINJE:
Razstava del Valentina ČER-TOVA: „RISBE" (še do 2. 8. 1985)
• Bilčovs
RAZSTAVA Ernsta Arbeitstei-
na bo odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bilčovs.
• Celovec
CELOVŠKA LITERARNA KAVARNA
KOROŠKA POMLAD — FESTIVAL KNJIŽEVNOSTI Čas: v sredo, 31. julija v sredo, 7. avgusta in od tedaj vsako prvo sredo v mesecu
Kraj: kulturna taberna „Bier-jokl — Pri Joklnu"
Začetni program bodo pesmi iz KZ-ov in odpora v jeziku jidiš.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
• Celovec
PASTORALNI TEČAJ ZAMEJSKIH DUHOVNIKOV
Čas: od ponedeljka, 19. 8., do srede, 21. 8.
Kraj: Modestov dom v Celovcu Prireditelj: Sodaliteta
Petek, 2. 8.
Čas, ki živi.
Sobota, 3. 8.
Duhovni nagovor (mag. Mirkc Isop, župnik v Škocijanu). Voščila (Danica Urschitz).
Nedelja, 4. 8.
Za dobro voljo.
Ponedeljek, 5. 8.
Kontakt.
• Loče
FOLKLORNI VEČER Prireditelj: „Jepa-Baško jezero" Čas: ponedeljek, 5. 8. 1985, ob 20.30 uri
Kraj: gostilna VVrolich v Ločah Nastopajo:	Tamburaški an-
sambel iz Loč; Kvintet „Jepa“; Folklorna skupina iz Sel; Mladinska skupina iz Ledine
--------------------------->
Torek, 6. 8.
Partner.
Sreda, 7. 8.
Alpe-Jadran.
21.00—22.00 Orkestralna glasba
Četrtek, 8. 8.
Rož — Podjuna — Žila.
PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA
Jugoslovanska TV I, nedelja,
4. avgusta 1985, ob 17.20 uri
Črni tulipan
Flmska povest, sneta po literarni predlogi Alexandra Du-masa, je postavljena v čas francoske meščanske revolucije. Toda tile dogodki so le pretveza za zgodbo o dvoličnem junaku črnem tulipanu. Plemič Guillaume uradno živi v Parizu in zahaja v aristokratske kroge, Ima pa tudi svoje zatočišče v Provansi, Iz katerega napada In ropa plemstvo v Imenu črnega tulipana. Nekemu policaju uspe, mu zadati brazgotino na obrazu, tako da ne more več zahajati v Pariz. Namesto njega torej pošlje svojega dvojčka Juliena. Ta pa ugotovi, da Guillaume ne-dela . v korist revnih in sklene, z informacijami iz aristokratskih krogov pomagati meščanski revoluciji.
Jugoslovanska TV I, nedelja, 4. avgusta 1985, ob 21. uri
Slovenci v zamejstvu
Petek, 9. 8.
Čas, ki živi.
RADlffELOVEC
SLOVEČ ODDAJE
2. SPORED
Nedelja, 4. avgusta:
14.25 Avtomobilske dirke formule I — 14.45 Konjeništvo ob 100-letnici Šentjerneja — 15.45 Avtomobilske dirke fomule I — 16.00 Balkanske atletske igre — 19.30 TVD — 19.55 EP v plavanju — 21.00 Poročila — 21.10 Zanka za nedolžnega —	22.25 Temna
stran sveta
Ponedeljek, 5. avgusta:
17.55 EP v plavanju — 19.00 Te-lesport — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja — 20.40 Poročila
—	20.45 Video-stereo — 21.35 Dinastija
Torek, 6. avgusta:
16.05 TVD — 16.25 Otroška oddaja — 16.55 EP v plavanju — 18.30 Risanke — 18.45 S koncerta Yu Rock Misija — 19.30 TVD
—	20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila — 20.55 Dokumentarna oddaja — 21.40 Knjige in misli
Sreda, 7. avgusta:
16.05 TVD — 16.25 Legenda sveta — 16.55 EP v plavanju — 18.20 Risanke — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD
—	20.00 Dubrovniške poletne prireditve 85 — 20.50 Stupica v Zagrebu — 21.35 Čas je na naši strani
Četrtek, 8. avgusta:
16.05 TVD — 16.25 Beli ciganček — 16.55 EP v plavanju — 18.20 Risanke — 18.45 Show Ex-press — 19.30 TVD — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje — 20.55 Poročila — 21.00 Splitski akkarel
Petek, 9. avgusta:
16.55	EP v plavanju — 18.20 Risanke — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Višnjani — 21.45 Športno življenje
Sobota, 10. avgusta:
15.55	Evropski pokal v atletiki —
19.00	EP v plavanju — 19.30 TVD — 19.55 EP v plavanju —
21.00	Človek in čas — 21.30 Poročila — 21.35 Športna sobota — 22.00 Lepa Otero — 23.00 TV-galerija
• Tinje
FRANCOŠČINA V IGRI
Čas: od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri V obliki igre bomo posredovali jezikovna sredstva, s katerimi se boste znašli v francosko govorečem okolju v vsakdanjih situacijah.
Vodita: Cecile Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija; mag., Andreja Zikulnig, Celovec osnovno slovnično znanje, jezikovna sredstva, besedni zaklad, pismene vaje
Prireditve
• Št. Primož
KOROŠKI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“
Čas: sobota, 3. avgusta 1985, ob 20.30 uri
Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu
Nastopajo: mešani zbor DANICA, trio Korotan s pevci, Volkstanzgruppe Turnersee
Posojilnica-Bank
PLIBERK
vredna Vašega zaupanja!
Prireditelj: SPD „OBIR“
Vabi na 10. POHOD NA OBIR Čas: nedelja, 4. avgusta 1985 Zbirališče: vrh Ojstrce (vrh Obirja) ob 11.00 uri (kratek kulturni spored), nazaj grede piknik pri MAROFU
• Rožek
Razstava ..ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA"
Prireditelj:	Kulturno društvo
„P. Markovič"
Čas: Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času banke vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 — 12.00 ure in od 14.00 — 17.00 ure.
Kraj: „Raiffeisenbank“ v Rože-ku
Slovensko planinsko društvo vabi na IZLET NA JEPO v spomin na Jozeja Miklavčiča Čas: nedelja, 11. 8., ob 11. uri Zbirališče: na vrhu Jepe Po povratku z Jepe bo ob 14. uri gorska maša na Bleščeči pri planinski postojanki v koči nad Arihovo pečjo
•	Bajdiše
„PETJE POD LIPO"
Prireditelj: SPD „Borovlje"
Čas: sobota, 3. 8., ob 20.30 uri Kraj: na Bajdišah v gostilni pri „ Lenčiji"
Nastopata: MoPZ SPD „Borovlje", Trio O raže
•	Hodiše
..VESELICA OB HODIŠKEM JEZERU"
Čas: sreda, 14. 8., ob 20.30 uri Kraj: kopališče ob Hodiškem jezeru
Sodelujejo: Komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice, Rausche-lesee Ouintett, Folklorna skupina iz Sel, MePZ SPD „Zvezda“ Za ples igra ..Planinski sekstet" Prireditelj: SPD ..Zvezda"
PRIREDITVE
• Škocijan
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Prireditelja: Fara Škocijan in Krščanska kulturna zveza Čas: nedelja, 4. 8., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v škocijanu
Vabimo na
Rožanski večer
veselica in ples Kdaj: vsak petek od 20.30 ure Kje: gostišču Koren v Kajzazah pri Bilčovsu Prispevek zaglasbo: šil. 40,—
Igrajo „TRIJE VESELI ROŽAMI“ pod vodstvom domačina Hanzija Andreascha in tenor G. H. Tischler Vam poje znane melodije iz filmov, popevk, operet in ljudske glasbe. Vašega obiska se veseli Agentura umetnikov Andreasch in gostišče Koren
Prispevek k praznovanju
Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja Inštitut za Slovensko narodopisje v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda na slovenskih tleh. Da bi pa zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih.
Kar koli veste, tudi če Je malenkost, vas vljudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Vlktrlnger Ring 26, 0 42 22 / 51 25 28 - 23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril In Metod — Četudi le v domišljiji naših prednikov.
Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala.
• Obirsko
DRUŽABNO SREČANJE Z JEDMI NA ŽARU Prireditelj: Alpski klub OBIR Čas: petek, 2. avgusta 1985, ob 20. uri
Kraj: pri JEREBU na Obirskem Zabavali Vas bodo TRIO PAVLIČ in domača vižarja! Kegljanje za ovna
Prireditelj: SPD „OBIR“
Vabi na
POHOD NA OBIR
Čas: nedelja, 4. avgusta 1985 Zbirališče:	vrh Ojstrce (vrh
Obirja) ob 11. uri (kratek kulturni spored), nazaj grede piknik pri MAROFU
•Žvabek
BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENE FARNE CERKVE
Čas: nedelja, 15. 8. 1985, ob 9.30 uri
Vabi župnijski svet
• Globasnica
POLETNA NOČ Prireditelj: SKD Globasnica Čas: sobota, 17. avgusta 1985, ob 20.30 uri
Kraj: Šoštar v Globasnici Za ples igra ansambel „Fantje treh dolin"
Strokovna popravila vseh strojev samo pri
J. L0MŠKU — TIH0JA 2 (Št. Lipš)
• Dom v Tinjah
od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE Vodi: Miha VRBINC s skupino profesorjev, učiteljev in študentov
ESPERANTO
Čas: od srede, 4. 9., ob 18. uri, do nedelje, 8. 9., ob 13. uri
INTENZIVNI SEMINAR MEDNARODNEGA JEZIKA ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Vodita:	Martin STUPPNIG,
Podklošter, Vinko OŠLAK, Celovec
OTVORITEV RAZSTAVE DEL BRANKA ČUŠINA
(Akvareli in risbe)
Cas: sobota, 3. 8., ob 19.30 uri „Pri odprtju bodo nastopili „Bratje in sestre Čušin" s cerkveno in narodno glasbo. Svoje pesmi pa bo bral mlajši sin Gregor.
„MALI PRINC" (predstava)
Čas: petek, 23. 8., ob 20. uri Nastopa: Ensemble 365 z Dunaja
od ponedeljka, 2. 9., do torka, 10. 9.
ROMARSKO POTOVANJE NA MONTSERAT, V LURD IN LA SALETTE
Vodi: g. p. Anton Cvetko, Med-gorje
Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
od torka, 3. 9., do torka, 10. 9.,
POTOVANJE SADJARJEV, KMETOV IN VSEH DRUGIH INTERESENTOV PO JUGOSLAVIJI IN GRČIJI
Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, kmetijski zavod Maribor Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
Šport
	ph	
		
	'	
	«1' ;€#	
Novo kabino v Selah so preteklo nedeljo predali svojemu namenu
Predsednik DSG Sele župnik mag. Ivan Olip je sprejel od zastopnika KFV (dr. Tomi Partl) simbolično žogo. Dr. Partl je spregovoril nogometašom v
obeh jezikih
Kabina v Selah slavnostno odprta — Selani delali 2800 ur brezplačno
Letos praznuje športno društvo DSG Sele svojo 25-letnico. Ravno ob tem jubileju je Selanom uspelo zgraditi kabino na nogometnem igrišču, kjer so preteklo nedeljo pred veliko množico predali novo zgradbo svojemu namenu. Odprtje nove kabine je bilo za sel-ske športnike velik trenutek, na katerega so že leta nestrpno čakali. Kabina je skupno stala pribl. 1,100.000,— šil. in je zgrajena po najnovejših spoznanjih pri gradnjah športnih objektov. Velik del so pa doprinesli domačini sami, ki so prispevali 2800 ur brezplačnega dela, domača podjetja pa so po svojih možnostih podprla gradnjo.
Predsednik DSG Sele župnik mag. Ivan Olip je pri otvoritvi mdr. pozdravil predsednika KKZ Janka Zerzerja, zastopnika Koroške nogometne zveze dr. Tomija Partla, župana Antona Hribernika in delegacijo Union pod vodstvom podpredsednika Fanzotta.
Mag. Ivan Olip se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so s svojim delom doprinesli h gradnji kabine, posebno pa je pohvalil Toma Robleka, Hanzi-ja Oražeta, Bertija VVassnerja, Fridla Maka in Hanzija Užnika, ki je bil v prvi fazi gradnje „noč in dan“ pri delu. Skupno so delali Selani približno 2800 ur brezplačno, kar pomeni ogromen lasten prispevek. V KFV (Koroške nog. zveze) je spregovoril dvojezično tudi dr. Tomi Partl, v imenu občine pa selski župan Anton Hribernik. Deželna organizacija Union pa je obljubila Selanom ob 25-letnici dodatno 170.000,— šil.
Čeprav je kabina že dograjena, še vsi stroški niso plačani. Doslej je dobilo selsko društvo 400.000,— šil. od občine,
60.000,	— šil. od KFV,
222.000,	— šil. pa so si prište-dili v zadnjih letih. Trenutno je v blagajni še precejšen po-
manjkljaj, katerega bo veljalo s pomočjo organizacij, v katere so Selani vključeni, pokriti.
Župnik mag. Ivan Olip je novo kabino tudi blagoslovil in predal svojemu namenu. Trio Oraže pa je z glasbo olepšal slavje. Že pred otvoritvijo so igrali „stare selske sablje" proti Velikovškim sodnikom, ob 16.30 uri pa je sledil nadaljnji športni spored.
Obir DSG „Sele“ — Globasnica 1 : 1 (1:0)
Strelca: Martin Hobel in Galo
Zelo pomlajeno selsko moštvo je igralo presenetljivo dobro, ..mladinci" so se dobro vključili v igro. Moštvo trenerja Avdiča iz Globasnice pa je ostalo le nekoliko za pričakovanji, ker so Selani nastopili v bistvu s polovičnim rezervnim moštvom.
SAK — NK Olimpija Ljubljana 2:3 (1:2)
Gole za SAK: Ratajec, Mladen Jovičevič
Čeprav SAK ni mogel nastopiti s standardnim moštvom, proti tej Olimpiji enostavno ne bi smel zgubiti. Po napakah Petra Sterna,
Lampichlerja in mladega vratarja Smrečnika so Ljubljančani poceni prišli do zadetkov, ofenziva SAK v drugem polčasu je ostala brez uspeha. Skoda, SAK je imel prvič v zgodovini možnost, premagati nekdaj tako slavno ljubljansko Olimpijo.
ASKO Šmihel vabi na Športni praznik
ki bo od petka, 1. 8. do nedelje, 3. 8. 1985 V soboto bo ob 18. uri prijateljska tekma
ASKČ Šmihel — SAK zvečer pa igrajo „Fantje treh dolin"
Vsi prisrčno vabljeni!
SAK se pripravlja za koroško ligo
SAK na pripravah v Celovcu
Nogometaši Slovenskega atletskega kluba se pripravljajo od ponedeljka do sobote na igrišču ASV v Celovcu na novo sezono. V torek so manjkali le Velik, Štern, Ramšak, Rau-scher, Urban in Luschnig, priprave pa so zaključili v soboto skoraj vsi igralci. Počivali (kot na sliki) so SAK-ovci na pripravah le redko.
Šport
NT: Spoštovani gospod profesor! Prevzeli ste funkcijo selektorja avstrijske reprezentance kot priznan strokovnjak, kot priznana avtoriteta. Kako ocenjujete start Vašega delovanja — je bil takšen, kakšnega ste si predstavljali ali Vas morda, če smem uporabiti tukaj lep naš izraz „griva“, da ste prevzeli to funkcijo?
Elsner: Prav gotovo vseh zastavljenih ciljev nismo dosegli. Prvi cilj je bila kvalifikacija za svetovno prvenstvo, na katero se na žalost ne bomo peljali. Moje delovanje pa ni usmerjeno samo na reprezentanco. Sodelujem pri šolanju trenerjev, pri izgradnji šolskega in mladinskega nogometa in v „Leistungszentrih“, kjer je bilo moje delovanje znatno uspešnejše.
NT: Omenili ste že takoimeno-vane „Leistungszentre“. Za moj okus je prišlo iz teh ..nogometnih šol“ premalo nogometašev v reprezentanco. Kako ocenjujete Vi delovanje teh centrov, ki porabijo tudi dosti denarja?
Elsner: Vodstvo „Leistungszen-trov“ je analiziralo delo zadnjih let. Razvidno je, da je prišlo iz teh centrov 54 igralcev v prvo in drugo avstrijsko ligo. Trenutno je v kadru reprezentance 7 nogometašev, ki so prišli iz „Leistungšzen-trov“. Potemtakem je delovanje bilo v zadnjih letih le uspešno. Je pa seveda vrsta problemov. Mnogo denarja je vloženega, mnogokrat pa igrajo igralci, ki si po kvaliteti tega sploh ne zaslužijo. Igrali naj bi samo najboljši iz posameznih okrajev in se po dveh ali treh letih zopet vrnili kot nosilci igre k tamkajšnjim klubom. Najboljši pa naj nastopijo pot v 1. ali 2. zvezno ligo. To bi naj bil končni cilj.
NT:	Cela vrsta standardnih
igralcev je na žalost zaključila kariero v reprezentanci. Gotovo tudi Vi obžalujete odsotnost Prohaske ali Koncilije. V naslednjem letu reprezentanca ne nosi nobenega bremena kakšne kvalifikacije. Ali je to za Vas priložnost, da mirno
S trenerjem Elsnerjem se je pogovarjal naš prijatelj iz Loč, Jožko VVrolich.
pak samo dopolnili. Najti smo morali nove nosilce igre in smo jih deloma že tudi našli.
NT: Kako ocenjujete trenutne možnosti mladega moštva, kakšne so perspektive za bodočnost?
Elsner: V kadru je vrsta perspektivnih igralcev. Eden najboljših je Rodax od Admire. Naslednika za Prohasko pa ne iščem, ker je to praktično nemogoče. Iščem samo četrtega ali petega zveznega igralca. Prohaska je v svoji dolgi karieri postal velika osebnost v evropskem nogometu, ravno zaradi tega bi bilo nesmiselno iskati zanj naslednika. Kdo bo nova vodilna osebnost v moštvu ne bom odločil jaz, ampak sposobnosti posameznikov.
NT: Kakšni so bili pogoji za trening na Baškem jezeru, kako se je Vam zdelo na Koroškem?
Branko Elsner o avstrijski reprezentanci, SAK in Selah
Avstrijska reprezentanca se je na teden mudila ob Baškem jezeru na pripravah in je odigrala na Koroškem tudi dve tekmi. Priložnost'smo izrabili in se pogovorili s trenerjem reprezentance, Slovencem Brankom Elsnerjem.
zgradite perspektivno in uspešno moštvo?
Elsner: Evropsko prvenstvo je šele 1988 v Zahodni Nemčiji, kvalifikacija pa se začne že jeseni 1986. Do tega termina moramo dokončno oblikovati reprezentanco. Vrsta igralcev je zdaj zapustila moštvo, iz starostnih ali drugih razlogov. Zdaj imamo razmeroma mlad kader, s poprečno starostjo 24 let. Z izjemo Pezzeya (30 let), Schachnerja in Lindenbergerja (oba 28 let), so vsi ostali 25 let in mlajši. Reprezentance ne bomo popolnoma novo oblikovali, am-
Slovensko prosvetno društvo „JEPA-BAŠKO JEZERO" (Športna sekcija)
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA vabita na
1. mednarodni tek kros
na STARI GRAD
v soboto, 17. avgusta, ob 17. uri, v LOČAH
Štart: ob 17. uri masovni štart v Ločah 637 m Cilj: Stari grad
Proga: 4 km iz Loč po gorskih poteh do Starega gradu 841 m, za šolarje skrajšana proga Prijave: Joško VVrolich, 9582 Loče, 0 42 55 / 29 95 in pred startom v startnem prostoru
Startnina: 200 din
Slavje zmagovalcev: po tekmovanju v gostilni VVrolich
TEKMOVANJE BO OB VSAKEM VREMENU!
»Selani so zanimivo moštvo za Slovence. Mislim pa, da ne bi bilo narobe, če se bi Selani in SAK poslužila tesnejšega sodelovanja s Slovensko nogometno zvezo."
Elsner: Moram reči, da ta del Avstrije že deloma poznam. Razmere na Baškem jezeru so bile odlične. Težave smo imeli samo z igralci, nekateri so se poškodovali, drugi so morali predčasno nazaj h klubu. V Celovcu nam bodo manjkali Dunajčani in tudi Pezzey, ki igra v mednarodnem pokalu.
NT: Kako bi Vi ocenili oz. primerjali avstrijski in jugoslovanski nogomet?
Elsner: Zanimanje za nogomet je v Jugoslaviji gotovo večje, na tekme prihaja znatno več gledalcev. Kvaliteto nogometa pa bomo lahko primerjali 16. 10. 1985 v Linzu, ko se srečamo z jugoslovansko reprezentanco. Igralci v Jugoslaviji so tehnično boljši,"verjetno so tudi taktično boljše šolani, vendar jim manjka pravi pristop k igri in ta je v Avstriji neprimerno večji in je omogočal v zadnjih letih velike uspehe v evropskem pokalu.
NT: Pred 13 leti ste priskrbeli SAK prvega profesionalnega trenerja. Ali še danes zasledujete delovanje tega slovenskega kluba?
Elsner: Da, ves čas sem informiran. Vem kdo od igralcev iz Slovenije igra v teh klubih, kdo je bil trener pred enim oziroma pred dvema letoma. Moram reči, da me veseli, da je SAK zopet šel v najvišjo koroško ligo. Selani so prav tako zanimivo moštvo za Slovence, tudi njihove rezultate deloma poznam. Mislim pa, da ne bi bilo narobe, če bi se ta dva kluba pri angažiranju legionarjev morda le poslužila možnosti tesnejšega sodelovanja z nogometno zvezo Slovenije. Kot se je izkazalo, so včasih pri SAK prevzeli strokovno delo ali pa so igrali ljudje, ki bi tega sploh ne zaslužili.
NT: G. Elsner, najlepša hvala za pogovor in obilo uspeha pri delu z našimi nogometaši v Avstriji?